Št. 40.
V Trstu, v sredo SO. maja 1885.
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•V i
• EDINOST« Izhaja 2kr»t na teden v«ako trti« ln aakete o poludne. Gena za v«* leto je €5 pld., sa poln leta 3 fld., za četrt leta 1 gld. SO kr. — Posamezne številke *e dobivajo nri onravniitvu in ▼ trafikah * Trsta po & kr., ▼ ttrlol in v Ajdevšilnl no O kr. — tfaro&ntM, reklamacije in ineerate prejema Opravnlitva, vit Terreate, »Nova tiskarna*.
u o^u*1" w PoSiljKJ° 0r«d«iitir» >«la Terreate« »Nuova Tipografla;« veakraorabltt frankiran. kokopi«i n^ez posebne vrodno»il »h ne vračajo. ~ /nitrati (razne vrnte nasna-ni a in ponlanirte) se zaraftuuijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih oilaelh k drobnimi črkami plačuje 7a vnako h*«edo 2 kr
0 kmetijskem prašanji.
Spomlad, vesela spomlad jo rasprostrta svoje zeleno krilo okolo nas. Mrzel zimski veter je izbežal iz dežel in sedaj piše le godni in mlačni ve-terček ter donaša kmetu veselje do poljskega delo. In zares na polju vse miŽe in napravlja, čisti in koplje, obrezuje in reže, vesele so prihodnjega lepega pridelka. Sedaj se našemu kmetu gotovo dolgočasni ne Z'ie dnevi, ako-prein so se podaljšali, ker doma se on le redko kdaj po dnevu nahaja, kajti 6e kosilo mu prineso na polje, da ne gubi dragega Časa. Sladko nado goji, da se okoliščine vsaj uže na boljše
{»reobrno, da ga Bog obdari z dobro etino. V tem upanji živi, v tem upanju on dela in se muči.
Slabi časi so nastopili, toži vsak po pravici in toži tudi naš kmet, stiskan in obtežen, polen dolga in no imajoč s čim ga platiti, ubožen siromak v pravem pomenu besede. In kaj ne? Davki namesto, da bi setir-jali bolj od bogatejšega dela prebivalstva, iztirjujejo se v prvej vrsti odj kmeta, od njegovega zemljišča, od' njegove hiše in od druzega: kmetstvo j je toraj z davki preobloženo in radij tega ne more poljedelstvo napredovati in onega uspeha imeti, kojega bi se pričakovalo.
Kmetijsko ali agrarno prašanje je torej dandanes na dnevnem redu, iskati se mora, kako bi se dalo kmetstvu na pomoč priti, do boljšega ma-terjalnega stanja mu pomoči, manj kot možno ga obdačiti, in mu preskrbeti novih dohodkov. To pa bode zelo težko, zato mu je treba v prvej vrsti olajšati prevelika bremena davkov in druzih obdačenj, ki težć našega kmeta.
Kmetije se dandanes v nekih krajih Avstrije kosajo: vsak dedič namreč dobi nekaj v del. Istotako so delali tudi stari Rimci, po katerih se
PODLISTEK
Iz ust naroda.
V tri okolici slišal In zapisal Levin.
IX.*)
Luter Martin je bil njega dni kardinal. Bil je zelo učen in pobožen ter slovel po širnem svetu radi teh dveb njeaovih kreposti. Ko je tedanji papež umrl, moral je tudi on, kakor vsi kardinali, v Rim volit novega papeža In imel je trdno upanje, da bode on sam izvoljen. Spusti se tedaj na pot peš v Rim. Mej potjo pride v neko vas u i L aškem. In malo'v strani od te vasi sreča pastirja, ki je na nekej ravnici ovce pasel. Ko mimo gre, odkrije se mu mli-denič ter ga ponižno pozdravi. Luter Martinu se je mladenič zdel bistre glave in zato se ustavi ter vpraša, je-li on iz bližnje vasi. Ko mu mladenič odgovori, da »luži za pastirja pri grajSčaku one vasi, reče mu Luter Martin: Bi pa ti ne hotel Iti z menoj / Dobro se bodeš imel, ker skrbel bodem za te, samo učiti se hodeŠ moral, da postaneg kdaj kiki velika glava..
•Jaz bi uže Sel, odgovori mu mladenič, ali bojim se mojih starišev, kateri so me
•) Ta pripovedka ja slična onej o »v. Gregorju, koja je bila objavljena v Šestem iveiku
• Ljudske knjižnic«*.
tudi to rimsko-agrarno pravo zove. Razloček mej sedanjim tem pravom in nekdanjim je gotovo le ta le: Nekdaj so se posestva res delila, ali tedaj jo imel kmet posest le kot fevd, istotako kakor danes takozvani koloni, ali kakor jih trž. okoličani nazivajo, raan-drijarji, kmet ni smel svojega posestva pro lati niti nanj dolgov narediti, ampak obdeloval ga je le in si potnogel s tem, kar mu je donašalo.
Dandanes je pa vse drugače, posestvo, zemljišče je prava kmetova lastnina, na kojej on sam ukazuje in ne pripoznavn druzega gospodarja nad seboj razven dotiČnega vladarja, kateremu mora davke odrajtovati. Naravno je toraj, da se on na to svojo posest vdolži, kar se tudi premnogo-krat zgodi, kakor kadar hoče kmet si pohištvo popraviti, hlev si prizidati, morda zemljišče zboljšati ali v mnogih drugih slučajih. Iskati mu je denarne pomoči večkrat tudi v pomanjkanju v slabih letinah, v kakšnoj bolezni itd. ter se dati tako v roke kakemu odrtniku ali pustiti, da se na njegovo zemljišče hipotekira ta ali ena banka. Iz tega izvirajo premnoga zadolženja in premnogoštevilna eksekutivna prodajanja kmetij. Tudi v Avstriji so zemljišča zdaj le preveč obložena z dolgovi, radi česa je tudi pri nas mnogo gnjilega, kojemu treba v okom priti z blagimi in dobrimi zakoni, kateri so dosedaj vendar le premnogo krivi vidnega pojemanja in hiranja kmetijstva, kateri smatrajo kmeta meščanom in zadnjega kmetom, kajti v tem ko le malo ali nič ni obdačen meščan, mora kmet nositi težka bremena davkov, izsesavajo ga in podi« rajo zakoni v tem, ko bi mu mogli do blagostanja pomoči. Vsaj je prav kmetijstvo, na katerem sloni občno blagostanje, vsaj od kmeta Živi ubožec in bogateč ter si ne moremo misliti življenja brez poljskega obdelovanja.
In vsaj vendar ni drago danda-
nes žito pri vsem kmetskem odiranju, ampak živi se mnogo lažje, nego nekdaj — odgovori mi kdo. Poglejmo malko v daljne dobe in prav za nekoliko v zgodovino Španije. Znano je, da so bili Španci prvi, ki so nam daljni svet, Ameriko odkrili. V tej Ameriki jim je padlo prvo v oči zlatd, pa vsaj vsakemu, zlasti pa nevednej-šemu Človeku ta kovina kaj dopada, ker ima od starodavnih časov veliko veljavo. Vidimo zato, da so odkrivalci Amerike po tej rudi hlepeli ter zanjo mnogo se bojevali ter človeške krvi prelili; zlato jim je bila glavna stvar in tega so v prvej vrsti iztirjevali in izsesali iz amerikanskoga ljudstva ter nosili ga domov v Španijo. Od tu je ljudstvo kar v tolpah hodilo v daljni amerikanski svet, da se se zlatom obogati.
Ali v tem ko so slepo vsi za zlatom noreli in v daljne kraje odpo-potovali, zanemarjalo se ie na dotnu zemljišče; malo se jih je v primeri več bavilo z poljedelstvom in draginja je nastala, lakota še ne, ker ljudstvo je še imelo denar, s kojim se je mogel od zunaj uvažani živež kupovati. Pro-letarjat jo zmiraj bolj raste! in v poznejših dobah vidimo Španijo hirajočo in bee moči. Dežela s prelepo lego in zelo rodovito zemljo je jela pešati in slabeti in njeni prebivalci so odhajali tako, da se je tudi prebivalstvo zelo zelo zmanjšalo. To se ve, ni se zgodilo v jednein pet — ali desetletji, ampak v stoletjih in prav oslabljeno jo vidimo pod vlado Filipa III. in IV.
(Dalje prib.)
temu grofu dali, da mu pasem drobnico ter pridobim kak sold za nje, kajti sicer bi me moj očem tepel — io začel se je jokati. — Nič se ne jokaj, reče mu Lut.-r Martin, jaz sam ()ojdem k tvojemu očmu in materi in dam jima denarju, s katerim bodo mogli živeti, ti pa pojdeS z menoj.
Ubogi mladenič je bil s tem zadovoljio in Luter Martin gre k njegovim starišem. od katerih ga v lobi. Potem potujeta proti Rimu. Ko sta v Rim doŠla, moral ga je Luter Martin pustiti v nekem samostanu, on pa je gel zborovati, z drugimi kardinali.
Po nekoliko dneh so morali voliti! Luter prepove mladeniču v cerkev sv. Petra, ker tedaj, ko se papež voli, ni dovoljeno nobenemu vanjo mitno kardinalov. Mladenič pa Lutra ni poslušal; zvečer predno je bila volitev, gre on v cerkev sv. Petra ter tu moli pozno v noč, gre k spovedi in potem se natiboma skrile za neko spoved-nico. Tu ostane vso noč, ne da bi ga bil zapazil niti cerkovnik,
Cerkev je bila drugi dan prazna in zaprta. Opomniti nam je onega. kateri tega ne bi znal, da se, ko se papež voli, spusti golob: papež ostane oni, nad kojega glavo se golob ustavi. To se ve, da se golob na nobenem druzem ne ustavi, nego nad jednim zbranim kardinalom, ker ni v cerkvi nobenega druzega nego kardinali. Tudi to pot so spustili goloba ter gledali, nad glavo katerega ohBedi. Vsi so bili gotovi, da bode nad Luter Martinom, ali nI
K zavednosti!
u.
Označili smo na kratko naše sodeže-iane laškega rodu, ali s tem nismo hoteli vreči vseh v en ko5. Mej tolpo zagrizlih sovražnikov vsega, kar po slovanskem diši. nahaja se tuii dobra stran pravih Italijanov, ki ljubijo domovino, v katerej
so bili rojeni, ali sedaj žive, ki vidijo, kuko malo jim je upati od vlade, po katerej Želno zdibujejo Iridentarji lik mački, ki o i strani pogleduje po vrabcu na streh*, pa do njega ne more.
Okoriste se ti malovredneŽi z vsako najnedolŽnejSo stvarco, da jim je le mogoče proti Slovencem kričati in klicati vlado na pomoč, ono vlado, katera bi morala strogeje z njimi postopati, ker skrune jo in zasrainujo, ako le morejkatera jih pa Še božka in jim dovoljuje neomejene pravice v tem, ko prezira in le mrviee meč« Slovencem, koji so vendar glaven Živelj In zanesljiv faktor na obalih Jadranskega morja.
Ali ne moledujmo več toliko proti tem rovašem, katere vsak dobro pozna, malokdo se jih pa ogiblje in se jim po robu postavi. Pravice si res ne moremo sami delati, ali kako ne bi se z silo ustavljal Lahonu, ko se dere v me kot sraka in ni mi možno ga z lepimi prepričati, ker znano je, da nesramneža z lepa ne more nihče v kozji rog ugnati. In res ne moreš si misliti brezsrumnejšega Človeka, nego so nekateri teh neodrešencev; relć se v tebe in hujskajo proti tebi, da te nehote zgrabi jeza Id v svetej razsrjenosti iščeš si pomoči sam. Dobro znam, da nismo Slovenci v obče, vzlasti otnikanejšl, prijatelji nobenemu izgredu, ker nespodobno je iskati si sam pravice pretepajoč ali suvajoč svojega nasprotnika; ali zde se nam naravni pretepi, ki se tu pa tam gode se laj, ko se bliža čas volitev, mej natr-kaniuii pete&erji nesložue Cikorje in miroljubnimi našimi okoličani. Ker so ztni-rom zbadani in zaničevani, obraniti se hočejo zadnji sami, ker nemoino se jim zdi trpeti toliko krivice, vzlasti pa pri vinu, ko so človeku moŽjani radi vina uneti in se ga obupna moč loti.
Potem pa se še iščejo provzročiteljl takih izgredov in slabih dejanj. Dollljo se razni zi dobro in korist naroda uneti možje, da so le oni uzrok vsega tega, ker po nepotrebnem ljudi mešajo in ščuvajo.
Ali kdo tako pravi? Le pravi prouz-ročitelji, ljudje, ki so razne rabuke mej ljudstvom uneli, potem pa se odtegnoli, da zopet skrivaj nadaljnjo to svoje rovanje. In tako more manjši zmiraj le sam nositi krivdo v tem, ko se hujskač od daleč v pest smeje.
Kde je pravica? so jo 11 pokopali? Da, za resnico, m je več in ml žalujemo po njej, ker z njo je izginolo usmiljenje, dobrotvorno delovanje, staro bratimstvo, in na nje mesto nastopila zavist, zatiranje lastnega brata, ošabnost, izdajstvo. Narod zatira narod ter se hoče Bog ve iz kakega vzroka čeznj Šopiriti; ako se dobro delo učini, pričakuje se iz njega dvojni dobi-
bilo tako. Letal je in letal golob po ob-širnej cerkvi in slednjič obsedel na onej spovedoici, za kojo je tičal skrit mladenič, ki ga je Luter z seboj pripeljal. Čudno se je vsem zdelo, da se tudi drugi krat golob na prav tislej spovednici ustavi, Spuste ga v tretje, zadnjikrat, ali glej čudo I tudi to pot sede na ono spovednico.
Tu more kdo biti, tako so si mislili, in jeli odmlkatl spovednico, za katero so našli onega mladeniča, kojega so za novega papeža oklicali. Luter Martin je pa ves oble tel kot cunja in sklenol se maščevati. Zaril je v kttollško vero tak trn, katerega ne bode po njegovem menenju nihče mogel izruvati: ustanovil je namreč novo vero, katera se po njem imenuje lu-trova, lutreševa ali luteranska vera.
X.
Na Tolminskem so hoteli nekdaj cerkev razširiti. VaŠčani so pa bili pie-skopi in niso hoteli dati nekemu inženirju, ki jim je ponulbo storil, vprašano svoto ter rajši poslušali vaškega župana, ki jim je po njih mnenji dal prav dober nasvet. Rekel jim je namreč, da on rad prevzame Širjenje cerkve, ali z uvetom, da mu vsi vaftčani pomorijo. Ti so bili zadovoljni in senll mu v roke. DrugI dan jim ukaie župan, naj seboj vsak prinese rjuho (ponjavo), kar so oni tudi storili. Prinesli so rjuhe in jih na kole razprostrli okolo cerkve.
Zdaj pa, ukai« jim sviti župan, pojte
vsi v cerkev in naslonivši hrbet na zid pahajte kolikor moči imate, dokler se zid ne premakne: rjube vse pod zid pridejo, ak> se vam posreči, zid za toliko pre— inaknoti.
Res gredo vsi in z največjo se silo vpi-rajo v zid, potem pa vsi izidejo gledat, ji-li bo rjuhe izKinole Za resnico rjuh ni bilo več, in vafiČani so na svojo veliko zado-voljnost, ker se jim je posrečilo sami m cerkev razširiti, odšli na dom, župan pa se jim v roke smeje, ker imel je doma
polno rjuh, koje je ubogim sosedom vzel, • «
•
Teb deset pripovedk sem si zapomnil občevajoč z okoličani; je-li kaka teh uže objavliena, ne znam (razven II. kojo sem uže po priobčenju našel v nekej knjigi družbe sv. Muhora*]) ker čas mi ni dopuščal preiskovati, notov sem pa, da se v okoličanih nahaja še mnogo narodnega blaga, kojega je zadnji čas zapisati. Ako mi bode mogoče, in ako bodem slišal, priobčim Še kaj takega bla^a, ki je neprecenljiv za spoznavanje stopinje kulture, na kojej se kak narod nahaja, in istočasno tudi zanimljiv in kratkočasen.
*} Zadnja «e pripoveduje tudi o Ribničanlh in o Kaatavcih, pa nekoliko drugače. (Uredn.)
EDINOST
ček; skoraj vedno se pa kako dobro delo stori le iz zazebnih namenov.
Svet je pes! pravi Italijan.
Enako dela tudi laška rospoda v Trstu. Glej jo no, nesramno šalobardo, ki za svoj obstanek neprenehoma in na vse kriplje, na vsak nnjpodle|ši način sramoti zaslužne naše može, da le pri-skrbuje vsakdanjega kruha lačnim svojim iredentarskim tiskarjem, katere je nalašč iz blažene Italije poklical;), da hi tu nadlego delali. Da, še celo možje njene barve niso pred njo varni, ker za vsako najmanjšo pregreho proti njej hitro stopi na noge in po njih mlati. Kaj moremo pa mi pričakovati od Ukih umazancev I
Protestovati nam ni možno, prepričati jih še manj, ker nesramnež se ne da prepričati; tožiti pri slavnej vladi tudi ne. Tor^j, druzega nam no ostane, nejjo da si iščemo pomagati sami iz svoje stiske ne ozirajoč se na nje. In to storimo le, ako se zavedamo svoje narodnosti, svojega jezika, pravic, ki nam po božjem in človeškem pravu pritičejo. Radi česa je za nas grdo in nespodobno, da proti lastnim koristim delamo, ako volimo za naS« zastopnike može, ki delajo v nam nasprotnem smislu.
Bliža se čas, ko bodet«, Tržučani in okoličani, poklicani si izbrat može, ki naj bi spoznanje vaših pravic tirjali, ki naj bi glodali svojim volilcem, tlačenemu narodu pomoči potezajoč se zanj, naj si bode za to, kar bi jim koristilo v dušnem obziru ali v materijalnom stanju.
Gotovi smo, da nas oni, kateri so se nam za poslance vrinol', in koje smo sanii v svojej nevednosti izbrali, ne potrebujo mnogo več po volitvah ter nam v zahvalo kamenja podajo. Zato ne dajmo se zapeljati. ampak vsak naj voli onega, o kojem je prepričao, da se bode se zavestjo za njegove volilce trudil in, akoprem zaničevan od naših nasprotnikov, vendar povzdigoval glas za korist svojega naroda. Ker je pa navada in potreba, da se vole oni poslanci, koje ena ali druga politična stranka predstavi, oklenimo se tudi mi onih. katere nam naše društvo »Edinost« za kandidate postavi. Omenjano društvo ne del i v zasebno korist, ampak ozira se tia ljudsko menenje i na korist naroda iu tako nam postavi za kandidate može, od kojih pravicoljubja in nesebičnosti smo prepriča ni. Večletna skušnja nas je po trd ila I v prepri anjn, da se nemamo od laških progresovih poslancev nič dobrega nadejati, zato delujmo in dokazujmo neved-nejšemu kmetstvu potrebo naših mož za poslance ali vsaj takih pravicoijubnih Italja nov, ki merijo z enako mero Italja-nom in Slovencem.
Le Da tak način dobomo prave poslance. ki se bodo brigali za blaginjo ljudstva, k oje jih voli.
Ne dajmo se loviti od berlčev in plačanih agitatorjev, polič vina naj ni naj-ubožnejli §d nas ne proda svojega glasu za onega kandidata, o kojem bine bil prepričan. d a je v resnici tat eden tn pravicoljuben mož in ne sebičen strankar I
Politični pregled.
Notranje dežela.
Cesar je 18. t. m. sprejel komisijo za uredbo Donave, ki se je prišla zahvalit za cesarjevo priznanje. Cesar je govoril z vsakim udom posebe in večkrat izrekel zahvalo in priznanje za izvrstno delovanje komisije.
Volilno gibanje je po vsej državi bolj ali manj ž.havno, a n»- moremo se nič prav veselo nanje ozirati. V nekaterih krogih, kateri bi se morali posebno zanimati za volitve, kaže se neka mlačnost, vsled katere se zakriva ljudstva pravo menenje, v drugih krogih, posebno v onih, kder kan-dirajo levičarji, gledamo neznansko strastno postopanje, skoraj povsod pa pogrešamo prave discipline, prav« zrelosti. Najhujšo strast opazujemo v mešanih okrajih Češkega kraljestva, tam vlada le kričanje In slepa sila. Pa tudi Dunaju sedanje volilno gibanje ne dela časti, ker nič ne kaže, da bi DunajČanje svojo nalogo in prave svoje koristi prav poznali. Dunaj je glavno in prestolno mesto velike države, v katero so spojeni razni narodi; vsem tem narodom se ima Dunaj zahvaliti, da je postal to, kar je; vsi ti narodi so ga zidali in bogatili, brez njih bi bil majhno, nepo-menljivo mesto. To bi DunajČanje morali dobro premisliti, potem bi pri volitvah vse drugače postopali, bili bi hvaležni in dajali lep vzgled drugim mestom; oni bi morali biti bolj značajni, bolj uneti za najvažnejšo državljansko pravico, volitve. Krepko bi s« morali upreti onim kričačem. ki ljudstvo le dražijo, ščujejo in sleparijo ter voliti take može, ki imajo srce za blagostanj« vse države, ki so pravični vsem
v tej državi Živečim narodom. To ne zahteva le pravica in Čast dunajskega mesta, to zahteva tudi blagostanje in razvoj tega mesta. Žalostno je, da prav Dunaj daje tako slab vzgled, da je v njem tako malo zrelosti i navdušenja za najplemenitejše blaginje države. — Kam strast in slepota tira nekatere prenapetnež?, kaže to, da so nekateri postavili za kandidata nekdanjega vsemogočnega ministra Bacha, moža, ki je z barikad prišel na ministerski stol, potem pa zatrl vso svobodo in vladal tako dispotično, da Se nikdo pred njim i za njim ne tako. In tak mož naj bi bil državni poslanec I Za Boga, kaj nas čaka! Tudi na Slovenskem ni vse tako, kakor bi že leli, ni prave sloge, preveč je osobnosti v nekaterih krajih na Kranjskem. Vsak rodoljuben človek, ki misli trezno, mora pri-poznavati, da so dosedanji državni naši poslanci storili vse, kar jim je bilo pri sedanjih razmerah mogoče, več pa od njih ne moremo zahtevati, ker ultra posse nemo tenetur. Mi sino jim toraj dolžni zahvalo, ni toraj prav. da Jim mečemo polena pod noge.
Hrvatski sabor je bil 17. t. m. zaključen in se snide zopet meseca oktobra.
Vnanje dežele.
Srbski kralj je prišel včeraj na Dunaj; za čas njegove odsotnosti je izročil vlado ministerstva.
O angleHo-ruskem ratporu imamo te le vesti: 15. t. m. poročajo angleški časniki, da ruska vlada ni sprejela vseh točk, katere je načrtala angleška vlada, da se pa pogovori nadaljujejo in se upa, da se v osmih dneh sprava doseže. Gladstone je v spodnjej zbornici naznanil, da ruski odgovor glede necega dela meje pride še le v nekoliko dneh. — Iz Petersburga se 16. t. m. poroča, da je ruski car poslal generalu Komarovu lastnoročno pismo, v katerem mu izreka zahvalo za izvrstno vodstvo in previdno pogumnost iu hrabrost pri boji na reki Kuški ter mu je poklonil zlato z brilanti okrašeno častno sabljo. Znano je, da so Angleži zahtevali, naj se Komarov odstavi; car pa je Komorova počastil; to je najboljši dokaz, da se Rusi Angležev prav nič ne strašijo.
Spisi v angleškej plavej knjigi, ki zadevajo avfgansko prašanje, zbudili so v angleških časnikih velik hrup. Vladi nasprotni Časniki dolže Rusijo, da sega po deželah, da je predrzna in hinavska, angleško vlado pa, da je boječa, lakhoverna i neskončno odjenljiva. »Standard» pravi, da se iz plave knjige vidi, v kako sramoto se je Angleška zakopala ia to bode vladi osodopolno. «Daily News» pa priporočajo vladi, naj Rusiji nič več ne veruje. Ta časnik trdi tudi, da mejni razpor sicer nema posebnega pomena, da se pa vendar teško ugodno razreši.
Nemlki državni ssbor je bil 15 t. m. zaključen.
Francoski državni \bor razpravlja zdaj zakon o kolonijalnej armadi, vojni minister je predložil proračun, po katerem bi trebalo za to armado osem milijonov frankov na leto.
Sudan je angleška vojska uže začela zapuščati; 17. t. m. je Suakim zapustil Gra-ham z gardno pehoto, 18. pa iz Avstralije pripeljana vojska. Kaj počno Italijani, ko ostanejo sami v ondotaih krajih? Tudi oni se bodo morali vrnoti v Italijo, če hočejo, da jih Arabi ne ugonobe, in kak vihar potem vstane v italijanskem parlamentu zoper vlado, ki je Italiji na glavo nupokala tako blamažo!
DOPISI.
IX Skednje dne 17. maja 1885. — V nedeljo 10. t. m. je odbor za I. okraj imel svojo sejo v dvorani gosp, Jožeta Sancin Nemca. Na dnevnem redu je bilo pregledovanje volilnega imenika za mestni svet. oziroma deželni in državni zbor.
Sprevidelo se je, da 80 mno^i opravičeni volilci izpuščeni; nasprotno so pa taki vpisani, kateri niso posestniki, ali so umrli, Vse to pa kaže, kako znajo gospodje od magistrata vodo napeljevati na svoj mlin, v katerem hočejo nas Slovence izmieti in narediti okusno jed za svoje brate onkraj velike luže. A mi smo imena vpisanih in ue vpisanih poslali odboru »Edinosti«, da dotične reklamacije vloži o pravem Času, kar je slavni odbor tudi storil.
Znani dlpendist, ttheralovič Gastellanovič uže lovi okrog volilce za gospoda
Mauronerja. Posebno pa na to gl»da, kako bi si pridobil dobrih agitatwrjev;prav aenes si je skušal pridobiti Antona Flego, kateri j-* bil v začetku se vpisal v društvo Ciko ja, a zdai, ko vi.il. kaj namerava ci-korjs stoji i Flego trdno na našej strani.
Omenil s-m Zu'Oraj, daje Castelianov.č Skušal pridobiti si Antona Flego — (vulgo Tune), a zdaj naj si.občinstvu povem, kako: Danes popoldne je pnšel CasHla novič na Tnnetov dom, Tune je bil doma; Gastellanovič mu je rekel: No ti boš z mano, neli? Tune inu n«» to odgovori: Dn, ili pod pogojeni, da mi daste 50 forintov, drugače bom delal s tistimi od Edinosti. Ko je to slišal Gastellanovič, rekel je ves preplašen : Le to te prosim, Tune, le k Edinosti ne hodi, ti moraš biti z mano, jaz uže preskrbim denarja, ne boj se! Potem mu je svetoval, naj gre h gosp. Mauronerji in dal mu Še polno malho irugih svetov, za kar se pa Tune ni niti menil, ampak zahteval, da se mu mora takoj odšteti 50 fiorintov, ker sicer ne bode nič! Pri vsein tem Castellanovič v svojej abotnosti ni opazil, <ia ga Tune z i nas vodi.
Naj pristavim Šf, da se je Castellanovič danes ves dan skupno z Sancin Za-marijo Bace (vulgo Moro Bace) okoli klatil iu agitiral; a Moro Bace ni volilec in tedaj nema pravice agitirati.
Mi uže zdaj izrekamo, da bomo s železnimi podplati stopali na taka kurja očesa, in potem, k«io bode kriv?
Tu ti Sancin Vinko Zaje se je pečal s CastfllanoviČem. Cuje se. da se je ja^no izrazil, da hode delal tam, kder denar dobi. saj to utegne biti resnično, svet ga už* pozna, koliko je on vreden. Zase bi on izkupil le malo denarja, ali on je zagotovil, da bo tudi druge nevedneže prodaj.1 na svoj račun, da si mošnjo malo bolj napolni. O tem zajcu bomo Še govorili,
Toča nam je tukaj vse pobila, posebno grozaja ni prav nič pustila,
Odbor za I. okraj bode gotovo Imel za bikoštne praznike drugo sejo.
_ En volilee.
Iz Čer nič na VlpavNkem dne
13. maja. — Dopisnik iz Cr nič je dne 22. aprila t. 1. govoril v 18. št. »ffoče« o erar-sfcej, oziroma obČmskej s ta rej cesti ter pravi, da te naše zadeve polagoma v javnost spravi, za kar mu tudi mi čestitamo, Kajti, kar je do zdaj povedal, vse je res nično. Le to nam je žil, da mu niso naše razmere o tem bolj jasne, in da ga ne poznamo, da bi mu mi in večinaČrniških občinarjev slavo zapeli za njegov dopis, katerega smo mi bolj slastno Čitali, nego bi pečenko obirali.
Mi ne vemo, je li se je njemu zgodila s zezidano cesto k ika škoda, ali ne. Nam pa, in več od polovice soseščanom bi se po zgubi te ceste godila velika krivica, katero krivico smo mi v pritožbi na vele-slavno c. k. namestništvo v Trst uže leta 1882. pojasnili.
Rešitve omenjene pritožbe nismo še v dobili, pa v kotiček, kder spava, uže smo pokukali, in če v kratkem ne vstane, pa še na vrata potikamo.
Nasproti našemu nepoznanemu hvalevrednemu dopisniku »Soče« je poročilo i?. Črnič v 19. št. »Soče« od 8. maja 1885. tako le:
Da je bila ona cesta 21. oktobra 1882. na javnej dražili prodana, kar je po-trdil deželni odbor goriški z odlokom od 27. oktobra 1882. št. 4432 Itd. To ja potrjeno z izvirnimi dokumenti, po katerih hoče dotičnik zasebnik (la ne rečemo zasebniki) to omenjeno kupilo pravoveljavno storiti.
Tudi mi smo b li v našej pritožbi vse to gor omenjeno navedli, a ta poročila niso izvirni dokumenti, kajti izvirne dokumente hranimo mi za konečni boj, ka iere bomo rabili o priliki, ko bi hotel dotičnik nam naše st.-ue pravice na občin-skej starej cesti zahranjevati.
O daljših in o bodočih razpravah te omenjene Črniške stare ceste za danes molčimo, da ne bo ni eden ni drug s tem razžaljen. Opozorujerao pa ob enem pro-dajalce in kupovalce fbodi si zasebnik* ali zasebnik") te stare občinske ceste, naj to stvar, doklej je na videz še tajno, poa nosni robec p »krijejo, in ftaro črniŠko cesto v prejšni stan postavilo v korist in rabo vsej okolici, kakor je bila morebiti prei dvesto leti in več, za katero bi Be moral naš občinski zastop potezati, kakor je »SoČIn dopisnik omenil, da ne zraste iz komarja velik konj, r katerim bi se utfgnoli mi in zasebniki zarad teh stvari po starej cesti gori in doli voziti.
Več soseščin o v.
Iz Planine, 15 maja. — Mnogo let se uže znani ledeni možje niso tako spo nesli, kakor baš letos. Prvi Ptnkracij je odel za par ur našo prijazno okolico z nelo sneženo odejo, njegova nastopnika — Ser-vacij in Bonifacij — sta pa prilivala prav brez potrebe v občutljivem hladu užh razvitemu rastlinstvu tako, da niso bili več laleč tisti časi, ko zapu«ti reka Unca svojo strugo ter preplavi nižje ležeče njive in senožeti.
Volilno gibanje se pri nas tudi uže malo po malo oživlja. Dasitudl Imamo tri
kandidate na razpolaganje, ostanemo — ktkor se čuje tudi iz Menišije in Pivke — pri našem dosedajnem poslanci gosp. Adolfu Obrezi.
Zidnjo sredo (13. t. m.) zvečer okolo polnočne ure so vlomili neznani lopovi skozi okno prvega nadstropji Gregčeve hiša v sobo, kder ta večer slučajno nI nihče spal, ier so odnesli »materino« skrinjo na bližnji vrt, tam jo s krampom, k<jJga so spotoma izpod stropnjic izvlekli, razbili ter pobrali iz nje okolo tri tisoč
forintov raznega denarja. Ta_ za naše
razmere — velikanska tatvina, pa ne zadeva le omenjene amatere«, temveč tudi obilo druzih občanov, kateri so se v sili in potrebi kaj radi k njej zatekali. Ker je Greg-Čeva «mati» s prištedjeuim denarjem obilo dobrega storila, upamo, da tudi lopovi nft odidejo zasluženej kazni in da Bog dobrej; ženici uže po drugem potu povrne, kar jej je tatinska roki odnesla.
- K. —
Iz Ur pel j občina Materija, 10. maja. — Uže pred 2 letoma smo določili In vse kar je biio potrebno, storili, da dobimo v Hrpeljah somenj za živino in drugo v postavi dovoljeno blago na 2. dne vsakega meseca, in za gotovo smo pričakovali, da dobimo dotično dovoljenje vsa s početkom leta 1884, ali žalibog, do danes se nismo dovoljenji prejeli in ue vemo, kde, bi to moglo spati. Mnogi bližnji in daljni, posebno pa Istrani prizvedujejo, o zakaj še ni semnj i v Hrpeljah, a mt ne veuio kaj odgovoriti. Uže mnogokrat in na posled uže nekako nemirni smo vprašali pri našem občinskem glavarstvu v M iteriji, dojde 11 kedaj dovoljenje? alt občinski glavar, gospod Kastelic, pokazal nam je črno na belem, da on je uže meseca septembra 1883. vse potrebne spise in semenjsko takso poslal c. k okrajnemu glavarstvu v Volosko s prošnjo, da se ta zadeva brzo reši, |n potem je občinsko glavarstvo v Materiji, ker ni odgovora prejelo, še 2 krat se obrnolo do c k. okrajnega glavarstva v Voloskem, da bi se somenj dobil, ali pa vsaj slučajne zapreke naznanile, pa tudi na to ni odgovora. Jako žalostne razmere so pri nas, da se mora na rešitev ene profinje do 20. mesecev čakati.
Mislimo vendar, da se naše c. k. ob-lastnije n so na to razjadila, da je some-njski red in cenovnik v slovenščini bil sestavljen in upamo, da visoko c. k. namestništvo pošlje svojo zapoved, da se ima somenj v Hrpeljah brez daljšega odlašanja dovoliti.
® WolP««J»ke**, 13. maja. — (Vreme tn volitve v državni \bor). —Večkrat smo gournjali zoper mokrotno in mrzlo aprilovo vreme, ali mnogo več povoda k temu nam je aal toliko slavljeni mesec majnik. Njegovo vreme je letos mnogo sla-beje nego aprilovo, in Matija Ladrom je z svojim vremenskim prerokovanjem v majniku ostal popolnoma na cedilu. Zraven mrzlote, dežja in hudih vetrov rožljala je uie dvakrat toča — hvala Bogu, da vendar ne za škodo, kajti topila se je sproti in tudi le malo časa padala. Sicer nas pa Bog varuj te šibe, ker sicer bile bi naše nade v boljo bodočnost zopet uničene. Sadje in trta letos vendar nekaj obetati, in bilo bi pač Žalostno, ako bi nam po toliko slabih letib še letos bič steklen »klestil up in — življenje
Vsa suhoparna in sofistična dokazovanja ur.MahoiČa,kaj se sme in kaj se ne sme, nam ne bi nadomestila tega, kar bi nam huda ura v malo trenotkih vzela.
Upali smo, da bode vsaj letos pri dr-žavnozborskih volitvah na Notranjskem mir. \ll prazen je bil naš up. Geslo: da brez boja ni zmage, brez zmage ni venca, vdomačilo se je uže preveč pri nas.
Naša misel je, da ni treba ravno pri vsakej stvari bO|a, amps.k da bi se časih tudi v lepem sporazumenji kaj opravilo. Saj tudi v naravi ne vlada vedno jednostavnost, ampak glavni organizem deluje l spremlnjavo posameznih delov.
Kakor iz gotovega vira verao, kandidira zraven g. Obreze tudi g. dr. Henr. Doienec, c. kr. drž. sodnije pristav v Ljubljani. Ker je ta novi g. kandidat naro leu, nemamo mi nič zoper to, ali vendar hočemo v tem izreči svojo misel. Glavna stvar je pri tem sedaj ta, da se g. dr. H'Mir. Doienec progl .Ša kot narodni kandidat, doČim se g. Obreza pripoznava le kot pristaš narodne stranke.
Govori se tudi, da seje lani g. Obreza pri nekej priliki o dpovedal prihodnjej kandidaturi za državni zbor. Mi ne vemo, koliko je na tem resnice, sploh je pa stvar treznega preudarka vredna.
Kakor imamo radi, da nas zastopa naše gore list, da moremo reči, ta jt naš, lako ne moremo tudi kar tja v en dan zavreči moža, kateri ni bil nikoli sovražen našim naro inim zahtevam. Kakor povsod, '••ko se tudi tukaj ugovarjalcev ne manjka, č*Š. kaj pa je storil do Bedaj za Notra-i jsko.
Tistih ubogih voznikov nočemo niti omenjati več, kajti po našem prepričanji bi to bilo slabo priporočilo zanj, ko bi "oteli ga vedno z eno in isto pesmijo priporočati, Vprašamo le: Ali smo gotovi, da uam bi potem vse rožice naših želj cvele?'
IDINOST
Ker se tudi sliši, da sta si g. Obreza in cir. Dolenec osobna prijatelja, zato je sporazumenje v tej za ievi toliko ložeje: Zatorej v ta namen še to le: Naj se oba gospoda v tej zadevi mej seboj eporazu-met.i, ter eden ali drugi od kandidature odstopi. Tako bi se ohranil mir mej vo-lilci in prihranilo mnogo nepotrebnega truda enej in drugej stranki.
Žalostno je pa vsakako, da tam, kder gre edino za stvar in blagost ljudstva, ne more osebnost nikdar počivati. Uže je zajela vzdlgovatl svojo preirzno glavo, in zato opominjamo vas, dragi rojaki, naj nikar ne prevlada strast, ampak trezen razum, Pomislite to dobro.
Domaee in razne vesti.
Odlikovanj«. Cesar je podelil dobro znanemu virtuozu in konponistu v muzikl, Franu Suppe za zasluge v umetnosti viteški križFran Josipovega reda.
Imenovanje* Dr. Ernest Cristo-foletti, koDceptni praktikant pri tržaškem deželnem namestništvu, bil je imenovan za brezplačnega avskultanta v sod njem okolišu za Primorsko. — Vitez Albert Gonti, sedanji komisar pri tržaškem deželnem namestništvu, imenovan je na-mestništvenim tajnikom. Čestitamo.
vaje vojne mornarice bodo letos zopet prihodnji mesec, pri Trstu bo zopet pomorska bitev; končajo se z napadom na puljske trdnjave.
Odbor drufttva Edinosti vabi vse lokalne odbore, da imajo zdaj pridno seje in Be prej ko prej zedinijo za kandidate. Tudi za mestni 4. volilni razred obstoji uže posebni odbor, vsi ti odbori bodo Imeli 31. t. m. skupno sejo, pri ka-terej se postavi pred vsem kandidat za III. volilni razred za drž. zbor in ako potreba tudi vseh 6 kandidatov okolice za mestni zbor.
V veji mestnega zbora 13. t. m. je prišla na obravnavo prošnja čest. gosp. Župnika i sosedov iz Trebič, naj bi jim mesto za en zvon, kateri so si naročili, darovalo 550 gold. podpore. Mestni odbor (delegacija) je predlagala, naj se ta prošnja zavrže, kakor da bi ne bilo potreba novega zvona.
Svetovalec Zivic je proti sklepu odbora ugovarjal i dokazal veliko potrebo primernih zvonov na deželi; ker zvonovi vabijo prebivalce k službi božjej; zvonovi nazua-najo čas, kažejo, daj stue kmet o poldne Be od počiti i okrepčati, kedaj ima zvečer delo dokončati, ker on ne more s uro v ž^-pu na polje iti; zjutraj budi zvon ljudi k no vemu trudu; zvon kliče otroke v šolo, moške v družbo, kliče ljudstvo v nevarnostih na pomoč i t. d. Ker je okol ca vasi velika i tudi Gropada iPadriče zvonov nemate, z ito je silno potreba, da se v Treb-Čah velik zvon napravi. Tudi drugod si vasi i tudi če so prav siromašne, primerne zvonove priskrbujejo, ali ix občne blagajnice, ali na drug način. Trebenjci pa, ker v mestno blagajnice plačavajo, upajo, da tudi iz te pomoč dobodo.
Svetovalec Nabergoj je na to priporoča), naj bi Blavni mestni zbor vsaj 460 gold. za zvon dovolil, ker kmetje sami, kateri niso bogatini, vender so večidel troškov sami pokrili (zvon bo stal nad 1300 gold.) on pravi, da tirja pravica, za potrebe okoličanov, kateri so dobri i zvesti TrŽaČani, bolj Bkrbeti, ker oni plačavajo davke v mesto i tadaj smejo tudi tirjati, da se jih ne zanemarja.
Na to je govoril dr. VidakoviČ, odvračal, da okoličane mesto zanemarja pa predlagal, naj se za zvod 460 gold. dovoli 1 To se ve, da sta temu predlogu pristopila tudi Zivic i Nabergoj, in predlog je bil potem sprejet.
Praša se, kako je to, da od taiste strani kder sedć naši nasprotniki, nam za zdaj
Eomoč prihaja, mej tem ko je stranka ta-ozvanib patrijotov, ki na desnici sede i katerih je večina v odboru, naše prošnje zavrgla? So temu uzrok volitve, katere se bližajo, ali je resnica, kar nekateri pravijo, da levičarji so nam bolj pravični, nego de sničarji? Nečemo si zdaj prizadevati odkriti skrivnosti, ker tako kmalo na dan pridejo, pa to moremo reči,da prvi so bolj previdni nego drugi, poznajo bolj okoliščine, in z Italijani se tudi lahko porazumemo; kadar vsi spoznajo, da pravo blagost Trsta je le tedaj mogoče doseči, ako bodo tudi Slovenci, ker bo tukaj na svojem domu, enake ravice uživali, kakor oni, i kadar poka-ejo. da so tudi pravi sinovi naše Širje do movine Avstrije. Upamo i prepričani smo, da ne bo dolgo trajalo, da to dosežemo, ker drugači so v nevarnosti, da se jim vrnejo krivice, s katerimi n*s tlačijo.
Velika veselica društva Edinosti pri Aurori se je ponesla k;, kor se je pričakovalo, ali vse nade bila prekosila, da ni deževalo. Vdeležllo se je veselice okoli 2300 osob. mnogo okoličanov, še več mestjanov, mej zadnjimi tnno^o odličnih osob, posebno vlših uradnikov, potem predsedništvo veteranskega društva, društva Austria. tržaških touristov. kano-tirjev, društva Uuione Operaiu. zastopstva vsili slovenskih društev tržaških itd., s kratka: zastopano je bilo vse, kar je pa-trljotičnega v Trstu.
Kakor jJ bilo napovedano, sodelovalo j* pri besedi 8 močmb pevskih zborov (nan 300 pevcev in pevkmj). Veteranska godba j* ta pot posebno dobro, da izvrstno igral Vsa hvala tre g. kapelniku Riederju, ne le za dobro vodstvo, ampak tudi za jako okusno zložena 2 potpourri, enega iz sim h slovanskih napevov, druzega iz narodnih napevov vsib avstrijskih narodov.
Godba je zaigrala: cNaprej», na kar je nastopil društveni Ujnik Dolenc in je govoril o zvestobi Slovencev do vere, domovine in cesarja, rekel je mej drugim, da se v zadnjem času v I stu močno dela za izneverj?nje okoličanov svojemu rodu in starej zvestobi do vere in cesarja; okc-ličan je Slovan, ali ako se ne da tajiti, da je mesto Trst dobilo prvo kulturo od Rima da se še manj tajiti,' da so okoličani spremenili skalovje okolo Trsta v rodovitno zemljo, da so oni, razun par tržaških sta* rih družin najstarejši TrŽaČani, da torej tudi imajo po naravi in postavi pravico, da v Trstu uživajo vse pravice, in one svoboščine, katere jim jamči avstrijska ustava. Žalostno je, da jim kesneje sem došb tujci te pravice odrekujejo.
Trst je bil malo mesto, postal je ve liko, Trst more postati Se veči, pa more tndl propasti. Naj postane Trst Še mogoč nejši ali na} propade, slovenski kmet bode ve ino privezan na ono skalo, katera obdaja Trst; mej tem ko bi večina onih, ki denes okoličana zaničuje in mu odreka vsako pravico, Trstu hrbet obrnola, ako bi to mesto propalo, Česar pa bi bili gotovo krivi le oni, ki v enomer sejejo nevihto in Škelć onkraj moja.
Avstrijski vladarji so Trst povzdignoli, ali od neke strani se dobrote povračajo z n.jgrŠo nehvaležnostjo. mej tem ko je drŽava v Tržaških Slovencih vedno imela in bode imela svoje zveste branitelje, akoprem niso uživali in ne uživajo tistih dobrot, kakor jih uživajo njihovi nasprotniki.
Govorn k je potem omenil volilnega gibanja in izrazil nado, da ne bo šlo, da bi naši sovražniki in domači izdajice uničili naše narodne pravice s tem, da nam spodrinejo naše prave narodne zastopnike. Slovan sili na dan, in ako nas Tržaških Slovencev niso dosedaj zatrli, toliko manj nas bodo odslej, s; j tega ne bodo pustili drugi naši avstrijski bratje,ki denes vendar imajo odločilen glas v državi.
V našem presvitlem cesarju, kateri pozna našo zvestobo, pa imamo naj mogočnejšega zaštitnika naših pravic; na njega se obračamo zaupljivo. Govornik je končal bvoj govor b trikratnim živioklicem na cesarja Franca Josipa, kateri klic je potem mogočno odmeval iz več tisoč grl po vsem bošketu. Ko so se polegli klici, z;.čela je godba cesarsko himno in z godbo vred je himno pelo nad 300 pevcev — v resnici veličasten moment. Zdaj se je začel viŠiti program; prvi so nastopili Skedenjci (Slovanska Vila okolo 30 pevcev), za njimi s^etoivanski Zoraši (40 pevcev). Oboji so peli izborno, videlo se je, da z veseljem tekmujejo. Nastopil je g. F. Pogačnik in občinstvo ga je uže pri nastopu Živahno pozdravljalo. Milo doneč glas In jako umetno petje je občinstvo kar očaralo. Pel je potem rojanski pevski zbor (22 pevcev) in ni nič zaostal za prvima. Gospa Polič-Muhova je našemu občinstvu poznana simpatična deklamovalka, mojstersko je deklamovala Gregorčičevo »Velikonočno« in zaslužila je burno ovacijo občinstva in lep šopek, katerega ji je podaril odbor E ilnosti.
Peli so potem zaporedoma ti le zbori: Lonjerski (Zvon 34 pevcev), Dolinski (20 pevcev), Tržaški (Preširen 28 pevcev), Barkovljanski f40 pevcev) in pevski zbor Skala (iz Padrič in Gropade 46 pevcev/
Vllharjev mešan zbor 'Domovini* je pelo nad 80 pevcev in pevkinj. (Združeni ste bili «Zora» in »Preširen«.
Pelo se je izborno. Občinstvo je toliko burno ploskalo, da so morali zapeti še ono krasno skladbo: »Jaz nisem Talijanka« in sicer peli so jo dvakrat.
Čveterospev »Preširnovcev« je bil perfektno izpeljan. Godba je igrala potem veliko komadov, ki so občinstvu sem in tja vdajali.
Pelo se je v obče prav dobro in je bilo to pevsko tekmovanje kaj novega, jako koristnega ter bode mnogo upll-valo na spopolnjeuje petja v Trstu in okolici. Zbor >0 Vidovemu so peli vsi pevci skupaj, pridružili so se jim tudi zborni pevci TiiaŠke čitalnice, tako, da je zadnji zbor pelo nad 300 pevcev, vtis je bil veltkansk. — Omeniti nam je š^ enkrat g. Pogačnika. Očaral je občinstvo posebno z Nedvedovim samospevom »Darilo«, klicilo ga je večkrat na oder in dve dični okoličanki sta mu izročili na odru iavorov venec. — Veselica se je torej k ljubu neugodnemu vremenu izvršila sijajno, kar so potrdili tudi italijanski in nemški I sti. ki so poslali svoje reporterje, nad 2300 ljudi je bilo uazočih in tudi deti trni uspeh j« bil zadosti ugoden. Da je bno lepo prijetno vreme, gotovo bi bilo prišlo Se enkrat toliko občinstva.
Veselica j" napravila najlepši utls tudi ->a mnoge odlične goste in bode torej tudi dob'0 uplivala na narod in to v jako važnem času.
Iredentarski Usti se stra&no reponČijo, ker so Sluvencl v 4. mestnem
volilnem razredu in v okolici volilno pravico za 1000 in več volilcev reklamirali. — L'Indipendente se je spravil v svojej tugi celo na Cikorijo ter oč tal ClkorjaŠem da nič ne delajo. — To je vendar najsljaj-nejšt dokaz, da je Cikorija Iredentarsko maslo — L'Indipendente naj se tolaži, GikorjaŠi rijejo, ali njih delovanje je prokletstvo zla dejanja, ki vedno mora zlo iz zla roditi.
Nova banka v Trstu se utegne ustanoviti. Peča se s tem neka nemška iruŽba, katere namen je pospeševati Čezmorsko, posebno v.<hodnje-indiško trgovino. Kapital tega društva bo znašal pet do deset milijonov gold. Prizadeva se za ustanovitev te banke posebno neka bogata nemška trgovska hiša v Kalkuti.
Razstava rož na vrtu g. Marona se je vsled slabega vremena 6e le včeraj odprla.
Tržaške novosti!
Nesreča. 28. letnemu Aleksandru Alberti iz Trsta, ki je za kurjača na Lloydovej ladiji »Ctiarlotta«; odtrgal je stroj tri prste desne roke. Hotel je nekaj popraviti, v tem se zasuČe stroj in še srečno je odšel, ker bi mu bilo kmalo roko odtrgalo. Peljali so ga v bolnico. Nesreča res nikoli ne počiva.
SplaUn konj. Pri kovaču Josipu Vi-dicu so hoteli podkovati nekega konja. Konj, ki je bil privezan pri nekem oknu, odtrgal se je in splašil ter dirjal po ulici Solitario, kder je podrl 55 letnega Antona Kristofola. Ubožec je tako nesrečno pal, da je včeraj umrl v bolnici.
V pijanosti. 72 letni Valentin R. bil je v nedelo tako natrkan, da ko je hotel iz gostilne alla Rotonda del Boschetto iti domov se je tako nesrečno zvrnol, da so ga nezavestnega in vsega krvavega morali odnesti v bolnico.
Pretep. Nek Miha B. doma Iz Trsta, je na starej mitnici 18 letnega črevljarja Vekoslava G. tudi iz Trsta, tako premladi s palico, da so morali zadnjega odvesti v bolnico.
Policijsko. Dva mladeniča eden mizar drugi vrvar sta se v ulici Malcan-ton, radi neke vlačuge sprla in pretepala, Str tža jih je spravila pod streho, ne da bi se jima bilo kaj prigodilo. — Nek 47 letni mizar je v nedelo popoludne v starem mestu svojo ženo neusmiljeno pretepaval. Pobil jo je na glavi s kamenjem. Morali so jo v lekarni obvezati, njega pa pod ključ spraviti. Lep možato I — Jako surov Človek je 25 letni mesar Josip B. doma is Rovinja. Pretepel je necega gostilničarja Ivana S. prav brez vsega vzroka. Surovost italijanska 1 — Nek 22 letni težak po imenu Ferdinand R. alias »Nini« — je ukral 60 litrov špirita.
Iftpred porotnega sodišča
Znanega Iv, Zlobec iz Dutovelj, od kate-lega smo pisali o svojem času, da je po-kral nekemu trpovcu Žibernu, ki ima v hiši Zlobca v Dutovljab svojo trgovino, ok6lo 700 gld. denarja, je porotna sodba krivega spoznala tatvine in sodišče ga je obsodilo na 5 let težke ječe.
IB Trsla se oam 15. t. m. piše: Danes 15. m-j i je bd pogreb necega častnika in vojaški župnik je na prostoru Barriera Veechia opravil molitev zanj. Potem je godba cesarsko pesem zaigrala, in jaz sem se odkril, da skažem cesarju dolžno čast, kakor je to dolžnost vsakega dobrega Avstrijca.
Bilo je dosti ljudi tamkaj, a razen oficirjev so bile vse glave pokrite. Našla pa se je vendar dobra duša, katera je lep vzgled dala.
Mene je namreč vprašal nek lahonski potepuh, zakaj sem Be odkril. Na moj odgovor, hočem s tem počestiti našega cesarja, o govoril ini je, da sem neumnež. — Neka dobra duša je to slišala in tega labona po nosu udribnola, da se mu je kri ulila.
To je pričujoče tako presunolo, da so se vsi odkrili. Prav je ta človek stori), ker j» pokazal labonom, da je Trst še avstrijski.
l'£ BarkovelJ nam pišejo; V nedeljo je imel lokalni volilni odbor sejo pn g. Ferlugi v Greti. Nek vplivni gospod, ki je tudi volilec onega okraja, zedinil je skoro vse prve možake okraja za enega kandidata, ki je v resnici vreden zaupanja volilcev IV. okraja in na katerega bodo mogli volilci ponosni biti. V nedeljo bode imel omenjeni odbor zopet sejo na Greti v gostilni »pri škarpi« in bode konečno sklepal o kandidatu za IV. okraj.
!■ Markovelj. Velecenjeni gospod doktor Simon Pertot, zdravnik v Trstu, podaril je pevskemu društvu v Barkovljab 5 gld. za podporo petja. Za njegov blagi čut mu izreka odbor najsrčnejšo zahvalo. Začasni odbor pevskega društva v Bar kovljah.
IB Prošeka nam pišejo: Kakor je po vseh vas^h v tržaškej okolici razpo «lalo politično društvo »Edinost« pozive b koncertu, ki je bil 17. t. m. tako so jii> tudi pri nas dobili in prilepili na zid. C. k. žaudarmi so jih pa raz zida raztrgali in rekli, da bode oni, ki jih je donesel in ni, ki jih je prilepil kaznovan s zaporom. Od kod Imajo žendarmi pravico postavno pripoznanega društva naznanila raz zida trgati? — Od kod so dobili povelje? Radi bi znali, ker sadnji Čas se nam gode taka
nasilstv*, da se bojimo kacih izgredov, ki bodo imeli gotovo žilostne nastopke. Cemu narod dražiti. In to na ljubo magistratu! Pristavek: Tu li in Bazovice imamo poročilo, da so c. k. žandarmi potrgali plakate, in se jako oblastno grozili proti ljudem, ki so rekli, da ne sinejo tako delati. Prosimo pojasnila.
IB IticmanJ se nam piše, da j* tudi tam 12. m. vse toča potokla. Vsula se je pred sedmo uro ter je bila skoraj tri Četrt urein je je palo toliko, da je v nek iterih krajih še drugi dan ležala; videlo seje tudi vsa gorovje po Istri tako belo, kakor pozimi, ko snfg zapade. Dopisnik toliko nolj toži, ker je uboŠtvo uže zdaj veliko, trta pa bo tri leta vsled okleatetija si ibo rodila; kmet bo moral sam stradati, kako li plačevati davke? Dopisnik sklepa z besedami : Naj bi se potrudili tisti, katerim je Izročena skrb za nas, da Be nam odpišejo vsaj davk', katerih uže brez lega ne bomo mogli plačati.
Volilno gibanje v Istri. Iz
Istre dohajajo jako povoljni glasi o volitvah volilnih mož; zadnji tabor je mnogo koristil. Volilno gibanje v Istri je tako živahno, da je na priliko v Buzetu prišlo na volišče 1200 prvotnih volilcev, kateri so volili 2 dneva. — Dob:o znamuje to, da se Istra vzbuja. Volitev VitežiČa je gotova. Nada pa je dobra, da zmagata v Istri dva narodna kandidata.
IZ Žminja v Istri, dne 16. maji nam pišejo: Pri včerajšnjih izborih 9 zaupnih mož narodna stranka sijajno zmagala z dvema tretjinama veČine. Akoravno so se Krtijeli-Šarenjaci dolgo pripravljali na b(j in smo mi Še le ob 11 uri Šli na delo, so nasprotnici svejedno sramotno propadli. Danas so vsi bledi od jeze, i to tem več, ker so bili zmage popolnem gotovi ter se niso nadjali od narodne strane nijednega napada. A kmetje niso jim hoteli iti m llmanice. Sada, tako se govori, misle protestirati? A zakaj? Ker so padli! H c Rhodus.
Tržno porodilo.
Trgovina mlahova, cene nespremenjene za kavo, olje, sadje, petrolje. — Žito in domači pridelki nekoliko bolj iskani, — menenje je, da cene žita in sploh pridelkov poskočijo vsled jeko neugodnega vremena v zadnjem času.
Borano poročilo.
Mali posli, pri vs»m tem so kurzi papirjev trdni z jako dobro tendenco.
DnnaJftka Borsa
dne 19. maja.	•
IT
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru 82 » 75 »
Zlata renta......107 » 80 »
5•/, avst. renta .... 98 » 25 » Delnice narodne banke . . 859 » — « Kreditne delnice .... 287 » 70 » London 10 lir steriin . . 124 » 45 »
Napoleon.......— » — »
G. kr. cekini...... 9 • 85'/, »
100 državnih mark ... 5 » 84 •
Poslano.*)
Odprt odgovor gosp. Ant. Žnidarčič-u županu
v Vedrijanu na poslano v štv. 38. »Edinosti«. Javite v«e karkoli Vam Je ljubo, vsa
se spominjate, da ste kedarkoli \ mano govorili, vse kar o men t znate — jaz se Vaših objav prav Čisto nič ne bojim, in če bodete resnico javili, se tudi Vam nikakor ni bati sodnije. O prisegi pa molčimo —! To je moja zadnja beseda v javnih listih; potr-pite, naj še oblastnije, katerim ja stvar o Vašem gospodarstvu in o Vašem postopanji o volitvenih zadevah v preiskavo izročena — izrečejo svojo.
V Podgori dne 14. maja 1885. __And. Kocjančič.
* Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredn.
Tržaška hranilnica
Spre jemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, razun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludnp. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°[# Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z odpovedjo 5 dni. Cskomptl^je metijice, domicilirane na
tržaškem trgu po....... 3M/1,
Posojuje na državne papirje avstrij-
sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4'//lt više zneske v tekočem računu po .............4'1,°[0
Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trat, 24. marcija 1883.
Bft IM01T
Hiša
▼ jako prijetnem kr.»ju v Logu blizu Ric-raanj na progi, kder bode tržila ieleznica Hrpelje-Tret z lepim trtom in vioograil, di se v najem ali pa proda. Sob* so vse preskrbeno s hiftno opravo. Nitmčneie ae izve pri G. B. Anveb mirodilnlčarju lesni trii ali pa tuli v Logu.
^ A NT. PLESCOVICH
vbiralec in popravljavec oigelj, gla-sovirov In armonijev. Popravljavec mckanike vsakovrst-nih muzikalnih instrumentov. TRST, Via Nuova št. 20, II. nadstropje.
Neverjetno ali resnično!
Vse skup le 1 for. 50 nov.
1 Močna platnena rjuha brez Siva 230
cmt. dolga, 155 cm. Široka —--f. 1.50
1 tucat malih prtičev, dobre vrste — f. 1.50 4 obrisače z zobci, turake vrste — — f. 1.50 6 obrlsafi iz prav. platna 1 m. dolge f. 1.50
6 platnenih servietov, veliki —--f. 1 50
1 8|4[] platneni namizni prt za 6 oseb f. 1.50
1 8i4[l platneni kavni pot — —---f, 1.50
6 platnenih Žepnih rut velikih in finih f. 1.50 6 platn. Žepnin rut z barvanim robom f. 1.50 12 batist-žopnih rut z robom — — — f. 1.50 6 modrih ali pa rumenih žepnih rut za
nosljače — —----— — — f. 150
1 fina srajca ?a gospode iz šifona-cre-
tona-oksforda v vseh Doljubnlh merah f. 1.50 1 fino vezena švicarska ženska srajca v
vseh velikostih in poljubnih dirjavah f. 1 50 ljtiočni korzet s krasnim vezanjem v po-
Ijubuej veličini in iirokosti — — — i. 1.50 1 platneno žsnsko spodnje krilo krasno
izpeljano —-----—--f. 1.50
1 platnene gače--------f. 1.50
1 Ženske hlače vezene % plišom — — f. 1 50
3 fine svilnate ž'-pne rute — —--f. 1.50
1 volnena srajca, način Jager---f. 1.50
1 volnene hlačo, način Jitger — — — f. 1.50
12 parov svilnatih nogovic---— f. 1 50
1 Ženski moderc iz najboljšega anglež-
kega jekla s zaklepom — — — — — f. 1.50 G parov svilnatih nogovic vsake druge
barve----------f. 1.50
6 vezunih Žepnih rut z raznimi inn-nl f. 1 50 1 posteljni tepih v najkrasnejših barvah f 1.50 Prodajalo se bode le do 20. irihodnjega meseca. Poznejša naroČila se ne bode mogla izvršiti. Ni je druge trgovine, ki bi mogla tako ceno in toli dobro blago oddajati, radi tega se iz vseh krajev Avstro-Ogerske vsak dan veliko blaga naroČi. Tudi s« lenko dobi za ženltvanjsko balo vaa oprava, kakor; namizno, posteljno In drugo perilo 100—150 - 2U) for. po najnižjej ceni. Kur se komu ne dopade pa vzamemo nazaj. Naročila izvršujejo se le proti poštnem povzetji.
Naslon naj se naredi: VVasche Export »zur Austria«, Wien, Oberdobling. Marien gasse 31, E.
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE a'eecup« dl tutte le operazieni dl Bane« e dl Camblo valute.
a) Accetta vertamenti in conto corrente: Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote 3'/« °/a con preavviso dl 5 giorni 4 ,	„ » 12 .
4V* •> a sel mesi fisso per Napoleoni °/o con preavviso d i 20 giorni 3'/	4(1 •
"/v II	»♦	1 w ■
3'1, ,, , „ ,3 mesi 4 ,. . „ , 6 .
Godranno deli'interesse aumentato le lettere in oircolazione con 5 giorni di preavtisodal 6 novembre a c. quell« con U giorni dal 13 giorni • queLle con giorni dal SS novembre a. c.
IIV 11ANCO GIIIO
abbuonando il 3°/0 interesse annuo sino
3ualunque somma; prelevazioni sino a orini 20.000 a vista verno cheaue ; importi maggiori preavviso a variti la Borsa — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Contesgia pertuttii versamenti fatti a qualsiasi ora u'utficlo la valuta del medettmo giorno.
A«Hume pel propri cor-■*ontlMti l* incaito di Cambial* per Trieste, Vitnna e Budapest, rilatcta toro astegniper queste ultime ptatie ed accorda loro le facolta di domioillare ejfelli pretio la sua cassa franoo d* 09ni spena per e»«ii. bj S' incartca delVacquisto e della vendita di efTetti pubbllei, valute e dlvise, nonchž deli' incasso d'assegni, cam-biali t coupont, verso l/»°/o provig-gione.
c) accorda ai suni committenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis V incasso di coupont alla teadema,
La Filiale della Banca Union
iSezlone Alerol) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.	2—2
Ivlcarnka
Prosim! Čitale!
Pri nekej javnoj dražbi sem 11 polevlco navadne cene kupil od ene najbolj imenitne fabrike cel zalog kooev in konjskih odej in lahko dam dokler imam kaj v zalogu samo for. 1'SO komad. V zalogu je do sedaj Še nad 1550 komadov jako velikih, zelo d Selih, širokih in trdnih
KONJSKIH ODEJ.
Ti kosi so po 185 cmt. dolgi iu 130 cmt, široki z barvanimi zobci. Debeii so skoraj, kakor deska radi tega so tako močni. Več ko sto zahvalnih pisem imam od bogatih oseb, ki so si še naročile pri meni tacih odej, v svojej pisarni na razgled.
Pošljem za gotov dei.er nti po povzetji. V«aki dan odpošljem na vse štiri dele sveta več tacih odej, in povsod so 2 njimi zadovoljni, ker jih tudi za posteljne odeje rabijo in ker ho preje Še enkrat toliko stale.
Naslov: Exportmaarenhaus • «<r Austria», Wie», Oberdobling, Mariengaase št. 31-E.
beste Motor
Frifldrich & Jaffe
Ftbrik:W»aRHcupfstn10a
ŽELODČNE BOLEZNI
je mogoče HITH0 iu POPOLNOHA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači
Da si človek Izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandeoes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , kn-tere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva imes.
Edini Jeruzalemski bnl-«»«*» »i ie zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalne m ^či prtvloo prednosti nad vsemi dosedai v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sd vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balt im bogat na delajočih snovih kineŠko robnr-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljenje ni elicenl«, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb »vijanja; zato pa ga vsi sttokovniaki in zvedenci priporočujejo proti nejeSčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, ilatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred starie 30 novcev.
GLAVNA ZALOGA v LEKARNI
G. B. PONTON/
v GORICI.
Zalogoi v Trstu v lek ari i G. B. Rotiš, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni. v Tominn v leka-ni E Paliscn.
WWM JL ^ »e da t dajem z»
H169 poletno »tanevanje z UlMlf iestemi lepimi sobami, lansko leto 1,ovo narejena v prav lepem kraju pod Stolom na Gorenjskem pol ure od L^sec opaljena. Natančno se lxve pri <la ezu Copu v Mostah p. Lesce.
Tovarna v Požunu
G. I }r\h torirna
l. Teflestfo & c.
DUNAJ. , _____V Tr»t« Certe 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oblek, za gospode in spalnih sukenj, obleke za dečke In na]hne otroke,
plašče in obleke za deklice in otroke
▼ najelegaotneji in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velik« elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav m to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 12-34 stalnej tovariikl eenl
Filiala pri
AlJsensller
v TRSTU Corso it. 709-2.
Tovtraa v Presele «b
LA FILIALE IN TRIESTE
deti' i. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
per oMMerole ed Indsatrla.
3S
VERSAMENTI IN CON I ANTI Banconote:
3T[a » » » • » «8 • 3'ii» » > • » »30»
Per le lettere dl versamento attualmente in clrcolazione, il nuovo tasso d' interesse co> mincienl a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 urno Interesse verso preavviso di 30 giorni
3'u» » » » » » 3 »esl 3'[{ •• ■ • n »6« Banco Giro:
Ban onote 2'/,°/« sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni
sopra Vienna, Prapa, PeRt, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Ilermannstadt, Inns? bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt. Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite
dl Valori. d i vise e ineanno coupons r/»0/«
Antecipazioni sopra Wsrranta in contunti, interesse da con-venirsi.
Mediiiute apertura di credito a Londra X9/<> provviglone per 3 mesi. • efTetti 6°/0 interese annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiorL da con-Trieste. 1. Ottobre 1883	(6)-
e5zszn5znnszsz52sasznnszszszszRj|
Agencija za posredovanje
u službah i kod ntanovanja
E. GER0MINNA
pri8krbu]e službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuče, po najugodnijimi pogodbami. Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. {

Komoditeta in ekonomija
zadnja novost.
Pečati z automatlčnim aparatom so dobro rabljivi zarnd natanjčnosti in hitrosti, s katero se more tiskali ž njimi in -„arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj »konomičui, ali irebajo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatiSnl pečat »Merkur*
kakor j» tuksj naslikan pa ima vse prednosti au-matičnlh pečatov, a zarad pripre ste konstrukcije In lahkote stane le fr 3.50.
Novi pečet MERKUR z automatlčnem barvilom dobi se le v	64—20
odlikovanem grafičnem zavoda
H. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4
V TRSTU.

Visoko častiti Rospod"! Zapustiti sem moral mojo družino za8dnij. Pri odhodu pustil sem svojo rodo-vino popolnoma zdravo. Cez osem dnlj sem ae vrnil iu glej žena in otroci so bili bolni. Nujboli nevarno bolna ie bila pa najmlajša hčerka, katera kar je lavžlla je zopet izbljuvala, vrhu tega pa imela še veliko drisko. Dva zdravnika sta jo zdravila, ali vse zastonj. Oba sta obupala, da otrok kdaj oidravi. Jaz sem jej hitro dal eno žlico dr Roža življenskega balzama, in sem jej vsaki dan še tri žlice dal. Č ido Bož«e ! Otrok ml ie v treh dneh Dopolnoma ozdravil. Kar dva ždravnika nista mopla storiti, dosetrel je Vaš dr. Roza življenBkl balzam in rešil sem svojega otroka gotove smrti. Vašemu blagorodju se jaž ne morem dovolj zahvaliti. Mojo zahvalo do vaB pa spremlja še la-hvala do Bog*. V korist druzih ljudi Vas prosim, d.i priobčite to mojo spričevalo Z odličnim spoštovanjem	Alojzij Zaddk, trgoveo z mesom
Budapešta v mesecu avgustu 1834. leta.
Visoko spoštovani gospod 1 Iz srca Vam izrekam svojo naisrčnejo zahvalo za dr. Rosa življenski balzam, s kojega pomočjo sem rešen dolgo trajajoče bolezni v Želodcu. Uže sem obupal, da kedaj Še ozdravim. Se enkrat mojo nfjsrčnejo zahvalo. Z spoštovanjem
Maribor na Spodnjem štajerskem.	Firdinand Leilner, dimnikar.
Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke.
Ohranitev zdravi a.
je odvisna zgoli od ohranitvi in pospsiavanja! dobrega prebavljanja, ker ta je plavni pogoj zdravja In telesnega in duinega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno Meianje krvi, odpraviti pokvarlone nezdrave krvne
dsle, to je uže več let sploh tnanl in priljubljeni
dr. BOSA življenski balzam,
Napravljen iz najboljših, zdrsvnliko najkrep-kejiih zdravilskih zeliič, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri belečinah v telesu in ielodcu. želodčnem krču, prenabasanju Želodca z jedml, zasliženju, krvnem nsvslu, hemeroldah, ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondrijl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalriost prebavljanja, delu zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejino moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domaČe zdravilo ter se sploh razširil.
t steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gl.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja so na frankiran« pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Svarjenje !
Da sa izogn« neljubim napakam, zato prodira vse p. n. gR. naroftnike, nuj jmvsodi iierefino dr. Koiou tivljiniki-haltam iz lekitrno H. Fragnpr-ja v Pragi zuh tavajo, kajti opazil nem, dn so naročniki na ve6 krajih dobili liniiitpuBno /me* , uko ao zahtevali Kamo Itvtjengki baluirn, iu n« izroCno dr. Hoiuvtpa livijoriđkonu balcuiua
Pravi t Rosav življenski balzam
dobi a« »amo t glavnaj zalogi izdelale« B. Fragntr-ja lekarna >k Crnoiou orlut v 1'ragl, Kcke dur Spotnor-gaas« Kr. 206—3.__
V	T USTIJ: P. Prindini. O. Porahoiehi, k. Ser-ravatlo, Kd. von Ltitenburg, Ani. Suttina in K. Zaneti, lokarniGarji.
V	GORICI: O. Critlo/otetli. A. pl. Oironco'i, O. R. Pantoni, K. Kiirntr, lakurnitfarjl. V OOELJI : Duma to d'Klia.
V	LJUBLJANI: O. Pi eoU In Svoboda, lokar-niSaja.
V	ZAGREBU: O. Aratim. lekatnifiar.
1'»t Irka rnr in	trgovini M materijalnim blagom
v Avtlro-Ogirikej imajo ialog» tega iivljentkega 6a!tama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako bo Jenam praa vnamejo, ali »trdijo, pri balah vsak« vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Crvu v prstu in pri nohianji, pri zi«zah, oteklinah, pri izmalCunji, pri njoraki (mrtvi) kosti zoper revmatična otekline i i putiko, zoper ktonidno vnetje v kolenih, rokah, v ledji, C« si kdo n"go apahne, zoper knrja oBesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zojier liBaje, »>per oteklino im> [liku mrCertov, zoper tekoč« rane, odprte noge, zoper raka in vueto kolo ni bolj nega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bule iu otekline ue hitro ozdravijo; ker pa ven teše, potepin matilo v kratkem vto gnojieo na-ue. in rano ozdravi. — To mazil > je zato tako dobro, ker hitr > pomaga in ker se po njem rana prtj n* tateli dokler tii rta bolna gnojica ven pottgnena. Tudi zabrani ras divjega mesa in obvaruje pred anetom (Črnim prisadom) ; tudi bolečine to hladilno mazilo posneli. — Odprte in tekoč« rane se morajo z mlačno vodo umiti potem le 1* se mazilo na nje prilepi.	f>—20
Skatljica se dobode po 25 in 35 k.
Balzam za uho.
Skuleuo in po mnozih poskusih kot najzanoaljlvejlft srndstvo znano, odstrani nagluhost in po njem dob| tudi popolno ule zgubljeni sluh. 1 akleuioat 1 gld. a. v.
ifHirtj"-1 ^Ttfr 't k--^itiliiiif ffl^^ Ur -i n rfartk i


Laaimk. društvo »KDINOH ( « — IzdaUlj 10 odpovommrodniic: VIKTOH DOLENC
Nova tianarna V. DOLENC ▼ Trsu