C. C. Pott alt. — Etc* ogn/ m*rcol*di « vn«rrf/ — 22 agosto 1928. Posmmizna ittvilka 25 ttottnk Ithaja vsako srtdo in p*t*k zjutraj. Stan* za ctlo Itto 15 L » * pol let» 8» » » četrt let a 4 » Za inozemstvo cc/o leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. ^W ^^^rmm WaWaWKawr]gffi'xaRjmWr^mWs afa^PtfaaaWk^m ^a\\^a\^^ä^a\\aa\\\\\\\aa\^^a\\W st. 63 V Qorici, v sredo 22. avgusta 1928. utoxi. Nefrankirana pismt sc n* sprejernajo. Og/«e> st računajo po dog-in voru in se plačajo * naprej. — List izdnjz konsorci} »Gor. Sir».* U*. — Tiak Katoltlk* ii skit me v Gone/. Ri* v* Piazzutta it. lh. Uprava in uredniitvv, ulica. Mameli Ittv. 1 St. post. tek. rač. 11/1147. Teles, int. ttav. 3M. Srce in razum. Zadnjič smo napisali na tern me* stu članek o »naši moči«. Zdel se nam je primer en in potreben v se* danji te/.ki dobi malodušja in obu* pavanja. Pisan je bil s sreem in je še/, tako upamo, tudi k sreem in jih ogrel. Toda to bi bilo premalo. Pi* san je bil tudi z zvestim in trdnim prepričanjem in smo uverjeni, da je tudi prepričanje našel in ga oži* vel. »Srce človeško, sveta stvar,« je zapisul naš Gregorčič, ko je svaril mladino, naj se ne igra s svojim srčnim čusfvovanjem in naj ne raz* metava tega svojega velikega zakla* da. Po sreu sodimo mnogokrat člo* veka. Njegova plemenitost, njego* va dobrohotnost, njegova radost nas bodri, nas omamlja, nas razve* seljuje. Kaj bi bilo z nami, kako ieiko bi bilo nase vsakodnevno trpljenje, če bi ne čutili v svoji bli* zini ljubecih, za vse zrtve priprav* Ijcnih src. Kdaj bi človek ze oma* gal, če bi ga ne krepila zavest, da stoje za njim strnjene vrste pogum* nih src, ki z vso vnemo podpirajo njegove napore. Vendar, prijatelji, naše delo bi ne rodilo uspehov, če bi bilo zidano samo na naše čustvovanje. Treba je, da se srčni toploti pridruži bis* trost razumevanja. Vse, kar hoče* mo, vse, za kar se borimo, moramo tudi duševno doumeti, spoznati. Neskvarjeno, zdravo srce oprto na trezen, jasen razum tvori šele zna* čaj, kakoršnih nam je treba v se* danjih dneh. Poglobimo se samo za hip v to na* šo trditev, pa bomo takoj spoznali njeno globoko resničnost. Človek, ki hoče kaj veljati in se udejstvo* vaii, mora imeti, kakor pravimo, svoje prepričanje. To prepričanje si pa izkleše samo na ta način, da se poskuša uveriti o resničnosti vseh načel, ki jih zastopa. Verska zavest, ki nas preveva, nam ne sme biti nekaj meglenega, čustvencga. Mi se moramo kolikor mogoče poglobiti v Kristusov nauk in moramo spoznati, kako so bozje resnice res oni vogelni kamen vse? ga našega bitja, brez katerega bi vse naše življenje in /Avljenje vse* ga občestva ne imelo nobenega smisla. Sele ko bo naš razum do* Limel, da bi brez božjih zakonov ne bil možen nikak red v stvarstvu, bomo spoznali veliko potrebo, da se borimo za razširjenje kraljestva bozjega na svetu. Narodna misel ravno tako ne sme biti izliv kake holest ne custve-- nosti. Temelj mora imeti v zdravem razumu. Stvarnik nas je posadil nu to s trnjem posejano zemljo. S tern nam je dal pravico do zivljenja in nam dal tudi postavo, da moramo za ohranitev tega zivljenja skrbeti z vsemi svojimi močmi. Dal nam je starše, dom, jezik, samobitnost in nam med hliskom in gromom prinesel zapoved, da moramo vse to ljuhiti. To spoznanje mora vzbu* diti v nas neupogljivo zvestobo do rod a, iz katerega smo izšli. V socialnih bojih se tudi ne sme* mo dati voditi od kake medle do? brosrčnosti in ne smemo socialne pravičnosti nikdar zamenjati z do* brodelnostjo. Razum nam pravi: Stvarnik nas je poklical k življenju, dal nam je pravico do zivljenja, več, dal nam je pravico do dostoj* nega zivljenja. In ves socialni boj gre vendar za tern, da si pribori vsak posameznik človeka vredno eksistenco. Ko nas mamijo misli na izselitev, se ravnotako ne smemo pustiti omrežiti od zapeljivih vab in o hre* penenju po udobnosti. Presoditi moramo z jasno preudarnostjo ko* rak, ki ga nameravamo napraviti. Pretehtati moramo posledice za lastno osebo in za okolico, pomU sliti na sedanjost in bodočnost in < se šele pot em odločiti. Uverjeni 1 smo, če bi pri izseljevanju vprašali ljudje svoj razum za svet, bi ostali doma. Bili bi stebri domačega kro* va in domačije in ne sužnji izzema* joče tujine. Nadnljevali hi lahko še z raznif mi zgledi, toda naj zaključimo. Srce nam bodi ljubezniva spremlje* valka pri vseh dejanjih našega i zivljenja, razum pa bodi naš vodnik in sodnik. Tako bomo izt • obličili svojo osebnost, da bo pro* : ! zila dovolj odporne sile vsem vi* 1 hram, ki hrume okrog nas. Kaj se godi po svetu? \ prašanje tako imenovanih »nets tunskili konvencij« je v zadnjih mesecih zelo razburjalo in še raz* burja duhove onstran diržavnc me* je. Radi teh konvencij je prišlo ce^ lo do iz^redov po raznih jugoslo« vanskih mestih in posredno so bi- le te konvencije tudi vzrok grozne zaloi.Ljre v beo^rajskem parlamen* tu. Tudi ital. politiena javnost je z velikim zanimanjem sledila raz- voju tega vprašanjft in je sprejem konvencij sprejela z zadoščenjem na znanje. Enako je tudi ostali svet vee ali manj napeto zasledovail po* tek dogodikov, ki so bili v zvezi z rcscvanjem te zadeve. V »Goriški Straži« smo o teh konvencij ah žc govorili. Ker pa skušajo v zadnjem easu gotovi cdinjaški in komuni* sticni krogi »nettunske konven* cije« skfivaj izrabljati v po'litiene namene, ker hoeejo s to zadevo be* gati naše liudi, hočemo o stvari še cnikrat sprc^ovoriti: Odkod ime in kako je prišlo do njih? »Nettunske konvencije« pome- nijo po naše »Do^ovori v Nettu> nu« ali »Nettunski sklepi«. Nettu- no ie malo mosto v bližini Rima. Tarn so se pred leti sešli zastopniki italijanske in ju^oslovanske vlade in so se domenili o nekaterih skup* nih zadevah. Po doj4ovoru v Rapal* iu (rapallska pogodba), kjcr sta se obe v'ladi dogovorili glede mej med obema državama, je ostalo še prc* cej dru^ih vprašanj nerešenih. Da bi ta vprašanja razeistili in tako omogoeiti mirno sožitje obeh sose- dov, so se prvie sešli predstavniki obeh držav y Nettynu 10. okt. 1924. Kakor je pri delitvi zasebnih pre* možcnj potrebno mnogo dogo* vorov in skilepov, tako nastanejo seveda zlasti še pri delitvi ceiih ozemolj, kakor sc je to zgodilo v Rapailu, nešteta vprašanja. ki jih ic treba naknadno urediti. Za nas ni šlo. Prodcn govorimo o vsebini teh razgovoro-v, moramo ugotoviti, da se pri nettunskih konvencijah o na* šem položaju ni nie govorilo in se po mednarodnih običajih tudi go* voriti ni moglo. Naša dežela je bila prikljueena k ltaliji na svetovni mirovni konlerenci v Versadlllesu. Tarn je bilo, kakor znano, tudi sklcnjeno, da mora jo male države pravično postopati s svojimi na« rodnimi manjšinami, da mora jo nripadnike narodnih manjšin sma- trati v vsakem pogledu za enako* vredne državljane. Velesilam., tedaj tudi italijanski državi, je pa bilo, laeunajoč seveda na njihovo širo* kogrudnost, kulturnost in svobodo* I Ä ljubnost, prepušecno, da postopajo z narodnimi manjšinami po lastni volji in uvidevnosti. Zato v Nettu* nu naša manjšinska zadeva ni prišla na dnevni red, nettunski siklepi se zato nas nie ne tičejo. Nettunski sklepi. Po precej dolgotrajnih — od 10. okt. 1924. do 30. jan. 1926. — raz* pravah, so bili razgovori ugodno zakljueeni. V ra,znih pereeih zade* vah, ki so bile stavljene na dnevni red, se je po precejšnjem botanju in glihanju koneno dosegel sporazum. Naj v naslednjem navedemo nckaj najvažnejših sklepov: 1. Dolgovi teh in onih državljanov se bodo plaeaili po ključu: 25 jugoslovanskih par za eno avstrijsko krono. 2. Poravnava äkode, ki so jo imeli pri raznih izgrcdih državljani obeh narodnosti na Reki in iugosilovan* s-ki državljani v Trstu. 3. Varstvo gozdov ob meji. 4. Socialno zava= rpvanje delavcev tu in tain. 5. Ure== ditev raznih vprašanj na Reki kot na primer razdelitev arhivov, ker sc je mestno resko okrožje razde* lilo med obe državi; rešitev držav* Ijanstva reških stanovalcev. 6. Re* šitev nekaterih manjšinskih vpra* šanj Reke, kakor: jugosilo'vanski optanti (tisti, ki se izreeejo za ju* goislovanisko državo) naj uživajo iste pravice kakor italijanski v Dalmaciji; ti sme jo zasebno in uradno rabiti slovanski jezik, ka* kor Italijani v Dalmaciji. 7. Rešeno je vprasanje slovanskih odvetni- kbv na Reki, kakor italijanskih v Dalmaciji. 8. Pravica silovanskih šol na Reki kakor italijanskih v Dalmaciji. 9. Ureditev neprcmič* run obeh narodnosti na meji. 10. Ureditev turistovskega prometa na meji. 11. Postopanje s posestniki, ki imajo posestva to in onstran meje. 12. Zagotovitev pravosilavnc verske obeine v Trstu. 13. Zame* njava še nezamenjanih kron v Dal* maciji in Zadru. 14. Italijanska podjetja v Dalmaciji in sprejem italijanskih delaveev (Podjetja smejo sprejeti kolikor hoeejo ita* ljjanskih delavcev. Op. ur.) 15. Na* kupovanje ncpremičnim ob držav- nih mejah in v Dalmaciji je dovo^ ljeno. To so giavne toeke nettunsikih dogovorov. Kaj se je zgodilo potem? Kakor reeeno, so se zastooniki obeh vlad na zgoraj oznacene skle* pe sporazumeli in jih podpisali. Vladi obeh držav sta se obvczali, da bqsta eimprcj predJožili dogo* vore parlamentoma v odobritev. ltailija je to storila žc pred časom, Jugo.slavija pa ne. Šele 13. t. m. je bila v jugoslovanski slkupščini po* pravljena ta zamuda in so bile kon* vencije sprejete. Zakaj niso bile konvencije od skupščine prej sprejete? Najvažnejši vzrok so biile pač neurejene notranje po* Jjtične razmere. Vise vlade, ki so tile na krmilu po 30. jan. 1926 so bile tako šibke, da se niso up ale prcdi'oziti skupščini v odobritev tega važnega vprašanja. Kakor vs-aik sporazum, ki siloni na kom* j/romiisih, pobotanjih, tako ima tu* di ta morebiti kakšno senčno stran. le seniune strani je pa vsaika opozi* cija vedno nebrzdano izrabljala proii vladi. Zato si ni s predložit* vijo nettunskih konvencij hotela nobena vlada skrajšati zivljenja. Šele odločni Vukičeviičevi vladi in sedanji KoToščevi je bilo prepu* šeeno streti trdi oreh. Razne nape* tosti, ki so se pojavljalc v zadnjih letih med Italijo in jugoslavijo, so to zavlaeevanje samo pospeševale. Ali je bila odobritev nujna? Da! Že politični obieaj zahteva, da se dana beseda drži. Če bi jugo* slovanska vlada ne odobrila net* tunskih dogovoTOv, bi se takore^ koč onemogocilla v mednarodni po* litiki. Država, ki poinomočno, pra* vilno sprejetih dogovorov z drugi* mi državami ne potrdi, ne more ra* čunati na vpoštevanje v zunanjem svetu. Kdo se bo z njo še pogajal, ee njeni zastopniki, njena vlada, nič ne veljajo. Pomislimo samo na zasebno živlienje. Daljc moramo vzeti v pretres škodo. ki io trpi pri taikih neureje* nih razmerah obojestranska trgo* vina, obojestrariisiko gospodarstvo. Koncno so silili tudi zunanje*po* litični razlogi — odnošaji do ltalije, zunanje posojilo v Angliji in še drugi -- juüoslovansko vlado, da je storila korak, Jci ga moramo samo cdobravati. Klevete. Radi odobritve nettunsikih dogo* vorov vlada v ninogih krogih pre* cejsnje razburjenje. Kako je v Ju* goslaviji, smo v uvodu že kratko omenili. Toda tudi pri nas se naj* dejo ljudje, ki skušajo ta dogodek zilobno izkoriščati. Ljudje, ki so drugače zelo zajeje nature, govore o »klerikalni Korošeevi vladü ki se je prodala«, sleparijo javnost »s skodo, ki smo jo utrpeli«, mamijo obeinstvo s trditvami, ki so docela izmišljene. Liberalni in komunistie* ni zahrbtniki, ki skušate na ta naein popraviti svoj zgubljeni ugled, ve* dite, da se vam vaša zlokobna igra ne bo posreeila. Čujmo samo, kaj piše k odü'britvi nettunskih kon* vencij odJlieno glasilo češkcga zuna^ njega ministra Beneša »Prager * Presse«. V svoji izdaji od 16. t. m. priobčuje v zadevi uvodnik, iz ka* terega posnemamo: Kaj pravi »PragersPresse«? Najprvo pozdraylja ugledni list sklep juuosllovanskc skupščine in pravi, da je s tern dana možnost ustvariti normalne razmere med Itailijo in Jugoslavijo. l5otem nada* ljuje: »Nettunski dogovori pomenijo po svoj em bistvu razširjenje že ob* stoječih obsežnih pogodb med kra* ljevino SHS in Italijo, zlasti izpo* llolnitev reške in rapalüske pogod* be. Pogajanja se vleeejo že skozi Stran 2. »GORISKA STRA2A« štiri leta. Uvedel jih je Pašič v ok* tobru 1924 in so se razbila najprvo ob odporu Hrvatov in Slovencev. V zimi 1924 so morala biti prekinjena. Zanimivo je, da so bila zopet zapo? četa šele pod vlado Pašič*Pribiče* vie, tedai pad soodgovornostjo moža, ki je danes vodja opozicije. Še vecjega intercsa je pa dejstvo, da je priälo do zakljueka pogajanj pod koalicijsko vlado Pašič*Radič. Pritrditi moramo zato ministru Sumenkoviču, ki je v odsotnosti zunanjega ministra Marinkovica branil dogovore v skupščini. ko je izjavil, da so konvencije sad skup? nega pollitienega n tehničnega dela vseh odgovornih cmiteljev in strank v kralievini SHS«. Svoj članek zaključuje list ta* kole: »Zadnji nastop obeh zapadnih velesil (Anglije in Francijc) v So* fiji proti macedonskim spletkari* jam, ki se je izvršil v prvi vrsti na pobudo angleškega zunanjega mi? nistrstva, dokazuje, da je odlooil* nim einiiteliem v Evropi veliko na tern, da se Balkan pomiri. Sprejem nettunskih dogovorov je nov ko? rak proti temu cilju. S tern sc od? pira doba dobre volje med obema sosednima državama. S tern je pa napravljen tudi nov koTak k usta* litvi in pomiritvi Evrope«. Okno v svet. Venizelosova zmaga. Pri državno?zborskih volitvah, ki so sc vršile zadnjo nedeljo na Gr* škem, je dosegel Venizelos nepri? eakovano sijajno zmago. Od 250 mandatov si jih je njegova stranka pribori'la 220. Po vsej Grčiji vlada veliko vesctje. Ahmed Zogu — kralj. Iz Tirane poročajo, da se je vr? šilo tam zadnjo nedeljo veliko zbo? rovanje, ki je skilenilo, da se spre* meni sedanja jcpublikanska vlada? vina v kralj evino in se v znak za? slug za državo ponudi kra'ljevska krona sedanjemu predsedniku re* publike Ahmedu Zogu?ju. Tudi v drugih krajih Albaniie je bil ta sklep baje z navdušenjem sprejet. Nemiri v Splitu in Šibeniku. Koncem zadnjega tedna so se vršili v Splitu in Šibeniku zopet vsega obžalovanja vredni izgredi. Medtem ko ie ostala Jugoslavia sprejela odobritev nettunskih do* govorov povsem mirno, je prislo na praznik zvečer v Splitu do de? monstracii, ki so bile naperjene tu* di proti tamošnjemu zastopniku na* še države. Varnostna oblastva so nastopila z vso odločnostjo in kma* lu vzppstavila red. V Šibeniku so bile denionstracije proti italijan? skim ladjam, ki so hotele pristati. Italijanski poslanik v Beogradu je radi dogodkov dvakrat posredoval pri iugoslovanski vladi, ki je izre* kla svoje obžalovanje in obljubila strogo preiskavo. Vex demon stran? tov je bilo aretiranih in obsojenih. DNEVNE VESTI. DIJAŠKI ZAVOD »ALOJZIJEVIŠČE« V GORICI. Odbor »Alojzijevišča« v Gorici spoiroča, da bo v prihodnjem šol? skem letu 1928/1929 sprejel v zavod proti plaeilu: 1. Učence, ki so z dobrim uspe? horn dovršili čotrti razred ljudske sole in ki hi se želeli pripraviti za sprejemni izpit v 1. razred katere? koli srednje sole z italijanskim uč? nim jezikom (gimnazije, realke, učiteljiišča in komplementarne so? Ie). Tudi prihodnje šolsko leto bo* mo v ta namen otvorili v zavodu pripravnico za srednje sole, v ka* teni se bodo gojili predvsem oni predmeti, ki pridejo v poštev pri sprejemnem izpitu. 2. Sprejeli bomo tudi gotovo šte? vilo vzornih lanskoletnih gojencev, ki nameravajo obiskovati tukajšnie javne srednje sole. Prošnji za sprejem v zavod naj se priložijo sledeče listine: 1. krstni list (pravilno kolko? van); 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. spričevalo o cepljenje koz (na nekolkovanem papirju); 4. sprieevalo dušnega pastirja o nravnem vedenju prosilca. Bivši zavodovi gojenci naj vlo« žijo samo prošnjo brez prilog. Prošnje ie treba poslati do 31. AVGUSTA t. 1. na naslov: Odbor Alojzijevišča (Aloisianum), Gori? ca, Via Ponte Isonzo 3. Ustmena pojasnila daje vodstvo zavoda vsak dan od 9. do 11. ure j dopoldne, izvzemši nedelje in praz? nike. Mali šmaren v Vipavskem Logu. Kakor zadnja leta, tako bo tudi letos na mali šmaren 8. septembra i v Logu na Vipavskem velik shod. l Spovedniki bodo na razpolago na predvečer in na praznik sam. Po? skrbljeno bo tedaj za duševno, pa tudi telesno okrepčiio. Na Sveti Gori bo prihodnio nedeljo dne 26. t. m. slovesno blajgoslovljena nova bazi? lika svetogorske Kralj ice. Ob 9. uri bo prenos čudodelne podobe iz se? danie kapele v novo baziliko. Bla? goslovljcnje in slovesno pontifikal? no sv. mašo ob 10. uri bo izvršil 1 gen. vikar msgr. Sion. Družinam umrlih uradnikov. Pret'ektura razglaša: Objavljen je odlok finančnega ministerstva, po katcrem je prizna? na družinam umrlih uradnikov bivše avstro?ogrske države osmrt? na eetrt (Sterbcquartal) po prej? šnjili predpisih. Prošnje je treba vložiti na tukajšnjo kr. prefekturo. Kdor jo je že vložil, naj jo ponovi. Zopet žrtev Soče. V nedeljo okrog 3. ure popoldne se je v bližini železniškega mostu kopal v Soči neki Vittorio Dona iz Battaglie (Padova). Ko se je pri? bližal sredini Soče, >ga je zgrabil kre in ga povlokel v globočino ka* kih 3—4 metrov. Takoj so ga neka? teri bližnji kopalci potegnili iz vo* de, ter ga skušali spraviti spet k za? vesti, a zaman, revež je izdihnil še preden je prisel k zavesti. Prene* sen je bil v kapelico podgOTsikega ui;kopailišea. Automobilni promet GoricasSolkan. Na zahtevo občiiistva je uved? la automobilna družba Ing. F. Ribi in tov. začenši s ponedeljkom 20. t. m. novo automobilno vožnjo med Gorico in Solkanom, in sicer z od? hodom iz Gorice, Piazza, della Vit? toria (Travnik) ob ll]/4 in iz Solka? na (na trgu) ob ll1/^. Del Prete umrl. Znani prekooceanski letalec Del Prete, ki je v družbi s Ferrarinom pred nedavnim izvršil drzni polet iz Rima v Brazilijo, se je pri ne? kem poskiksnem poletu v Riu de Ja? neiro ponesreeil. Vsled poškodb, ki jih je pri tcj nesreči dobil, je mo? ral biti operiran. V četrtek 16.t. m. je pa juna^ki zmagovalec oceana na nosledicah pridobljenih ran umrl. Vest o smrti teg a pogumnega Ie* talca ni vzbudila samo doma v Ita? liji, temveč tudi v Braziliji in osta? lem svetu globoko žalost. Tudi mi se klanjamo manom velikega hero? ja. Del Pretejevo truplo je sedaj na potu v domovino, kjer bo slo? vesno pokopano. Vsi prefekti pri Mussoliniju. Kakor poroeajo iz Rima, bodo od 1. septembra naprej klicani v Rim k načeJniku vlade zaporcdoma vsi prefekti, da mu bodo poročali. Prvi bodo sli v Rim prefekti vseh trch Bcneeij. Reklamo rabi. »La Vedetta dell'Isonzo« bi si ra? da napravila reklamo, zato se ob vsaki nravi in nepravi priliki zale? tava ob nas. V številki od 20. t. m. nas obtožuje in kliee na odgovor radi uboja obe. čuvaja Cei^kvenika v Divaei. »Vedetti« ne priznavamo nikake pravice, da bi nas klicala na odgovor, zato ji tudi ne odgo* varjamo. Zlasti pa ne morcmo od? govarjati listu, ki je zagrešil nedo? s.tojno pisanje, ki smo ga morali ožigosati pred kratkim, ko je brez vsake pijetete mešal junaöke razi? skovalce severnega teeaja, severne medvede in »Goriško Stražo«. Zopet težke železniške nesreče. V četrtek 16. t. m. so se v Južni Srbiji prigodile tckom enega dneva tri težke železniške nesreee, ki so vse zahtevale človeških žrtev. Naj* večja se je pripetila na progi Beo? grad?Skoplje. Zahtevala je 20 mrt? vih in 30 težko ranjenih. Pri osta* lih dveh nesrečah je našlo smrt 5 oseb in je bilo več njih težko ran? jenih. Nov komisar v Temnici. Za prefekturnega komisarja v Temnici, katcri pripadajo scdaj tu« j di vasi Lipa, Kostanjcvica in Voj? šeica, je bil imenovan prefekturni komisar dr. Vine. Marussi, ki je do sedaj upravljal občino Col. Novi volilni red. V Rimu že sestavljajo nove vo* lilske imenikc, in sicer na podiagi seznamov. ki so jih sestavili sinda? kati. Kakor se doznava bodo šteli novi imeniki okrog 12 milijonov volilcev. Noša ameriških državnih poslancev. V državnem zboru v Pennsylva? niji v Združenih državah je neki poslanec predlagal, naj se za po? slance z zakonom določi stalna no? ša, ki bo obstojala iz fraka, cilin? dra, usnjenih gamaš in progastih hlae. Vsak poslanec naj bi bil pri? moran nositi tako obleko. Dobri mož, ki je ta predlog stavil, pa ni i pomislil, da so v permsylvanskem parlamentu tudi ženske. Najdeno. Našlo se je dvokolo, ki se naha? ja v uradu goriškega županstva. Lastnik ga lahko tam dvigne. 38sletni edinec, lastnik velepos sestva na Krasu v lepem kraju želi v svrho takojšnje poročitve znanja z gospodično od 30—38 let. Samo rcsne ponudbe na upravo lista pod Gznačbo »Značaj«. C. Doyle — Milan: Plešoči možički. (Detektivska dogodba.) »Ko sem pa spoznal, da stoje znamenja namesto črk, in sem na? šel, da so bila izpolnjena ista pravi? la ka.kor pri vseh ostalih tajnih pi? savah, mi ni vcč delala njih rešitev nobenih velikih preglavic. Prvi ob? razee, ki mi je bil izročen, je bil prekratek, da bi mogel kaj več do? gnati, kakor to, da predstavlja znaik X črko «e». Kakor veste, se «e» v an* gleščini jako pogosto rabi; tako pre? yladuje, da ga naj demo že v vsa? kem kratkem stavku. Od petnajstih znamenj v prvem poroeilu, so bila štiri enaka, kar je mo jo domnevo precej izpopolnjevalo. Le včasih je nosila ta slikca zastavico, včasih pa ne, toda iz načina njih razdelitve, sem sklepal, da služijo te zastavice za to, da delijo stavck v posamezne besede. Tako sem torej dobil črko «e». »Nadalnja preiskava pa ni šla tako priprosto od rok. Pogostost ostalih črk se v angleščini nikakor ne da ugotoviti. Red na eni tiskani strani je izkazoval približno nasled^ njo rešitev: t, a, o, i, n, s, h, r, d, 1. V ponavljanju med erkami t, a, o in i so pa razlikc zelo neznatne, in in nemogoee je bilo, poskušati vse možnosti. da bi se dobil iz stavka smisel. Cakal sem torej novega gra? diva. Pri svoj em drugem obdsku mi je izroeil gospod Cubitt dvoje dru? gih kratkih stavkov in eno samo besedo. Da ni bilo slednje eel sta? vek, temveč ena sama beseda, je dokazovalo to, ker ni bilo poleg no? bene zastavice. Tu so ta znamenja. V tej posamezni besedi poznal sem že O'ba «e», prvi stoji na drugem, naslednji na eetrtem mestu pri pe? tih erkah. Moralo se je tedaj gla? siti sever, lever ali never (nikdar). Ni bilo dvoma, da služi slednji po? men kot najverjetnejši odgovor na pretečo' zahtevo, in sklepal sem iz okoliščin, da je bila to odvrni? tev na nek predlog gospe Cubitto? ve. Če vzamemo to mnenje za pra? vo, dobimo, da znamenja /WA odgovarjajo erkam n, v, r. »Toda s tern še niso bile vse tež* koce premagane; vendar srečen slučaj mi je dopustil, da sem raz? rešil še več drugih znamenj. Prišel sem na misel: če izhaja to dopiiso* v.anjc, po mojem domncvanju, od nekoga, ki je bil kdaj prej v bližjih odnošajih z gospo, more pomeniti beseda, ki ima «e» spredaj in na koneu in tri druge erke na sredi, skoraj gotovo ime «Elsie». Pri na? tanenejšem razmotrivanju sem tu? di našel, da je ta erkovna zveza pri trch zaporednih slüeajili tvorila ko? nee poročila. Tedaj je bil gotovo poziv na gospo Elzo. Na ta način sem spoznal 1, s in i. Toda kakšna je bila vsejbina tega predhodnega razodetja? Beseda pred Elsie je se* stajala iz stirih erk, katerih zadnja je bila «e». Moralo je najbrže biti «come» (pridi!). Preskusal sem vse besede s štirimi erkami in z enim «e» na koncu, toda nobena druga sc ni skladala s to zvezo. Tako sem tedaj prišel do crk c, o in m ter sem zamogel pričeti znova z resit? vijo prvega pisanja. Razdelil sem je na besede in izpolnil znana zna* menja z odgovarjajočimi erkami in nepoznana s pikami. Na ta način sem dobil naslednje: . m . ere . . e si . ne . »Prva črka zamore biti edino a. To odkritje je bilo zelo važno, ker se naha j a isto znamenj e v kratkem stavku na treh mestih. V drugi be? sedi manjka čisto jasno spredaj čr? ka «h»; ee to dostavimo, dobimo: am here a . e slane . in ee vmestimo prazna mesta v eetrti besedi, kar je gotovo ime, še z oeitno manjkajočima črkama^ imamo: am here abe slaney (Sem tu Abe Slaney). »Našel sem na ta način toliko črk, da sem se lahko z neko goto* vostjo lotil reševanja drugega po* ročila, ki je dotlej kazalo to obliko; a . elni . es To je značilo edini pomen, če sem postavil namesto pik eden «t» od* nosno eden «g», tako da se je pi* sanje glasilo: at elriges (v Elrigu). Domneval sem, da je to ime ka* kršnckoli gostilpe ali.posestva, kjer pisec stanuje.« (Dalje.) »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. UTRINKI. Za eno dušo. Zelo znani lazarist oče Lebbe, ki je Francoz po rodu, je misijonaril po Kitajskem. V skrbi in ljubezni do neumrjočih duš, sredi katerih je živel in ddalr je šel tako daleč, da ie postal Kitajec. Privzel je kitaj* ski jezik, kitajske šege, se zatopil v kitajsko dušo, se zavzemal za pod? vig kitajske kulture in književno* sti. No, to ni bilo vsem povšeči in požrtvovalni pater sc jc moral po? vrniti na Francosko. Pa tudi tu, v Parizu, se je z ljubeznijo zavzcl za Kitajce. Začcl je zbirati kitajske visokošoice v Franciji in jih je mnogo pridobil za Cerkev. Proti njegovemu uspešnemu delu je na* stopila družba brezvercev, ki so se zaprisegli, da bo do uničili katoli* ško vero v svoji azijski domovini. Začeli so izdajati poseben list, v katerem so strupeno napadali kato* iišiko Cerkev. Ta list je urejeval mlad kitajski visokošolec, ki je strastno pobijal delovanje n. Lee* beja. Nekega dne mladi nasprotnik obišče patra in mu pravi: »Gospod pater, sovražim Vas in katoliško vcro, hoeem pa ostati poštevi na* sprotnik. Zato bi rad bolje spoznal katoliško vero, da jo boii: moLcl bolje sovražiti in pobijati. AH me hočete poučevati?« — »Sprejmem!« odvrne pater. — Pater ga jc pouče* val, vestno, stvarno; uspeL pa je bil, da je kitajski mladcnič katoli- ško vero čimdalje bolj sovražil. Pater kmalu uvidi, da poult sam ne bo zalegel. Zato izroči to zade* vo molitvam neke 15*lctric deklice, ki je že dolgo bolehala. Ta je ponu- dila Bogu svoje zivijenje in trplje* nje, če reši Kitajca. Res se je bole* zen brž poslabšala. Neke noči po* trka Kitajec na patrova vrata in pravi: »Krstite me! Čutim v sebi skrivnostno silo, ki se ji ne morem ustavljati. Hoeem in moram posta* ti katoiiean.« Ko je odšel, je pater zapisal: »Zgodovinsko važen tre* nutek: Kitajski dijak pride 10 mi* nut pred polnoejo in prosi za krst.« Zjutraj pater teles onsko vprasa dekličino mater, kako je deklici. — »Naša hči je sinoči 10 minut pred polnoejo umrla. Njene zadnje be* sede so bile: »Mama, mama, vpra* šaj gospoda patra, ali se moj Kita* jec še vedno ni spreobrnil!« — Nekdanji Savel deluje scdaj kot Pavel, in sicer je urednik nekega katoliškega lista na Kitajskem. Tudi oee Lee be spet deluje na Ki* tajskem, sredi naroda, cigar sin je postal, da rešuje duše. Pet velikih idej. Na državnem zborovanju mla* dinskih udruženj Nemeije je govo* ril dr. Sonnenschein, eden naj bolj* ših ideologov novega mladinskega gibanja, o katoliški cerkvi: »Pokazati hočemo, da si ti, o Cerkev, nespremenljiva resnica in edina kultura vsakega in tudi nem* škega bistva. Damo svoja srea. Kaj pa nam daš ti, o Cerkev? Daješ nam pet velikih kulturnih idej: Pr* vie svetovno občestvo — drugie enotnost vere — tretjie dih demo* kracije — četrtič nam daješ v tej razbiti Evropi in ponižani Nemčiji moe, da se obnavljamo in se zdru* žujemo v duhu naravnosti in vese* lja — in daješ nam klasično mero zdržnosti in krepcinCi v easu, ko vse reči razpadajo v brezoblienosti nravstvene anarhije ...« Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Roma 31, I. nadstr. - TURIN Aparat Zecchi zabranjuje "Wrw* V 1ST TE* napredovanje JRL JL JLJ jLJ To izpričujejo stalni poskusi zdravnikov in bolnikov! Mnenje zdravnikov. Podpisani zclravniki izjavljajo, da so pri mnogili prilikali nasvetovali vporabo Zecchi-jevega aparata, ki se je izkaza! vedno kot praktičen in spešen. Dr. cav. uff. E. Cesaro. med. chirg.. Turin — Dr. S. De Santis, Canto dei Nelli, 10, Firence — Dr. E. Tentoni, nadzdravnik, seineniška bolnišnica, Bolonja — Dr. cav. uff. G. Chiarlone, Cuneo — Dr. L. Focacci. Lavagna (pokr. Genova) — Dr. L. Fenoglio, Benevagenna (pokr. Cuneo) — Dr. G. Daldacci, Ardenza (Livorno) — Dr. Sannazzaro Silvio, Nizza Monferrato,itd. Potpdilo ozdravljencev iz pokrajine Bocen. Hafner Franc, Wieser 31, VERANO, pokr. Bocen — Giovanetti Edvard, CÜRTACC1A (Trident) Bertoldo Massimo, Via Loretto 5, BOCEN. Razen ten ozdravljencev, ki so nas pooblastili da javno povemo, kako se je njihovo fižično stanje ugodno zboljšalo, je še nebroj nesrečnežev, bivajočih v Pijemontu in v številnih krajih Lombardije in Italije, ki lahko izpričajo, da se jim je povrnilo zdravje in moč po vporabi aparata proti kili, katerega je s toliko skrbjo iznašel ortoped ZECCMI, naš zaslu- ženi sorojak. — Ta aparat, lahek, in prožen, se nosi noč in dan skozi priblizno 30 dni, da se doseže popolna nepremičnost KILE. Vsi na kili bolni možje, žene, otroci — ki so bili razočarani in trpinčeni od navadnih in neumestniii pasov, katere so dosedaj nosili, in kateri so njihovo bolezen le poslabšali, naj se s poinim zaupanjem in brez odlaganja podajo k priznaneinu ortopedu, ki bo glede aparatov ZECCHI dajal pojasnila in navodila v sledečih krajih: GORICA: v sredo 12. in četrtek 13. septembra, hotel „Angelo d'oro". TRST: v petek 14. septembra, hotel „Moncenisio". — PULJ: v soboto 15. septembra, hotel „Mimmare". — ZADER: v nedeljo 16. in ponedeljek 17. septembra, hotel „Va- poretto." — REKA:v torek 18. in sredo 19. septembra, hotel „Riviera". - ST. PETER NA KRASU: v Četrtek 20. septembra, gostitna Rebec. — TRZIC: v petek 21. septembra, Al- bergo al Cervo. Kaj je novega na deželi? Renče. Ko tožijo in tarnajo vsepovsod o revščini, suši in drugih nadlogah, ki tarejo ubogega kmeta, sc gotovi ljudje v na5i obeini za vse to ne zmenijo. Dne 20. in 21. pretečenega meseca je našo obeino zadela ne* sreea. Pogorela je skaro vsa obein* ska gmajna in so bili cedo prebival« ci trakcije Vinišče v hudem strahu, da jim pogori vsa vas. Posrečilo se je pogasiti požar in tako odstraniti grozeeo nevarnost. Dan pozneje so nekateri renški veljaki (bivši pod* zupani in drugi) priredili javen pies. Morda zato, da se ljudstvo dobro pozabava in tako pozabi na prestano nevarnost in zamori misel na to, kaj je eaka po predvidevani letošnji zelo slabi letini. — Ne me* neč za križe in reve, popivajo in pijančujejo gotovi ljudje po gostil* nah, kakor v prejšnjih bolj^jh ča* sih. Mogoee da imamo v občini še yedno preveč gostilen in temu do= sledno tudi odveč prilike za za* pravijanjc težko prislužencga de* narja. — Prilika je nanesla, da sem vračaioč se zveeer domov, sreča* val na cesti v Doljnem koncu sku* pine iz gostilen se vraeajočih fan* tiökov, komaj soli odrastlih, pre* pevajočih »fantovske« pesmi. O uljudnosti v njih obnašanju ni mo* goee govoriti. Gotovo ni lepo, ako se v mirno po cesti gredoeega pot* nika kdo namenoma zaletava. Dom* nevam, da ta posurovelost mladine ne prihaja sama od sebe, marvcč da ima bolj odrasle osebe za uei* telje. ki zavestno in namenoma za* vajajo mladino v moralno propast. Mislim, da tudi temu nudi priliko gostüna. Starši pazite bolj na last* ne otroke in njih početje, ne dajaj* te jim denarja za popivanje! Pre* pozno boste pri&li do spoznanja, kakšno šibo \>]etetc s tern samim sebi, lastne otroke pa indirektno voditc v nesreeo! — Marsikaj v na* ši obeini gre narobe po nemali kriv* di nje lastnih občinarjev, ki imajo vse premalo smisla za gospodarske skupne interese in premalo medse* bojne vzajemnosti. Ce se nc zajczi brezskrbno zapravljanje in moral* na propalost, nismo daleč od sploš* nega propada. Ljudje božji, zavej* te se težkega položaja in zastavite vse svoje sile, da se ohrani in reši vsaj to, kar se še rešiti da. Osek. Veste, tudi pri nas žge suša prav neusmiljcno. Pokončala nam je že skoro vse. Le grozdje bi se še mor* da deloma popravilo, ako bi v naj* krajšem času prišel dež in namočil razpokano zemljo. Joj, kako huda preti našemu knie tu! Še sence sko* ro ni mogoee dobifi, kjer bi se od* počil: drevje se suši in goli. Radi bridkih časpv, ki pretijo, se miLslijo ndkateri' izseliti v Ameriko, drugi pa v Jugoslavijo. Večina jih bo šla dne 25. septembra, ker tisti parnik, ki bo vozil dne 8. sept., stane pre* več, ker je prevee »luksus«. — Pa še nekaj! Ne vem, ali suša ali kaj je zbudilo par domačih tatov. G. Marinčdeu Fr. je.bilo ukradenega precej litrov vina; dvema ubožnej* šima kmetičema pa precej pese in bue. — V veliko sreeo smo dobili zvonove, ki nas tolažijo v teh brid* kih časih. Nekateri celo pravijo, da bi »pomrli od žalosti, ako hi ne bilo zvonov, ki nas tolažijo«. Logaršče. Kakor povsod drugod, tako se v veliki meri opaža suša tudi pri nas. Le v žepu, ta(ko bi lahko včasih člo* vck sodil, še ni take suše. V nede* ljo 5. t. m. smo praznovali tukaj cerkveni shod. Zjutraj je bila sv. maša ob 7. uri, popoldne pa kakor po navadi ples, brez katerega ob ta^ ki priliiki sikoraj nr mogoče presta* ti. Med neprestanim hreščanjeni harmonike se je vrtelo vse, staro in mlado, pozno v noč. Končno se je temu vrvežu pridružila še toča. Res, presenetljiv prizor! — Fantje in dekleta, kje ste s pametjo, da ta* ko lahkomiselno skrunite Gospo* dov dan in brez potrebe trosite težko prisluženi denar? Doma pa morda gre gospodarstvo rakovo pot? Pst! — Še nekaj bi rad pove* dal. Tudi pariška mo-da se jc že pokazala v naši vasi. Nekatera de* kleta so že napravila »bubi*frizuro«, češ, da bodo potem fantom bolj ugajala. Morda pa le radi preveli* ke vroeine. Bog ve? j Opazovalec. j Breznica. »Zvonovi zvonite, nedeijo zna* nite!« Tako se je glasil zaeetek pri* dige lediinskega g. župnika na Brez* nici v lepo ozaljšani cerkvied sv. Kacijana 12. t .m. Zvonovi! Kdor je videl Brezničane, kaiko so jih vese* li, ta je moral čutiti z njimi njih radost. Zopet se je pričelo moliti obieajno »angeljsko češčenje«, ka* dar mogočno zadoni zvon iz lin. — Druge navade in težave mi na Breznici niso dosti znane, zato naj raje kdo drugi piše tebi, draga »Straža«! Drežnica. V sredo 15. avgusta je obiskala skupina romarjev našo cer*kev. Pri* šli so iz Ukev na Koroškem pod vodstvom č. g. Antona Češornja. Veseli smo bili njihovcga lepega obnašanja in krasnega pet ja med sv. mašo. Božje Srce naj izprosi bla* goslova v teh težkih easih. — O suši, katera tudi nas hudo pritiska, ni treba praviti. Krme imamo letos malo, pae pa dežujejo vedno novi davki. Sedaj so pri nas naložili dav'ke od koz in od družin. Kmctje se vedno bolj pogrezajo v dolgove in ec se nas Bog in merodajni kro* gi ne usmilijo, le gospodarski po* lom neizogiben. Zato pa ni euda, ee se je že odpeljala skupina na^ih ljudi v Ameriko in kakor se sliši, nas namerava zapustiti se nad 30 domačinov in si poiskati boljšega /ivljenja onstran luže. — Zaslužka ni nobenega, z domaeimi pridelki (sir, maslo. živina) ni nobene kup* eije; še cclo oni lončarji ali Rezja* nir ki so med sv. mašo pred cer* kvijo, nimajo kaj popravljati. — V bližini Krna je udarila strela in ubila 5 ovac nckemu posestniku. — Naš obe. tajnik, ki je dolgo let vršil v najboljšem redu svojo služ* bo, je sedaj odstavljen. Pa še pri* hodnjič kaj! Goren ja Tribuša. Pohitel sem tudi letos na praznik vnebovzetja D. M. na tribuški se* menj, ki je bül letos radi popravila cerkve odložen. V hudi vročini, po kameniti stezi, med poljem in trav* niiki, ki so od suše popolnoma uni* ceni, sem le počasi korakal proti eerkvici. Ubrano pritrkovanje mi je požurilo korake, da sem kmalu zagledal zvonik, ki se je od zadnje* ila shoda praznieno preobleikel. Do? bil je novo streho. Vse že hiti v cerkyico, pohitim, da dobim pro* stör v njej, ker je na današnji dan vsako leto nabito polna. Pri vstopu ostrmim. Vsa notranjščina je pre* novljena in okrašena. Zginile so stare, široke kolone, ki so mi vsa* ko leto zakrivalc pogled na oltar. Z novo macesnovo fasado je okus* no preurejen pevski kor. Vsa cer* kvica je na novo preslikana z lepo ornamentiko — delo slikarja To* maža Seljaka iz Podmeka. Po la* diji so novi, macesnovi stoli, čes= prav še nekateri manjkajo, resnič^ no cerkvi v okras ter v ponos moj* stru domačinu Janezu ügrieu. Za lepoto hiše božje vneti Jakob je s evetlicami in zelenjem, ki so mu ßa nanosila dekleta, lepo ovenčal ol* tarje in prezbiterij. Slovesno služ* bo božjo je vodil samo domači g. kurat. Lepo je prepeval pevski zbor, ki ga vodi ueenec pokojnega g. župnika Lebana, Pavle Podgor^ ni'k. Huda suša mu jc razsušila sta* re, temeJjitega popravila potrebne orgle in spremljal je petje s svojim šibkim harmonijem. A upam, da tu^ di za orgle pride boljše vreme. Po končani službi božji se nekoliko pokropčam v bližnji gostilni. Pri= iazni domačini, vsi veseli in ponos* ni na svojo lepo prenovljeno cer^ kvico, so mi z veseljem pripovedo* vali, kako so z roboto in denarjem, z materijalom in živino med seboj tekmovali pri popravi cerkve. Po* krili so vse stro'ske in to letos in v tako ubožni vasici, v gorati Tribuši. Lahko reeem o Tribušanih: »Tu bi* va narod še krepak, tu biva narod poštenjak!« kakor je nekoč govoril nas pesnik o celem našem rodu. Na svidenje drugo leto! Kobarid. üdkar so bile naši občini pri* klopljene še okoliške občine, se opaža v trgu samem vcčji dotok okolieanov. Prihajajo po opravilih na županstvo, ki deluje sedaj v do* sti večjem obsegu kot prej. Oko* ličanom združitev seveda veeinoma ni bila po volji, ker so zgubili svo* ja županstva, t.oda »temu treba se privadit', sprva sicer težko gre«, ])ravi pesem. Pravico zagovarjati in braniti je dolžnost vsakogar; zato imamo tudi državne postave in za^ kone, da pravico čuvajo. Kot po* sebno natančni v tej zadevi so zna* ni naši kotarji, o katerih gre glas, da se radi pravdajo. -Zadnje ease je prevzelo njih mesto naše koba* riško županstvo. Ena pravda je v teku, in kdo zna, kaj še pride... Sicer jc sveta dolžnost upravite* lja obeine, da zastopa in brani pra^ Stran 4 »GORISKA STRA2A« vice in koristi občine in občinarjev. Toda pravda ima razen poravnave dvojen izid, pozitiven ali pa negati- ven. Obeh, posebno pa zadnjega, se drži zclo neljuba stvar, namrec precej visoki stroäki. Zato gorjc onemu, ki pravdo zgubi. — Ni nam sicer znano. iz katerih vzrokov se je g. komisar spustil v pravdo v Sta* rem selu, a govori se mnogo o mož* nosti, da prop ade — obeina. Staro* selci so pač skušeni pravdarji. Kri? vično pa se nam zdi, da bi se more? bitni stroški zgubljene pravde na* kl ad ali na navše rame, ko je to ven« dar zadeva prejšnje občine Krcd, ki je bila tudi nriključena naši ob* čini. Gospod /komisar, mi Vas tem potom prosimo, če je šc možno, tistavitc pravdo in prihranite nam stroške. Ce pa našc besede noeete slišati, tedäj pravdajte se na svoj oscbni raeun. Da bi pa mi, ki nosi* mo tcžo davkov, nosili še razne nc* po-trebne visoke stroške. temu pa odloeno ugovarjamo. Izmed občinarjev — glas. ldrijske novice. Blagoslovitev temeljnega katnna. Dne 18. t. m. je bil blagoslovljen temeljni kamen za novo vojašnico. Blagoslovitev je izvršil vojaški ku* rat, navzoča so bila vsa vojaška oblastva. Kot je eitateljem že zna* no, se vojašnica gradi na kmetskem poisestvu g. Josipa Podobnika h. št. 532, to je za cerkvijo sv. Antona. Ves matedjal, tudi pesek, gre iz Idrije, iz Leopoldovega predmestja po vrvi. Smrfna kosa. Dne 11. t. m. smo pokopali po* sestni'ka in vpok. rudarja g. Anto- na Pclhana. Bil je vse življenje zna* eajen in veren mož, vesten strehar in navdiišen godec. Na zadnji poti ga je spremljala cerkvena godba. Večni mu pokoj, ostalim pa sožaije! Stnrt glasbenika. V Vidmu je umrl v bolnici Idrij* čan, 624etni Josip Ferjančič, vpok. žgalniski pazniiik. Ne bilo bi prav, ako bi se tega žalostnega dogodka na tem mestu ne spomnili, kajti po* kojnik je bil v glasbi, zlaisti pri godbi na lok, prvi v Idriji in najbrž tudi dalee okoli. Mojstrsko je ob= yladail vijolino, vijolo, eelo, violon* bas in klarinet, več ali manj se je pa razumel tudi na vee drugih in= štrumentov. Bil je kapelnik pri raz? nih tuk. godbah, najzadnje je vo= dil orkester bivše Katol. družbe, kas terega je močno povzdignil. Sploh: kjer je on prijei za vodstvo, se je napredek hitro kazal. Bil je strog, še prestrog. vendar komur je bilo na tem, da se temeljito izuei, ga je ubogal. Lotil se je tudi komponi^ ran ja in btezdvomno lahko trdimo, da bi se bil pokojni v tem pogledu poA'zpel do slovesa, ako bi bil znal in mogel svoje izredne sposobnosti uspešno izkoristiti. Zložil je več re* ei za orkester. Zadnje njegovo de* lo je v Katol. družbi, in sicer: »Miš maš«, overtura in overtura »Kori? jera Idrija*Sv. Lucija«, v katero je mojstrsko zlil vse občutke, ki jih imaš in jih slišiš, ko se pelješ proti Sv. Luciji. Bil je v glasbi poseben talent, le žal, da ga ni dovoljno vpo? rabil. Naj ppeiva. mirno v videmski zemlji! 40sletnica poroke. V ponedeljek 20. t. m. sta obha? jala v krogu svoje družine 404et- nico poroke g. Josip Gruden in njc* gova soproga Mari ja. Slavljenca spadata med najbolj znane in naj* bolj spoštovane mešeane. G. Gvw den obliaja leto« tudi 50*letnieoi kot cerkveni pevec in 25*letnico kot pe* vovodja Kat. družbe in cerkvenega pevsikega zbora. Zaslužnemu paru, ki se veseli najboljsega zdravja, klieemo: še na mnoga leta! Socialni vestnik. Sprava med delavci in delodajalci. Znano je, da je velepodjetnik Altred Mond v svrho zvišanja an? gieške proizvodnje dal pobudo za konference, na katerih naj bi se do- seglo med delavci in delodajalci neko premirje. Prva konfercnca se je končala brezuspešno, vendar se bodo konference na obojostransko željo nadaljevale. Naeelno sc o tem vprašanju izraža glasilo anglešlkih katoličanov »Catholic Times' takole: Podjetniki in delavci se danes poslužujejo jezika vojne umetno* sti: obrambna erta, ultimatum, do* bre uisluge, posredovanje, razsodi* see, premirje, mirovni predlogi itd. rJ"oda narodnogospodarska proiz; vodnja in oskrba naroda z vsem potrebnim je stvar sodelovanja, ne pa nasprotstva. Tega se morata übe strani naueiti, ne da bi pri tem :*skali svojega dobičJka na raeun konsumentov. Poveeanje proizvod- nje ne more biti niti edini niti po* glavitni cilj talkega sodelovanja; kajti doklcr niso odstranjena v na* paeni razdelitvi dobrin temelječa ! zla, kaikor riezädostne mežde, sta* i hovänjska tnizerija itd. itd., povi* šanje proizvodnje samo poveča bretiicna delavskega razreda. Važ* no je tudi, da izhaja ta^ko sodelo* vanje od delavcev in delodajavcev samih, ne pa od poklicnih politi* kov. Parlamenti so namree prišli eisto ob ve« kredit ravno zato, ker so se ižkazali za popolnoma ne* «možne, da kapitalizem po zakonih obvladajo, ampak so narobe od nje* ga odvisni. Tudi med delavci in podjetniki ne more priti do trajne* ga in pravega sodelovanja, ako se na eni strani ne misli na splošno blaginio, ampak le na to, kalko bi se kapitalistieni naein gospadarstva ohranil dalje. Prvi in neobhodni pogoj za sporazum pa je popolen preobrat idcj in src v vseh mero* da j nih krogih, ki mora z reformnim delom iti roko v roki. Gospodarski procvit in brezposelnost. Bivši finaneni minister Anglije, delavski voditclj Filip Snowden, je riapisal zanimiv članek o gospodar^ skem procvitu Amerike. V Zdru* ženih državah jc industrijska pro^ izvodnja v letu 1926 dosegla naj* višji razmah. Za celih 70 odstotkov presega proizvodnjo iz leta 1914. Toda število zaposlenega delav* stva se je povišalo le za 15 od* stotkov. To pomeni, da je n. pr. v letu 1914 sto delavcev povpreeno izdelalo dnevno za 1000 dolarjev vrednot — V letu 1926 pa je 115 delavcev izdelalo za 1700 dolarjev vrednot. Posledica je čudna: čim* bolj se tchniena uredba indu= strijskcga dcla izpopolnjuje, tem? bolj raste proizvodnja — in raste tudi brezposelnost. Njujorški de* lovni urad navaja koncem marca 1928 v Združenih državah 4 milijo* ne brezposelnih. To pomeni, da je vsak deseti delavec brez dela. V poljedelstvu se je zvišala pro* dukeija za 10 odstotkov, delavcev pa je zaposlenih pet odstotkov manj. Kako to? Zemljo vedno bolj obdelujejo s stroji. Jeklarske družbe so proizvodnjo potrojilc, število delavcev je ostalo isto. To* baene družbe izdelujejo 53 odstot? kov več blaga, delavstva pa so od> pustile 13 odstotkov. Železniški promet je od 1. 1923. narastel za 30 odstotkov, število železničarjev pa so družbe znižale za 1 odstotek Tako se nam kaže nesmiselno stanje: eimveč blaga industrija producira, čimbolj se tehnika spo* i polnjujc — tembolj raste armada brezposelnih. Tu nekaj ni prav. Ta proces bo šel dalje, ker se bo mo* rala industrija vseh dežel izpopoU niti, če bodo hotele vzdržati kon* kurenco ameriške industrije. Kam bo to šlo? Listnica Kmecke^delavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v GoricL /. Faganel Franc, Črniče št. 99.: Vaš res kurz jc registriran pri Cortc dei Conti pod št 33303. CJlavno državno pravdništvo jc zahtevalo od vojnega rriinistrstva predpi» sano i/javo žc 7. 12. 1926. Podrezali smo pri vojncm ministrstvu. 2. /. /., Gorica, 6V. Ivan: Zglasite se ob priliki v tajništvu! J. Skočaj Josipina, Krmin št. 383: Ko imate opravilo v Gorici, zglasite se tudi v tajnistvu! 4. Lojze in Miroslav Suban, Brje (Gor* jansko) št. 3: Varna je bila priznana pro» vizorična pokojnina. Ali dobivata denar? Treba je poslati Se potrdilo o italijanskem državljanstvu, ki ga mora overoviti pre» tekt, nakar Varna bo priznana dcfinitivna pokojnina. 5. Bevk Ter., Šebrelje št. 41: Iz Rima smo prejcli odgovor, da ni mogoče najti Vase prosnje. Treba je prošnjo ponoviti ali pa nam morate dati popolnoma natanene po* datke o prošnji. 6. Bogataj Urb., DolaPotok št. 6: Vaša prošnja se nahaja v pregledu. Manjkajo se nekateri dokumenti, ki jih je glavno pokoj? ninsko ravnateljstvo že ponovno zahtevalo od županstva. Podrezajtc pri županstvu, da odpošlje čimprej zahtevane dokumente. 7. Eržen M., Otalež: Vam je bila priznas j na pokojnina L. 729 letnih od 1. avgusta 192b dalje. Tozadevjii plačilni nalog je do* bila pokrajinska zakladniea v Vidmu. Spo« roOite nam, če prejemate denar. Drugače bo treba podrezati še v Vidmu. 8. Poljšak R, Gaberje St. 70: Vaša pro* šnja je registrirana pri glavnem pokojnin« skem ravnateljstvu pod št. 082106. Prošnja je v pregledu. Manjkajo pa še nekateri vo* jaški dokumenti, ki jih je županstvo za* htevalo od županstva v lirzelju. Podrezajte torej pri županstvu, da odpošlje eimprej zahtevane dokumente. 9. Kuštrin Andre j, Logaršče št. 22: Vam je bila priznana pokojnina L. 729 letnih. Vendar se je zgodila pomota, ker je bil to* zadevni plaeilni nalog poslan pokrajinski zakladnici v Pulju, mesto v Goriei. Zato bo treba posredovati pri imenovani zaklad* niei, da izroei Vaš akt goriški zakladniei. TAJNISTVO. Velika zaloga mrtvaških potreb* ščin: kompletne pogrebne opreme I. razreda od 300 lir naprej, II. razr. 200 lir, 111. razr. 100 lir, otročji po« grebi od 25 lir naprej. J. Saksida, Dornberg 3. Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krstni darovi po zmernih cenah. Popravila ur in zlatarskih predme* tov izvršujem z jamstvom in hitro. Kupujem krone, srebro, staro zlato po najvišjih cenah. Odlikovana krojačnica. Podpisa* r.a se priporočava slav. občinstvu v mestu in na deželi, posebej preč. duhovšeni za obila naroeila, katera izvrštva natančno, trpežno in po želji naroenika. Cene zmerne. — A. Krušič &. sin, krojaška mojstr?, Gorica, Corso Vitt. Em. St. 37. Fotografien! atelje »Helios« v Idriji. S 1. septembrom ali takoj se odda v najem, eventuelno tudi pro* da. Pojasnila daje Srečko Bajt, Idrija. Zastopnika išče bogata stoietna družba zavarovanja v vseh občinah z najboljšimi pogoji in zaslužkom. Natančnejša pojasnila daje glavni zastopnik Brešan Teodor, Corso Vitt. Em. 28 — Gorica. Vipavsko vino. Kmetijsko dru* štvo y Vipavi ima veliko zalogo iz* vrstnega domačega, namiznega in desertnega vina. Kupci se vabijo. PozoiM Razprodaja! Pozor' Radi izselitve razprodajam vse manufakturno in galanterijsko bla* go po zelo znižani ceni. Cenjeno obeinstvo ima sedaj v teh resnih in hudih easih najugodnejso prili* ko nabaviti si za mal denar najbolj* še blago. Pridite in prepričali se hostel Pavel Kunstek, Šturje pri Ajdovšeini. Obče znana Ifvarna zvonov tvrdha Francesco Broili VIdem - Udine Ustanovljena 1. 1808 - Svetovni izvoz. Zahtevajte naS novi cenik! Ponudbe na lieu mesta brez nobene obveznosti za zobe in usf a Dr. LOJZ KRAIGfiEE sprejema V GORICI Piazza della Vlttoria Stev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI Ltev. 35 Po znižani ceni prodajam zlato in §rebro JAKOB ŠULIGOJ urar in zlatar v Gorici — Via Carducci štev. 19. PODRUŽNICA Ljubljansiie Mftne banke p lopicl Corso Vc^rdl „TrßrovsS«5 Öom<: Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska baaka Din!'5i'.,^.(Kw Gsntrals L1UBL38HS m*. mw.m Podružnlce in agenclje: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, MetkoviČ» Novl Sad, Novomesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo Slovenjgradec, Split, Sibenik, Trst.------------ Sezonska ekspozltura: Rogaška Slatina. Vloge na knjižice po 4 % VSoge v tekočem računu lir ali dinarjev, (n-rjugodnejše obreslne mere). Nakup valut, čekov9 deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodncjših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.