Povečanje delovnih storilnosti v dalmatinskih  podjetjih
V  nad 200 gos.podurskah podjetjih split-skega okraja  so te dni   razpisane  volitve novih delavskih  svetov.  V  tem  predvoJil-nem  razdobju   boilo člani  dosedaujih de-lavskih   svetov   p<xlnli   obračun   delovnim kolektivcnn   o   svojem   enolctnem   delova-nju. Zd'i se, da bodostopMi z najbol jšimi re-zultati pred svoje dplovne kolc.klive pred-stavniki    delovskih    svctov    >Ju.s?ovinila«. LadjedeVnice   Split   in   Tovanie   cementa solinskega   iindustrij.skega   bazeiia.
»Jugovinil«: obratni aktivi
V  Tovarni   plastifnih   snovi   >Jugovinil< v KaStel SuČurcu  je dclavski svet skle-nil, da   bo orgtuiiziral  obratnc   aktive,  v   kn-terih  bi   rlelovali   strokovn.jnki   in   zastop-niki  sindikata. mliKline :n Zveze komuni-stov.  Tr-mpljna   naloga.   ki   so' io  naložili teinu   akiivu   —   izpopolnjevanie   teluio-loškega procesa, boljše izkoriščanjp zmopr-Ijivosti   in   z.inanj.šanjp   proizvodnih   stro-škov.  Prvi   nkrpp   ie  bil  izdolava organi-zacijske sheme. s kalero so zanstavili na-raščanje š-teviia di-lavcev in ushi-žbencev. hJcrati pa }e z boljšo dciovno organizacijo prišlo  do   povečanja   storilnosti    Obrato-"rati sta zafela oddflfk klorata z zmoglji-vostjo  750   ton   in   obrat   esterifikacije   z zmoffljivasijo   1500   ton   omehčevalcev  in
stran
24. III. 1957
NASA SKUPNOST
topil, s dimer so bili rešeui važnd proble-m\ tega kolektiva. Te izdelke smo iiamreč doslei uvaraili PredKStavniki delavskega sveta bodo lahko kiualu podali delovnemu kolekitivu uapešno biilainco. v kateri pr*d-stavlja e.no iznied postavk tudi dobiček v znesku nad inilijardo dinarjev.
Ladjedelnica  Split:   povečanje  storilnosti in kooperacija
Lad.iedehwca Split je znana v državi in v inozemstvu. Dobila je naročila iz Sved-s-ke, Norveške in Svicp. da bi zgradila ve-like prckoocoanske lad.je. Mnogo dela ima tud-i  za domača  podjetja
Zaradi naporov delavskcga sveta. da bi povečal delovno storilnost in uspešnejše nafrrajevanje, računajo, da bodo letos po-trošili 55% manj efo.ktivnih delovnih ur za obdelavo ene tonc izdelkov črne meta-lurffije. S specialnimi komisijami, ki de-lajo v raznih iproizvodnih vejah, je Ladje-dphiica stopiia v kooperacijo s šiirimi obrtniimi podjetji Splita in s karlovško ¦ Jligotnrbino«. 'V kratkem bo izdelan oer-spektivni plan del v kooperacifi in ta plan računa z večkratno razširitvijo obsega ta-keara poslovaTifa.
»Prvoborac«:  447  ton  cementa  na  enega zaposlenega namesto "595 ton
ToTarne cementa solinskega iindustrij-skega bazena so za sedat največji izvoz-
nik v Dahnaciji. Z dobavo cemeata  na
štiri kootiaente so la-ni dobile nad 2 mili-joma dolarjer. HJcrati so ugotovili, da se je potro&nja tega gradbenega materiala t naži državi zelo poveca.la. Tovarae so zni-žale cene cementa za  10 do 20%.
Delavsfci svet Tovarne »Prvoborac« je po opravljenem ocpaievanju in aializi de-lovnih mest zmanjšal število delovne sile za 67 oseb ali za malone Y3%. Proizvod-nja cementa se tako povečuje na eno ose-bo in ]ek> od "593 na 447 ton. Tu<Li v naj-večji tovarni »Desetd kolovoz« s« zmaiij-Jali število delovne sile. Z revizi o delov-nih mest so našli 23 primernih enot za za-p«os]itev delovnih invalidov. s čimer so re-5:li še en problem.
Delavski sveti teh podjetij so orej na-šli možnosti, da brez veli'kih ^redstev iz-bolfšajo in povečajo praizvodaj'> in de-lovmo sforiIrotnat.                                Reba