Ilustrirani Slovenec
Leto V      TeđensKa priloga »Slovenca« (ši. 65) x dine 17. III. 1929      Štev. U
Pogled na bolnico usmiljenih bratov v Kanđiji pri Novem mestu
Bolnica ima izredno slikovito letgo ob Kriki 
82
K revoluciji v Mehiki
l)ost'<laiiji oliliiKtJiiki \ Ntiliiki so loliko lusa iiapciijaji strM''i'-<lii «> }Kh""II('. Najprej je l)il i/vršt-n ateiiUit iia vlak. \ kf)(fi-j!!ii «' j«' vozil fallfsov iiHslodiiik. predsednik Portts V<\\. Ateiitut je jako liizilejal »lak ((il<'j /(torajšiijo sliko) in le slueajiio jj- »stal \a};oil. v katcri'in je »(»/il pjedsediiik. iie|)ošJ>.()d(Hi)ii. Kmalu nato so se pa dvijtiiiK- liosanu'/iu* jMikiajine jii ijaütttpile / orožjem v roki proti vladi. Po iio»t?ittiiijl|| v<'»U'|i ¦iMSt'jrajo uporniki ura« /.natiti' ii>>iMdtt'.
Spodaj: Pavel Nikolajevič Miljukov
eden najodlienejšili ruskih poli-tiko\ pred l)oljševiško revolucijo. Po strniofrlavljenju caristič-m-ga al>soluli/ina je bil .\lilju-ko\ zunanji minister in v tom svojstvu je takoj z vso silo podprl osvobodilna stremljenja Jugoslovanov. .Se<laj y.\\\ Miljukov \ Parizu, kjer jt- obhajal pred kratkim svojo "O letnico.
-Na desni:
Vellica nesreča pod zemljo
\ nud>^u predoru newyorske podzjüHDikt' železnice se je pripetila pred kratkim velika nesreča. luU'ii (zjned \aif.oiu)v je začel goreti lii ugi'») je kmalu napolnil ^c•t^ predor. Kcf .so potniki mislili, da gori »i^*^ vlak * prediirom vr«l, j« ijasuilti siUui j)anika. Vse j«' dnrit» pruti i./--luiitoiji (JI (»ouiaiidraiiMl ju l'ii'i luid nt) osfi». Naia stjkii iijijji midi p(>j;U'4 v prt.'dur Hjidsdi). kji'l- «• jt: pri)»>tila iirStWi);
Spodaj:
Veliki adm. Tirpiz
te dni 80 letnik, znana Viljemova osebnost, tvorec nemške vojne mornarice iu inicijator brezobzirne podmorske vojne. Kot politik pa ni imel uspeha.
Prvi nemškiaeroplani na "smučkah"Huda |pt(ji|ijjt /.ima jo piivi^dla IU-'"Šta zračnoprevo/na podjetja lia iilisi'!, iiijintirati za zimo \ svilio lažjega |)ristajanja k aeroplanom mesto koles smučke. Poi/kusi so s<' dobro obnesli, zato so zači'li to iU)\ost splošno uvajati.
83
Iz naše Kraljeve rodbine
prestolonaslednik Poter s svojim bratieiii, |)riiiciMn  loinislijvoni.
Na levi: nogomir Šrftmel
ki je dobil pri sniuških tekmah 10. tm. na Bledu prehodno »Slo venčevo« darilo »Zmagovalca« kot znak slovenskega prvenstva v smuškem skoku. (Foto Šmuc, Ljublinna).
Odbor slovenskega "društva za pospeševanje ciljev Društva Narodov"
\ I.juhljani. Društvo je bilo ustanovljeno inaja 1. 192". Njegov uanien je širiti ideje miru in mednarodne solidarnosti ter ))roučevati vsa vprašanja, ki se tičejo našega naroda in naše države kot elana luednarodiio-prdvne zajednice. Predsednik društva je uuiv. prof. dr. L. Pita mie. novoimenovani poslanik naše kraljevine v Wasliingtoiui.
Odbor sestoji iz naj odličnejši]) predstaviteljev naše javnosti. Na sliki je videti od leve na desno: dr. VI. Ravniliarja, dr. J. Pretnarja podpreds., dr. M. Natlačena, dr. Jan. Brejca (podpreds.). dr. P. Breznika (tajnik), dr. J. Jeriča (blagajnik), dr. Fr. Luk-innna. dr. L. Pttamica (pre<ls.) in" dr. 1). Plica, od.sotna sta bila pa na seji .še dr. Fr. Vodojijvec in dr. I,. Fhrlicli. .Slično društvo s<i si osnovali tudi ljubljanski akademiki.
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu
Klun Karel
(1841-1896), politik.
^verma^'ner Valentin
(1835—1908), klasični filolog
Herberstein Karel Janez
(IT19—1787), škof ljubljanski:
84
85
"Društvo
narodov
Spomlađansko  zase-
đanje Sveta  "Društva
narodov. Ki se /e pri-
čelo 4. t. m. v Ženevi
r(>|)skn zgodovina se piiecniii a z dižuvaini staro (irčijc. Vsako I mesto  jo  l)ilo država  zase  in  jc '
sSi vis parem. |)ara bel In ni s (Če lioec.š mir. pripravljaj se na vojno) je bil zlat mipis na pročelju starega
hodilo svoja potu. bre/. ozira na druge. Te drža\iei> so se prepirale me<l seboj in iz teh prepirov so večkrat nastale vojne. Niso imele zmisla za zedinjenje in nobene Volje, da bi druga drugi pomagale k obširnejšemu življenju in v obranil«) skupnih interesov. c'e je giozila nevarnost o<l zunaj, so se le počasi odločile >oningati si in slednjič so poginile — kljub višku, ki so ga dosegli prebivale) v filozofiji, slovstvu in umetnosti — ker se niso hoteli naučiti, da poilredijo svoje posebii(> interese skiipiiemu blagostanju In napiH-dkii.
(irska slava se je tako morala umaknili veličini Rima. .Skoraj ves tedaj znani svet je prišel pod rimsko carstvo in tii so narixli živeli v miru drug poleg drugega ter se čutili kot del velike celote.
K.0 je prešla moč llinia. je krščanska cerkev zavzela njegovo mesto glavnega vpliva v življenju vrope. Tedanji civilizirani svet je obstojal iz mnogih posameznih držav, toda ker so druga za drugo sprejele krščanstvo, so vstopile v veliko družino, koje vidni poglavar je bil papež.
Na koncu sreilnjega veka pa so se predvsem pod vplivom študija grških filozofov te razmer{" spremenile, /opet se je pokiwala poganska ideja o nezavisni suvereni državi in Kristov nauk o očetovstvu Boga in bratstvu ljudi se je pozabil ))o<l vplivom tesnosrčnega in j)renapete-ga nacionalizma. Skozi stoletja nato se je vsaka država smatrala za ))i-o-sto, da sme iti svojo lastno pot. kot da sosedje sploh w bi obstojali — in iz tega se je rodilo neizmerno gorje: vojna je sledila vojni.
Nekaj let po Napoleonovem porazu so pa sklenile velesile zvezo z namenom, da vodijo evropske zadeve v mi-rtiljubnem /tnistii. 'loda samo-Ijllbje velesil je bilo preveliko in njih vlado so bile preveč oblastne, da bi se mogel ta t)oskus svetovnega miru )osrečiti. Po letu ni osta-
o od te zveze prav nič. kar bi moglo služiti interesom miru. Naslednjih devet<leset let so postajali evropski narodi vedno bolj militaristični in napadalni, ('isto odkrilo .so se vsi ))ripravljali na vojno.
poslopja avstro-ogiskega vojnega ministrstva na Dunaju. Ta način iiripravljanja na vojno polom vedno večjega oboroževanja je bil vpiav strahovito drag. Izdatki za Vojaštvo so od leta do leta v v seli državah naraščali, šest velesil je izilato v zadnjem čelrtstoletjn iired letom 1914. nič manj kot 45() milijonov angleškiii funtov za oboroževanje.
Ogromno iiaraščaiij<' oboroževanja in negotovost ter strah, ki ga je iiovzročalo. je imelo za [losledico. da je bila vojna neizogibna.
Vsi Evropci vemo, kakšna je bila vojna, vse nas preveva samo ena skupna želja: nikdar več vojne!
S to devizo je nastopil blagopokojni i)re<lse<lnik Zdriiženili držav Wodrow Wilson in posrečilo se imi je. da je na svetovni mirovni konferenci v Pariza leta 1919. ustanovil institucijo, ki naj za vedno irepreči vojno, namreč Ligo iiaroi ov (ali Društvo narodov).
Ni je stvari na svetu, ki bi bila večje važnosti za vse države, kakor tudi za vsakega posameznika tja do zadnje gorske koče. kot je Društvo narodov, čigar namen jt\ vojno za ve<liio spraviti s sveta.
To se pa lahko le tedaj posreči, ako misel poštenega in iskrenega sožitja vseh naro<lov prekvasi prebivalce v seli držav, od vodilnih političnih krogov pa do najširših plasti naroda.
Da se pro))agira ta ideja vednega miru. so se ustanovila po vsem svetu drilšlva za pos[)eševanje ciljev Društva nai-odov. Že leta 1919. je bila ustanovljena Mednarodna zveza teli društev  (1'nioii  Internationale des .\ssociations polir la Société des Nntiolis). koje sedež je v Bruxellesn. Danes združuje ta zveza 43 naro<lnili organizacij iz "T različnih držav. Predvsem je močna in tudi v političnem življenju važna angleška organizacija T.eagtie of Nntions IJnion. ki šteje pol milijona članov.
V naši kraljevini imamo taka društva v Relgradii. Zagrebu in l.jiibljnni ter še posebna akademska društva.
Prof. lir. Pavel nre/.nik,
tajnik  IjublJaiiskoKa   Društva  na posp.jšcvmijo ciLi.'v Drnätva narodov.
"Pogled na Ženevo v Švici, kjer je sedež društva narodov
Na desni: Hotel Viktorija v Ženevi s prizidano "Reformacijsko dvorano"  (na levi), kjer zborujejo plenarne : skupščine D. N. (ilavni hotelski vhod služi tudi za v lod delegatov j in časnikarjev v dvorano. ^
Spodaj : Pogled na plenarno xaaedan/e D. N.
Na desni:
Knjižnica glavnega tajništva D. N.
Spodaj:
Palača Mednarodnega urada dela v Ženevi
Woodrow Wilson
ustanovitelj D. .N,
Pogled na palačo Društva narodov v ženevi Na levi: Pogleđ na predsedniško in govornišiko
tribuno ob priliki |)lenarnili skupščin D. N. v reformacijski
dvorani.
Spodaj: Pogled na mamedanfe Sveta D. N. v palači
Na levi:
Sedež Medna-rodnega instituta za umstveno sodelovanje v Parizu (Palais Royal).
Spodaj;
Zemljevid držav članic 1>. N.;
črne so članice D. N., pikaste so pod njenim mandatom,   crtkaste niso članice D. N.
Sir Eric Hrummond
glavni tajnik D. N.'
86
Kava
še prod slo leti so {rlcdali pri nas na kavo kot na potrato in )o kmotili si jo jo privoščil lo vak razsipno/, in zapravljivcf. \ par desetletjih se je pa udomačila med \semi sloji tako, tla je danes zlasti revnim /eii»kaln glavna, časih celo edina hrana, /ato l)o gotovo vsakega zanimalo par vrstic o pridelovanju te tako priljubljeno hrane.
Kava raste na posebnih grmičih, kavovee imenovanih, (vetjo se napravi na vseh listih in vsak cvet rodi i)o dva, kol kamen trda ka\ina zrna. obdana, od močno Inpine. Raste kava v tro-pičnih krajili in znanili jo nnd 4t) različnili vrst. (Jrm so razvije i/ som<Mija in dočaka starost 20 do 2'5 let. Zaradi lažjega obiranja jili |)uste rasti le do \iso-čine 1—2 m, sadijo jih pa v posebnih n.isadih ali plantažah. Doraščon in dobro gnojen grmič daje   0.5—2.5 kg   kavo.   Sadeže
Pogled na Ra-vine nasade v nraxiim
Na levi:
Sušenfe kave
Ko kavo oberejo, jo posuše na poscbriih sušilnih prostorih na soincu.
Spodaj :
Čiščenfe Kave
posušena kava gre skozi posebne sušilnice, kjer jo tudi oluščijo.
kavovca obirajo, nato dobro posuše na solncn, da postane lu-l)ina krhka, in da jo lahko s posebnimi stroji odstranijo, nazadnje pa zrna dobro operejo, še enkrat presuše, polirajo in sortirajo.
Največ kave pridela Brazilija, ki je sama izvozi letno okroglo po S milijonov centov; razen Brazilije pa pridelajo večje množino kave šo Kolumbija. Cluatomala. Salvador, Haiti, Mehika, Indija itd. Naji)oljšo, pri nas dostopne kavine vrste pa rastejo na javi in na .'^nmatri. katere odlikuje posebno fin aroma. Odlično vrste pa rastejo tudi na Celobosu in Cejlon\i. Največje množine kavo porabijo Združene državo (6—10 milijonov stotov letno), nato pa Francija in Nemčija (2 kg na glavo letno).
«7
Ob iriđesetleinici KanđijsUe bolnice
Kateri l)<>leni<'e ne po/nu kandij-ske bolnice, ki slo\ i tudi daleč izven mej svojega področja po svoji vzorni ureditvi iii ljui)eznivi negi bolnikov. Nekoč je stal tu majlien gradiček >.Neu hol«, katerega so kupili usmiljeni bratje Iti odprli dne I. jaiuiarja I. v njeni skromno
bolnico. Pr\i njen primarij je bil dr. Defrancesciu. Ker je postala kmalu pretesna, se je lotil prior p. Kajetan in prizidal 1. IS9S. novo pt»slüi)je. ki je moralo biti pa žc I. 1910. dvignjeno za eno nadstropje, prvotni gradič je bil pa uporabljen za konvent. Scaso-ma je bila bolnica opremljena z vsemi potrebščinami. I. 1928. je pa postala javna. Od
ustanovitve do 51. X. je iskalo v
njej zdravja 45.735 bolnikov v 1,073.827 oskrbnih dnevih.
Bolnico usmJI/enf^ bratov v Kanđi/i pri Sovem mesiu
ki      obhajala lansko jesen 3Ü letnico svojega obstoja. Na IfVi v krojju p. Kajc«     Popotnik, prvi prior usmiljenih '     ov v Kandiji.
Na levi:
Bolniška soba v kanđijski bolnici
Spodaj v krogu:
»r. Ig. Paulič
sedanji primarij kandijske bolnice.  . . ..,
Spodaj :
Kanđlfski usmiljeni bratje
s svojim   generalom, p. 1'. .Cal-vom (X) v sredi-
ni, uazen tega je videti na sliki še generalnega tajnika patra Norbcrta Wawerdo (XX). delegata za Jugoslavijo, p. Vilibal-da Belca (XXX) in sedanjega kan-dijskega priorja p. Leopolda Dane-va (XXXX).
88
Bi'iiedu k cloiin^iiii kri/nljki: .Smuror-: \ (i.lnriiMio: I. žoiiuko ime, 4. ri'ka v Ilusiji. 9. inkcKt. 7, krtilicu pri iiiiiiistrskciii jnMlpi>u. H. niütu /.a i'tt'klrU'i'i) iijKir, III. oH'biii /uiutvk U', os. iitn(t>.) li, ;:ršku erku. 13. prvo-Iturilelj .si»\i-iuo\, n. Mrc'liio oro/jo, |n. scruiliiik, 1'*. fi>iil<) za zolu*. JI. pri'(l|)liu'il(>. Si, mi/.iiu i'imia zu ilrntuljo. H. \>{u\'i: KUV. i^. kuzuliii ztiiiiu'k, ih. prcbivult-c nitiku Kuhf, i^ iiumIiiioI, Mi. lUil"). M. veznik. ^i. pti/cU'iijc. "VV. cUiii dru/iiit'. 33. ptit'h. 36. C imkarjev s[ii,s. 3<>. vstavi: CM. 40. nailiiljrvunjc piuma. 4J. iiaiurii. 4". iiuvna ciioIh. 4T. Mulikovu spojina, 4s. siolpoc. 30. šii'vilo. 31. ({las. 33. pluiioc. 34. predlog, 3b. vstuvi: ca. 3k. kij. 39. star avsinj^ki ili-ntir. M. so nosilo /onsko. I>3, utovilo pri lolov.ohuMa štoijn. Ij4. prva liosotla naslova ?.upant i(evo posnii, (i3. nioško in»o. ti', vo/nik. (i^. ruski filniki ifjrraloc. 70. prvi lotaloc. 72. predhodniki Nemcev, 73. knieiskn orodje, 74. veznik. 73. igralna kuna. Ii7. egiptovsko bo/ansivo. 77. kazulni /aiiuek. 7S. kratica pri naslovih. 70. epirski kralj. >^0, latinski veznik, ^l. K'asbcni instrninent, K3. doinaea /ival. sb. sin siaro-s!o\anskeua naroda. kQ. jrrška črka. 'M. ploskovna mera. *>3. uiok v Aziji. •'4. del svela.
\uv|M('no-. I, pTTi judovski svečenik, i, meslo v Dalmaciji. 3. ime /a oćeia. b. Iii^;t. o. vzklik voznika, ti. tnesto v Vojvodini, 13. ptičji (;lus. 14. et'i|itovsko bo/ansivo. 13. premikanje vode, Ib. pesniška oldika, 17. riintiina. 1". novopečeni akademik. JO, del roke. 21. srediačo cirkusa, J3, ni/inu Kcvcrno od Irana. J4. žensko ime. 23. })orok. 27. udarec, 32. laliiiüku kratica, 31. Jcnsko ime. 37. srcdiSče cirknua. S-i. prva maii. 40, Kristusov sodnik. 41. žival. 43. ime za očeta. 44. sin slaroslovan-ket-a naroda, 43, sveta kiijILra .Mtihainedaneev. 4(». osebni zaimek. 4S, češki virtuoz. 4'». nie-sto v .\ralMJi. 30, nasprotnik I.turov. 3J. arabsko ime. 53. del pohištva. 37. kovinska zlitina. 3a, voztiik. bO. i;lasl)ena lestvica, bi. izraz za: ječa. (ti. sport. b4. žcnsk(» ime. («3. /ver. b7. veter. (>'>. tat postdine vrste. 71. čin nvjJtrijskeia vojaka. 77. ritni*ki cesar. 79. Itt<-rarna oblika. SI, sl()veriski • pisatelj. Sla. žrtisko ime. SJ. ieii-kn ime. N3. |iredloi. S4. žensko inte. S3, flvojiea, ^7, del voza. K^, egiptovsko božattstvo, tO. v.stavi; Ce, ni. kljuka, '>}. (rlej S«, navp.
/a I. na^^rado se razpihuje: Prešeren: /.brano delo. za II. nagrado: Levstik: Poezije I., II. in III. de).
Ilc.šitrv uiraiike v »tiv. 9, .11. Slovenca'-. \'ni>nk je vse polno in skoro prav je imel listi, ki tiant je pisal, tla je vse r.i,^in sneiia napačno! .Naj tinieniiiio še. da je lutjpridnejši reševalec naScI 3J napak, .\ekaj jilt naViijatno; 1. Stntičar-skakač ima narobe obrnjene smučke in palice. J. Drevo v zelenju. 3. lotocraf ima napak |>'t*tav Ijeii aparat. 4. .Sitničar v frakn in nemoi;(>('i pozi. 3. Sladoledar. t). Deček na levi v poletni obleki n bos. 7. Mei ut t pozimi. S. št. 13 jo bos iu iiiut slamnik, n. smučar z <lež-nikom. 10: Deček v ospredju ima narobe obrnjeni* sanke. II. Dama na (le«ni ima torbico in smuča itd. - I. iiut'rado je dobil: 1. lav ria in II. M. Tajk, oba iz Ljubljane. \ seit rešitev je prispelo J37.
«ergej Minclov:
Car Berenđef.
(Povest iz sibirskega pragozda,)
' XIV. poglavje.
Mikita je ziuajal z ,glavo. — l^, kuj, — ju od-iovoril. — tam ležijo ob steni vozne vage in ročice, e so .še bolj prinruvne . ,.
Mikita je odšel.
V izbi se je popolnoma stemnilo. Vedenoj Savie :e je vsedel ob oknu in ga odprl. Samo tri lutke so ;vetile zadaj, l^na je bila na tleh, najbrž jo je bil ¦vdo prižgal i)red sveto i>odobo. dve drugi pa sta bili 'vezdici na nebu, menda je bilo poslalo medtem oblatilo. Tiho je l)ilo kakor v pravi lajgi. nikjer ni )ilo slišati niti pasjega laježa.
\ edenej .Sa\ ie se je zagledal v zvezde in postal '.umišljen. .Spomnil se je davnih let. svoje mladosti. lUiš take lemiie in soparne noči se je plazil nekoč '.adaj. za liišami v rojstni vasi k svojemu dekletu... Srce mu je takrat utripalo. Bal so je. da ga kdo zapazi in spoznal Okoli so se dvigale prav lake trne in molčeče hiše kakor tukaj ... Adai se je prikradel (io znanih vrat. .\eka senca .«e stiska on podbojih: lili je ona ali pa nei' — .\li si ti;* -— je moral zaše-pelati. — Jaz sem! — je priletel potem odgovor.
Nenadoma je obudilo neko trkanje VedenejaSa-> iča iz zamišljenosti. Zdelo se mu je. da je nekdo rahlo potrkal na mehur v gospodarjevem okencu. Pogledal je tja in res je stal človek pod oknom. \ edenej Savič se jo že hotel oglasiti, a ostal jo raj-i liho in se potuhnil. Človek je malo počakal in zopet |)otrkal na okno. .Na to se jo dvignilo:
— Kdo je i* - so vprašali od znotraj.
— To sem jaz, .\lerkul Ivanovič. jaz .som. Mihajlo! je naglo pričel šepetati oni zunaj. Prav dobro in razločno ga je bilo slišali. — Starec ino je sam k tebi posla , sam Ivan .\l'ana.'<jič . ..
— Kaj hoče;'
— Ugonobiti ti je velel tvoje gosto, ])okončati jih moraš proden so zdani!
Vedenoj Savič jo kakor oledonol na'svoj i klopi, roko so ,sc mu krčevito oprijele oknico. Napol je ves život, da mu no bi iršla nobena beseda.
— ''^flj jp vendar dejal, da odidejo lahko naprej, še vodnika jim je obljubil datif'
— To je storil samo na videz, nalašč, da ne bi ničesar zaslutili! Ti tujci so nevarni, lahko poliiiji pokažejo pol k nam: bo že bolje tako!
V oknu je nekdo kakor modvod sopihnil skozi
nos.
— Nič so no obotavljaj! Čo ,so že pri tebi iia-sianjoni, sam veš. kaj to pomeni: upihnili jim mo-ra.š lučke! Saj je bilo vodno lako...
V oknu so je zopet začulo sopihanio.
— Dobro.      so jo vol lo razlogel odgovor.
— .\li že spijo i'
Šo no; bas zdaj jo nekdo hodil pri njih. .\o, le pazi. |)revidno moraš na lo delo, saj
veš,. .
Človek je izginil. Okno je zašiimolo in se zaprlo.
Vedenoj .Savič jo jilanil na nogo, pograbil d\e pi.šloli in se postavil sredi izbe. .\i bil strahopeten, u vendar ga jo sprololol mraz in vsega polila kurja nolt. Kako minuto jo čakal noproniično, ali se ne bo k<lo zganil onstran vrat. pu stopil noter: a v \oži je bilo v,se tiho.
Skočil jo, da zbudi (»ba lanla. \ilka so je takoj predramil in pri/ol j)o temi grabili z rokami. Gri-gorija |>a je moral stresali kakor utopljenca: spal je kakor ubit.
Vodenoj Savič? .\li sto vii' Kaj se je zgodiloi* — je zašopeial Nilka. Tudi Cirigorij so jo zbudil.
- PssstI Primilo i)i5tolo in |)iiŠKe! — jo liho oddal povelje poslovodja: — k razbojnikom smo pri.šli v brlog...
Nilka je planil k vratom, hotel jih je vsaj za silo zapreti, a ni mogel otipati no kavlja no zapaha, sploh jih ni bilo. Vrata so so odpirala na ven, niso jih torej nikakor mogli |)rislonili. Na okno niso smeli sploh misliti: nihče ne bi prišel skozi, kvoč-jemu bi lahko pomolil človek glavo ven.
Kje pa je Mikilai* — so jo nenadno siiomnil
Nilka.
- 11 konjem jo šol spat! — je odgovoril Vodenoj Savič.
/unaj so pri gos|H)darju zaškripala vrata, .\ilki in Cirigoriju so obtičalo besedo \ goliti.
(Dalje prihodnjii.)
BaHrotlmU Jugo»Jovanaice aaharne v Ctublfani