C.  C.  Pott alt. — Etc* ogn/ m*rcol*di « vn«rrf/    — 22   agosto 1928.
Posmmizna  ittvilka  25   ttottnk
Ithaja vsako srtdo
in p*t*k zjutraj.
Stan* za ctlo Itto 15 L
»       * pol let»    8»
»       » četrt let a 4 »
Za  inozemstvo
cc/o leto  lir 40.
Na   naročila   brez   do
poslane   naročnine   se
ne  moremo  ozirati.
Odgovorni urednik:
Polde  Kemperle.
^W     ^^^rmm    WaWaWKawr]gffi'xaRjmWr^mWs     afa^PtfaaaWk^m    ^a\\^a\^^ä^a\\aa\\\\\\\aa\^^a\\W
st. 63       V Qorici, v sredo 22. avgusta 1928.    utoxi.
Nefrankirana pismt sc
n* sprejernajo. Og/«e>
st računajo po dog-in
voru in se plačajo *
naprej. — List izdnjz
konsorci} »Gor. Sir».*
U*. — Tiak Katoltlk*
ii skit me  v  Gone/.  Ri*
v* Piazzutta it. lh.
Uprava in  uredniitvv,
ulica.  Mameli  Ittv.  1
St. post. tek. rač. 11/1147.
Teles,    int.   ttav.   3M.
Srce in razum.
Zadnjič smo napisali na tern me*
stu članek o »naši moči«. Zdel se
nam je primer en in potreben v se*
danji te/.ki dobi malodušja in obu*
pavanja. Pisan je bil s sreem in je
še/, tako upamo, tudi k sreem in jih
ogrel. Toda to bi bilo premalo. Pi*
san je bil tudi z zvestim in trdnim
prepričanjem in smo uverjeni, da
je tudi prepričanje našel in ga oži*
vel.
»Srce človeško, sveta stvar,« je
zapisul naš Gregorčič, ko je svaril
mladino, naj se ne igra s svojim
srčnim čusfvovanjem in naj ne raz*
metava tega svojega velikega zakla*
da. Po sreu sodimo mnogokrat člo*
veka. Njegova plemenitost, njego*
va dobrohotnost, njegova radost
nas bodri, nas omamlja, nas razve*
seljuje. Kaj bi bilo z nami, kako
ieiko bi bilo nase vsakodnevno
trpljenje, če bi ne čutili v svoji bli*
zini ljubecih, za vse zrtve priprav*
Ijcnih src. Kdaj bi človek ze oma*
gal, če bi ga ne krepila zavest, da
stoje za njim strnjene vrste pogum*
nih src, ki z vso vnemo podpirajo
njegove napore.
Vendar, prijatelji, naše delo bi
ne rodilo uspehov, če bi bilo zidano
samo na naše čustvovanje. Treba
je, da se srčni toploti pridruži bis*
trost razumevanja. Vse, kar hoče*
mo, vse, za kar se borimo, moramo
tudi duševno doumeti, spoznati.
Neskvarjeno, zdravo srce oprto na
trezen, jasen razum tvori šele zna*
čaj, kakoršnih nam je treba v se*
danjih dneh.
Poglobimo se samo za hip v to na*
šo trditev, pa bomo takoj spoznali
njeno globoko resničnost. Človek,
ki hoče kaj veljati in se udejstvo*
vaii, mora imeti, kakor pravimo,
svoje prepričanje. To prepričanje
si pa izkleše samo na ta način, da
se poskuša uveriti o resničnosti
vseh načel, ki jih zastopa.
Verska zavest, ki nas preveva,
nam ne sme biti nekaj meglenega,
čustvencga. Mi se moramo kolikor
mogoče poglobiti v Kristusov nauk
in moramo spoznati, kako so bozje
resnice res oni vogelni kamen vse?
ga našega bitja, brez katerega bi
vse naše življenje in /Avljenje vse*
ga občestva ne imelo nobenega
smisla. Sele ko bo naš razum do*
Limel, da bi brez božjih zakonov ne
bil možen nikak red v stvarstvu,
bomo spoznali veliko potrebo, da
se borimo za razširjenje kraljestva
bozjega na svetu.
Narodna misel ravno tako ne
sme biti izliv kake holest ne custve--
nosti. Temelj mora imeti v zdravem
razumu. Stvarnik nas je posadil nu
to s trnjem posejano zemljo. S tern
nam je dal pravico do zivljenja in
nam dal tudi postavo, da moramo
za ohranitev tega zivljenja skrbeti
z vsemi svojimi močmi. Dal nam
je starše, dom, jezik, samobitnost
in nam med hliskom in gromom
prinesel zapoved, da moramo vse
to ljuhiti. To spoznanje mora vzbu*
diti v nas neupogljivo zvestobo do
rod a, iz katerega smo izšli.
V socialnih bojih se tudi ne sme*
mo dati voditi od kake medle do?
brosrčnosti in ne smemo socialne
pravičnosti nikdar zamenjati z do*
brodelnostjo. Razum nam pravi:
Stvarnik nas je poklical k življenju,
dal nam je pravico   do    zivljenja,
več, dal nam je pravico do dostoj*
nega zivljenja. In ves socialni boj
gre vendar za tern, da si pribori
vsak posameznik človeka vredno
eksistenco.
Ko nas mamijo misli na izselitev,
se ravnotako ne smemo pustiti
omrežiti od zapeljivih vab in o hre*
penenju po udobnosti. Presoditi
moramo z jasno preudarnostjo ko*
rak, ki ga nameravamo napraviti.
Pretehtati moramo posledice za
lastno osebo in za okolico,    pomU
sliti na sedanjost in bodočnost in <
se šele pot em    odločiti.    Uverjeni 1
smo, če bi pri izseljevanju vprašali
ljudje svoj razum za svet, bi ostali
doma. Bili bi stebri domačega kro*
va in domačije in ne sužnji izzema*
joče tujine.
Nadnljevali hi lahko še z raznif
mi zgledi, toda naj zaključimo.
Srce nam bodi ljubezniva spremlje*
valka pri    vseh    dejanjih    našega
i zivljenja,    razum    pa    bodi     naš
vodnik in sodnik.    Tako bomo izt
• obličili svojo osebnost, da bo pro* :
! zila dovolj odporne sile vsem  vi*
1 hram, ki hrume okrog nas.
Kaj se godi po svetu?
\ prašanje tako imenovanih »nets
tunskili konvencij« je v zadnjih
mesecih zelo razburjalo in še raz*
burja duhove onstran diržavnc me*
je. Radi teh konvencij je prišlo ce^
lo do iz^redov po raznih jugoslo«
vanskih mestih in posredno so bi-
le te konvencije tudi vzrok grozne
zaloi.Ljre v beo^rajskem parlamen*
tu. Tudi ital. politiena javnost je
z velikim zanimanjem sledila raz-
voju tega vprašanjft in je sprejem
konvencij sprejela z zadoščenjem
na znanje. Enako je tudi ostali svet
vee ali manj napeto zasledovail po*
tek dogodikov, ki so bili v zvezi z
rcscvanjem te zadeve. V »Goriški
Straži« smo o teh konvencij ah žc
govorili. Ker pa skušajo v zadnjem
easu gotovi cdinjaški in komuni*
sticni krogi »nettunske konven*
cije« skfivaj izrabljati v po'litiene
namene, ker hoeejo s to zadevo be*
gati naše liudi, hočemo o stvari še
cnikrat sprc^ovoriti:
Odkod ime in kako je prišlo
do njih?
»Nettunske konvencije« pome-
nijo po naše »Do^ovori v Nettu>
nu« ali »Nettunski sklepi«. Nettu-
no ie malo mosto v bližini Rima.
Tarn so se pred leti sešli zastopniki
italijanske in ju^oslovanske vlade
in so se domenili o nekaterih skup*
nih zadevah. Po doj4ovoru v Rapal*
iu (rapallska pogodba), kjcr sta se
obe v'ladi dogovorili glede mej med
obema državama, je ostalo še prc*
cej dru^ih vprašanj nerešenih. Da
bi ta vprašanja razeistili in tako
omogoeiti mirno sožitje obeh sose-
dov, so se prvie sešli predstavniki
obeh držav y Nettynu 10. okt. 1924.
Kakor je pri delitvi zasebnih pre*
možcnj potrebno mnogo dogo*
vorov in skilepov, tako nastanejo
seveda zlasti še pri delitvi ceiih
ozemolj, kakor sc je to zgodilo v
Rapailu, nešteta vprašanja. ki jih
ic treba naknadno urediti.
Za nas ni šlo.
Prodcn govorimo o vsebini teh
razgovoro-v, moramo ugotoviti, da
se pri nettunskih konvencijah o na*
šem položaju ni nie govorilo in se
po mednarodnih običajih tudi go*
voriti ni moglo. Naša dežela je bila
prikljueena k ltaliji na svetovni
mirovni konlerenci v Versadlllesu.
Tarn je bilo, kakor znano, tudi
sklcnjeno, da mora jo male države
pravično postopati s svojimi na«
rodnimi manjšinami, da mora jo
nripadnike narodnih manjšin sma-
trati v vsakem pogledu za enako*
vredne državljane. Velesilam., tedaj
tudi italijanski državi, je pa bilo,
laeunajoč seveda na njihovo širo*
kogrudnost, kulturnost in svobodo*
I Ä
ljubnost, prepušecno, da postopajo
z narodnimi manjšinami po lastni
volji in uvidevnosti. Zato v Nettu*
nu naša manjšinska zadeva ni prišla
na dnevni red, nettunski siklepi se
zato nas nie ne tičejo.
Nettunski sklepi.
Po precej dolgotrajnih — od 10.
okt. 1924. do 30. jan. 1926. — raz*
pravah, so bili razgovori ugodno
zakljueeni. V ra,znih pereeih zade*
vah, ki so bile stavljene na dnevni
red, se je po precejšnjem botanju in
glihanju koneno dosegel sporazum.
Naj v naslednjem navedemo nckaj
najvažnejših sklepov: 1. Dolgovi
teh in onih državljanov se bodo
plaeaili po ključu: 25 jugoslovanskih
par za eno avstrijsko krono. 2.
Poravnava äkode, ki so jo imeli pri
raznih izgrcdih državljani obeh
narodnosti na Reki in iugosilovan*
s-ki državljani v Trstu. 3. Varstvo
gozdov ob meji. 4. Socialno zava=
rpvanje delavcev tu in tain. 5. Ure==
ditev raznih vprašanj na Reki kot
na primer razdelitev arhivov, ker
sc je mestno resko okrožje razde*
lilo med obe državi; rešitev držav*
Ijanstva reških stanovalcev. 6. Re*
šitev nekaterih manjšinskih vpra*
šanj Reke, kakor: jugosilo'vanski
optanti (tisti, ki se izreeejo za ju*
goislovanisko državo) naj uživajo
iste pravice kakor italijanski v
Dalmaciji; ti sme jo zasebno in
uradno rabiti slovanski jezik, ka*
kor Italijani v Dalmaciji. 7. Rešeno
je vprasanje slovanskih odvetni-
kbv na Reki, kakor italijanskih v
Dalmaciji. 8. Pravica silovanskih
šol na Reki kakor italijanskih v
Dalmaciji. 9. Ureditev neprcmič*
run obeh narodnosti na meji. 10.
Ureditev turistovskega prometa na
meji. 11. Postopanje s posestniki,
ki imajo posestva to in onstran
meje. 12. Zagotovitev pravosilavnc
verske obeine v Trstu. 13. Zame*
njava še nezamenjanih kron v Dal*
maciji in Zadru. 14. Italijanska
podjetja v Dalmaciji in sprejem
italijanskih delaveev (Podjetja
smejo sprejeti kolikor hoeejo ita*
ljjanskih delavcev. Op. ur.) 15. Na*
kupovanje ncpremičnim ob držav-
nih mejah in v Dalmaciji je dovo^
ljeno.
To so giavne toeke nettunsikih
dogovorov.
Kaj se je zgodilo potem?
Kakor reeeno, so se zastooniki
obeh vlad na zgoraj oznacene skle*
pe sporazumeli in jih podpisali.
Vladi obeh držav sta se obvczali,
da bqsta eimprcj predJožili dogo*
vore parlamentoma v odobritev.
ltailija je to storila žc pred časom,
Jugo.slavija pa ne. Šele 13. t. m. je
bila v jugoslovanski slkupščini po*
pravljena ta zamuda in so bile kon*
vencije sprejete.
Zakaj
niso bile konvencije od skupščine
prej sprejete? Najvažnejši vzrok
so biile pač neurejene notranje po*
Jjtične razmere. Vise vlade, ki so
tile na krmilu po 30. jan. 1926 so
bile tako šibke, da se niso up ale
prcdi'oziti skupščini v odobritev
tega važnega vprašanja. Kakor
vs-aik sporazum, ki siloni na kom*
j/romiisih, pobotanjih, tako ima tu*
di ta morebiti kakšno senčno stran.
le seniune strani je pa vsaika opozi*
cija vedno nebrzdano izrabljala
proii vladi. Zato si ni s predložit*
vijo nettunskih konvencij hotela
nobena vlada skrajšati zivljenja.
Šele odločni Vukičeviičevi vladi in
sedanji KoToščevi je bilo prepu*
šeeno streti trdi oreh. Razne nape*
tosti, ki so se pojavljalc v zadnjih
letih med Italijo in jugoslavijo, so
to zavlaeevanje samo pospeševale.
Ali je bila odobritev nujna?
Da! Že politični obieaj zahteva,
da se dana beseda drži. Če bi jugo*
slovanska vlada ne odobrila net*
tunskih dogovoTOv, bi se takore^
koč onemogocilla v mednarodni po*
litiki. Država, ki poinomočno, pra*
vilno sprejetih dogovorov z drugi*
mi državami ne potrdi, ne more ra*
čunati na vpoštevanje v zunanjem
svetu. Kdo se bo z njo še pogajal,
ee njeni zastopniki, njena vlada,
nič ne veljajo. Pomislimo samo na
zasebno živlienje.
Daljc moramo vzeti v pretres
škodo. ki io trpi pri taikih neureje*
nih razmerah obojestranska trgo*
vina, obojestrariisiko    gospodarstvo.
Koncno so silili tudi zunanje*po*
litični razlogi — odnošaji do ltalije,
zunanje posojilo v Angliji in še
drugi -- juüoslovansko vlado, da je
storila korak, Jci ga moramo samo
cdobravati.
Klevete.
Radi odobritve nettunsikih dogo*
vorov vlada v ninogih krogih pre*
cejsnje razburjenje. Kako je v Ju*
goslaviji, smo v uvodu že kratko
omenili. Toda tudi pri nas se naj*
dejo ljudje, ki skušajo ta dogodek
zilobno izkoriščati. Ljudje, ki so
drugače zelo zajeje nature, govore
o »klerikalni Korošeevi vladü ki se
je prodala«, sleparijo javnost »s
skodo, ki smo jo utrpeli«, mamijo
obeinstvo s trditvami, ki so docela
izmišljene. Liberalni in komunistie*
ni zahrbtniki, ki skušate na ta naein
popraviti svoj zgubljeni ugled, ve*
dite, da se vam vaša zlokobna igra
ne bo posreeila. Čujmo samo, kaj
piše k odü'britvi nettunskih kon*
vencij odJlieno glasilo češkcga zuna^
njega ministra Beneša »Prager *
Presse«. V svoji izdaji od 16. t. m.
priobčuje v zadevi uvodnik, iz ka*
terega posnemamo:
Kaj pravi »PragersPresse«?
Najprvo pozdraylja ugledni list
sklep juuosllovanskc skupščine in
pravi, da je s tern dana možnost
ustvariti normalne razmere med
Itailijo in Jugoslavijo. l5otem nada*
ljuje:
»Nettunski dogovori pomenijo
po svoj em bistvu razširjenje že ob*
stoječih obsežnih pogodb med kra*
ljevino SHS in Italijo, zlasti izpo*
llolnitev reške in rapalüske pogod*
be. Pogajanja  se  vleeejo že skozi
Stran 2.
»GORISKA STRA2A«
štiri leta. Uvedel jih je Pašič v ok*
tobru 1924 in so se razbila najprvo
ob odporu Hrvatov in Slovencev. V
zimi 1924 so morala biti prekinjena.
Zanimivo je, da so bila zopet zapo?
četa šele pod vlado Pašič*Pribiče*
vie, tedai pad soodgovornostjo
moža, ki je danes vodja opozicije.
Še vecjega intercsa je pa dejstvo,
da je priälo do zakljueka pogajanj
pod koalicijsko vlado Pašič*Radič.
Pritrditi moramo zato ministru
Sumenkoviču, ki je v odsotnosti
zunanjega ministra Marinkovica
branil dogovore v skupščini. ko je
izjavil, da so konvencije sad skup?
nega pollitienega n tehničnega dela
vseh odgovornih cmiteljev in strank
v kralievini SHS«.
Svoj članek zaključuje list ta*
kole:
»Zadnji nastop obeh zapadnih
velesil (Anglije in Francijc) v So*
fiji proti macedonskim spletkari*
jam, ki se je izvršil v prvi vrsti na
pobudo angleškega zunanjega mi?
nistrstva, dokazuje, da je odlooil*
nim einiiteliem v Evropi veliko na
tern, da se Balkan pomiri. Sprejem
nettunskih dogovorov je nov ko?
rak proti temu cilju. S tern sc od?
pira doba dobre volje med obema
sosednima državama. S tern je pa
napravljen tudi nov koTak k usta*
litvi in pomiritvi Evrope«.
Okno v svet.
Venizelosova zmaga.
Pri državno?zborskih volitvah, ki
so sc vršile zadnjo nedeljo na Gr*
škem, je dosegel Venizelos nepri?
eakovano sijajno zmago. Od 250
mandatov si jih je njegova stranka
pribori'la 220. Po vsej Grčiji vlada
veliko vesctje.
Ahmed Zogu — kralj.
Iz Tirane poročajo, da se je vr?
šilo tam zadnjo nedeljo veliko zbo?
rovanje, ki je skilenilo, da se spre*
meni sedanja jcpublikanska vlada?
vina v kralj evino in se v znak za?
slug za državo ponudi kra'ljevska
krona sedanjemu predsedniku re*
publike Ahmedu Zogu?ju. Tudi v
drugih krajih Albaniie je bil ta
sklep baje z navdušenjem sprejet.
Nemiri v Splitu in Šibeniku.
Koncem zadnjega tedna so se
vršili v Splitu in Šibeniku zopet
vsega obžalovanja vredni izgredi.
Medtem ko ie ostala Jugoslavia
sprejela odobritev nettunskih do*
govorov povsem mirno, je prislo
na praznik zvečer v Splitu do de?
monstracii, ki so bile naperjene tu*
di proti tamošnjemu zastopniku na*
še države.    Varnostna oblastva so
nastopila z vso odločnostjo in kma*
lu vzppstavila red. V Šibeniku so
bile denionstracije proti italijan?
skim ladjam, ki so hotele pristati.
Italijanski poslanik v Beogradu je
radi dogodkov dvakrat posredoval
pri iugoslovanski vladi, ki je izre*
kla svoje obžalovanje in obljubila
strogo preiskavo. Vex demon stran?
tov je bilo aretiranih in obsojenih.
DNEVNE VESTI.
DIJAŠKI ZAVOD
»ALOJZIJEVIŠČE« V GORICI.
Odbor »Alojzijevišča« v Gorici
spoiroča, da bo v prihodnjem šol?
skem letu 1928/1929 sprejel v zavod
proti plaeilu:
1.  Učence, ki so z   dobrim uspe?
horn dovršili čotrti razred ljudske
sole in ki hi se želeli pripraviti za
sprejemni izpit v 1. razred katere?
koli srednje sole z italijanskim uč?
nim   jezikom    (gimnazije,    realke,
učiteljiišča  in  komplementarne so?
Ie). Tudi prihodnje šolsko leto bo*
mo v ta namen otvorili    v zavodu
pripravnico za srednje sole, v ka*
teni  se bodo gojili predvsem    oni
predmeti, ki pridejo v poštev pri
sprejemnem izpitu.
2.  Sprejeli bomo tudi gotovo šte?
vilo vzornih lanskoletnih gojencev,
ki nameravajo obiskovati tukajšnie
javne srednje sole.
Prošnji za sprejem v zavod naj
se priložijo sledeče listine:
1.  krstni    list    (pravilno    kolko?
van);
2.  zadnje šolsko spričevalo;
3.  spričevalo o cepljenje koz (na
nekolkovanem papirju);
4.  sprieevalo    dušnega pastirja o
nravnem vedenju prosilca.
Bivši zavodovi gojenci naj vlo«
žijo samo prošnjo brez prilog.
Prošnje ie treba poslati do 31.
AVGUSTA t. 1. na naslov: Odbor
Alojzijevišča (Aloisianum), Gori?
ca, Via Ponte Isonzo 3.
Ustmena pojasnila daje vodstvo
zavoda vsak dan od 9. do 11.   ure j
dopoldne, izvzemši nedelje in praz?
nike.
Mali šmaren v Vipavskem Logu.
Kakor zadnja leta, tako bo tudi
letos na mali šmaren 8. septembra
i v Logu na Vipavskem velik   shod.
l Spovedniki bodo na razpolago na
predvečer in na praznik sam.    Po?
skrbljeno bo tedaj za duševno, pa
tudi telesno okrepčiio.
Na Sveti Gori
bo prihodnio nedeljo dne 26. t. m.
slovesno blajgoslovljena nova bazi?
lika svetogorske Kralj ice. Ob 9. uri
bo prenos čudodelne podobe iz se?
danie kapele v novo baziliko. Bla?
goslovljcnje in slovesno pontifikal?
no sv. mašo ob 10. uri bo izvršil
1 gen. vikar msgr. Sion.
Družinam umrlih  uradnikov.
Pret'ektura razglaša:
Objavljen je odlok finančnega
ministerstva, po katcrem je prizna?
na družinam umrlih uradnikov
bivše avstro?ogrske države osmrt?
na eetrt (Sterbcquartal) po prej?
šnjili predpisih. Prošnje je treba
vložiti na tukajšnjo kr. prefekturo.
Kdor jo je že vložil, naj jo ponovi.
Zopet žrtev Soče.
V nedeljo okrog 3. ure popoldne
se je v bližini železniškega mostu
kopal v Soči neki Vittorio Dona
iz Battaglie (Padova). Ko se je pri?
bližal sredini Soče, >ga je zgrabil
kre in ga povlokel v globočino ka*
kih 3—4 metrov. Takoj so ga neka?
teri bližnji kopalci potegnili iz vo*
de, ter ga skušali spraviti spet k za?
vesti, a zaman, revež je izdihnil še
preden je prisel k zavesti. Prene*
sen je bil v kapelico podgOTsikega
ui;kopailišea.
Automobilni promet GoricasSolkan.
Na zahtevo občiiistva je uved?
la automobilna družba Ing. F. Ribi
in tov. začenši s ponedeljkom 20.
t. m. novo automobilno vožnjo med
Gorico in Solkanom, in sicer z od?
hodom iz Gorice, Piazza, della Vit?
toria (Travnik) ob ll]/4 in iz Solka?
na (na trgu) ob ll1/^.
Del Prete umrl.
Znani prekooceanski letalec Del
Prete, ki je v družbi s Ferrarinom
pred nedavnim izvršil drzni polet
iz Rima v Brazilijo, se je pri ne?
kem poskiksnem poletu v Riu de Ja?
neiro ponesreeil. Vsled poškodb, ki
jih je pri tcj nesreči dobil, je mo?
ral biti operiran. V četrtek 16.t. m.
je pa juna^ki zmagovalec oceana na
nosledicah pridobljenih ran umrl.
Vest o smrti teg a pogumnega Ie*
talca ni vzbudila samo doma v Ita?
liji, temveč tudi v Braziliji in osta?
lem svetu globoko žalost. Tudi mi
se klanjamo manom velikega hero?
ja. Del Pretejevo truplo je sedaj
na potu v domovino, kjer bo slo?
vesno pokopano.
Vsi prefekti pri Mussoliniju.
Kakor poroeajo iz Rima, bodo
od 1. septembra naprej klicani v
Rim k načeJniku vlade zaporcdoma
vsi prefekti, da mu bodo poročali.
Prvi bodo sli v Rim prefekti vseh
trch Bcneeij.
Reklamo rabi.
»La Vedetta dell'Isonzo« bi si ra?
da napravila reklamo, zato se ob
vsaki nravi in nepravi priliki zale?
tava ob nas. V številki od 20. t. m.
nas obtožuje in kliee na odgovor
radi uboja obe. čuvaja Cei^kvenika
v Divaei. »Vedetti« ne priznavamo
nikake pravice, da bi nas klicala
na odgovor, zato ji tudi ne odgo*
varjamo. Zlasti pa ne morcmo od?
govarjati listu, ki je zagrešil nedo?
s.tojno pisanje, ki smo ga morali
ožigosati pred kratkim, ko je brez
vsake pijetete mešal junaöke razi?
skovalce severnega teeaja, severne
medvede in »Goriško Stražo«.
Zopet težke železniške nesreče.
V  četrtek 16. t. m. so se v Južni
Srbiji prigodile tckom enega dneva
tri težke železniške nesreee,    ki so
vse zahtevale človeških žrtev. Naj*
večja se je pripetila na progi Beo?
grad?Skoplje. Zahtevala je 20 mrt?
vih in 30 težko ranjenih. Pri osta*
lih    dveh nesrečah je našlo smrt 5
oseb in je bilo več njih težko ran?
jenih.
Nov komisar v Temnici.
Za prefekturnega komisarja v
Temnici, katcri pripadajo scdaj tu«
j di vasi Lipa, Kostanjcvica in Voj?
šeica, je bil imenovan prefekturni
komisar dr. Vine. Marussi, ki je
do sedaj upravljal občino Col.
Novi volilni red.
V  Rimu že sestavljajo nove vo*
lilske imenikc, in sicer na podiagi
seznamov. ki so jih sestavili sinda?
kati.    Kakor se doznava bodo šteli
novi imeniki okrog    12   milijonov
volilcev.
Noša ameriških državnih poslancev.
V  državnem zboru v Pennsylva?
niji v Združenih državah je   neki
poslanec  predlagal,  naj  se za  po?
slance z zakonom določi stalna no?
ša, ki bo obstojala iz fraka, cilin?
dra, usnjenih gamaš in    progastih
hlae. Vsak poslanec naj bi bil pri?
moran  nositi  tako obleko.    Dobri
mož, ki je ta predlog stavil,   pa ni
i pomislil, da so   v permsylvanskem
parlamentu tudi ženske.
Najdeno.
Našlo se je dvokolo, ki se naha?
ja v uradu goriškega županstva.
Lastnik ga lahko tam dvigne.
38sletni edinec, lastnik velepos
sestva na Krasu v lepem kraju želi
v svrho takojšnje poročitve znanja
z gospodično od 30—38 let. Samo
rcsne ponudbe na upravo lista pod
Gznačbo »Značaj«.
C. Doyle — Milan:
Plešoči možički.
(Detektivska dogodba.)
»Ko sem pa spoznal, da stoje
znamenja namesto črk, in sem na?
šel, da so bila izpolnjena ista pravi?
la ka.kor pri vseh ostalih tajnih pi?
savah, mi ni vcč delala njih rešitev
nobenih velikih preglavic. Prvi ob?
razee, ki mi je bil izročen, je bil
prekratek, da bi mogel kaj več do?
gnati, kakor to, da predstavlja znaik
X
črko «e». Kakor veste, se «e» v an*
gleščini jako pogosto rabi; tako pre?
yladuje, da ga naj demo že v vsa?
kem kratkem stavku. Od petnajstih
znamenj v prvem poroeilu, so bila
štiri enaka, kar je mo jo domnevo
precej izpopolnjevalo. Le včasih je
nosila ta slikca zastavico, včasih pa
ne, toda iz načina njih razdelitve,
sem sklepal, da služijo te zastavice
za to, da delijo stavck v posamezne
besede. Tako sem torej dobil črko
«e».
»Nadalnja preiskava pa ni šla
tako priprosto od rok. Pogostost
ostalih črk se v angleščini nikakor
ne da ugotoviti. Red na eni tiskani
strani je izkazoval približno nasled^
njo rešitev: t, a, o, i, n, s, h, r, d, 1.
V  ponavljanju med erkami t, a, o
in i so pa razlikc zelo neznatne, in
in nemogoee je bilo, poskušati vse
možnosti. da bi se dobil iz stavka
smisel. Cakal sem torej novega gra?
diva. Pri svoj em drugem obdsku mi
je izroeil gospod Cubitt dvoje dru?
gih kratkih stavkov in   eno   samo
besedo. Da ni bilo slednje eel sta?
vek,  temveč  ena  sama  beseda,  je
dokazovalo to, ker ni bilo poleg no?
bene zastavice. Tu so ta znamenja.
V  tej posamezni besedi poznal sem
že O'ba «e», prvi stoji na  drugem,
naslednji na eetrtem mestu pri pe?
tih erkah. Moralo se je tedaj  gla?
siti sever, lever ali never (nikdar).
Ni bilo dvoma, da služi slednji po?
men    kot    najverjetnejši odgovor
na pretečo' zahtevo, in sklepal sem
iz okoliščin, da je bila   to   odvrni?
tev na nek predlog gospe Cubitto?
ve. Če vzamemo to mnenje za pra?
vo, dobimo, da znamenja
/WA
odgovarjajo erkam n, v, r.
»Toda s tern še niso bile vse tež*
koce premagane; vendar srečen
slučaj mi je dopustil, da sem raz?
rešil še več drugih znamenj. Prišel
sem na misel: če izhaja to dopiiso*
v.anjc, po mojem domncvanju, od
nekoga, ki je bil kdaj prej v bližjih
odnošajih z gospo, more pomeniti
beseda, ki ima «e» spredaj in na
koneu in tri druge erke na sredi,
skoraj gotovo ime «Elsie». Pri na?
tanenejšem razmotrivanju sem tu?
di našel, da je ta erkovna zveza pri
trch zaporednih slüeajili tvorila ko?
nee poročila. Tedaj je bil gotovo
poziv na gospo Elzo. Na ta način
sem spoznal 1, s in i. Toda kakšna
je bila vsejbina tega predhodnega
razodetja? Beseda pred Elsie je se*
stajala iz stirih erk, katerih zadnja
je bila «e». Moralo je najbrže biti
«come» (pridi!). Preskusal sem vse
besede s štirimi erkami in z enim
«e» na koncu, toda nobena druga
sc ni skladala s to zvezo. Tako sem
tedaj prišel do crk c, o in m ter
sem zamogel pričeti znova z resit?
vijo prvega pisanja.    Razdelil sem
je na besede in izpolnil znana zna*
menja z odgovarjajočimi erkami in
nepoznana s pikami. Na ta način
sem dobil naslednje:
. m    . ere    . . e   si . ne .
»Prva črka zamore biti edino a.
To odkritje je bilo zelo važno, ker
se naha j a isto znamenj e v kratkem
stavku na treh mestih. V drugi be?
sedi manjka čisto jasno spredaj čr?
ka «h»; ee to dostavimo, dobimo:
am  here   a . e   slane .
in ee vmestimo   prazna   mesta   v
eetrti besedi, kar je gotovo ime, še
z    oeitno    manjkajočima    črkama^
imamo:
am here abe slaney
(Sem tu Abe Slaney).
»Našel sem na ta način toliko
črk, da sem se lahko z neko goto*
vostjo lotil reševanja drugega po*
ročila, ki je dotlej kazalo to obliko;
a .    elni . es
To je značilo edini pomen, če sem
postavil namesto pik eden «t» od*
nosno eden «g», tako da se je pi*
sanje glasilo: at elriges (v Elrigu).
Domneval sem, da je to ime ka*
kršnckoli gostilpe ali.posestva, kjer
pisec stanuje.«
(Dalje.)
»GORIŠKA STRA2A«
Stran 3.
UTRINKI.
Za eno dušo.
Zelo znani lazarist oče Lebbe, ki
je Francoz po rodu, je misijonaril
po Kitajskem. V skrbi in ljubezni
do neumrjočih duš, sredi katerih je
živel in ddalr je šel tako daleč, da
ie postal Kitajec. Privzel je kitaj*
ski jezik, kitajske šege, se zatopil v
kitajsko dušo, se zavzemal za pod?
vig kitajske kulture in književno*
sti. No, to ni bilo vsem povšeči in
požrtvovalni pater sc jc moral po?
vrniti na Francosko. Pa tudi tu, v
Parizu, se je z ljubeznijo zavzcl za
Kitajce. Začcl je zbirati kitajske
visokošoice v Franciji in jih je
mnogo pridobil za Cerkev. Proti
njegovemu uspešnemu delu je na*
stopila družba brezvercev, ki so se
zaprisegli, da bo do uničili katoli*
ško vero v svoji azijski domovini.
Začeli so izdajati poseben list, v
katerem so strupeno napadali kato*
iišiko Cerkev. Ta list je urejeval
mlad kitajski visokošolec, ki je
strastno pobijal delovanje n. Lee*
beja. Nekega dne mladi nasprotnik
obišče patra in mu pravi: »Gospod
pater, sovražim Vas in katoliško
vcro, hoeem pa ostati poštevi na*
sprotnik. Zato bi rad bolje spoznal
katoliško vero, da jo boii: moLcl
bolje sovražiti in pobijati. AH me
hočete poučevati?« — »Sprejmem!«
odvrne pater. — Pater ga jc pouče*
val, vestno, stvarno; uspeL pa je
bil, da je kitajski mladcnič katoli-
ško vero čimdalje bolj sovražil.
Pater kmalu uvidi, da poult sam
ne bo zalegel. Zato izroči to zade*
vo molitvam neke 15*lctric deklice,
ki je že dolgo bolehala. Ta je ponu-
dila Bogu svoje zivijenje in trplje*
nje, če reši Kitajca. Res se je bole*
zen brž poslabšala. Neke noči po*
trka Kitajec na patrova vrata in
pravi: »Krstite me! Čutim v sebi
skrivnostno silo, ki se ji ne morem
ustavljati. Hoeem in moram posta*
ti katoiiean.« Ko je odšel, je pater
zapisal: »Zgodovinsko važen tre*
nutek: Kitajski dijak pride 10 mi*
nut pred polnoejo in prosi za krst.«
Zjutraj pater teles onsko vprasa
dekličino mater, kako je deklici. —
»Naša hči je sinoči 10 minut pred
polnoejo umrla. Njene zadnje be*
sede so bile: »Mama, mama, vpra*
šaj gospoda patra, ali se moj Kita*
jec še vedno ni spreobrnil!« —
Nekdanji Savel deluje scdaj kot
Pavel, in sicer je urednik nekega
katoliškega lista na Kitajskem.
Tudi oee Lee be spet deluje na Ki*
tajskem, sredi naroda, cigar sin je
postal, da rešuje duše.
Pet velikih idej.
Na državnem zborovanju mla*
dinskih udruženj Nemeije je govo*
ril dr. Sonnenschein, eden naj bolj*
ših ideologov novega mladinskega
gibanja, o katoliški cerkvi:
»Pokazati hočemo, da si ti, o
Cerkev, nespremenljiva resnica in
edina kultura vsakega in tudi nem*
škega bistva. Damo svoja srea. Kaj
pa nam daš ti, o Cerkev? Daješ
nam pet velikih kulturnih idej: Pr*
vie svetovno občestvo — drugie
enotnost vere — tretjie dih demo*
kracije — četrtič nam daješ v tej
razbiti Evropi in ponižani Nemčiji
moe, da se obnavljamo in se zdru*
žujemo v duhu naravnosti in vese*
lja — in daješ nam klasično mero
zdržnosti in krepcinCi v easu, ko
vse reči razpadajo v brezoblienosti
nravstvene anarhije ...«
Ortopedični zavod A. ZECCHI
TURIN  -   Via Roma 31, I. nadstr. - TURIN
Aparat Zecchi zabranjuje    "Wrw*       V      1ST        TE*
napredovanje                      JRL      JL      JLJ      jLJ
To izpričujejo stalni poskusi zdravnikov in bolnikov!
Mnenje zdravnikov.
Podpisani zclravniki izjavljajo, da so pri mnogili prilikali nasvetovali vporabo Zecchi-jevega
aparata, ki se je izkaza! vedno kot praktičen in spešen.
Dr. cav. uff. E. Cesaro. med. chirg.. Turin — Dr. S. De Santis, Canto dei Nelli, 10, Firence
— Dr. E. Tentoni, nadzdravnik, seineniška bolnišnica, Bolonja — Dr. cav. uff. G. Chiarlone,
Cuneo — Dr. L. Focacci. Lavagna (pokr. Genova) — Dr. L. Fenoglio, Benevagenna (pokr.
Cuneo) — Dr. G. Daldacci, Ardenza (Livorno) — Dr. Sannazzaro Silvio, Nizza Monferrato,itd.
Potpdilo ozdravljencev iz pokrajine Bocen.
Hafner Franc, Wieser 31, VERANO, pokr. Bocen — Giovanetti Edvard, CÜRTACC1A
(Trident) Bertoldo Massimo, Via Loretto 5, BOCEN.
Razen ten ozdravljencev, ki so nas pooblastili da javno povemo, kako se je njihovo fižično
stanje ugodno zboljšalo, je še nebroj nesrečnežev, bivajočih v Pijemontu in v številnih
krajih Lombardije in Italije, ki lahko izpričajo, da se jim je povrnilo zdravje in moč po
vporabi aparata proti kili, katerega je s toliko skrbjo iznašel ortoped ZECCMI, naš zaslu-
ženi sorojak. — Ta aparat, lahek, in prožen, se nosi noč in dan skozi priblizno 30 dni, da
se doseže popolna nepremičnost KILE.
Vsi na kili bolni možje, žene, otroci — ki so bili razočarani in trpinčeni od navadnih
in neumestniii pasov, katere so dosedaj nosili, in kateri so njihovo bolezen le poslabšali,
naj se s poinim zaupanjem in brez odlaganja podajo k priznaneinu ortopedu, ki bo glede
aparatov ZECCHI dajal pojasnila in navodila v sledečih krajih:
GORICA: v sredo 12. in četrtek 13. septembra, hotel „Angelo d'oro".
TRST: v petek 14. septembra, hotel „Moncenisio".   —   PULJ:  v soboto 15. septembra,
hotel „Mimmare".   —   ZADER:  v nedeljo 16. in ponedeljek  17.   septembra, hotel „Va-
poretto." — REKA:v torek 18. in sredo 19. septembra, hotel „Riviera". - ST. PETER NA
KRASU: v Četrtek 20. septembra, gostitna Rebec. — TRZIC:  v petek 21. septembra, Al-
bergo al Cervo.
Kaj je novega na deželi?
Renče.
Ko tožijo in tarnajo vsepovsod o
revščini, suši in drugih nadlogah,
ki tarejo ubogega kmeta, sc gotovi
ljudje v na5i obeini za vse to ne
zmenijo. Dne 20. in 21. pretečenega
meseca je našo obeino zadela ne*
sreea. Pogorela je skaro vsa obein*
ska gmajna in so bili cedo prebival«
ci trakcije Vinišče v hudem strahu,
da jim pogori vsa vas. Posrečilo se
je pogasiti požar in tako odstraniti
grozeeo nevarnost. Dan pozneje so
nekateri renški veljaki (bivši pod*
zupani in drugi) priredili javen
pies. Morda zato, da se ljudstvo
dobro pozabava in tako pozabi na
prestano nevarnost in zamori misel
na to, kaj je eaka po predvidevani
letošnji zelo slabi letini. — Ne me*
neč za križe in reve, popivajo in
pijančujejo gotovi ljudje po gostil*
nah, kakor v prejšnjih bolj^jh ča*
sih. Mogoee da imamo v občini še
yedno preveč gostilen in temu do=
sledno tudi odveč prilike za za*
pravijanjc težko prislužencga de*
narja. — Prilika je nanesla, da sem
vračaioč se zveeer domov, sreča*
val na cesti v Doljnem koncu sku*
pine iz gostilen se vraeajočih fan*
tiökov, komaj soli odrastlih, pre*
pevajočih »fantovske« pesmi. O
uljudnosti v njih obnašanju ni mo*
goee govoriti. Gotovo ni lepo, ako
se v mirno po cesti gredoeega pot*
nika kdo namenoma zaletava. Dom*
nevam, da ta posurovelost mladine
ne prihaja sama od sebe, marvcč
da ima bolj odrasle osebe za uei*
telje. ki zavestno in namenoma za*
vajajo mladino v moralno propast.
Mislim, da tudi temu nudi priliko
gostüna. Starši pazite bolj na last*
ne otroke in njih početje, ne dajaj*
te jim denarja za popivanje! Pre*
pozno boste pri&li do spoznanja,
kakšno šibo \>]etetc s tern samim
sebi, lastne otroke pa indirektno
voditc v nesreeo! — Marsikaj v na*
ši obeini gre narobe po nemali kriv*
di nje lastnih občinarjev, ki imajo
vse premalo smisla za gospodarske
skupne interese in premalo medse*
bojne vzajemnosti. Ce se nc zajczi
brezskrbno zapravljanje in moral*
na propalost, nismo daleč od sploš*
nega propada. Ljudje božji, zavej*
te se težkega položaja in zastavite
vse svoje sile, da se ohrani in reši
vsaj to, kar se še rešiti da.
Osek.
Veste, tudi pri nas žge suša prav
neusmiljcno. Pokončala nam je že
skoro vse. Le grozdje bi se še mor*
da deloma popravilo, ako bi v naj*
krajšem času prišel dež in namočil
razpokano zemljo. Joj, kako huda
preti našemu knie tu! Še sence sko*
ro ni mogoee dobifi, kjer bi se od*
počil: drevje se suši in goli. Radi
bridkih časpv, ki pretijo, se miLslijo
ndkateri' izseliti v Ameriko, drugi
pa v Jugoslavijo. Večina jih bo šla
dne 25. septembra, ker tisti parnik,
ki bo vozil dne 8. sept., stane pre*
več, ker je prevee »luksus«. — Pa
še nekaj! Ne vem, ali suša ali kaj
je zbudilo par domačih tatov. G.
Marinčdeu Fr. je.bilo ukradenega
precej litrov vina; dvema ubožnej*
šima kmetičema pa precej pese in
bue. — V veliko sreeo smo dobili
zvonove, ki nas tolažijo v teh brid*
kih časih. Nekateri celo pravijo,
da bi »pomrli od žalosti, ako hi ne
bilo zvonov, ki nas tolažijo«.
Logaršče.
Kakor povsod drugod, tako se v
veliki meri opaža suša tudi pri nas.
Le v žepu, ta(ko bi lahko včasih člo*
vck sodil, še ni take suše. V nede*
ljo 5. t. m. smo praznovali tukaj
cerkveni shod. Zjutraj je bila sv.
maša ob 7. uri, popoldne pa kakor
po navadi ples, brez katerega ob ta^
ki priliiki sikoraj nr mogoče presta*
ti. Med neprestanim hreščanjeni
harmonike se je vrtelo vse, staro
in mlado, pozno v noč. Končno se
je temu vrvežu pridružila še toča.
Res, presenetljiv prizor! — Fantje
in dekleta, kje ste s pametjo, da ta*
ko lahkomiselno skrunite Gospo*
dov dan in brez potrebe trosite
težko prisluženi denar? Doma pa
morda gre gospodarstvo rakovo
pot? Pst! — Še nekaj bi rad pove*
dal. Tudi pariška mo-da se jc že
pokazala v naši vasi. Nekatera de*
kleta so že napravila »bubi*frizuro«,
češ, da bodo potem fantom bolj
ugajala. Morda pa le radi preveli*
ke vroeine. Bog ve?                          j
Opazovalec.     j
Breznica.
»Zvonovi zvonite, nedeijo zna*
nite!« Tako se je glasil zaeetek pri*
dige lediinskega g. župnika na Brez*
nici v lepo ozaljšani cerkvied sv.
Kacijana 12. t .m. Zvonovi! Kdor je
videl Brezničane, kaiko so jih vese*
li, ta je moral čutiti z njimi njih
radost. Zopet se je pričelo moliti
obieajno »angeljsko češčenje«, ka*
dar mogočno zadoni zvon iz lin. —
Druge navade in težave mi na
Breznici niso dosti znane, zato naj
raje kdo drugi piše tebi, draga
»Straža«!
Drežnica.
V sredo 15. avgusta je obiskala
skupina romarjev našo cer*kev. Pri*
šli so iz Ukev na Koroškem pod
vodstvom č. g. Antona Češornja.
Veseli smo bili njihovcga lepega
obnašanja in krasnega pet ja med
sv. mašo. Božje Srce naj izprosi bla*
goslova v teh težkih easih. — O
suši, katera tudi nas hudo pritiska,
ni treba praviti. Krme imamo letos
malo, pae pa dežujejo vedno novi
davki. Sedaj so pri nas naložili
dav'ke od koz in od družin. Kmctje
se vedno bolj pogrezajo v dolgove
in ec se nas Bog in merodajni kro*
gi ne usmilijo, le gospodarski po*
lom neizogiben. Zato pa ni euda,
ee se je že odpeljala skupina na^ih
ljudi v Ameriko in kakor se sliši,
nas namerava zapustiti se nad 30
domačinov in si poiskati boljšega
/ivljenja onstran luže. — Zaslužka
ni nobenega, z domaeimi pridelki
(sir, maslo. živina) ni nobene kup*
eije; še cclo oni lončarji ali Rezja*
nir ki so med sv. mašo pred cer*
kvijo, nimajo kaj popravljati. —
V bližini Krna je udarila strela in
ubila 5 ovac nckemu posestniku. —
Naš obe. tajnik, ki je dolgo let
vršil v najboljšem redu svojo služ*
bo, je sedaj odstavljen. Pa še pri*
hodnjič kaj!
Goren ja Tribuša.
Pohitel sem tudi letos na praznik
vnebovzetja D. M. na tribuški se*
menj, ki je bül letos radi popravila
cerkve odložen. V hudi vročini, po
kameniti stezi, med poljem in trav*
niiki, ki so od suše popolnoma uni*
ceni,    sem le počasi korakal proti
eerkvici. Ubrano pritrkovanje mi
je požurilo korake, da sem kmalu
zagledal zvonik, ki se je od zadnje*
ila shoda praznieno preobleikel. Do?
bil je novo streho. Vse že hiti v
cerkyico, pohitim, da dobim pro*
stör v njej, ker je na današnji dan
vsako leto nabito polna. Pri vstopu
ostrmim. Vsa notranjščina je pre*
novljena in okrašena. Zginile so
stare, široke kolone, ki so mi vsa*
ko leto zakrivalc pogled na oltar.
Z novo macesnovo fasado je okus*
no preurejen pevski kor. Vsa cer*
kvica je na novo preslikana z lepo
ornamentiko — delo slikarja To*
maža Seljaka iz Podmeka. Po la*
diji so novi, macesnovi stoli, čes=
prav še nekateri manjkajo, resnič^
no cerkvi v okras ter v ponos moj*
stru domačinu Janezu ügrieu. Za
lepoto hiše božje vneti Jakob je s
evetlicami in zelenjem, ki so mu ßa
nanosila dekleta, lepo ovenčal ol*
tarje in prezbiterij. Slovesno služ*
bo božjo je vodil samo domači g.
kurat. Lepo je prepeval pevski
zbor, ki ga vodi ueenec pokojnega
g. župnika Lebana, Pavle Podgor^
ni'k. Huda suša mu jc razsušila sta*
re, temeJjitega popravila potrebne
orgle in spremljal je petje s svojim
šibkim harmonijem. A upam, da tu^
di za orgle pride boljše vreme. Po
končani službi božji se nekoliko
pokropčam v bližnji gostilni. Pri=
iazni domačini, vsi veseli in ponos*
ni na svojo lepo prenovljeno cer^
kvico, so mi z veseljem pripovedo*
vali, kako so z roboto in denarjem,
z materijalom in živino med seboj
tekmovali pri popravi cerkve. Po*
krili so vse stro'ske in to letos in v
tako ubožni vasici, v gorati Tribuši.
Lahko reeem o Tribušanih: »Tu bi*
va narod še krepak, tu biva narod
poštenjak!« kakor je nekoč govoril
nas pesnik o celem našem rodu.
Na svidenje drugo leto!
Kobarid.
üdkar so bile naši občini pri*
klopljene še okoliške občine, se
opaža v trgu samem vcčji dotok
okolieanov. Prihajajo po opravilih
na županstvo, ki deluje sedaj v do*
sti večjem obsegu kot prej. Oko*
ličanom združitev seveda veeinoma
ni bila po volji, ker so zgubili svo*
ja županstva, t.oda »temu treba se
privadit', sprva sicer težko gre«,
])ravi pesem. Pravico zagovarjati in
braniti je dolžnost vsakogar; zato
imamo tudi državne postave in za^
kone, da pravico čuvajo. Kot po*
sebno natančni v tej zadevi so zna*
ni naši kotarji, o katerih gre glas,
da se radi pravdajo. -Zadnje ease
je prevzelo njih mesto naše koba*
riško županstvo. Ena pravda je v
teku, in kdo zna, kaj še pride...
Sicer jc sveta dolžnost upravite*
lja obeine, da zastopa in brani pra^
Stran 4
»GORISKA STRA2A«
vice in koristi občine in občinarjev.
Toda pravda ima razen poravnave
dvojen izid, pozitiven ali pa negati-
ven. Obeh, posebno pa zadnjega,
se drži zclo neljuba stvar, namrec
precej visoki stroäki. Zato gorjc
onemu, ki pravdo zgubi. — Ni nam
sicer znano. iz katerih vzrokov se je
g. komisar spustil v pravdo v Sta*
rem selu, a govori se mnogo o mož*
nosti, da prop ade — obeina. Staro*
selci so pač skušeni pravdarji. Kri?
vično pa se nam zdi, da bi se more?
bitni stroški zgubljene pravde na*
kl ad ali na navše rame, ko je to ven«
dar zadeva prejšnje občine Krcd,
ki je bila tudi nriključena naši ob*
čini. Gospod /komisar, mi Vas tem
potom prosimo, če je šc možno,
tistavitc pravdo in prihranite nam
stroške. Ce pa našc besede noeete
slišati, tedäj pravdajte se na svoj
oscbni raeun. Da bi pa mi, ki nosi*
mo tcžo davkov, nosili še razne nc*
po-trebne visoke stroške. temu pa
odloeno  ugovarjamo.
Izmed občinarjev — glas.
ldrijske novice.
Blagoslovitev temeljnega katnna.
Dne 18. t. m. je bil blagoslovljen
temeljni kamen za novo vojašnico.
Blagoslovitev je izvršil vojaški ku*
rat, navzoča so bila vsa vojaška
oblastva. Kot je eitateljem že zna*
no, se vojašnica gradi na kmetskem
poisestvu g. Josipa Podobnika h. št.
532, to je za cerkvijo sv. Antona.
Ves matedjal, tudi pesek, gre iz
Idrije, iz Leopoldovega predmestja
po vrvi.
Smrfna kosa.
Dne 11. t. m. smo pokopali po*
sestni'ka in vpok. rudarja g. Anto-
na Pclhana. Bil je vse življenje zna*
eajen in veren mož, vesten strehar
in navdiišen godec. Na zadnji poti
ga je spremljala cerkvena godba.
Večni mu pokoj, ostalim pa sožaije!
Stnrt glasbenika.
V  Vidmu je umrl v bolnici Idrij*
čan, 624etni Josip Ferjančič, vpok.
žgalniski pazniiik. Ne bilo bi prav,
ako bi se tega žalostnega dogodka
na tem mestu ne spomnili, kajti po*
kojnik je bil v glasbi,    zlaisti    pri
godbi na lok, prvi v Idriji in najbrž
tudi dalee okoli. Mojstrsko je ob=
yladail vijolino, vijolo, eelo, violon*
bas in klarinet, več ali manj se je
pa razumel tudi na vee drugih in=
štrumentov. Bil je kapelnik pri raz?
nih tuk. godbah, najzadnje je vo=
dil orkester bivše Katol. družbe, kas
terega je močno povzdignil. Sploh:
kjer je on prijei za vodstvo, se je
napredek hitro kazal. Bil je strog,
še prestrog. vendar komur je bilo
na tem, da se temeljito izuei, ga je
ubogal.  Lotil se   je  tudi komponi^
ran ja in btezdvomno lahko trdimo,
da bi se bil pokojni v tem pogledu
poA'zpel do slovesa, ako bi bil znal
in mogel svoje izredne sposobnosti
uspešno izkoristiti. Zložil je več re*
ei za orkester. Zadnje njegovo de*
lo je v Katol. družbi, in sicer: »Miš
maš«,  overtura  in  overtura  »Kori?
jera Idrija*Sv. Lucija«, v katero je
mojstrsko zlil vse občutke,   ki jih
imaš in jih slišiš, ko se pelješ proti
Sv. Luciji. Bil  je v glasbi poseben
talent, le žal, da ga ni dovoljno vpo?
rabil. Naj ppeiva. mirno v videmski
zemlji!
40sletnica  poroke.
V  ponedeljek 20. t. m. sta obha?
jala v krogu svoje družine 404et-
nico poroke g. Josip Gruden in njc*
gova  soproga   Mari ja.    Slavljenca
spadata med najbolj znane in naj*
bolj spoštovane mešeane. G. Gvw
den obliaja leto« tudi 50*letnieoi kot
cerkveni pevec in 25*letnico kot pe*
vovodja Kat. družbe in cerkvenega
pevsikega zbora. Zaslužnemu paru,
ki se veseli    najboljsega    zdravja,
klieemo: še na mnoga leta!
Socialni vestnik.
Sprava med delavci in delodajalci.
Znano je, da je velepodjetnik
Altred Mond v svrho zvišanja an?
gieške proizvodnje dal pobudo za
konference, na katerih naj bi se do-
seglo med delavci in delodajalci
neko premirje. Prva konfercnca se
je končala brezuspešno, vendar se
bodo konference na obojostransko
željo nadaljevale. Naeelno sc o tem
vprašanju izraža glasilo anglešlkih
katoličanov »Catholic Times' takole:
Podjetniki in delavci se danes
poslužujejo jezika vojne umetno*
sti: obrambna erta, ultimatum, do*
bre uisluge, posredovanje, razsodi*
see, premirje, mirovni predlogi itd.
rJ"oda narodnogospodarska proiz;
vodnja in oskrba naroda z vsem
potrebnim je stvar sodelovanja,
ne pa nasprotstva. Tega se morata
übe strani naueiti, ne da bi pri tem
:*skali svojega dobičJka na raeun
konsumentov. Poveeanje proizvod-
nje ne more biti niti edini niti po*
glavitni cilj talkega sodelovanja;
kajti doklcr niso odstranjena v na*
paeni razdelitvi dobrin temelječa !
zla, kaikor riezädostne mežde, sta* i
hovänjska tnizerija itd. itd., povi*
šanje proizvodnje samo poveča
bretiicna delavskega razreda. Važ*
no je tudi, da izhaja ta^ko sodelo*
vanje od delavcev in delodajavcev
samih, ne pa od poklicnih politi*
kov. Parlamenti so namree prišli
eisto ob ve« kredit ravno zato, ker
so se ižkazali za popolnoma ne*
«možne, da kapitalizem po zakonih
obvladajo, ampak so narobe od nje*
ga odvisni. Tudi med delavci in
podjetniki ne more priti do trajne*
ga in pravega sodelovanja, ako se
na eni strani ne misli na splošno
blaginio, ampak le na to, kalko bi
se kapitalistieni naein gospadarstva
ohranil dalje. Prvi in neobhodni
pogoj za sporazum pa je popolen
preobrat idcj in src v vseh mero*
da j nih krogih, ki mora z reformnim
delom iti roko v roki.
Gospodarski procvit
in brezposelnost.
Bivši finaneni minister Anglije,
delavski voditclj Filip Snowden, je
riapisal zanimiv članek o gospodar^
skem procvitu Amerike. V Zdru*
ženih državah jc industrijska pro^
izvodnja v letu 1926 dosegla naj*
višji razmah. Za celih 70 odstotkov
presega proizvodnjo iz leta 1914.
Toda število zaposlenega delav*
stva se je povišalo le za 15 od*
stotkov. To pomeni, da je n. pr.
v letu 1914 sto delavcev povpreeno
izdelalo dnevno za 1000 dolarjev
vrednot — V letu 1926 pa je 115
delavcev izdelalo za 1700 dolarjev
vrednot. Posledica je čudna: čim*
bolj se tchniena uredba indu=
strijskcga dcla izpopolnjuje, tem?
bolj raste proizvodnja — in raste
tudi brezposelnost. Njujorški de*
lovni urad navaja koncem marca
1928 v Združenih državah 4 milijo*
ne brezposelnih. To pomeni, da je
vsak deseti delavec brez dela.
V poljedelstvu se je zvišala pro*
dukeija za 10 odstotkov, delavcev
pa je zaposlenih pet odstotkov
manj. Kako to? Zemljo vedno
bolj obdelujejo s stroji. Jeklarske
družbe so proizvodnjo potrojilc,
število delavcev je ostalo isto. To*
baene družbe izdelujejo 53 odstot?
kov več blaga, delavstva pa so od>
pustile 13 odstotkov. Železniški
promet je od 1. 1923. narastel za 30
odstotkov, število železničarjev pa
so družbe znižale za 1  odstotek
Tako se nam kaže nesmiselno
stanje: eimveč blaga industrija
producira, čimbolj se tehnika spo*
i polnjujc — tembolj raste armada
brezposelnih. Tu nekaj ni prav. Ta
proces bo šel dalje, ker se bo mo*
rala industrija vseh dežel izpopoU
niti, če bodo hotele vzdržati kon*
kurenco ameriške industrije. Kam
bo to šlo?
Listnica Kmecke^delavske zveze
in   Političnega   društva   »Edinosti«
v GoricL
/. Faganel Franc, Črniče št. 99.: Vaš res
kurz jc registriran pri Cortc dei Conti pod
št 33303. CJlavno državno pravdništvo jc
zahtevalo od vojnega rriinistrstva predpi»
sano i/javo žc 7. 12. 1926. Podrezali smo
pri   vojncm   ministrstvu.
2. /. /., Gorica, 6V. Ivan: Zglasite se ob
priliki v  tajništvu!
J. Skočaj Josipina, Krmin št. 383: Ko
imate opravilo v Gorici, zglasite se tudi v
tajnistvu!
4.   Lojze  in  Miroslav  Suban,  Brje (Gor*
jansko) št. 3:  Varna je  bila priznana pro»
vizorična   pokojnina.    Ali  dobivata  denar?
Treba je poslati Se potrdilo o italijanskem
državljanstvu,   ki   ga   mora   overoviti   pre»
tekt,  nakar  Varna  bo  priznana  dcfinitivna
pokojnina.
5.  Bevk Ter., Šebrelje št. 41: Iz Rima smo
prejcli  odgovor,  da  ni  mogoče  najti  Vase
prosnje.   Treba  je   prošnjo  ponoviti  ali  pa
nam  morate dati  popolnoma  natanene po*
datke o prošnji.
6.   Bogataj Urb., DolaPotok št. 6:  Vaša
prošnja se nahaja v pregledu. Manjkajo se
nekateri dokumenti, ki jih je glavno pokoj?
ninsko ravnateljstvo že ponovno zahtevalo
od   županstva.     Podrezajtc   pri   županstvu,
da odpošlje čimprej zahtevane dokumente.
7.  Eržen M., Otalež: Vam je bila priznas  j
na  pokojnina  L.  729  letnih od   1.  avgusta
192b dalje. Tozadevjii plačilni nalog je do*
bila pokrajinska zakladniea v  Vidmu. Spo«
roOite   nam,   če  prejemate   denar.   Drugače
bo treba podrezati še v Vidmu.
8.  Poljšak  R,  Gaberje St.  70:  Vaša  pro*
šnja  je  registrirana pri  glavnem  pokojnin«
skem ravnateljstvu pod št. 082106. Prošnja
je v pregledu. Manjkajo pa še nekateri vo*
jaški   dokumenti,   ki   jih   je  županstvo   za*
htevalo od županstva v lirzelju. Podrezajte
torej   pri   županstvu,    da  odpošlje  eimprej
zahtevane  dokumente.
9.  Kuštrin Andre j, Logaršče št. 22: Vam
je   bila   priznana  pokojnina   L.   729   letnih.
Vendar se je zgodila pomota, ker je bil to*
zadevni   plaeilni   nalog   poslan   pokrajinski
zakladnici   v   Pulju,  mesto  v   Goriei.   Zato
bo treba posredovati pri imenovani zaklad*
niei, da izroei Vaš akt goriški zakladniei.
TAJNISTVO.
Velika zaloga mrtvaških potreb*
ščin: kompletne pogrebne opreme
I. razreda od 300 lir naprej, II. razr.
200 lir, 111. razr. 100 lir, otročji po«
grebi od 25 lir naprej. J. Saksida,
Dornberg 3.
Moderna zlatarna, Corso Verdi
štev. 13. — Birmski, poročni in
krstni darovi po zmernih cenah.
Popravila ur in zlatarskih predme*
tov izvršujem z jamstvom in hitro.
Kupujem krone, srebro, staro zlato
po najvišjih cenah.
Odlikovana krojačnica. Podpisa*
r.a se priporočava slav. občinstvu v
mestu in na deželi, posebej preč.
duhovšeni za obila naroeila, katera
izvrštva natančno, trpežno in po
želji naroenika. Cene zmerne. —
A. Krušič &. sin, krojaška mojstr?,
Gorica, Corso Vitt. Em. St. 37.
Fotografien! atelje »Helios« v
Idriji. S 1. septembrom ali takoj se
odda v najem, eventuelno tudi pro*
da. Pojasnila daje Srečko Bajt,
Idrija.
Zastopnika išče bogata stoietna
družba zavarovanja v vseh občinah
z najboljšimi pogoji in zaslužkom.
Natančnejša pojasnila daje glavni
zastopnik Brešan Teodor, Corso
Vitt. Em. 28 — Gorica.
Vipavsko vino. Kmetijsko dru*
štvo y Vipavi ima veliko zalogo iz*
vrstnega domačega, namiznega in
desertnega vina. Kupci se vabijo.
PozoiM        Razprodaja!        Pozor'
Radi izselitve razprodajam vse
manufakturno in galanterijsko bla*
go po zelo znižani ceni. Cenjeno
obeinstvo ima sedaj v teh resnih
in hudih easih najugodnejso prili*
ko nabaviti si za mal denar najbolj*
še blago. Pridite in prepričali se
hostel Pavel Kunstek, Šturje pri
Ajdovšeini.
Obče znana Ifvarna zvonov
tvrdha Francesco Broili
VIdem - Udine
Ustanovljena 1. 1808 - Svetovni izvoz.
Zahtevajte naS novi cenik!
Ponudbe na lieu mesta brez nobene obveznosti
za zobe in usf a
Dr. LOJZ KRAIGfiEE
sprejema V   GORICI
Piazza della Vlttoria Stev. 20
in v svoji podružnici
pri  SV.  LUCIJI  Ltev. 35
Po znižani ceni
prodajam
zlato in §rebro
JAKOB  ŠULIGOJ
urar in zlatar
v Gorici — Via Carducci štev. 19.
PODRUŽNICA
Ljubljansiie Mftne banke p lopicl
Corso Vc^rdl „TrßrovsS«5 Öom<:
Telefon številka 50                              Brzojavni naslov: Ljubljanska baaka
Din!'5i'.,^.(Kw Gsntrals L1UBL38HS m*. mw.m
Podružnlce in agenclje: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, MetkoviČ»
Novl Sad, Novomesto,   Ptuj, Rakek,  Sarajevo Slovenjgradec, Split, Sibenik,
Trst.------------ Sezonska ekspozltura: Rogaška Slatina.
Vloge na knjižice po 4 %
VSoge v tekočem računu  lir  ali  dinarjev, (n-rjugodnejše
obreslne mere).
Nakup valut, čekov9 deviz in obligacij vojne odškod-
nine (bonov) po najugodncjših cenah.
Nakazila    v tu- in inozemstvo.
Borzni in ostali bančni posli.