Glas *z d a j a : Gorenjski tisk /Ureja: Ul-edniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 tekoči račun pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: letna 600, pol let. 300, mesečna 50 din LETO IX. — ST. 51 KRANJ, 29. JUNIJA 1956 DIN 10.— Glasilo SZ D L za Gorenjsko Gorenjske r MLADINA NAPREJ, PO VZGLEDU SKOJ Brigada »Staneta Žagarja« na Kopiivniku (Berite reportažo na 4. strani) Prelomnica Vloga komunistov se je po VI. kongresu Zvez© komunistov Jugoslavije v marsičem spremenila, ■Jen pomen in vpliv na mnjožice pa •* je še bolj povečal. Doba administrativnega vodenja gozdarstva in nekatere neživljenjske *»etode dela so morale odstopiti mesto •ovim oblikam, ki jih je terjala na-Pl iz dneva v dan razvijajoča se družbena ureditev. Vendar ta prehod, ni lahek. Lahko ffcčemo, da smo še danes v tem obdobju. Večina komunistov se je pravočasno znašla in v polni meri dojela *>ujnost prehoda na nove oblike dela, •ekatere komuniste pa je sam razvoj ■»orda v nekem smislu celo prerasel. Tak primer je bržkone tudi pri vseh tfeh terenskih organizacijah Zveze komunistov v mestnem središču Kranja. Ze dlje časa je bilo namreč čutiti •Mrtvilo v delu teh organizacij. Sestanki so bili le v nekem smislu formalnega pomena. Komunisti so prišli *a sestanek, se pomenili o bolj ali ■»anj važnih stvareh in se nato razšli. ▼ njihovem delu je manjkalo predvsem smotrnosti in temeljitosti pri •hravnavanju tekočih, perečih druž-•eno-političnih problemov, v okviru »ašega vsakdanjega dogajanja. Nedelavnost teh organizacij Zveze komunistov je bilo zato čutiti tudi v terenskih organizacijah SZDL. To nam dokazuje tudi udeležba na občnih ■borih organizacij SZDL, ki je bila v *eh primerih komaj 6%. Se slabše pa *© bili obiskani zadnji zbori volivcev. udeležba je več kot slabo spričevalo prav za komuniste tega področja. Ugovori in opravičila, češ da na *nevnih redih zborov volivcev ni Vprašanj, ki bi zanimala tuđi prebi Valce mesta, ne vzdržijo kritike. Ali obravnava družbenega načrta •bčine, proračuna, ni zanimiva za vse Prebivalce občine? Ali razprava o kmetijstvu in novi davčni politiki do Vasi, ne zanima enako kmečko prebivalstvo kot ono v mestih? — Seveda bi *e dalo o načinu podajanja in tolmačenja teh vprašanj na zborih volivcev ^e marsikaj izboljšati. Ljudem je treba na živahen, predvsem pa razumljiv •'ačin tolmačiti posamezne probleme. **i dvoma, da bi se tako interes za *bore volivcev povečal. Zaključek je lahko samo ta: organizacije Zveze komunistov v središču branja zadnje čase niso pokazale ti-'te iniciative, kot bi jo morale, in kot lih od njih terja naše družbeno doga tanje. Ce se hočejo komunisti otresti ^sedanjega mrtvila v delu, bodo mo-ra'i tudi bolj skrbeti za lastno ideološko politično vzgojo. Ni dvoma, da l»hko le tisti komunist, ki nenehno Zasleduje naš razvoj in se poglablja * Probleme, tudi uspešno deluje med kožicami. In slednjič: le dobra pove-**va omenjenih organizacij Zveze komunistov v Kranju z onimi komunisti, ^ delajo v tovarnah, stanujejo pa v *redišču mesta, lahko prav tako pripomorejo k boljšemu, vsestranskemu *eiu. ^o je bil v grobem povedano prođem organizacij Zveze komunistov v Središču mesta. Nedavni sestanek komunistov vseh treh terenskih organi-**CU, ki je bil pred dnevi sklican na ^budo Občinskega komiteja, je bržčas ^računal s tem mrtvilom v delu. Zato lahko imenujemo ta sestanek, SfiVeda če se bodo sklepi tudi v prak-■ 'zvajali, za prelomnico v delu ak-v* komunistov v teh treh organiza- ma ZK v Kranju. Z okrajne konference Socialistične zveze v Kranju ZA DOSLEDNO IZPOLNJEVANJE GOSPODARSKIH NALOG Nova gospodarska usmeritev še ni povsod popolnoma jasna - Živahna in vsebinsko bogata rasprava - Mirko Zlatnar ponovno izvoljen za predsednika V torek je bila ves dan v zgornji dvorani Sindikalnega doma okrajna konferenca Socialistične zveze. To je bila prva redna konferenca po združitvi obeh gorenjskih okrajev. Dobro pripravljena poročila in živahna razprava so potrdili, da se je v tem obdobju nabralo precej aktualnega gradiva, ki ga bo Socialistična zveza morala hitro in uspešno reševati. Konferenci je prisostvovalo 138 delegatov, kot gost pa se je konference udeležil tudi član predsedstva Glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Franc Kimovec-Ziga. PROBLEM PRODUKTIVNOSTI DELA SE VEDNO V OSPREDJU O tekočih nalogah in nerešenih vprašanjih naše graditve je na konferenci govoril predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Mirko Zlatnar. Najprej je obravnaval produktivnost dela in izkoriščanje kapacitet v naših podjetjih. Tu ne moremo biti povsem zadovoljni z obstoječim stanjem, je dejal tov. predsednik, predvsem pa ne z načinom, kako se to rešuje. Ze letošnji družbeni plan kaže, da je bilo v tej Predsednik Okrajnega odbora SZDL Mirko Zlatnar, med branjem . referata smeri zelo malo storjenega. Proizvodni plani podjetij v okraju se gibljejo od 39,7% do 218% v odnosu na lanskoletni plan, povprečno pa se bo proizvodnja povečala le za 4,6%, medtem ko zvezni družbeni plan predvideva 10%, republiški pa 7% povečanje proizvodnje. Izvršitev plana industrijske proizvodnje za 4 mesece letošnjega leta v okraju je 94,2%. Cela vrsta močnih industrijskih vej je izpolnila plan z 80 do 85%, posamezna podjetja pa še niže. Ta pojav bi bil preprostejši, če se ne bi povezovalo tega 9tanja z neko povsem napačno oceno, da splošna gospodarska politika zmanjšuje i-tores podjetij za povečanje proizvodnje. Nekatera večja podjetja so n. pr. neraz-položena, ker od OLO ne dobe garancij za velike nadaljnje investicije in pravijo, da to vodi gospodarstvo v stagnacijo, da se ne izplača delati, ker so izgledi za investicijske kredite minimalni, da se ne upošteva, koliko večja podjetja skupnosti dajejo in podobno. Nadalje: da se s preusmeritvijo investicij sploh pretirava, da gremo v skrajnost pri štednji in omejevanju družbene potrošnje. Slišal se je glas celo iz sindikatov, da se ne izplača delati, ker prepočasi rastejo plače. Spet drugi pa so proti znižanju cen zato, ker kmetje ne znižajo cen svojim pridelkom. Vse kaže, da elementi nove gospodarske orientacije niso še dovolj jasni in da ta orientacija ni še sprejeta za praktično vodilo v upravljanju podjetij in proizvodnje. Vsi ti1 pojavi v gospodarstvu, ki dvigajo prah in katere sem opisal, so le pozitivni znaki, da je nov sistem že začel učinkovati. To so zdravi pojavi, ki po ekonomski poti silijo podjetja na novo orientacijo in vnašajo v splošno gospodarjenje večji red. To, da se daje večjim podjetjem kredite v zelo skrčenih vsotah in to le za manjše investicije bolj rekon-strukcijskega značaja in za investicije, ki povečajo proizvodnjo v kratkem roku, je čisto prav in v skladu s cilji nove gospodarske usmeritve, da je treba podpreti napredek proizvodnje v zaostalih in zapostavljenih vejah gospodarstva. To so manjša industrijska podjetja, obrt, promet, kmetijstvo, trgovina in turizem. Ce bi sledili potrebam, apetitom in dejanskim možnostim porabe investicijskih sredstev največjih naših podjetij, potem bi bila vsa investicijska sredstva OLO premajhna samo zanje. V tem tudi ne smemo popuščati, ker sicer bi nadaljevali na drug način z gradnjo ključnih objektov na škodo ostalega gospodarstva. Tisti, ki tega še ne razumejo, delajo težave skupnosti, svojemu podjetju pa škodujejo s tem, da mobilizirajo sile podjetja v napačno smer, ne pa v edino pravilno in realno I. A. Ze na predvečer krajevnega praznika je Jezersko zaživelo v prazničnem razpoloženju. Vsa vas je bila svečano okrašena, posebno pa spomenik padlih borcev. Kljub močnim nalivom so se vaščani in pa na Jezerskem bivajoč; gostje že zgodaj začeli zbirati pred »Korotanom«, da so se ob 20. uri udeležili slavnostne seje SZDL. Predsedujoči je govoril o krajevnem prazniku in pozval navzoče, ki so napolnili dvorano, na složno politično, kulturno in gospodarsko delo, ki je edini porok za dobrobit Jezerskega in naše celotne skupnosti. Ob zaključku seje je predsednik SZN povabil navzoče k žalni svečanosti pri spomeniku padlih junakov. Pričetek slavnosti so napovedali streli in pa kresovi po okoliških gorah. Ob svitu spominskih žar so nato predstavniki množičnih organizacij položili k spomeniku vence. Svojci padlih so prinesli planinskega cvetja. Poseben poudarek so dali programu pionirji. Njihove patrole so prinesle vence s Češke koče in Komatevre. »Rokovi fantje« so zapeli -\ekaj partizanskih pesmi, nakar je sledila častna salva. Ob spomeniku je govoril tov. Mušič in med drugim dejal: »Enajst let svobodnega življenja je za nami, tri iota je poteklo, odkar stoji sredi Jezerskega ta spomenik, ki je simbol znanih velikih junaških dejanj in simbol še večjih tihih, nezapisanih junaštev, borcev našč osvobodilne vojne. Ta spomenik je le skromno priznanje vsem tistim, katerih imena so neizbrisno zapisana v mrzli marmor.« Program svečanosti so izpolnile še partizar.ske pesmi moškega zbora ob spremljavi harmonike. Navzoči so nadaljeval: s praznovanjem v Korotanu, častna .;'.n-ža pa je še dolgo ostala ob spomeniku. Alojz Eržen smer, ki je samo v večji in cenejši proizvodnji — to je večji produktivnosti dela — boljšem asortimentu in kvaliteti izdelkov, v gibčnejšem prilagajanju trgu, posebej še potrebam široke potrošnje. To mora postati abeceda gospodarjenja v podjetju. Ker je stare orientacije še precej v podjetjih, gre tudi tako počasi akcija za večjo produktivnost dela. Res je, da večje produktivnosti ni lahko doseči, da je tudi cela vrsta ovir, a glavni vzrok je prav gotovo v tem. da organi upravljanja in drugi vodilni ljudje v podjetjih še vedno mislijo, da zanje ta preorientacija ni nujna in neizbežna. Doslej so premalo čutili ekonomski pritisk v tej smeri oziroma ga niso upoštevali in se mu celo zoper-stavljajo. ZALOGE — NORMALEN POJAV Ista je stvar z velikimi zalogami in znižanjem cen blagu. Ze dolgo si prizadevamo, da bi bile zaloge blaga večje, in da bi se cene lahko znižale. Za potrošnika je važno, da je dobrega blaga dovolj in da je poceni. K temu mora težiti proizvodnja, gfgj ni =ama sebi namen. Zato ni znižanje cen v bistvu nikaka nesreča. Zaloge blaga v našem okraju so nastale iz dveh vzrokov. Prvič zato, ker podjetja niso mogla prodati na trgu — domačem ali inozemskem — blaga sedanje kvalitete po sedanji ceni, drugič pa zato, ker podjetja ne morejo več »prodajati« blaga na nepokrit kredit oziroma na upanje, kajti, če to store, so takoj v lastnih finančnih težavah. V prvem primeru je vzrok zalog povsem preprosta resnica, da trg takšne cene za takšno kvaliteto ne prenese. S tem pa seveda ni rečeno, da potrošnik ni pripravljen za boljšo kvalKeto plačati celo več. To se pravi, da v tem primeru čisti ekonomski razlogi govorijo za znižanje cen. Nekatera podjetja so to tudi storila, ker ne morejo drugače. In to je prav! Takim podjetjem iz te zagate nihče od zunaj ne more pomagati, rešitev je le pri njih samih. Drugače ne more biti. Dobro, da smo zahvaljujoč prav gospodarskemu sistemu, končno do tega prišli. Drugi primer kopičenja zalog pa samo kaže, da ekonomski inštrumenti dobro učinkujejo in da je edino prav prodajati izdelke samo za gotov denar. Govoriti o tem, da bi skupnost regresirala podjetjem znižanje cen, pa je v današnjih prilikah pravi nesmisel in bi bila to sploh najbolj škodljiva stvar. Na teh dveh vprašanjih sem se zadržal malo dlje, ker po svoje lepo pokaieta, kaj vse zavira akcijo za večjo produktivnost in kako se izvaja nova gospodarska politika v naših podjetjih. Seveda bi nastale zelo neugodne ekonomske posledice, če letošnji proizvodni plan ne bi bil izpolnjen, in ta nevarnost obstoja, če se delavski svet in direktorji ne bodo do kraja trudili obvladati ta problem. NEUGODNI PODATKI O GIBANJU DELOVNE SILE V letošnjem družbenem planu so tudi neugodni podatki o gibanju delovne sile in o zmanjšanju lastnih stroškov proizvodnje. Absolutno zmanjšanje delovne sile se ne predvideva nikjer (razen v enem podjetju za 3 ljudi), povečanje pa skupno za 5,2% t. j. 13.73 ljudi, V prvih 4 mesecih letos-' njega leta se je povečalo število zaposlenih za 186 ljudi in to v času, ko je bila proizvodnja pod povprečjem Stroški proizvodnje se pa po letošnjem družbenem planu zvišajo za 1,9%. Tako letošnji družbeni plan, namesto predvidevanja večje produktivnosti in pocenitve proizvodnje, ostaja na ravni lanskega leta in je celo pod njo. S tem ni rečeno, da odgovorni činitelji v podjetju ne vodijo teh problemov. Točno vedo n. pr., da imajo na stotine ljudi preveč. Doslej pa je povsod ostalo pri brezkončnem vsesplošnem pripravljanju in ugotavljanju, namesto da hI se ukinjala delovna mesta in odpuščala delovna sila sproti, povsod tam, kjer se ugotovi, da je nepotrebna. Začeti pa bi bilo treba že danes tam, kjer je to stanje ugotovljeno in jasno. Tako pa se praktično ukrepanje odlaga do neke generalne rešitve za vse podjetje. SO POMOŽNI OBPATT V PODJETJU POTREBNI? Vzdrževalne in pomožne službe ▼ podjetju so v tem oziru najbolj problematične. Mnoge pomožne obrate in delavnice bi lahko sploh ukinili, z istimi ljudmi in sredstvi ustanovili obrtne obrate zunaj podjetja in bi s tem imeli dvojno korist. Zmanjžali bi stroške podjetja in obogatili komuno z novimi uslužnostnimi obrati. Te mere so manj zamotane kot so nepopularne in zato tudi naše politične organizacije, predvsem sindikalne podružnice ne podprejo te- akcije, ker podlegajo nerazpoloženju prizadetih delavcev in tudi drugih neprizadetih demagoških ljudi. Seveda ni rečeno, da mora biti sindikat neobčutljiv za usodo odpuščenih delavcev. Nasprotno, moral bi celo še bolj skrbeti za njihovo zaposlitev, a seveda tako, da s tem ne zavira napredka gospodarstva. Tu morajo predvsem politične organizacije voditi zelo jasno politiko. Ker smo se odločili in je nujno potrebno uvesti v gospodarstvo strog gospodarski račun in ker predvsem dobra produktivnost dela prinaša napredek podjetju, imajo mesto v podjetju samo tisti delavci in uslužbenci, ki jih sodobna industrijska organizacija proizvodnje zahteva, vsi drugi delavci so podjetju samo v breme. Zato pri reševanju tega problema ne smemo soci-alno-sentimentalno popuščati. Res pa je, da imamo možnost velik del te odvečne delovne sile zaposliti bodisi na (Nadaljevanje na 2. strani) Na Planini pod Golico so praznovali 2e nekaj let praznujejo na Planini pod Golico 21. junija svoj krajevni oz. terenski praznik. Posebno lepo so se nanj pripravili letos. Praznovali so v petek, soboto in nedeljo. V petek zvečer so priredili v tamkajšnji prosvetni dvorani akademijo, na kateri so nastopili: domači pevski zbor, recitatorji in učenci osnovne šole in primerno igrico. Uvondno besedo je imel predsednik terenskega odbora ZB Jože Klinar. V soboto popoldne so organizirali sprevod od Jer-ce do spomenika padlim borcem na Planini pod Golico. Na #elu so jezdili domači fantje v narodnih nošah, za njimi pa se je zvrstilo lepo število narodnih nož ter prebivalstva izpod Golice in okoliških naselij. Pred spomenikom je bila svečanost, pri kateri so razvili prapor Zveze borcev. Praporu sta kumovala znani aktivist iz NOB Kari Kozar in najstarejša aktivistka Ivanka Razinger, ki je izgubila v NOB dva sinova. Svečanosti pred spomenikom je sledil miting v dvorani hotela »Dom pod Golico«. Naslednjega dne, t. j. v nedeljo so bile konjske dirke ter gasilska parada z mokrimi vajami. V okviru praznika so obdarovali 6 najboljših učencev s to-varišico učiteljico ter praporščaka novo razvitega prapora ZB s Konobljevo knjigo »Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli«. Praznovanja so se udeležili predsednik ObLO Jesenice Maks Dolinar, načelnik sveta za gospodarstvo Matevž Kolar in tajnik Metod Bal-derman. P. U. Z OKRAJNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE V KRANJU ZA DOSLEDNO IZPOLNJEVANJE GOSPODARSKIH NALOG (Nadaljevanje s 1. strani) novih produktivnih mestih v lastnem podjetju bodisi v novih podjetjih V komuni in drugod. Predvsem kvalificiranih delavcev vsepovsod primanjkuje. V tej smeri je treba iskati in tudi najti rešitev. Podjetja in ljudski odbori lahko vse to rešijo. Ce bodo politične organizacije vztrajale na načelnem stališču, bodo tudi delavski sveti in uprave podjetij z večjo odločnostjo, hitreje in uspešno reševali to vprašanje. Posledica takega stanja je tudi nerazumljiva nemoč ljudskih odborov pri razširitvi uslužnostnih obrtno-pro-izvodnih obratov v komuni, predvsem v mestnih centrih. Uprave podjetij so sicer razpravljale o tej nalogi in o lastnih možnostih, a so se vsi ustavili na nebistvenih ovirah, tako da razen enega ali dveh podjetij, ki imata popra/vi j alnice že od prej, ni niti eno podjetje v okraju odprlo takšne delavnice za zunanje usluge ali ustanovilo novo uslužnostno podjetje z lastnimi sredstvi. Menim, da je skrajni čas, da to stvar resno pretresajo delavski sveti in upravni odbori in skupaj z ljudskimi odbori nekaj napravijo za pocenitev obrtnih uslug, predvsem v incfustrijskih krajih. Možnosti v okraju so pa takšne-le: 33 industrijskih podjetij ima skupaj 90 raznih delavnic, ki so vse obrtnega značaja ah pa lahko opravljajo obrtne usluge. Vse te delavnice so odlično opremljene. Od teh je po stroki primernih za obrtne usluge 88, in sicer: 42 mizarskih, gradbenih, žagarskih, pleskarskih, kleparskih, instalacijskih in kovaških, ki vse pridejo v pcštev pri stanovanjskih gradnjah, kjer so usluge trenutno najdražje. Za teh 42 delavnic je sploh vprašanje, če spadajo v večja industrijska podjetja, ker so verjetno stroški vzdrževanja mnogo večji, kot pa je vrednost uslug podjetju. Dalje je 46 mehaničnih in elektro - delavnic, ki bi tudi lahko sprejemala zunanja naročila. Podjetja — ustanovitelji, prav lahko pogodbeno zagotovijo sebi prednost uslug pr; novo ustanovljenih obrtnih obratih. Te izdvojene delavnice bodo lahko s svojimi sredstvi in kadri silno povečale sedanji obseg dejavnosti. Nadalje ima 7 industrijskih podjetij 135 svojih trgovin, pri katerih bi se lahko organizirale popravi jalnice za blago, ki ga prodajajo. Naše komune morajo razen tega, da povezujejo vse delovne ljudi in organe upravljanja v vsesplošnem sistemu ljudske samouprave, povezati in organizirati izkoriščanje materialnih in produkcijskih sredstev v korist prebivalstva svojega teritorija. Delavci, proizvajalci morajo upoštevati pri svojem delu v delavskih svetih in upravnih odborih tudi svojo korist kot potrošniki. Politične organizacije morajo v tej smeri vplivati na organe delavskega in družbenega upravljanja. S takšnimi ukrepi lahko hitro in z obstoječimi sredstvi prispevamo k izboljšanju standarda, predvsem v industrijskih krajih. Razen tega pa preprečimo podpiranje »šmuglarije« v delavnicah industrijskih podjetij. PROBLEMI V KMETIJSTVU Novi problemi se pojavljajo za nas na področju kmetijstva. Zadnja tri leta smo obravnavali zadružništvo in kmetijstvo bolj od daleč, kot opazovalci od zunaj. 2e nekaj let so se sicer večale družbene investicije v kmetijstvu. Zadruge so uživale posebne ugodnosti, regrese in olajšave. Letošnje leto pa je prineslo na to področje bistvene spremembe. Družbeni plan je posegel v odnose na vasi in v kmetijstvo. Splošna kmetijska zadruga, kot gospodarska organizacija se obravnava kot vsaka druga gospodarski organizacija, kmetijstvo pa se obravnava skupaj z ostalimi področji našega gospodarstva. Ustanovljeni so organi, instrumenti in fondi, s katerimi bo lahko naše zadružništvo in skupnost vsestransko pospešila napredek kmetijske proizvodnje. Kmetijska zadruga, skupaj z vsemi drugimi zadružnimi organizacijami in podjetji, bo postala solidna gospodarsko močna opora kmetijskemu proizvajalcu. S tako kmetijsko zadrugo, ki bo uživala vso podporo družbe in bo z njo povezana, se kmetijski proizvajalec — individualen kmet, ki je in ostane privatni lastnik svoje zemlje — končno neposredno povezuje z ostalim gospodarstvom in socialističnim upravljanjem. Da bo kmetijska zadruga lahko igrala to vlogo v kmetijski proizvodnji, mora tako gospodariti, da bo sposobna zbrati čimvečja finančna in druga sredstva za nadaljnje povečanje svojih sredstev za proizvodnjo. Poslovati mora po gospodarskem računu z dobičkom in sposobna mora biti izkoriščati kredite in drugo pomoč skupnosti za svoje investicije. Pri tem bodo kmetijskim zadrugam zelo koristile novo ustanovljene poslovne zveze, ki bodo za kmetijske zadruge reševale, tiste gospodarske naloge, katerih posamezna kmetijska zadruga ne zmore. Morebiten dobiček poslovnih zvez pa bo krepil investicijski sklad kmetijskih zadrug. Na splošno lahko rečemo, da so v našem okraju kmetje — posebno zadružniki — dobro sprejeli novo politiko v kmetijstvu in da tudi razumejo nove ukrepe, četudi prinašajo večje davke. Jasno izražena skrb družbe za. napredek kmetijstva močneje deluje, kot pa povečani davki. Kljub temu moramo ugotoviti, da gre uresničeva-, nje te politike nekam plaho in polovičarsko in to s strani ljudskih odborov, vodilnih zadružnih organov, kot tudi s strani vaškega političnega aktiva, kar prav gotovo ni v skladu s pozitivnim razpoloženjem na vasi in v kmetijskih zadrugah, posebno z ozirom na to, da so kmetijske zadruge napredovale v organizaciji poslovanja in v gospodarjenju in da kmetijske zadruge takšne kot so, mnogo pomenijo za kmeta. Navedel bom le najbolj značilne pojave iz tega področja. SAMO 26% POBRANIH DAVKOV V našem okraju se povišajo kmečki davki v celoti od leta 1955- na 1956 za 47,8% od 1954 na 1955 so se povišali za 24,1%, od 1953 na 1954 pa so se zmanjšali za 37,4%, torej od 1953 na 1956 so se povečali za 14,7%. Cene kmetijskim pridelkom pa so narastle od 1953 do 1956. leta za 56%. To kaže, da davki v celoti vzeto niso preveliki, niti ne gredo v živo. V kranjski občini, kjer so iz razumljivih in povsem upravičenih razlogov kmečki davki najvišji, so se davki povečali od 1953 na 1956 za 10%. Cene so pa narasle v istem času za 56%. Kljub temu so ljudski odbori ponekod s strahom razpisovali in pobirali davke. V 5 mesecih letošnjega leta je v okraju pobranih davkov 69%, za celo leto pa 26% od predvidene sume. To je seveda slabo in ni v korist niti občini niti posredno zadružništvu ter ima lahko še druge negativne posledice. Da se pobirajo davki tako počasi in z občutkom, da gre v živo, je vzrok tudi to, da ljudski odbori niso še našli pravega načina za ugotavljanje kmetovih dohodkov in da ne vidijo v teh davkih instrument za vodenje nove politike v kmetijstvu. Davke pobirajo tako, kot so jih pobirali vedno doslej. Najbolj se je to pokazalo pri taksah, ko so davkarije in naš aktiv začeli točiti solze skupaj s tistimi kmeti, ki so dvignili vik in krik proti taksam. Takse res niso velike. Nekatere bi bile lahko sploh višje. Takse kot poseben davek tudi ne bi imele smisla, če ne bi šlo za druge stvari. S taksami smo želeli poudariti nov način v obdavčenju kmeta z davkom na sredstva za proizvodnjo, ker so le-ta odločilna za ustvarjanje blaga in s tem dohodkov. Zato je takšno merilo pravičnejše, kot samo kataster in na oko ugotovljen poseben dohodek. To bo pomagalo doseči, da bodo postala proizvajalna sredstva pri kmetu, ki ne proizvaja za trg zanj nerentabilna. Ta element v davčni politiki se bo sploh večal, odmera po katastru pa manjšala in izenačevala. Drugič pa s taksami na proizvajalna sredstva izenačujemo proizvodne pogoje vseh kmetijskih proizvajalcev. Državna posestva, ekonomije in kmetijske zadruge že ves čas plačujejo davek za svoja osnovna sredstva in so bila zato v povsem neenakopravnem položaju v odnosu do kmeta. S tem, da so kmečki davki in način odmere postali instrument družbenega gospodarjenja in upravljanja, se začenja razlikovati kmetovalca, ki prideluje za tržišče in kmetovalca, ki prideluje le zase in kar je najvažnejše, s temi sredstvi se formirajo družbeni fondi za napredek kmetijstva in vasi. Sedaj se bo sploh vodila borba za to, da bodo ti skladi eimvečji, da bo možen čim hitrejši napredek. V nadaljevanju referata je tovariš Zlatnar govoril še o nekaterih kultur-no-umetniških in vzgojnih problemih, kar bomo objavili v prihodnji številki našega lista. RAZPRAVA Živahna razprava je načela vrsto zanimivih problemov. Tako je Dante Ja-snič, delegat z Jesenic, načel vprašanje organiziranja delavskih svetov in drugih samoupravnih organov v okviru posamezne komune. Sveti pri ljudskih odborih so namreč preobremenjeni s tekočimi nalogami in zato ne morejo dovolj skrbeti za razvoj organov delavskega in družbenega upravljanja. V občini zato ni organa, ki bi skrbel za razvoj in napredek teh organov. Del delegatov na Okrajni konferenci SZDL, ki je bila v torek v Kranju. — Na desni je Franc Kimovec - Žiga Doslej sta se v razpravi izkristalizirali dve mnenji. Prvo, naj bi se pri občinah ustanovila posvetovalna telesa, ki bi združevala vse samoupravne organe in drugo, naj bi se pri občinskih odborih SZDL ustanovile posebne komisije za delavsko in družbeno upravljanje. O isti stvari so razpravljali tudi Maks Dolinar, predsednik j'js< niske občine, Anton Seljak, delavec iz »Iskre«, Bine Kobentar z Jesenic in Peter Tulipan iz »Inteksa« v Kranju. Zvone Labura je govoril o metodi dela zbora proizvajalcev in poudaril potrebo večje povezanosti med kolektivi in zborom proizvajalcev ter vlogo, ki jo zbor proizvajalcev mora imeti pri razvoju organov družbenega in delavskega samoupravljanja. Vlado Peraić je govoril o uslužnostnih podjetjih in je pri tem poudaril, da ima v Tržiču samo Predilnica tako veliko delavnico, da bi, če bi se le-ta izločila iz podjetja, lahko zadovoljila vsem potrebam v Tržiču. Ivo Miklavčič je govoril o obrtništvu, prav tako tudi Franc Bevk iz Gorenje vasi. Razprava se je zavlekla pozno v popoldan. NOVO VODSTVO Po razpravi je konferenca soglasno izvolila nov 53-članski okrajni odbor Socialistične zveze, v katerem so naslednji tovariši in tovarišlce: Mirko Zlatnar, Franc Arh, Andrej Brovč, Franc Bevk, Slavko Beznik, dr. Janko Benedik, Ivan Bertoncelj - Johan, Ferdo Bern, Ivan Bečan, Štefka Bre-gant, Ivo Drobnič, Maks Dolinar, Jaka Eržen, Smilja Gostiševa, Danila Grilova, Vinko Hafner, Tone Hafner, Silvo Hrast, Dušan Horjak, Dante Jas-nič, Franc Jere, Rado Jan, Pepca Ježeva, Albin Jcnsterle, Miran Košmelj, Martin Košir, Milan Kristan, Cveto Kobal, Franc Kovač, Ivka Križnarjeva, Zvonka Lesjakova, Zvone Labura, Alojz Logar, Ivo Majdič, Jože Mi-helič, Peter Naglic, Vladimir Peraić, Franc Pogačnik, Janez ing. Perovšek, Božo Pretnar, Franc Puhar, Janko Rozman, Anton Seljak, Ivo Sčavničar, Rado Škraba, Artur Siler, Jože Su-bic, Ivan Troj ar, Franc Vidmar, Martin Zupane, Slavko Zalokar, Ivan Zemva in Anton dr. 2un. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Ivo Drobnič, Lovro Cerar, Nance Stri-tih, Jože Kapus in Jože Gazvoda. Po konferenci se je okrajni odbor Socialistične zveze takoj sestal in se konstituiral. Za predsednika Okrajnega odbora Socialistične zveze je bil LJUDJE IN DOGODKI Ameriško prilagajanje novim pogojem Postalo je več kot očitno, da se v današnji dobi popuščanja mednarodne napetosti in pojemanja pereče nevarnosti agresije, pretežno število držav drugače orientira v mednarodni politiki, kakor pred nekaj leti, ko so bile razmere v svetu pod pritiskom stalne negotovosti. Ta razvoj v mednarodni politiki je dojel tudi konzervativni londonski časopis »The Eco-nomiist«, ko pravi, da je najznačilnejši pojav današnjega časa v zmanjševanju potreb posameznih držav in narodov po vojaški in politični pomoči, ki . naj bi jih varovala pred zunanjo agresijo. Ne moremo zanikati teh znakov, ki nedvomno govore o velikih spremembah, ki se dogajajo v svetu. Na popuščanje napetosti ne kažejo le spremembe v sovjetski politiki. Tudi nekatere velesile na Zahodu kot Francija, si pod dojmom novih mednarodnih pogojev prizadevajo najti primernejšo smer v Zahodni politiki. Ta dejstva pa ostajajo neopazna kljub temu, da ne govore le o težnji, temveč tudi o praktični neobhodnosti, ki opominja, da se mora politika prejšnjih let radikalno spremeniti. Dandanes zahtevajo mnoge države in narodi vseh kontinentov, da se upoštevajo njihova hotenja, v kolikor gre za njihovo bodočo usodo. Zahtevi islandskega parlamenta, da se odstranijo z območja Islandije ameriška vojna oporišča, je v zadnjih tednih sledila zahteva nove vlade v Maroku, ki si prizadeva doseči pri ZDA sporazum o vojnih oporiščih, ki bi upošteval maroške nacionalne interese. Tudi filipinski ministrski predsednik Mag-tsej-tsej je pred dnevi zahteval ukinitev ameriških letalskih in pomorskih oporišč na Filipinih. Tudi vprašanje angleških pomorskih oporišč postaja v nekaterih delih sveta pereče. Londonu n. pr. še ni uspelo urediti vprašanje Cipra, ko mora že .seliti svoja oporišča s Cevlona, dalje mora zavračati ostre zahteve politikov Singapura in Adena, ki zahtevajo neodvisnost; pri tem se nadejajo takih in podobnih zahtev tudi s strani Hong-Konga in Simon'stowna v Južni Afriki. Le Zahodna Nemčija in Francova Španija nista doslej dvignili negodovanja zoper vojna oporišča na njunih ozemljih. Te zahteve prebivalcev posameznih delov sveta, ki zahtevajo ukinitev vojaških oporišč, so pojav, ki se ne sme obravnavati ločeno od ostalega mednarodnega razvoja zadnjih let. Takšen razvoj postavlja bolj kot kdaj koli prej vprašanje možnosti obstoja blokovsko neopredeljenih držav in njihove aktivne, miroljubne koeksistence. Te okoliščine so eden od osnovnih razlogov, da je postalo vprašanje »neopredeljenih« držav, glavna tema ameriške politike zadnjih tednov. V napeti predvolilni atmosferi v ZDA je privedlo obravnavanje problema do »neopredeljenih« do vprašanja, če je treba državam, ki ne pri- padajo nobenemu od obstoječih blokov, nuditi tudi v bodoče ameriško gospodarsko pomoč. Washington je — kakor domnevajo — zašel v položaj, ki zahteva jasno politično opredelitev napram onemu delu sveta, ki vodi neodvisno politiko, kajti le s tem mu bo uspelo zabrisati senco svoje dvoumne zunanje politike, katere se je posluževal doslej. Zavedajoč se dejstva, da bi bilo zelo nerazsodno smatrati za svoje prijatelje tiste države, ki se iz kakršnihkoli razlogov nočejo priključiti enemu ali drugemu vojnemu paktu, je hotel predsednik Eisenhovver definirati ameriško stališče z ugotovitvijo, da blokovska neopredeljenost ne pomeni biti nevtralen, kadar jo vprašanju dobro ali zlo, dostojnost ali nedostojnost. Eisehower, na čigar stran je takoj pristopil podpredsednik Nixon, ni izpeljal svoje misli do konca, temveč jo je odstopil v nadrobno obdelavo ministru za zunanje zadeve Dullesu. Ta je, namesto, da bi se bil držal predsednikovih 'Osnovnih misli, že po nekaj dneh zavzel nasprotno, že znano stališče, da blokovska neopredeljenost ne pomeni nič drugega kot »nemoralno in kratkovidno zamisel«. Eisenhower je bolan in moči mu ne dopuščajo, da bi poskrbel za pravilno tolmačenje svojih misli. Medtem so pa naletele njegove besede v svetu na odmev, ki pomeni več kot nesoglasje z Dullesovimi izvajanji. Naposled bi bilo zaman pričakovati, da bi se nekatere države odrekle politiki, ki so jo v svojih mladih dneh tudi ZDA — kakor je dejal Eisenho-wer — smatrale za pravilno in neobhodno v urejevanju svojih odnosov do inozemstva. Predsedniku Eisehowerju žal ne dopušča bolezen, da bi nudil ameriški zunanji politiki pomoč, kakršno terjajo današnji mednarodni dogodki. Predsednik Eisenhovver Mar ZDA ne tvegajo z odlašanjem obrazložitve svojih političnih odnosov napram večjemu delu človeštva, ki si ne želi v bloke in pakte, da bi si s tem zagotdvilo gospodarsko pomoč? * (JUGOPRES) ponovno izvoljen tov. Mirko Zlatnar. za ostale člane' sekretariata pa: Iva» Bertoncelj - Johan, Slavko Beznik> Smilja Gostiševa, Tone Hafner, Vinko Hafner, Dušan Horjak, Dante Jasnih Albin Jensterle, Pepca Ježeva, Mira» Košmelj, Milan Kristan, Zvonka Lesjakova in Ivo Sčavničar. —ik ■ TE DNI PO SVETU Predsednik republike Tito, s podpredsednikom Zveznega izvršnega sv«-ta Edvardom Kardeljem, državnim sekretarjem za zunanje zadeve Kočoaa Popovičem, članom Zveznega izvršnega sveta Mijalkom Todorovičem ter predsednikom Izvršnega sveta Hrvata ske Jakovom Blaževićem, se je v sredo zvečer po več kot tritedenskem obisku v Sovjetski zvezi in sosednji Romuniji vrnil v Beograd. Vzdolž vse poti skozi romunska mesta in vasi do jugoslovanske meje in prav tako mimo vseh večjih postaj do Beograda so ogromne množice ljudi pozdravljale predsednika Tita in nje*" govo spremstvo. Tako na vmesnih postajah v Romuniji kot na vmesnih postajah na jugoslovanskih tleh (v Kikindi, Zrenjanir nu, v Pančevu) je predsednik republike Tito nagovoril zbrane množice. Najveličastnejši pa je bil vsekakor" sprejem »modrega vlaka«, v katerem je bil predsednik Tito s svojim spremstvom, v Beogradu, na železniški postaji. Na železniški postaji so ga pričakali vsi višji državni in partijski voditelji naše države na čelu s predsednikom Zvezne ljudske skupščin* Mošo Pijadejem, ter podpredsednik! Zveznega izvršnega sveta Aleksandrom Rankovičem, Svetozarjcm Vukmano-vičem in Rodoljubom Colakovićem. Na Trgu bratstva in enotnosti pred železniško postajo.v Beogradu se j» zbrala več desettisoč glava množica Beograjčanov, ki so z navdušenjem in viharnim ploskanjem sprejeli predsednika Tita. Ob tej priliki je imel predsednik Tito tudi nagovor, v katerem J» dej al: »Zdaj, ko govorim o izredno prisrČ-nem sprejemu in srečanjih s preprosti' mi sovjetskimi ljudmi, moram pouda' riti tudi izredno topel in tovariški od' nos najvišjih sovjetskih voditeljev d* nas, do članov naše delegacije. RazgO' vori o vprašanjih notranjih odnosov* kakor tudi o mednarodnih vprašanji* so potekali v najprisrčnejšem vzdušjo- Naj razlagajo naše potovanje tak" ali tako, prepričan sem, da se bo ko prej vsakdo prepričal, da gre za P0' memben prispevek k pomiritvi na sv*' tu in da je to potovanje kažipot vsei* tistim, ki zdaj še no morejo reči, O* kakšen način je moč priti do medn*' rodnega sodelovanja, do sporazumeva" nja in odstranitve raznih elementov, & kalijo mir.« Nato je predsednik Tito govoril 0 problemih združitve Nemčije in slednjič še o naših odnosih s sosednjo r*' publiko Romunijo. Tovariš Tito je dejal, da je prišlo tudi v Romuniji dO razgovorov o mnogih vprašanjih go" spodarskega, političnega in kulturnega značaja. Tovariš Tito je nadalje rekelt da smo lahko prepričani, da so dani ugodni pogoji za razširitev izmenjav* dobrin med našima dvema državama-Poudaril je tudi, da so se razgovarja^ li in načelno sklenili, da bosta ob* vladi določili svoji komisiji, ki bost* vsestransko proučili in pripravili ela" borate za izgradnjo djerdapske hidrocentrale, ki bo velikanskega obsega i° izredno velikega pomena ne le za na' ši dve deželi temveč tudi za druge. Pomemben del govora je obsegal tudi problem naše narodne manjšine * Banatu v Romuniji, ki je po 1948. let1* prišla v težaven položaj. Romunski vo-ditelji so odločno izjavili, da si bod° prizadevali vse storjene krivice ^ najkrajšem času popraviti, da bi s* ljudje vrnili čimprej na svoje domO* ve in da jim bodo povrnili tisto, t$ kar so bili oškodovani. Pot predsednika Tita v Sovjetsko zvezo in Romunijo so vsi Jugoslovan' ski narodi in ves svet z velikim z&* nimanjem zasledovali. Pot naše vladne delegacije na čelu s'predsednikom T»* tom je še enkrat dokazala veliko vi0" go, ki jo ima Jugoslavija v medn3* rodnem položaju, v borbi za mir 1 aktivno koeksistenco. 06 zaključku šolskega leta Najboljši izdelki nagrajeni - Janez Osolina izdelal laboratorijski kuhalnik Za zaključek, šolskega leta je bila v dalo razstavo okoli 1500 ljudi. Pohval- »edeljo v Domžalah odprta razstava, ki so jo s sodelovanjem šolskih odborov pripravili učenci vseh treh domžalskih šol. Med predmeti vajenske šole se odlikujejo predvsem izdelki kovinske, lesne in usnjarsko-predelovalne stroke. Vajenke so razstavljale šiviljske in krojaške izdelke; predvsem pa so presenečali izdelki vajencev iz Papirnice Kol i če vo. Janez Osolina, vajenec III. Etnika količevske papirnice je pokazal svoj lastni izdelek — laboratorijski kuhalnik, ki ga je izdelal v 350 urah. Tudi ostali izdelki vajencev so Aelo okusni in precizni, tako da so lahko vsakomur v ponos. Učenci gimnazije in osnovne šole pa *o razstavili ročna dela, prevsem risbe. . Velik uspeh razstave potrjuje številni obisk, saj si je v nedeljo ogle- no se je o njej izrazil tudi zvezni poslanec Tomo Brejc. V četrtek, pri Vrsta novih mojstrov, tehnikov in kvalificiranih delavcev KDO JE DOLŽAN VZDRŽEVATI STROKOVNE ŠOLE Seja Upravnega odbora Gostinske zbornice Na Jesenicah so razen osnovne šole, gimnazije in glasbene šole tudi štiri strokovne šole: vajenska šola raznih strok, metalurška industrijska šola, mojstrska šola in tehniška srednja šola z delavskim oddelkom. Slednje štiri šole vzgajajo kvalificirane delavce faznih strok ter mojstre metalurške in kovinarske stroke ter tehnike metalurške stroke. Vajenska in metalurška industrijska šola obstajata že vseskozi, mojstrska in tehnična srednja šola pa šele od začetka zadnjega šolskega leta. Vse šole je obiskovalo konec šolskega leta 395 učencev oz. dijakov, od tega vajensko šolo 127, metalurško in- Na vajenski šoli je izdelalo 87,4%, na metalurški industrijski 75,5%, na mojstrski 93% in na tehniški srednji 87%. Povprečen uspeh vajenske šole je 3,05, metalurške industrijske 3,33, mojstrske 3,5 in tehniške srednje šole 3,35. Vajensko šolo je zaključilo 42 učencev raznih obrtnih strok, od katerih je bilo 6 odličnih, 10 prav dobrih, 19 dobrih, 3 zadostni in 4 neza- doba 3 leta, bo dala absolvente šele čez 2 leti. Prvi razred pa je izdelalo 7 dijakov z odličnim, 18 s prav dobrim, 24 z dobrim in 4 z nezadostnim uspehom. Delavski oddelek tehnične srednje šole, na katerem traja učna doba 4 leta, bo dal prve absolvente — dipl. tehnike šele s šolskim letom 1958/59. Prvi razred pa je izdelalo z odličnim 4, s prav dobrim 7, z do- dostni. Metalurško industrijsko šolo je brim 8, z zadostnim 1 in z nezadost-zaključilo 55 kvalificiranih delavcev nim 3 dijaki. predvsem kovinarskes troke, od teh je bilo 5 odličnih, 17 prav dobrih, 20 dobrih, 4 zadostni in 9 nezadostnih, ki imajo popravne izpite. Mojstrska šola, Vse navedene šole so v stavbi Metalurške industrijske šole. Vajensko vzdržuje Občinski ljudski odbor, metalurško industrijsko, mojstrsko in dustrijsko šolo 192, mojstrsko šolo 53 ki je bila ustanovljena šele s šolskim tehniško srednjo pa Železarna Jeseni- in tehniško srednjo šolo 23. letom 1955/56, in na kateri traja učna Aktualnosti iz Tržiča Težkoče nekaterih podjetij ocenjevanju razstavljenih predmetov, -t— Kranj, 28. junija. Danes je bila v prostorih hotela »Evropa« v Kranju redna seja Upravnega odbora Gostinske zbornice okraja Kranj. Zlasti pomembna točka dnevnega pa so najboljši prejeli nagrade reda je bila razprava o letošnji turi- ______ stični sezoni ter o pripravah za prihodnjo turistično sezono. Člani upravnega odbora so tudi poslušali poročilo • delovanju novo ustanovljene potovalne agencije »Triglav«, s sedežem na Bledu. OBVESTILO SADJARJEM Vsled vlažnega in deževnega vremena so nastopili zelo ugodni pogoji za razvoj škrlupa (fuzikladija). Sadjarji, pohitite s tretjim škropljenjem sadnega drevja proti škrlupu. Istočasno škropite tudi proti jabolčnemu zavijaču, ker v tem času metulji odlagajo jajčeca na mlade plodove in s tem povzročijo njihovo črvivost. D?, bo pridelek čim" boljše kvalitete, Poškropite sadovnjake z naslednjimi pripravki: Proti škrlupu z 0,2—0,3 % dithanom (Ditanom), 0,2—0,3% Cosa-nom ali 1% bakrenim apnom, enemu izmed teh sredstev pa primešajte proti jabolčnemu zavijaču 0,2% lindane olje aH 0,2% Cesarol — 50. Lahko pa primešate tudi 0,5—0,1% Fosferno ali E 605 — forte ali Parathion v isti koncentraciji kot Fosferno (ali 50— 100 gr na 100 1 vode). V kolikor uporabljate za škropljenje Fosferno, E 605 forte ali Parathion, bodite previdni, ker so zelo strupena. Sadjarji, priporočamo vam, da škropite slabo rastoče drevje z Dithanom, kar pospešuje rast in razvoj drevja. SEMINAR ZA UČITELJE ROČNIH SPRETNOSTI Tudi letos bo v Kamniku od 2. do 2L julija tečaj za učitelje ročnih spretnosti. Tečaja se bodo udeležili predvsem učitelji, ki bodo potem organizirali podobne tečaje v svojih okoliših. Udeleženci tečaja bodo stanovali v dijaškem internatu, predavanja pa bodo v prostorih gimnazije. Program tečaja bo obsegal teoretični in praktični del, udeleženci pa bodo obiskali Nekatera podjetja, gostišča in obrtne delavnice v prvih šestih mesecih letošnjega leta niso izpolnila predvidenega plana. Vzroki so večinoma objektivni, v gostinstvu pa je vzrok slabo vreme in zato manjša potrošnja pijač, v drugih panogah pa predvsem zakasneli družbeni načrt. Tudi občinski ljudski odbor bo imel resne skrbi, kako izpolniti začrtane naloge do konca tega leta, kajti v kratkih poletnih mesecih bo težko nadoknaditi tisto, kar je bilo zamujenega v prvem polletju. Vprašanje je, kako bo občina v teh kratkih mesecih zgradila trgovsko hišo na Ravnah, novo pekarijo, stanovanja; kako bo dovršila elektrifikacijo in začeta vodovodna ter cestna dela? tretjino odmerjenih družbenih obveznosti. Na ta način gospodarske organizacije ne bodo prišle v take težave kot sicer. ce. Najbolj pereča problematika zadnjih treh šol je v tem, da se še danes ne ve, kdo je dolžan šolo vzdrževati. Da je šolam zagotovljen obstoj, jih vzdržuje Železarna Jesenice. Metalurška industrijska šola kot ustanova s samostojnim finansiranjem je n. pr. prisiljena izdelovati vs vojih učnih delavnicah tudi take predmete, ki nis "> v skladu z učnim načrtom, da zaradi pomanjkanja finančnih sredsetv t'.' dobi in ima tako zagotovljen obsto:i V preteklem letu so učenci z delom O teh težavah sta razpravljala tudi krili tudi del svojih plač. To pa one- Svet za gospodarstvo in Svet za plan mogoča odvijanje učnega programa po in finance ObLO Tržič. Predlagala učnih načrtih, kar gre v škodo znanja, bosta občinskemu ljudskemu odboru Z ozirom na reformo šolstva naj bi tudi ukrepe za izboljšanje položaja. Hotel »Pošta« je dobil nov naziv: »Restavracija in prenočišče pri Pošti v Tržiču«. To podjetje bo v sporazumu s Svetom za gospodarstvo opustilo zalogo piva, ki je bila v tem podjetju že vrsto let. Podjetje namreč nima prevoznih sredstev in bo zato prevzelo zalogo piva podjetje »Vino« Kranj. Te dni bo pričela z delom tudi posebna občinska komisija, ki bo pre- Ker v prvem poletju ni bil izpolnjen gledovala najprej vse gostinske obrate, načrt v gostinstvu in nekaterih obrtni- nato pa še obrtne in druge. Na ta na- tudi več tovarn v kamniškem okolišu ških gospodarskih organizacijah, bo čin bo občinski ljudski odbor temelji- in Ljubljani. Tečaj organizira Glavni občinski ljudski odbor ob zaključku odbor Ljudske tehnike Slovenije. polletja zahteval od teh organizacij le teje seznanjen s problematiko v teh podjetjih. J. V. Gorice petič praznujejo 28. junij nepozabni dan * krajevna praznik Goric merodajni organi v pravi meri skrbeli, da bi bil omenjenim šolam zagotovljen nadaljnji obstoj. Prav te šole so Jesenicam in razvoju naše industrije najbolj potrebne, s svojim vzornim delovanjem pa so upravičenost obstoja že dokazale. P. U. HA ROB UPRAVNI ODBOR TOVARNE »PEKO« JE ODLOČIL . . . Večkrat se zgodi, da pade na nekoga krivda, ne da bi sam pri tem karkoli 'pogrešil. Tako včasih s popolnoma neutemeljenimi obtožbami povzročimo pri mladih ljudeh manjvrednostne občutke nezmožnosti za delo, zapostavljanja v vsakdanjem družbenem življenju itd. Mladoletnik K. F. iz Tržiča Je vložil pri podjetju »Peko« prošnjo za sprejem v službo za pomožnega delavca. K. F. je bil že lani med počitni- Prav je, da se zopet spomnimo dni, partije in hkrati poziv, naj se pri- štu ob septembrski nemški ofenzivi ki so sicer že daleč za nami, vendar družijo odporu vsi, ki so sposobni pri- ujet in leta 1943 podlegel strahotnemu pa so za nas in poznejše rodove nepo- jeti za orožje ali kakorkoli drugače mučenju v koncentracijskem taborišču cami zaposlen v podjetju, kjer so bili zabni. Lepe vasi, ki so druga poleg podpreti odpor proti okupatorju. Na v Mathausnu. Od tedaj so se vrste z njim zelo zadovoljni. Zato o kaki druge ob vznožju Storžiča, bodo zopet tem zboru je bil sprejet tudi sklep, NPV iz dneva v dan množile. nezmožnosti tu ni bilo govora, pač pa imele v svoji sredini stare znance, ki da se organizirajo vojaške in gospo- 28. junija 1943 je odhod dosegel vr- je K. F. dobil razna pojasnila: da se-so jim zmeraj dobrodošli. Veliko jih darske sabotažne akcije, prav tako pa hunec. Iz Goric je odšlo k partizanom kretarja ni, da upravni odbor še ni zaje, ki so zapustili ta kraj, vendar jih je s tega zbora odšlo nekaj tovarišev 18 prebivalcev. Od teh so kasneje sedal itd., končni odgovor pa je bil: vežejo nanj nepozabni spomini... k narodnoosvobodilni vojski, med nji- štirje dezertirali, 14 pa jih je ostalo »Otrok staršev, ki niso zaposleni v na- Morda se hoče navidezno pozabiti mi tudi tovariš Leopold Zorzut. Sa- do konca v raznih operativnih enotah, šem podjetju, ne moremo sprejeti na preteklost, vendar tega srca posamez- botažne akcije so deloma uspele, ven- V hudih bojih na področju Storžiča in delo.« nikov ne morejo dopustiti. Vse mani- dar ne v celoti, ker so morali zaradi drugod je kasneje pet od teh žrtvo- Ali so res v tovarni »Peko« zapo- festacije ob tem jubileju to dejstvo nekaterih netočnih podatkov o stanju valo svoja mlada življenja. To so bili: sleni samo otroci tamkajšnjih delav- vedno znova potrjujejo.'26. junij je za na žandarmerijski postaji na Golniku Ludvik Svegelj, Tine Dolenc, Franc cev? Odgovor bo prav gotovo: »Ne.« goriški okoliš pomemben in zgodovin- načrt akcije opustiti. Karničar, Stanko Likar in Vinko Sta- S takim odgovorom lahko povzro- ski dan, zato ga tudi spoštujemo. To je bil dejansko začetek oborože- re. Dokumenti, zbrani v našem Zborni- nega odpora v tem delu naše občine. Seveda je bilo na tem področju tuku pa nam pričajo, da upor v tem NOP in mržnja proti okupatorju sta di več vročekrvnežev, ki so si želeli slovenske krvi in hoteli tako pokazati OBVEŠČAMO vse člane Prešernove družbe, da je bil izid nagradnega žrebanja za člane Prešernove družbe objavljen v torek dne kraju ni izbruhnil šele ta dan, da je rasli iz dneva v dan. Okupatorjev te 19. t. m. v vseh dnevnikih. Podrobni partijska organizacija imela že pred ror se je širil in nihče od poštenih okupatorju svojo pripadnost. Vsi ti so izid vseh izžrebanih dobitkov bo ob- vojno velik vpliv med delavci na Gol- ljudi ni bil varen pred njimi. Edina nam dobro poznani, med njimi je tudi javljen v 7. številki Obzornika. niku, ti pa so svoje prepričanje raz- pravilna pot in zatočišče so jim bili vojni zločinec Andrej Perne. Opozarjamo vse člane, da dvignejo širili tudi na okolico. gozdovi. Tako sta se narodnoosvobo- izžrebane dobitke najkasneje do 1. av- Politični zbor 31. julija 1941 pod dilni vojski pridružila spomladi 1. 1942 gusta t. 1. nakar zapadejo nedvignje- Golnikom ni bil slučajen pojav, tem- tudi tovariša Izidor Kuljad in Oskar ■a darila v korist Prešernove družbe, več organizirana akcija Komunistične Peršolja. Zadnji je bil v Udnem bor- čimo udarec, ki ga mlad človek nikoli ne pozabi. ToZa S PREDVORSKEGA AVTOBUSA V napolnjenem preddvor, avtobusu se je nedavno tega peljala z nami Gorenjske bodice ZADNJIC SEM VAM OBLJUBIL ZADNJIC ME JE POT ZANESLA veselo novico.. Da bom utešil tudi v Kamnik. Tam sem se zadržal vašo radovednost, bom zgodbo povedal dolgo v noč, zato sem jo šele nasled- od začetka do konca. Ze od nekdaj sem nje jutro s prvim vlakom popihal proti navdušen modelar in med najdelav- Ljubljani. Železniška uprava nam je nejšimi člani kranjskega Aaerokluba. pripravila nadvse »udoben« prevoz. Prav zdaj pa, ko je sezona v polnem Peljali smo se kar po domače v živin- na tej progi vendarle vozi, čeprav le enkrat na dan. Turističnemu uradu pa odslej nič več ne verjamem. Ni še dolgo tega, kar so me že drugič pošteno naplahtali. Vprašal sem, koliko stane vozni listek iz Ljubljane do Kopra. »450 dinarjev«, razmahu in bi rad sodeloval v kakem skih vagonih brez klopi, da ja ne bi se je glasil odgovor, jaz pa sem plačal prvenstvu, nimam kje »ustvarjati«, kdo že navsezgodaj zaspal. Tedaj šele Ves inventar so nam postavili na cesto sem do kraja doumel tisti vic v »Pav-in zdaj v miru počiva v kleti za »De- lihi«, zakaj je na oslu zapisano konj: natanko 70 dinarjev več. ZA KONEC SE NEKAJ BESED o »dobro« vzgojenih stanovalcih dija- likateso«. Za sestanke smo že našli Delavci so me nato potolažili, da se škega doma industrijske šole v Kra- idiličen prostorček v Parku Svobode, kdaj pa kdaj peljejo tudi v modernih Jaz osebno pa sem prišel medtem še »pulmanih«, ki pa seveda niso za vsak- na pametnejšo misel, ki se mi je utr- dan jo rabo', nila pri ogledu razstave izumov v t Ljubljani. Pričel sem konstruirati po- V STRAHU, da se tudi na gorenjski seben balon, na katerega bomo obesila žel. progi ne bi dogodilo kaj takega, se če je tisto res šolski internat in ne kranjski Aeroklub z vsem inventarjem, iz Kranja v Ljubljano vozim odtlej »štala«. Odslej se bomo sestajali samo še v kar z avtobusom. Ker sem imel ravno zraku, da bodo klopice pred kinom opravek v Mavčičah, mi je to še bolj lahko s polno kapaciteto sprejemale prav prišlo. Nič hudega sluteč se ogla- Čakajoče zaljubljence. To iznajdbo bo- sim pri »Putniku« v Kranju in vljudno itio seveda še svečano proslavili in vprašam, kdaj odpelje avtobus iz Kra- patentirali. nja proti Mavčičam. Uslužbenka strokovno pregleda voPD »Solidarnost« upravičeno črnogledi, nas je preteklo nedeljo presenetil njen mladi oder. Izbrali so komedijo, ki je povezana z rojstvom slovenskega gledališča, obenem pa .so lepo proslavili 200-letnico rojstva A. T. Linharta, ki zavzema med našimi prosvetljenci 18. stoletja najodličnejše mesto. Dramatika je osrednje področje Linhartovega leposlovnega dela, »Zupanova Micka« pa njegov prvi večji odrski poskus. Napisal jo je kot član Družbe prijateljev gledališča, nekega konkurenta diletantske gledališko skupine, ki so ji pripadali ljubljanski plemiči. »Zupanovo Mii,cko« je Linhart Priredil po Richterjevi komedij; »Die Eeldmuhle,« ki jo je v študentskih letih videl na Dunaju. Ker so meščani Pri nas v tistem času govorili nemško, deloma tudi italijansko, je segel po predlogi, kjer se dejanje godi na deželi in napisal igro v jeziku preprostih ljudi. S tem je tudi dokazal, da je slovenski jezik sposoben, da se oglaša te Talij inih ust. Vendar »Zupanova Micka« ni le pre- KONCERT SLEPE MLADINE V KAMNIKU Okrajni odbor združenja slepih je organiziral v Kamniku gostovanje slepe mladine. V veliki dvorani kulturnega doma so gostje izvajali pisan spored glasbenih točk zbornih dekla-rnacij in raznih iger in želi dolgotrajno odobravanje po vsaki točki. Ob boljšem načinu obveščanja bi bil tudi obisk večji. vod, to je predelava s ponareditvijo zgodbe. Vanjo je vnesel ljudske navade in revolucionarne ideje (isto leto je bila franc. revolucija!). Pokazal pa je tudi na napake slovenskega kmeta (nepismenost) in izoblikoval svojevrsten, a tipičen lik pisarja Glažka. V igri zmagajo zdravi kmečki ljudje nad plemiči-tujci. Delo ima torej tudi družbeno vsebino! Linhart je komedijo napisal po načelih slovenskega preporoda: da naš kmet mi več tlačen, ampak pameten, svobodomiseln človek, ki obsoja predsodke gospode. »Zupanova Micka« je po vsebini, jeziku in ideji napisana v najglobljem pomenu za ljudstvo. Tudi danes jo še radi pogledamo, čeprav datira njena prva predstava v ljubljanskem stanovskem gledališču 28. decembra 1789. leta. Režirala je proef. Ela Vidičeva, ki jo že poznamo po nekaj dobrih režijah mladinskih predstav, igrali pa so še-stošolci kamniške gimnazije. ProL Vidičeva je imela srečno roko že pri izbiri igralcev. Vsak je bil tip zase. Naj samo omenim neokretnega, a samozavestnega Anžeta (Janez Uršič), zapitega Glažka (Janez Brišnik) in Micko (Nada Babnik). Zupan Jaka (Franc Casl) glasovno ni odgovarjal, kar pa ne moremo zahtevati od šesto-šolca — igral pa kljub temu ni slabo. Morda sta vdova Sternfeldovka (Fani Podjed) in Monkof '(Franc Drolc) mestoma prešla v afekt, vendar to ni motilo celote. Tulpenheim (Peter Osolnik) je bil že kot tip dober in se je s partnerjem Monkofom lepo ujemal. »Zupanovo Micko« so igrali seveda v originalnem jeziku, ki ni preveč lahak za učenje. Omembe vredno je, da so vsi igralci brezhibno obvladali tekst, kar za »Stare« nismo mogli trditi nikdar. Živahno igro so dopolnjevale številne režiserjeve domislice. Prvo dejanje je bilo zaradi prevelikih premorov v tek- stu preveč statično, ni se podredilo enotnemu tempu, medtem ko je bilo drugo zelo razgibano. Tudi nekaj posameznih scen je bilo odličnih (Jaka naroča Anžetu, kako naj se vede pred Micko; prizor Anžeta z Micko; Glažek in oba plemiča v prvem dejanju). Najboljši del komedije pa je bilo vsekakor sestavljanje ženitovanjskega pisma, ki je tudi pri občinstvu žel veliko priznanje. Razen Drolca, so bili vsi prvič na odru. Za lep uspeh jim lahko samo čestitamo! Stane Šimenc Naneslo je oni dan, da sem namesto na vajo za dramsko predstavo, ki jo pripravlja DPD »Svoboda« v Zireh, ponevedoma zašel na koncert združenih pevskih zborov tamkajšnje »Svobode«. V nabito polni dvorani ni bilo moč dobiti sedeža, zato sem se kar stoje zamaknil v harmonično ubran ritem pesmi, ki so jo izvajalci ta čas izvajali, in po pravici povedano,* že dolgo nisem bil deležen takega doživetja. In ko takole strmim v 60-glavo množico pevcev mešanega pevskega zbora, se mi nehote pojavi vprašanje: zakaj je bilo treba na to doživetje čakati 10 dolgih let? Se bolj nehote je bil dan odgovor: komuna in samouprava — to je bil edini logični za- Učni uspehi v naših šolah Tonček Samej Iz Domžal med svojimi harmonikarji V KRANJU ' Na I. gimnaziji v Kranju je bila v torek zaključna proslava, na kateri sta spregovorila zbranim dijakom predsednik maturitetne komisije Boris Ziherl in član šolskega odbora dr. Gabrijel Cop. Na zavodu je 808 dijakov. Z odličnim uspehom jih je izdelalo 24, s prav dobrim 118, z dobrim 335, z zadostnim 92. V nižjih razredih je pozitivno ocenjenih 322 dijakov (66,94%), v višjih pa 247 (76,85%). Skupaj je na šoli izdelalo 569 dijakov ali 70,93%. Popravne izpite iz enega predmeta ima 139 dijakov, iz dveh predmetov pa 46. Maturo je od 64 prijavljencev uspešno opravilo 53 osmošolcev, popravni izpit jih ima 8, 3 pa so bili odklonjeni do jeseni. Popravne izpite so v tem času delali samo nižješolci in dijaki 8. razreda. Uspeh ni bil ravno najboljši, k. imeli dijaki le malo časa za pripravo. Iz nižjih razredov se je prijavilo k izpitom 119 kandidatov, izdelalo jih je 84, padlo pa 35. V 8. razredu je uspešno opravilo popravni izpit vseh 12 dijakov. V KAMNIKU V nedeljo dopoldne je bil v veliki dvorani kulturnega doma v Kamniku slovesen zaključek šolskega leta na naši gimnaziji. Ravnatelj Avguštin Lah je podal zaključno poročilo ob koncu šolskega leta. V nižji gimnaziji je bilo v 19 oddelkih 648 dijakov, od katerih jih je izdelalo 444, po popravnih izpitih, ki so letos 14 dni po zaključni konferenci, pa še 103. Tako je skupno izdelalo 84% dijakov nižjih razredov, kar je samo za 0,4% manj kot lani po izvršenih popravnih izpitih v septembru. S tem je na kamniški gimnaziji novi način opravljanja popravnih izpitov pokazal dober rezultat. Odličnih je bilo v nižji gimnaziji 25 dijakov, prav dobrih pa 75. V višji gimnaziji je bilo v šestih oddelkih 147 dijakov, izdelalo pa jih je 81,7%. Popravne izpite bodo polagali v jeseni. Letos je že četrti rod maturantov zapustil kamniško gimnazijo. Predsednik maturitetne komisije je bil univ. prof. dr. Anton Grad. Med 35 kandi- dati jih je 29 uspešno položilo maturo, 5 jih ima popravni izpit, eden pa bo moral ponoviti maturo. Kot priloga »Kamniškega zbornika 1956« je izšlo tudi letos letno poročilo gimnazije Kamnik za šolsko leto 1955/ 1956. V njem je seznam učnega osebja, kronološki pregled dogodkov v preteklem šolskem letu — kulturno prosvetno uveljavljanje mladine, ki deluje samostojno v zavodu in v mladinski sekciji DPD »Solidarnost«. Tudi delu v množičnih in športnih organizacijah jo odmerjen potreben prostor. V DOMŽALSKIH ŠOLAH . . . Na vseh treh domžalskih šolah se je šolsko leto končalo z boljšimi uspehi kot lani. Nižjo gimnazijo je v 15 oddelkih obiskovalo skupaj 538 dijakov. Od teh jih je izdelalo z odličnim u-spehom 17. s prav dobrim 66, z dobrim 197 in z zadostnim uspehom 141 d':a-kov. Popravni izpit je imelo 141 d jv kov, od katerih jih je izpit opravilo 112, padlo pa 29. Skupaj je torej izdelalo 458 dijakov, padlo pa 80. Zadnji, četrti razred je z uspehom končalo 63 dijakov. Medtem ko je bil skupni lanski učni uspeh na gimnaziji 75,5%, je bil letošnji uspeh 85%. Boljši uspehi so bili doseženi zlasti zato, ker je bila povezava med šolo in starši trdnejša. Roditeljski sestanki so bili redni, starši pa so se jih udeleževali z velikim razumevanjem. Tudi na vajenski šoli za razne stroke j t bil letošnji učni uspeh boljši od lanskega. Od 136 vajencev jih je izdelalo z uspehom 107 ah 78,7%, en vajenec je padel, 28 pa jih je imelo popravni izpit. Lani je bil skupni uspeh na tej šoli 62,15%, nezadostnih pa je bilo 37,85%. 27 vajencev je z uspehom končalo zadnji, tretji letnik. Boljši uspehi so bili predvsem doseženi zaradi boljše šolske predpriprave na gimnaziji. Osnovno šolo je le v 11 oddelkih obiskovale skupaj 249 učencev. Od teh je z odličnim uspehom izdelalo 67 učencev, s prav dobrim 89, z dobrim 110 in z zadostnim 38 učencev, medtem ko je skupaj padlo 45 učencev. ključek na vprašanje, ki si ga je najbrž zastavil vsak, kdor je poslušal te, v slovensko kulturo živo posegajoče ljudi, ki so se po daljšem obdobju trdega in vztrajnega dela predstavili svojim rojakom pod vodstvom komponista in zborovodij Jobsta ter Janeza Oblaka. Koncert je kljub obširnemu programu kaj hitro minil. In če prem -slim, da pred leti večji del teh ljudi nj znal drugam kot v krčmo, me pre-šinja prijetna zavest, da teh časov ne bo nikoli več, ker je človek sam postal zavesten tvorec tiste stavbe, ki ]i pravijo učeni ljudje: slovenska " kultura. Delavsko prosvetno društvo v Zireh se zadnji čas vneto pripravlja na svoj pokrajinski zlet »Svobod«. Za vsako ceno bi radi dogradili svoj kulturni dom, oziroma prostore, namenjene kulturni dejavnosti v stavbi zadružnega doma, ki je eden največjih v Sloveniji. Gospodarske organiz.acije in vsi, ki imajo kaj »pod palcem«, se že vse-ljujejo v novo stavbo. Nerešeno pa ostaja vprašanje ogromne gledališke in kino dvorane. Ko jih vprašam, kako je s to stvarjo, mi povedo, da je vsak delovni človek že dal svoj prispevek za dograditev dvorane in to kar po 500 dinarjev, da so kmetje že darovali za opremo 200m3 lesa in da pripravljajo veliko kulturno manifestacijo, ki bo trajala ves teden, da bi tako prišli do sredstev in dogradili svoj hram kulture in omike. 15. julija bo DPD »Svoboda« v Zireh razvilo svoj društveni prapor. Pred-tem pa se bodo ves teden vrstile prireditve posameznih odsekov domače Svobode in gostov. Tako> bodo v Zireh nastopile: stražiška »Svoboda« z Lor-cino romanco »Mariana Pineda«, lutkovna sekcija jeseniške »Svobode« z Olahovo pravljico »Zlatorog«, Prešernov pevski zbor iz Kranja, Glasbena šola DPD »Svoboda« Zini, jeseniška Godba na pihala, dramska sekcija domače »Svobode« s Kreftovimi »Celjskimi grofi«, KUD Vrhnika 8 komedijo »Hiša v Montevideu« in KUD Logatec s folklorno skupino. Vmes bodo še športne prireditve in spominska razstava iz zgodovine kulturno-prosvetnega in umetniškega udejstvo-vanja domačih društev v zadnjih šestdesetih letih. Da ne pozabim: glasbe-no-fpevski odsek »Svobode« pa se bo predstavil z vokalnim koncertom. RADO JAN Krstna predstava na }wM Ker je bila dvorana v Delavskem domu pogostoma zasedena, je dramska družina jeseniške »Svobode« z zaključno predstavo letošnje gledališke sezone precej zakasnila. Naštudirali so C. Golarjevo igro v treh dejanjih »Dva mlada para«. Delo je zrežiral prof. Jože Tomažič, sceno pa sta zasnovala Franc Mikelj in Tone Mrak. Premiera in krstna predstava bo v soboto zvečer, repriza pa v nedeljo. — Z Golarjevo ljudsko igro bodo gostovali tudi v Kobaridu, Bovcu, Logu pod Mangartom in drugod. Nekaj misli ob zaključku gledališke sezone v PG Razgovor našega sodelavca z dramaturgom o pravkar zaključeni sezoni Zastor je padel. . . Gledališka sezona je končana, kajti . . . Strma in utrujajoča je pot, ki vodi h Sloriji dramske umetnosti, in utrujen Je korak popotnega, ki se je namenil Proti vrhu ... — Dajte, da si spočije! Premiere . . . Kritika . . . Uspehi . . . Neuspehi . . . Samozatajcvanje . . . Gostovanja . . . Prečute noči . . . Take in podobne misli so ml rojile Po glavi, ko sem po zaključni predstavi letošnje gledališke sezone zapuščal dvorano. V avli sem naletel na dramaturga, in ker nisem hotel zamuditi ugodne prilike in prijetnega kramljanja, sem mu zastavil nekaj vpra-*anj, katerim bodo bržčas prisluhnili tudi naši bralci. L »Kaj menite o uspehih in delu v»šega gledališča v sezoni, ki jo pravkar zaključujete?« ■ »Na splošno je moč trditi, da je še-*ta sezona poklicnega gledališča v pranju uspela, dasi tudi slednjo, kakor vse prejšnje, spremlja vrsta malih naglavnih grehov, ki se jih to gledališče otresa že vse od svojega na-&tanka, pa se jih žal ne more, spričo °bjektivnih in subjektivnih činiteljev 'Udi danes povsem znebiti.« II. »Katera dela ste uprizorili v »pretekli sezoni in kakšen je bil odnos gledališkega občinstva do njih?« . »Prostor nama' je preskopo odmer-J0n, da bi vam natanko razčlenil odnos občinstva do posameznih uprizoritev. del smo uprizorili iz napovedanega okvirnega repertoarja, troje programskih postavk pa smo spremenili. Na Prvo mesto vsekakor sodijo Kreftovi "Celjski grofje«; z njimi smo dosegli rekordno število predstav in najvišji ob'sk (29 predstav in blizu 10.000 gle- dalcev). Lepo je bil obiskan tudi Ingev »Piknik«, čeprav ni dosegel visokega števila predstav. Na drugem mestu je »Velika beseda«, nato Skufčeva pravljična igra »Janko in Metka«, Shakes-pearjev »Othello*«, Cankarjevo »Pohujšanje« in »Bratovščina Sinjega galeba«. Nizek obisk pa so imeli naslednji je bilo v našem gledališču letos 12.000 gledalcev več kot lani. Ce bomo še naslednjo sezono dosegli tak porast obiska, se bomo popolnoma približali idealni zmogljivosti naše hiše.« »Kaj Vas je vodilo do zvišanja števila uprizoritev od 9 na 11?« »Pravzaprav je bilo v tej sezoni le VELIKA BESEDA — prizor iz Vilharjevega »Zupana« komadi: Ocvirkov^ »Tretje ležišče«, Lacknerjeva ekspresionistična igra »Se bo sijalo sonce« in Goldonijev »Laž-nik«, ki mu vreme ni dopuščalo, da.bi se bil uveljavil pod milim nebom. Povedati Vam moram, da smo letos dosegli rekordni obisk, saj se je število obiskovalcev povečalo za več kot 100% v primerjavi s prvo sezono poklicnega gledališča in za 23% v primeri s prejšnjo sezono, kar pomeni, da 10 uprizoritev, ker »Neiztrohr.jeno srce« ni prišlo v reden program. Gledališče je s tem aktom podprlo hvalevredno zamisel sindikata tovarne »Iskra« v okviru njihovih prizadevanj za počastitev 10. obletnice obstoja njihove tovarne. Sicer pa je kaj lahko razumeti, zakaj smo si prizadeva1 i zvišati število novih uprizoritev. Naša mesto je majhno in pri nas se redkokdaj zgodi, da bi kaka uprizoritev do- segla 30 predstav. Javna ustanova pa mora redno opravljati svojo dolžnost in če ne bi zvišali števila uprizoritev, bi se nam utegnilo zgoditi, da bi igrali pred praznimi stoli. In končno, kulturen človek hodi v gledališče vsaj dvakrat na mesec. Zategadelj smo poskrbeli tudi za gostovanja drugih gledališč. V letošnji sezoni so Kranjčani samo v naši hiši lahko gledali 16 celovečernih uprizoritev, gostovala pa je pri nas tudi »Svoboda« iz Stražišča.« »Kakšne težave oziroma zapreke — teh se Vam gotovo ne manjka — so spremljale vaše delo in kako ste jih premagovali?« »Pri taki obremenitvi igralskega zbora (10 premier in 150 predstav) si lahko mislite, da težav ni bilo malo. Na srečo nam noben član zbora ni težje zbolel. Po pravici Vam povem, da lahko služi gledališče v tem pogledu za vzgled ostalim delovnim kolektivom. Toda kljub taki discipliniranosti in požrtvovalnosti, se v javnosti še vedno slišijo zelo čudni glasovi: »Saj itak nič ne delajo«, ipd. Povprečen državljan, predvsem tisti, ki ne poseča gledaliških predstav, pozablja, da je za vsako uprizoritev potrebnih Vsaj 40 vaj, če ne kar 50 in še več; dodajte k temu še gostovanja in odmislilo 21 prostih dni, ki se jim je ansambel na ljubo programu odpovedal, pa boste videli, kako smešni so takile očitki. Največje težave nam povzroča pri delu maloštevilni ansambel, ki je zato prezaposlen in preutrujen, da bi lahko dvignil umetniško raven naših uprizoritev. So pa še druge, ki smo jih Kranju že stokrat povedali, in jih zato ne gre ponavljati. Sreča je, da nas pri -naših napor,h tako zvesto spremljajo: Grašič, Fugina, Vajt, Gegala, Berger in Eržen, v letošnjem letu pa še Juvan in Krasnikova, sicer res ne vem, kako bi jo vozili.« »Ali nameravate po vsem tem, kar ste mi doslej omenili, programsko smer gledališča kaj spremeniti?« »Načelno programsko smeri no bomo spreminjali zato, ker se je v glavnem obnesla. Skušali pa bomo še resneje pretehtati repertoarne člene, da bi se tako občinstvu še bolj približali, oziroma, da se bo občinstvo lahko približalo nam. Izkušnje iz letošnje sezone bi se dale formulirati takole: na deske Prešernovega gledališča sodi vse, kar zasluži najvišji atribut, ki ga lahko dramsko delo ima, in to je: umetnina. Resnična umetnina pa je brez ozira na čas in na kraj njenega nastanka tako delo, ki ima vsem ljudem in ob vsakem času za nrk.i povedati: o človeku in družbi. Ta optima, ki na prvi videz zaebsega predvsem klasike, prav tako velja za moderno umetnost, zakaj vse klasične umetnine, so bile nekoč moderne, aktualne in celo tendenčne.« »Kaj menite o gostovanjih Vašega gledališča po Gorenjskem?« »Gostovanja so postala reden sestavni del našega življenja. Občinstvo nas v krajih, kjer gostujemo, sprejema z velikim navdušenjem. Skoda le, da se vsem željam ne moremo odzvati. Zna-biti bi bilo celo bolj pametno, da bi zmanjšali število premier in da bi z vsako uprizoritvijo gostovali po vseh večjih krajih gorenjske komune. Druž-beno-kulturna vloga naše institucije bi se s tem povečala, saj taka gostovanja v mnogočem spreminjajo zgodovinske razlike, ki so nastale med mestom in vasjo, in se izražajo prav v tem, da je kulturni standard v mestu višji kot na podeželju.« Ker so bila s tem moja vprašanja izčrpana in radovednost potešena, sem se od prijaznega dramaturga poslovil. Ob slovesu mi je še obljubil, da bo za eno prihodnjih številk našega lista napisal obširen članek o programskom načrtu za prihodnjo gledališko sezono. SA-SA ST. 51 / 29. JUNIJA 195f ^88Gorenj$ke 5 Mi ze veste? Vem, da ste se sedaj, ko so se zaprle šolske dveri za vami, že mnogi razkropili na vse strani, da pa mnogi izmed vas težko nekje čakajo doma in vzdihujejo, kdaj jih bodo poklicali, da bodo s kolonijo odšli nekam v hribe ali, pa letovat morda celo na morje, kamor si skoro vsakdo tako želi — o, to naše morje . . . Morda pa še ne veste, da je Jadransko morje nastalo v času velikih gubanj med gorstvi Dinara, Alpami in Apenini in, da je le stran- • IZ DEDKOVEGA NABIRALNIKA TUDI MI BOMO ODSLf Sedaj, ko so nastopile počitnice, bom tudi jaz odšel v Velesovo, na kmetijo. Sel bom pa takrat, ko bodo zrele borovnice, torej kmalu. Veselim se teh lepih dni, ki jih bom užil v hosti in na soncu. Vsako leto grem v Velesovo k stricu. Pomagal mu bom letos tudi na polju, obračal in grabil bom tudi seno. Tako bom ves dan na zdravem, svežem zraku. Postal bom po telesu ves rjav, ker me 'bo ožgalo sonce. Deset dni pred pričetkom šole se bom pa vrnil domov in so počasi pripravil za šolo. Kajzer Alojzij, osn. šola Veliko je krajev, ki jih še nisem videl in o tako lepi. Rad bi videl vso našo domovino, ki jo občudujejo tujci, ki hodijo k nam na letovanje iz mnogih držav. Seveda, najlepši kraj je pa Kranj, ker sem tu odkar se zavedam. Tudi jaz bom odšel nekam na počitnice, verjetno na Dolenjsko. Obiskal bom rojstni kraj moje mame. Tam je tako lepo. Na majhnem hribčku je hišica pokrita s slamo, za hišo pa vrt s sadnim drevjem, spredaj pa majhno dvorišče. Tu bom preživel mnogo srečnih dni. Zaplotnik Vinko VI. razr. šolsko leto je za nami. Ker sem razred dovršila z dobrim uspehom mi je mama obljubila, da bom odšla nekam na počitnice. Zelo verjetno me bo poslala v Poljansko dolino, saj je tam tako lepo. Tam živi moja teta in ji bom malo pomagala na polju. Teden dni bom preživela tudi na otoku Rabu, ki ležin a našem Jadranu. O, morje, naše morje, kako bo tam lepo. Lansko leto sem preživela mesec dni v Martuljku, kjer je bilo tudi lepo, lepše pa bo na morju. Želim si tudi, da bi se ob koncu počitnic spet zdrava vrnila v šolo. Asič Albinca, učenka V. razr. sko morje Sredozemskega morja, s ka~ terim je povezano po 75 km širokih Otrantskih vratih in Jonskim morjem, da jo to našo mor j o dolgo okoli 2750 kilometrov, široko pa od 120 do 200 km, njegova površina znaša okoli 135.000 kvadrat, kilometrov, da loči podmorski prag Korčula— Lastovo—Pelagruž—Monto Grgano vodo v severni in južni del, ki se med seboj zelo razlikujeta. Severni del Jadrana je nastal z ugrezanjem dna, zato je bolj plitek (najgloblja točka meri okoli 240 m), južni del pa je udorina, zato tudi bolj globok (preko 1600 m), da je tudi gornji del morja bolj mrzel, ker priteka v njega več rek, južni del pa vsebuje v sebi več soli, da je ob italijanski obali morje bolj globoko, da pa je naša obala zelo čle-novita in se ob njej vrsti okoli devetsto večjih in manjših otokov školj in čeri, kar daje obali posebno pestrost, zanimivost in podčrtava njeno privlačnost, da so med Kvarnerskim! otoki največji: Krk, Crez, Mali in Veliki Lošinj, Pag in Rab, ki je za nas Slovence otok žalostnega spomina, saj je na tem otoku med vojno umrlo mnogo inter-nirancev, da pa so ob dalmatinski obali največji otoki: Dugi otok, Pašman, Uljan, Sol ta, Brač, Hvar, Korčula, Vis, Lo-pud in drugi, da členovitost obale podcrtavaj o poleg otokov in polotokov (Istra, Pelješac) še številni večji in manjši zalivi, ki niso nič drugega kakor potopljene doline in rečni izlivi, da so Tržaški, Reški, Pulski, Kaštelanski, Tivadski, Zadrški, Splitski, Kotorski velikega pomena, ker so le-tod nastala naša pristanišča, da je gospodarski pomen morja zelo velik, saj predstavlja okno v svet. Po morju je naša država povezana z vsem svetom, z vsemi zemljinami, saj plujejo naše ladje po vseh svetovnih morjih in oceanih, s da so naša največja pristanišča: Reka Pula, Šibenik, Split, Gruž,. Zelenika, ki so povezana z železnico z notranjostjo naše zemlje, da smo zgradili po osvoboditvi ob ustju reke Neretve novo, veliko moderno pristanišče Ploče, ki je zvezano preko Sarajeva z mladinsko progo Samac—Sarajevo z našo osrednjo progo, ki povezuje Ljubljano, Zagreb, Beograd in Skoplje, da je naše Jadransko morje bogato rib in ribolov nudi dober zaslužek in hrano ljudstvu, ki živi ob morju, da pa je velikega pomena tudi to, ker najde mnogo naših delovnih ljudi ravno v teh mesecih ob naši sinji obali prijeten počitek, vi pionirji in cici-bančki pa zabave in potrebnega zdravja, da . . . Kmet in (Nadalj. in konec) V nedeljo zvečer je prišel volk na gospodarjev vrt. Ta večer je bilo v hiši ženitovanje. Pes pride na vrt, poišče volka, pripelje ga v sobo in mu ukaže, naj leže pod mizo. Z mize vzame steklenico žganja in velik kos mesa ter oboje pon"di volku. Ko so ljudje videli, da pes krade žganje in meso, so ga hoteli tepsti, česar pa gospodar ni dovolil, rekoč: »Nihče ne sme položiti roke na mojega čuvaja Sivca! Otel mi je otroka, za kar ga bom spoštoval do smrti.« Pes pobira na mizi najlepše koške in jih skrivaj meče volku. Ko se je volk najedel, je dejal: »Sedaj ti pa zagodem najlepšo volčjo pesem.« »Tega ne smeš storiti,« ga je posvaril pes. »Ljudje bi te pretepli, da ti ne bi ostala dlaka na telesu. Rajši ti dam še eno steklenico žganja, samo molči!« Cim je dobil volk žganje, je takoj obrnil steklenico in žgoča tekočina se je vlila v požrešno grlo. Ko je steklenico izpraznil, je pod mizo silovito zatulil. Ljudje so se prestrašili in začeli iskati zavetja na klopeh, mizah in po oknih. Jedila so padala z miz, steklo in porcelan sta padala po tleh. V vsej hiši je nastal nepopisen preplah in nered. Po dolgem času so se odločili najsrčnejši možje, da gredo nad volka. Obložili so se s palicarrii, kuhalnicami in ostalim kuhinjskim orodjem ter udrihali po pijani mrcini tako strašno, da bi ga bili prav gO" tovo ubili, če ga ne bi bil rešil njegov prijatelj Sivec. Ta je skočil s klopi in padel na volka, kakor da ga hoče za' daviti. S svojim telesom je po~ kril pretepeno zver in batine »o sedaj padale po obeh živalih. »Stojte! Stojte, možje! Nobenega udarca več!« je ukazal hišni gospodar. »Ubili boste psa in volka. Volk ni raztrgal otroka, pes ga je otel. Pustit«, da pos obračuna z volkom!« Sivec je za tem pognal volka na vrt ter mu dejal: »Ti si i*" kazal dobroto meni, jaz pa tebi-S tem sva svoje račune poravnala. Bodi še nadalje dober ID pomagaj bližnjemu v sili in potrebi.« Smrčka obeh živali sta se dotaknila drug drugega in četvero oči je zažarelo v predpjmla-danski mrak. Zaradi skeleči!* ran je gozdna zver sklenila, d* pekočega žganja ne bo pila vel- Volk je opotekajoč se ubral proti gozdu, Sivec pa je zadO" voljno zadremuhal v veži pri topli peči. Priredil Vilko Kus TRDI OREHI KRIŽANKA Vodoravno: 1. veleposestnik, človek z veliko premoženja, 10. ogrnjen s krtačo, 11. nasprotno od nič, 12. divja mačka, 13. 25. in 6. črka abecede, 14. UGANKE materin brat, 15a. ostro v besedah, 17. ozdravim, 19. medmet, 20. prostor za trgovino, 21. sadno drevo, 23. načrt, 24. ribe, ki se branijo z elekfcičnimi udarci, 28. slabič, 29. kosovno blago, 30. žensko ime, 31. nagačevati živali. Navpično: 1. kulturna rastlina — doma iz Amerike, pesem, spev, 3. 7. pomanjševalnica moškega imena -~ Ivo, 8. dva enaka soglasnika, 9. urif in krepiti svoje telo, 13. konjska dlaka v repu, rabi se za polnenje posteljni* vložkov, 15. kontinent, 15a. posejano 9 pikami, 16. egipčanski bog sonca, 18-poklic lovcev, 21. znaki živali v prirodi (v snegu), 22. izmeček ognjeniki Teče, teče čez nebo v ognju žar j eno kolo, kjer se suče, kjer vrti, vse razsvetli, pozlati. (0DU09) Na Trati je zvonar doma, iz cvetnih čaš zvonove ima, enkrat na leto le zvoni — ko Trati iz spanja spet zvoni. OPJUOAZ) Kdo so štirje ti tekači, ti tekači, ropotači? Tečejo in tečejo, nikdar se ne dotečejo! (nzoA jadi esaro>T) Z železnim kljunom rije, preobrača, z rogmi pa vleče za seboj . .. (bobjo) »ARlSAl C AT£_ 4 2 2> 6 S tO n & i t EQ t<- ki ta i © ifl - __ __ pisatelj, tisti, ki piše, 4. narobe bi, 5. 23. predpona (praoče), 25. večja kol*' okrajšava za Tovarno avtomobilov Ma- čina stvari na tleh, 26. srbsko moifc ribor, 6. narobe na, nemški predlog, ime, 23. človek ki krade. 93 Drugega dne je cigan poslal enega ujetih Turkov v tabor nazaj, veleč mu, naj naznani Turkom: kadar se prvi Turek predrzne sovražno približati obzidju, takrat se glava glavarjeva nad kloštrskimi vrati na drog natakne. To strašilo je storilo, da so Turki mirno čakali nekaj dni, kaj bo zapovedal veliki poveljnik turški, ki je bil ta čas z ostalo vojsko blizu Ljubljane. 94 Gori v najvišji sobi v kloštru je hodil z zvezanima rokama janičarski glavar. Oče njegov, stari Marko, moral je pač s težkim srcem privoliti, da so mu zvezali sina (kajti cigan mu je bil razodel, da je le-ta njegov edinorojenec). Ali spoznal je, da ni drugače. Premišljal je, kako bi mu povedal, da je on oče njegov. Bode mu li verjel? Bode ga li razumel? 95 Cigan mu je obetal, da bode on dognal to reč; tudi je bilo samo njemu mogoče, zakaj ni bilo človeka med obzidjem klo~ štrskim, ki bi se bil mogel sporazumeti z janičarjem razen cigana. Počasi, vsak dan nekoliko, pravil je cigan janičarju njegovo lastno zgodbo: kako je imel bogat oče sinka, kako je odšel na vojno, kako ga je potem stric prodai na Turško za januarja. 96 Samol se ni zmotil. Janičarju je ta vest vzbudila veliko premišljevanje !*| vedno bolj je spoznaval, da je zgodba, mu jo pripoveduje cigan, njegova 1»^* zgodba. Ali kdo je oče njegov? Kje Jc Morda cigan ve? In vpraša dolgina. Cif$af se široko zarezi, seže po svoj nož, prerez janičarju vrvi, kazaje mu na starega Maf' ka: ,,Tu pred teboj stoii." In oče in sin se po dolgih letih objela. S SODIŠČA Avto-molo dirke na Jezersko Avto-moto društvo iz Kranja bo po 4-letnem premoru zopet priredilo v nedeljo, 1. julija motorne gorske dirke na Jezersko. Obvezni trening vozačev bo v soboto ob 17. uri, dirke pa naslednjeg; /fof ima m sftotedu =- Radio Ljubljana P. J. iz Jelovice je v letu 1954 nadalje prisvajati razne odpadke ba-račun čiščenja gozda pri nekem kme-krene žice. V teku kazenskega postop-prejel 29 prm raznih drv. V letu ka se je ugotovilo, da si je prisvojil 1955 pa je kupil od nekega drugega najmanj 17 kg odpadkov bakrene žice Posestnika še 30 prm drv na panju., v vrednosti nekaj dan 4000 dinarjev. ~~ ~ £ ~£ ^"Tekmovaina^proia Vsa ta drva je potem prodal raznim Zaradi kaznivega dejanja tatvine je ^ a 370Q g startom na mostu KZ- v Poljanski dolini in pa privatni- prišel pred sodišče ter je v svojo ob- >>Kanonirju« in ciljem pred »Do-*om. Ker je promet z lesom pb Ured- lambo navajal, da je mislil, da je to, na Jezerskeim bi o ureditvi prometa z lesom omejen kar počenja dopustno, ker gre za od-ter F. J. v smislu te Uredbe ni bil padke bakrene žice. Sodišče tega za-upravičen niti do nakupa niti do pro- govora ni moglo upoštevati, saj tudi daje, se je moral zagovarjati pred tako ravnanje brez dvoma predstav-Okrajnim sodiščem v Skofji Loki. Sc- Ija tatvino ter ga je obsodilo na me-dišče ga je spoznalo za krivega in ga sec dni zapora. obsodilo na 25.000 din denarne kazni R. C. iz Tržiča je bil v sporu z M. Dirk se bodo udeležili vozači iz vse Slovenije; med njimi bodo znani motoristi iz prejšnjih tekmovanj, ki s svojo drznostjo bržčas tudi tokrat ne bodo razočarali gledalcev. Razen motorjev vseh kategorij bodo tekmovali tudi rolerji, kar bo storilo dirko še Poročila poslušajte vsak dan ob 0.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 in 22.00 uri. — Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob delavnikih ob 14.40 in ob nedeljah ob 15.15 uri. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30 uri. Prva jutranja poročila ob nedeljah so ob 6.05 uri, vesti o športnih dogodkih pa boste slišali ob 21. uri zvečei\ D_ R_0_B_I_Ž Gasilsko društvo v Stranjah v kam- OBJAVE • OGLASI cb upoštevanju, da so take preproda- B ^ je večkrat gr da bo priglo prjviačnejšo. le lesa na Gorenjskem dokaj pogoste. med njima do firičnega 0,bračuna. Dne Za zmagovalce je pripravljeno več Ž. v. iz Starega dvora pri Skofji 28. 4. 1956 je R. C. v neki ulici v Tr- nagrad in 34 pokalov. Vsekakor bo Loki je bil zaposlen kot električar pri žiču srečal M. B., ga napadel s čev- najzanimivejša borba za pokal »Turi- Pod.ietju »Gradiš« v Sko>fji Loki. Tam ljarskim nožem in ga obreza! po levi stičnega društva Jezersko«, ki ga bo si je začel postopoma od oktobra 1954 roki in hrbtu. Obdolženec se je za- prejel zmagovalec za najboljši čas go var j al, da je to ravnal v silobranu. dneva. Na podlagi izpovedi prič pa mu je bilo Gledalce opozarjamo, da bo tekmo-dokazano, da to ne drži, saj je M. B. valna proga zaprta ob 9.45. uri. bežal pred obdolžencem ter ga je ta Mestni avtopromet Kranj bo poskr-potem, ko ga je dohitel, obklal. Kazen bel za prevoz obiskovalcev dirk od dveh mesecev zapora bo verjetno R. avtobusne postaje v Kranju do Jezer- niški občini je preteklo nedeljo razvilo Č. pomagala, da ne bo več uporabljal skega. Odhod prvega avtobusa bo v nov gasilski prapor. Prireditev je bila noža. nedeljo ob 6. uri. lepo obiskana, razvitju prapora pa so kumovali tov. Šlebirjeva, ing. Prohi-nar in Kregar. Mlado kamniško godbo smo prvič slišali preteklo nedeljo. Mladi godbe- ^ '. J QjdNa cesti Kranj—Naklo sem izgubila niki, ki so pogumno in ubrano odi- ^ sivo žensko jopico. Poštenega najdite- grali pod' vodstvom kapelnika tov. Mizarskega vajenca sprejmem. Lah- lja prosim, da jo proti nagradi vrne Klančarja pisan spored glasbenih točk ko tudi na hrano in stanovanje. Kre- pri vratarju tovarne »Iskra«, so želi mnogo pohvale. Z. gar Ivan, Vižmarje 59, Šentvid nad Prodam mlatilnico s tresljaji, pisalni „, ... . . . " Ljubljano stroj znamke »Adler« — nov; stiskal- Obvezniki predvojaske vzgoje v Cer- UJUl"J" ■ kljah so v nedeljo ustanovili občinski Na poti Klane, Kokrški breg do nico za jabolenik; čevljarski stroj - odred predvojaske vzgoje. Obveznike kino Storžiča sem izgubila listnico z je pozdravil predsednik občinskega važnimi dokumenti in nekaj gotovine, ljudskega odbora Janez Močnik, pred- Poštenega najditelja prosim naj mi sodnik komisije za predvojaske vzgojo Proti dobri nagradi vrne. Klane 38. Niko Slapar in komandant odreda Službo dobi kmečko dekle, ki ima t, . „, v , 0 v „„ tj . , - t' • x-t- na upravo lista pod »pisalni stroj«. Franjo Slemensek. Svečanosti so se veselje do otroka an se zeli priučiti -t -ji * • *-i ,,j i --i- . j. t jI ji Tram o*___ x- • t i -r, x Na prirodoslovno matematični filo udeležili tudi zastopnik UROJ Stane šivanja. »Jugoplastika« Kranj, Prešer- Bobnar in vojni referent Franc Pav- nova 1. lin. Skupina je nato odšla gradit stre- Zamenjam suho sončno stanovanje lišče na Pšato. (sobo, kuhinjo, shrambo, drvarnico) V nedeljo so učenci vajenske šole zraven železniške in avtobusne postaje ... Ofc>J£lV€5 za razne stroke iz Cerkelj odprli svojo v Krizah, za enako ali tudi samo sobo razstavo. V njihovi učilnici jih je po- v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati RAZPRODAJA zdravil predsednik občinskega ljud- na upravo lista. v soboto 30 t m 0D 14 uri bo na skega odbora Janez Močnik, predsed- Zamenjam stanovanje v Drulovki zgrafjbi Zdravstvenega doma na Zla- nik pododbora obrtne zbornice za ob- (sobo, kuhinjo) za enako v Kranju. tem polju razprodaja demontiranih čino Cerklje Franc Bobnar, pa jim je Ponudbe poslati na upravo lista. vrat jn 0,ken, žlebov in odtočnih cevi, ob koncu čestital tudi v imenu vseh Sprejmem vajenca in pomočnika- vodovodnih pocinkanih cevi 3U do 2 pečarja iz stroke postavljanja peči. cole, betonskih stopnic, pocinkane plo-Naslov v upravi lista. čevine 0.65 mm in 500 m2 salonitnih -- Dam večjo vsoto denarja kot poso- plošč. Razprodaja se vrši z ustmeno »»»■? nnri nnu/t jilo ali dam visoko nagrado za prazno licitacijo na mestu samem. Ogled pred-Iff U1%1 KOMO SODO s posebnim vhodom v Kranju. — metov 1 uro pred pričetkom prodajo ftlflU " GLE DHL l levoročni znamke »Dirkopp«, malo rabljen. Bajt Franc, Srednja vas št. 22 pri Šenčurju. Prodam malo rabljen pisalni stroj znamke »Mercedes«. Ponudbe pošljite zofski fakulteti je 22. 6. diplomiral Destovnik Miroslav. — Čestita KAD. obrtnikov dn jim želel še nadalje mnogo uspehov. S. na »Glas Gorenjske« Ponudbe »Mirna«. Ugodno prodam stavbiščni svet v Snakovem pri Križah. Informacije, Duplje 38. Prodam čistokrvno psico staro 3 leta (črno). Naslov v uredništvu. Prodam zlato za zobe 6 gr. Naslov v 29. junija, francoski barvni film oglasnem oddelku. pOCj Licitacije se lahko udeleže podjetja in privatniki. KINO »RADIO« JESENICE 29. junija, jugoslovansko nemški film »KLISURA«, ob 18. in 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE »TURČIN NAPOLITANEC«, ob 18. in 20. uri. Zadružna mlekarna Kranj sporoča vsem odjemalcem, da lahko dobijo preko svojih kmetijskih zadrug sveže posneto mleko po zelo ugodni ceni — OBJAVA Planinsko društvo Radovljica obvešča vse obiskovalce planin, da so postojanke Valvasorjev dom pod Stolom, Roblekov dom na Begunj ščici in Pogačnikov dom pri Križkih jezerih od 30. junija t. 1. dalje stalno oskrbovane. RAZGLAS Industrija pletenin, rokavic in kon- Kadilci Gorenjske! Zahtevajte po v- fekcije Kranj poziva vse delavce, ki so sod priznano najboljšo cigarete in to bili zaposleni v tem podjetju v letu sarajevske tobačne tovarne. Skladišče 1955 in imajo po uredbi o plačah de- v Ljubljani, Kolodvorska 26. lavcev in uslužbencev gospodarskih Na Jesenicah v centru prodam lepe organizacij pravico do plače iz dobička, 30. junija in 1. julija, ameriški film lokale s skladiščem za trgovino ali da najkasneje v roku treh mesecev »VODNJAK«. Predstave v soboto ob obrt ter stanovanja ali celo hišo. Na- uveljavijo pri podjetju svojo pravico. 20.30. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. slov v upravi lista. i "' ■ ■.' .• ' ' v ■V'^ KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 29. junija do I. julija, ameriški 6 9&fJ* barvni film »KARNEVAL V TEK SAŠU«. KINO »KRVAVC« CERKLJE PETEK, 29. JUNIJA 8.30 Radijski roman — Jan de Hartog. Thalassa (nadaljevanje). 8.50 »Glasba ne pozna meja« (magnetofonski posnetki javnega koncerta Plesnega orkestra Radia Ljubljana dne 5. 5. 1956) II. del —ponovitev. 9.30 Sodobna češka lirika. 10.00 Koncert po željah. 11.50 Za dom in žene. 14.30 Oddaja za lovce in ribiče. 15.35 Poje Ljubljanski komorni zboir p. v. Milka Skoberneta. 16.00 Utrinki iz literature — Gabriela Preissova: Iz »Koroških povesti«. 18.00 Nove knjige. 18.50 Družinski pogovori. 20.00 Konstantin Brailoiou: Glasba narodov sveta — IV. oddaja: Indijci. 20.30 Tedenski zunanje - politični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Mednarodna radijska univerza — a) Miroljubna uporaba atomske energije — Bertrand Russel: Uran v svetu — b) prof: Conrad: Shizofrenija. SOBOTA, 30. JUNIJA 11.45 Pionirski kotiček. 12.00 Od Triglava do Ohrida (Zagorske in bosanske pesmi). 12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel. 14.30 Tedenski športni pregled. 15.35 Franz Scbubert —■ Franz Liszt: Iz dunajskih večerov (Edith Far-nadi). 16.00 Utrinki iz literature — Ivo And-rič: Izlet. 16.20 Koncert po željah. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.15 Pojeta Gorenjski vokalni kvintet in moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja. 18.45 Okno v svet: Singapur. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 1. JULIJA 8.00 Otroška predstava — James Kriiss: Stara ura (radijska igra). 9.30 So pomnite tovariši? — Lidija Potrč - Knapova: Kačjo gnezdo in še kaj. 11.15 Oddaja za Beneško Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 16.30 Pomlad v Budimpešti. 18.00 Radijska igra — Charles Dickens: Veliko pričakovanje. 20.00 Večerni operni spored. 22.15 Nočni koncert — L. van Beethoven: Uvertura v C-duru Uroš Krek: Koncert za violino in orkester. PONEDELJEK, 2. JULIJA 11.50 Za dom in žene. 12.00 Slovensko narodne pesmi in domačo viže. 14.30 Radijski leksikon. 16:00 Utrinki iz literaturo — Roland ' _ Mailleux: Dušo živali. 16.20 V svetu opernih melodij. 18.00 Kronika iz naših mest. 18.10 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov. 18.45 Kulturni obzornik. 20.00 Rezervirano za posnetke s festivala »Praška pomlad«. TOREK, 3. JULIJA 8.30 Radijski roman — Jan de Her-tog: Thalassa — VII. 9.30 Miroslav Krleža: Balado Petrice Kerempuha. 10.00 Spomini na paritzanske skladate-ljo (Glasbena oddaja s komentarjem). 11.45 Cicibanom — dober dan! (An-dj cika Martič: Mali konje vodeč). 13.35 Pester operni spored. 14.30 Gospodinjski omnibus. 15.35 Pred mikrofonom jo kvintet »Niko Stritof«. 16.00 Utrinki iz literature — Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku. 10.20 Johannes Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru. 17.15 Pozdravi in čestitke za Dan vstaje. 18.00 Športni tednik. 18.50 Zunanjo - politični feljton: Vtisi S potovanja po Cehoslovaški. 20.45 Simfonična dela jugoslovanskih skladateljev. 11.05 Opoldanski koncert, spored Franc Schubert: Druga simfonija — Franz Liszt: Koncert za klavir in 21.00 orkester št. 2 v A-duru. SREDA, 4. JULIJA 8.10 Iz solistične glasbe partizanskih skladateljev. 9.00 Oddaja za pionirje — Čudežna . roža (radijska priredba). 11.15 »Julijski dnevi« (reportaža). 13.35 Od Skoplja do Ljubljane (pester spored jugoslovanskih radijskih postaj). 15.35 Partizanske pesmi narodov Jugoslavije. 16.00 »Po poti miru in sožitja«. 16.45 Ma Si-cun: Pesem gozdov in gora, simfonična suita (Prva izvedba v Jugoslaviji). 17.20 Iz jugoslovanske operne ustvarjalnosti. 18.00 Radijska igra — Pino Vatovec: Tretji udarec. 20 00 Prenos waterpolo tekme SSSR : Jugoslavija. 21.00 Zabavna glasba jugoslovanskih skladateljev. ČETRTEK, 5. JULIJA 11.45 Dober dan — otroci! — Afriška pripovedka: Večno prijateljstvo. 12.40 Koncertni valčki. 13.35 Od arijo do arije. 14.30 Turistična oddaja. 15.35 Pesmi in plesi iz Prekmurja. 16.00 Utrinki iz literaturo — Kristina Brenkova: Pogovori. 16.20 40 minut z našimi in inozemskimi solisti. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 Robert Schumann: Tretja simfonija »Renska«. 18.50 Domače aktualnosti. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Ernest Hemingway: Starec in morje. 3 T . Lorm« Hip nato že stojim z lističem, ki je vreden petsto pesosov, vštevši vse izdatke z odstotki vred, ki mi jih senor Pedro Alfe-ira odtrga za svoj »trud«, zunaj pred vrati, kjer me oni trije radovedno ogledujejo. Se eden, mon Dieu!« zašepeta hripavo eden, tisti z upadlim voščenim obrazom, iz katerega blešči dvoje oči, obdanih z modrimi kolobarji, kot dvoje razžarjenih koscev železa. Well, nikoli ni dovolj druščine, če se voziš v pekel! Kaj praviš ti k temu, Billy?« se smeje drugi v španščini, ki razodeva amerikanski naglas. Pri tem dregne tretjega pod rebra, ki pa mu odgovori le z globokim »Goddamn!« Zamorec vihti preluknjani sombrero. »Don Rafael, paznik!« se sam predstavi in dobrovoljen poredni smehljaj raztegne njegovo kozavo črnikasto obličje v široke gube. »Zelo me veseli, don Rafael,« odvrnem veselo in stresem njegovo umazano roko, kar mu očiviđno ugaja. Potreplje me po rami, pokaže dvoje vrst snežnobelih zob in meni pokroviteljsko: »Tako je prav, fin dečko ste in boste v rudniku gotovo našli srečo!« »Mon Dieu, še eden,« vzdihne spet sušičavi in amerikanski Beachcomber se reži k temu: »Poglej si ga no, črno gentleman-sko snežno kepico, Billy! Ali ne govori prav tako kot metodi-stovski pridigar na pikniku v Alabami? Našli srečo, he?! Radoveden sem, kako naj človek najde srečo, če ni drugega kot pravi pravcati suženj te proklete spletkarske rudniške družbe!« »Goddamn,« zamornija spet tretji in potem, ko smo se na ta način med seboj ovohali, nas pelje Don Rafael, ki spotoma skrbno pazi, da ostanemo vedno ob njegovi strani, v umazani »Grand hotel« Braziljanca Alfeire. Med potjo smo se še bolje spoznali. Suhec, ki je tak kot živa poosebljenost mfzličnih sanj iz pragozda, se imenuje Ju-les. Preprosto Jules. Svojega priimka ne pove, zdi pa se, da je Francoz z juga. Bil je že v Muzu in Chocu, pridno je štedil in se je hotel peljati domov. Vendar do tega ni prišlo. Ženske in alkohol in igre so ga izplenill do zadnjega centava in zdaj namerava spet nazaj v rudnike. — Ko ga povprašam po tem, odvrne ta žalostna postava: »Mon Dieu, saj je res hudo, toda hrana in vse drugo je dobro in zaslužiti se res da, le podnebje, to je pa strašno!« Sam Jenkins, ki je pred dvemi leti pobegnil z ladje in je ves ta čas živel kot luški delavec, se vmeša z jedrovitim humorjem: »Well, če sinu moje matere ne bo več po godu, me ne obdrži nihče več, da je ne bi popihal!« Svareče dvigne sušičavi svoje mrtvaško koščene roke kvišku: »Mon Dieu, to pa ne gre kar tako! Pomislite na strojnice vojakov, ki stražijo rudnike! Razen tega pa je obdano vse z naelektreno žično ograjo.« Prisluhnil sem. Sam pa izdavi od presenečenja le »Goddamn« kar ponovi molčeči Billy za terco niže. Don Rafael koraka ves čas ob naši strani in iz napetega izraza na njegovem obrazu spoznam, da pazljivo prisluškuje našemu razgovoru v španščini. Zdi se, da je tudi Sam to opazil, ker predlaga, naj bi govorili angleško. Kako pa se začudimo, ko se Don Rafael namuza v dialektu črncev iz Louisiane in se pobaha, češ: Tole staro dete, gentlemani, je 'bilo rojeno ob starem Mississipijiu. V ostalem pa vam svetujem: potrpite in ne zabavljajte, dokler niste spoznali rudnikov!« To »črno dete« kot^se je sam imenoval, menda ni tako napačen dečko. To občutijo po vsej priliki tudi ostali trije in razgovarjamo se mirno, dostikrat celo veselo, dokler ne odgr-nemo obledele zavese, ki tvori portal »Grand hotela« Pedra Alfeire. Vstopimo v hladen prostor, ki ga osvetljujejo posamični sončni žarki kot bleščeči se sulični ročaji. Starega lopova nič posebno ne preseneti, ko opazi, da sem se vrnil v družbi ostalih. Ne da bi mu naročili, postavi pijačo pred nas in vrže na mizo škatlo temnih cigaret z vžigalicami vred. Mane si roke in se obrne k nam: »Kaj bi še želeli, fantje? Braziljanska cachassa je vince, ki je dvakrat prešlo čez ekvator, pa je kljub temu še zmerom gromozansko poceni! ALi bi ga? Ali pa pivo, kavo, sodavico ali limonado, haha? Cigarete, tobak, pipe in nezmočljive vžigalice? — Kar iz srca se izpovejte staremu Pedru, kajti pri vseh svetnikih, prav vse ima. karkoli si želite! Saj ste v oficini prejeli svoj »vale«? Iz žepa potegnem listek in mu ga vržem: »Na, odtegni si svojih štirideset procentov, ostalo pa daj sem!« Tudi Sam sledi mojemu vzgledu in zagodrnja: »No, daj, premenjaj to kramo, ti lopov stari!« Braziljanec se prikloni, vzame nakazili in nama da majhne beležnice s svinčniki. »Kaj pa naj to pomeni?« se razburja Amerikance, Don Rafael pa ljubeče mlaska z jezikom, potem ko je zlil nanj vsebino kozarčka z likerjem in se pri tem reži sem k nam. Gostilničar skomigne z rameni. »Neskončno obžalujem, senor! Vse, karkoli hočete, lahko vzamete pri meni do višine te vsote, toda denarja vam pod nobenim pogojem ne smem dati, kajti dogoditi bi se utegnilo, da bi kdo od gospodov — nikakor ne mislim vas, s predujmom izginil!« »Goddamn«, iztisne iz sebe molčeči Billy, črnec pa se poti-hem smeje, jules sedi v kotu in strmi tiho predse, od časa do časa srkne limonade iz kozarca. Sam se sprijazni s pojasnilom Braziljanca. »Prav, potem pa pijmo! Bolj gladko bomo drčali v pekel, če so grla namazana. Poslušaj, ti kralj vseh lopovov, ali moramo odeje, obleko in tobak tudi pri tebi kupiti iz predujma?« Braziljanec razprostre roke, odkima z glavo, češ: »Ne pri-zadeni bog in prizanesi vam s takimi izdatki, caballero. To vse dobite v rudnikih! In prvovrstno! — Ali ni res, Don Rafael?« Črnec zazija od enega ušesa do drugega: »Da, bodite brez skrbi, to vse dobite tam, dobro in poceni!« Zvečerilo se je. V sobi gori ena sama, zaprašena žarnica. Zunaj za zaveso objema topla, zvezdnata kolumbijska noč vse mesto. Letalo pribrni od nekod in utihne. V predmestju se dvigne trobentanje, podobno riganju oslov, ki se potikajo okrog in brskajo po kupih odpadkov. Nekje daleč zavija lačen pes. Cez zidovje sosednjih vrtov prihaja do nas brenkanje kitare, smeh in vrišč žensk in posamezne kitice pesmi. Nekaj peonov v živopisanih ponehih, z velikimi, koničastimi klobuki nad temnimi, potrpežljivimi obrazi in s preprostimi sandalami na nogah, ki so podobni razbrazdanim, rjavim štorom iz mahagonija, se plaho prikrade skozi vrata. Kmalu pa so veseli, kajti mi plačujemo za vse — čeprav,nas nekateri ogledujejo obžalo-vaje, drugi pa posmehljivo. »Kar štirje naenkrat za rudnike! No da, saj se dobro zasluži, če ne pogineš!« slišim šepetati enega. Gostilničarjeva žena nam je prinesla pečenega mesa, solate in krompirja in pobožno opazujejo peoni, kako izginjajo te dobrote po naših grlih. Billy se je nekoliko odtajal, vince mu je razvezalo jezik. Iz njegovega pripovedovanja povzamem, da je dezerter iz amerikanske obrežne straže na Manili, ki ga je usoda zanesla v Južno Ameriko, kjer je bil nekaj časa paznik v bananovih plantažah. ST. 51 / 29. JUNIJA 1956 e'asSorefljslte 7 Gcmiika MI Manifestacija telesne vzgoje Levo zgoraj: Slika nam kaže dokaj mogočno gradnjo. Čeprav je ta most na Gorenjskem, ga verjetno precej Gorenjcev ne pozna. Prav gotovo pa je že vsakdo slišal 6 elektrarni v Mostah in ta most ter vse gradnje in naprave okoli nejga, so del te za nas toliko pomembne elektrarne. Na desni pa je pogled z mosta na 50 metrov visok slap. V sredi levo: Nova zgradba na Jesenicah, v kateri je podružnica narodne banke FLRJ. V sredi desno: Bloka, ki jih gradijo na Jesenicah. Prvi bo stavba LM, drugi pa stanovanjski blok. Spodaj: Kroparji so dobili novo čportno igrišče, na katerem so se že pomerili prvi tekmovalci. V ozadju kopališče. Pod igriščem pa slika prikazuje moderno novo šolo v Lipnici, v kateri bodo že letos imeli kroparski otroci pouk, če bo vse po sreči. Ljudje iz kamene dobe Letalci so še med borbami na Pacifiku pogosto preletavali o-točje Nove Guineje in ogledovali pod seboj dolino Wahgi, ki jo z vseh strani zapira veriga l do 5000 metrov visokih gora. Nedavno tega je odšla posebna ekspedicija raziskovat to skrivnostno dolino in odkrila ne samo najbolj čudovite in nenavadne ptiče, pač pa tudi pleme domačinov, ki je v svojem razvoju obstalo na stopnji kamene dobe. Na sliki zgoraj vidite mla-doporečenca, spodaj pa omenjene prebivalce v plesnih maskah. M. V tem mesecu, ko je kr^js"'1 telovadno društvo poslavljalo 6"' letnico svojega obstoja, je bil 1 Kranju okrajni zlet T V D »P»r tizan« z Gorenjske. Na slil^ dinska prvakinja Mirjana V*' kič na gredi in član na drogu. Naš fotoreporter je zabeležil Zgoraj levo: Bolnišnica na Jesenicah, kater* posnetek ujeti na filmski trak ni bilo prav enostavno in lahko. To nam dokazuje slika na desn»> saj se je moral naš fotoreporter povzpeti na dokaj visok stolp. V sredini levo: Podjetje »Tulip« >z Upnice bo s 1. julijem priključen »Iskri« iz Kranja-V sredi desno: Mlada umetnica Metoda Berčič »2 Krope s svojo zadnjo ustvaritvijo, katero je ime* novala Pomlad. Tovarišica Metoda je že pred en«01 letom končala šolo za umetno obrt v Ljubljani* zdaj pa je zaposlena v »Plamenu« kot konstruktor^ in graverka. Spodaj: Vajenci, ki so letos z uspehom zaključili Vajensko šolo v Cerkljah in njeni predavatelji. 8 Glas Gorenjske 51 /'20 JUNIJA 1956