Ilustrirani Slovenec Leto V Teđenska prloga »Slovenca (éi. 181) z dne 11, VIII. 1929 Štev. 32 Zanimivoti slovenske zemlje: Razvaline slovenske zemlje Tattenbachovega građu nađ Konjicami 250 Strašna eksplozija v Berlinu Une 24. p. m. se je pripetila v berlinski tovarni za komprimirane pline silna eksplozija, ki je uničila več okoli stoječih objektov in zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. Eksplozija je nastala pri polnjenju acertilenskih steklenic. Najprej se je vnela velikanska železna posoda, v katero so se dovajali plini: ta je zletela v treinutku v zrak, za njo so pa iK>kala kar drugo za drugim tudi ostala skladišča, tako da je bilo gašenje skoro onemogočeno. Slika nam kaže del razdejane tovarne, ki deloma še gori. Vrtna zabava na angleškem dvoru Angleški dvor ima navado prirediti \saki) poletje v svojih dvornih parkih veliko veselic«, ki se je udeleži najotiličnejša londonska družba. Letos so jo posetili tudi nrnogi delavski voditelji. Naša slika natn kaže prihod tajnika iingleškili rudarjev, Fr. llodgesa (X), na dvor. Spodaj : Fašisti posvečajo vso skrb mladini ki jo hočejo vzgojiti popolnoma v nacionali-stično-šovinističneni, vojaškem in paganskem duhu, proti čemur je že ]X)novno nastopil sam sv. oče. Naša slika nam kaže skupno tabo-renje fašistične mladine, kaikršna prirejajo /.lasti v poletnem času, da jo povsem preiixjje s fašističnim dulioin. S|KHlaj : Ponovno smo že omenjali, da je Amerika napram Evropi najbolj glasna z očitki, da se ta preveč oborožuje in da ni iskrena prista-šinja mirnih poravnav medsebojnih s|K)rov, toda na drugi strani presega ameriško oboroževanje menda vsa dnnga na svetu. V kratkih povojnih letih je dosegla njena hojiia mornarica že skoix) angleško, a tudi njeno oboroževanje na suhem s tanki, ogromnimi obrežnimi topovi itd. ter v zraku prav nič ne zaostaja za evropskimi, čeprav ona na snJiem sploh nima nobenega resnega nasprotnika. Naša slika nčvm kaže ameriške kadete ob priliki vaj z velikanskimi obrežnimi to[>ovi. Lord Lloyd angleški višji komisar v Egiptu, ki ga je scve 1 j n ik Ga ii tčev. Na levi: Naš min. predsednik Pera Ž.ivković v veliki paradi [yiveljiiika kraljeve garde. "Pogled na Rab >Deželo tisoč otokov« so začeli nazivati Nemci naše Primorje, toda eden najlepših otokov jc nedvomno Kab v zgornjem Jadranu. Ker pri-brodi ^parnik z Sušaka na Rab že \ kakih j>etih urah. je postal jako priljubljen zlasti Slovencem ter Cehom in vsa,ko leto ga ix>seti na stotine in stotine Slovencev. Ljubljanski okrožni urad za zavarovanje delavcev ima .pa tam že več let tudi posebno zdravili.šče za svo^ je bolnike. Priljubljen je zlasti zaradi svojih izrednih naravnih krasot, milega podinebja in bohotneiga rastlinstva. (Foto Malenšek.) Slilce U SlovGnsJcemu biografsRemu iGlcsiUonu Na levi: Knific Ivan i potopisec rojen 1. 1875. v Smledniku, službuje kot profesor na kne-zoškofij.siki gimnaziiji v Št. Vidu n. Ljubljano. V mladih letih je mnogo prevajal iz hrvaščine in ruščine, po 1. 1900. se je pa posvetil zlasti poto-pisju. Deluje tudi v raznih organizacijah. Na desni: Kacin Ivan i glasbenik. izdeloA'atelj harmonijev in orgel je bil rojen 1. 1884. v Ota-ležu na Goi'i.škeni. Nekaj let je deloval po raznih krajih kot organist, !|X) vojni si je pa ustvaril v Gorici tovarno harmonijev, orgel iu pianinov. 252 253 Ob desetletnici osiobofenfa SlovensKe Krojine Danes praznuje Slovenska Krajina pomemben jubilej; ij^gtletnico svojega osvobojenja. Kdor hoče pravilno umevali ogromno važnost tega dogodka za naše prekmurske Slovence, uLja vsaj nekoliko pozna'ti njih žalostno, prežalostno zgodovino. Bili so prav izza srednjega veka sestavni del »dežel svete ogrsL krone« ter narodno izročeni na milost in nemilost brezprimer-neimu madžarskemu šovinizmu, socialno ipa fevdalnim madžajsij, magnatom, ki so bili lastniki vse tamo.šnje zemlje. O kakih narodnih, političnih, kulturnih, gospodarskih ali kakršnihkoli d^eačnih pravnicah ni bilo niti govora. Madžar je bil zemljiški gospod, Madžari učitelj, gostilničar, trgovec, obč. tajnik, sktjja vsi, le nekaj idealnih in požrtvovalnih duhovnikov, kakor Št. Kiihar, dr. Ivanoczy, brata Klekla i. dr. so skušali vzdržali nied ljudstvom narodno zavest in ga ohraniti kot živ ud slovenskega narodnega telesa. Svetovna vojna, ki je končala tudi s porazom madžarske oholosti, je vzbudila prvič upanje, da se Slov. Krajina vendarle reši tisočletnega madžarskega jarma. Vsled še premale zav^ širokih ljudskih plasti, pomanjkanja potrebne organizacije in trdnega madžarskega upravnega aparata se oh prevratu sicer ^ mogli takoj otresti dotedanjega jarma, vendar so že na veliko narodno zhorov^anje v Ljutomeru poslali tudi oni svou zastopnike ter zahtevali osvobojenje in priključitev k Sloveniji. Kmalu nato so začele od štajerske strani in iz Medjimurja ptcdirati v Slov. Krajino jugoslovansike čete, krepko podprte od številnili zavednih domačinov (n. pr. g. Godine i. dr.), toda so prešibke. Po pardnevnean prodiranju so bile premagane, ljudstvo in njegovi voditelji pa izročeni brezobzirni niadžarst; maščevalnosti. V tem je izbruhnila na Ogrskem Jjoljševiška revolucija in Slov. Krajina je postna torišče divjanja rdečih tolp. Vso zimo in vso pomlad 1. 1919. je trajj ta križev pot ubogih Prekmurcev, le na mirovni konferenci so se sIct. zastopniki z dr. Slavičem na čelu na vse kriplje prizadevali, da ptiijre svobodo tudi Slov. Krajini. To se jim je po dolgotrajnih naporihaosrečilo in meseca avgusta 1. 1919. je vkorakala s privoljenjem antmte jugoslovanska vojska v Slov. ICrajino ter jo zasedla. S tem je H dobojevan dolgotrajni boj. Sicer je bila storjena tudi z naše strani zadnjih 10 let marsiikaka napaka, toda nobena ne zlonamerno in dai so vsi pogoji, da bo Slov. Krajilui v ipolni meri občutila ves blagosloi svojega osvobojenja. Definitivne državne mejnike t Slovenski Krajini med jugoslovansko in madžarsko državo so postavile vojašike oblasti šele v letih 1923. in 1924. Razmejitveni delegati velali so nadzorovali tudi to dokončno delo na licu mesta. Razmejitveni ikt so člani razmejitvene komisije podpisali za vse naše meje napram Madžarski šele 8. julija 1924. Tako so se v Slovenski Krajini polegli »jni valovi po štirih ali petih letih po sklenjenem miru šele ob kamaitih mejnikih. Med slikami, ki jih objavljam danes v pr<»lavo desetletnice tega osvobojenja, opozarjamo zlasti m >zgodovinsko hišo«, ki zasluži, da bi se izpremenila v nekak prekmrski muzej, kajti tu je izšla prva številka sNovin«, tu so podpisali avedmi Preimurci zahtevo po združenju .pokrajine s Slovenijo, tu js ponujal posebni madžarski kuri) J. Kleklu ;pol milijona zlatih kron če aiiu proda »Novine«, tu je bil aretiran in postavljen pred vojno sodišče J. Klekl, tu je bil skovan načrt za strmoglavi j en je boljš«tiškega režima, iz te hiše je bil izvoljen prvi slov. poslanec Slov.Erajine (J. Klekl). v tej hiši obhaja 10- odnosno 25 letnico prvi slov. list Slov. Krajine, to je »Marijin list«, ta hiša je bila polnih 18 let ogiijife in izhodišče narodne in držav^ne misli za vso Slov. Krajino. Hiša jelast Tv. Bedrnjaka iz Trnja, stanuje pa v njej že 18 let g. J. Klekl. ^ . Tipično prekmursko križno znamenje: v ozadj^u Bogojina Nova župna cerkev v Bogojini. umotvor prof. Plečnika. Prvi maturantje gimnazije v Murski Soboti, za katere eksistenco! se tako žilavo bori vse prekmursko Jjuflstvo. Prekmurske predice. Pridelovanje lanu in preja z^avzema v Slov. Krajini .še danes odlično mesto. Monaster (St. Got^arđ), središče rabskiQ Slovencev katerih se ob prevratu ni posrečilo rešiti, teU^^č so ostali .še nadalje pod madžarskim jarmom. Na levi: zgodovinska hiša Slovenske Krajine v Čren-sovcih (glej zgoraj v članku). Sv. jelena, v ospredju tipična stara prekmurska slovenska HI kmeitiška hiša. Rojstna hiša najzaslužnejšega prefkmurskcga nar. delavca J. Klekla v Krajini, župnija Tišina, okraj Mmrska Sobota. Prekmurska bivša nar. poslanca J. Klekl in L Jerič olj priliki svojega prvega odhoda v bel-grajsko nar. skupščino. Odbor prve slov. ix>sojilnice v Slov. Krajini (v Cren-sovcih) s svojim ustanoviteljem J. K lek lom v sredini. Na desni: motiv iz Slovenske Krajine; tipična cesta z drev'oredom topolov. 254 Pođ templji In pagođaml tako je naslov izretlno zanimivi in ljubeznivo ter toplo pisani knjigi, ki jo je pred kratkim izdal v znanem Herderjevem založništvu (Freiburg im Breisgau) dr. P. Klotz, nadopat samostana Sv. Peter v Solnogradu. Pisatelj je jmel že od mladih let silno nagnjenje za .jxvtovanja ter se je podal n. pr. že s 15 leti (1. 1892.) kot dijak sam v .Afriko, 1. 1912.—1916. je pa napravil veliko potovanje okrog sveta. Stroške si je kril s tem, da je pošiljal 9 listom potna pisma. To potovanje je popisal v več jako zanimivih knjigah. Kaijiga »Pod templji in pagodami«, iz katere so ,)X)snete tudi vse na.še slike, obsega jx>t .skozi Indijo, Kitajsko in Japonsko. S sijajno posrečenimi skicami nam zna pisatelj brez utrudljivega naštevanja imen in številk plastično predstaviti kraje in ljudi, zato njegove potopise toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo > za daljne tuje dežele. "Portal inđifslcega tGtnplfa Indijska svetLšča so znamenita po svoji izvirni, izredno bogati arhitekturi, ki Azbujajo občudovanje vseh pojKitniikov. Stolpi molčečnosti nanje izpostavljajo ponekod v Indiji mrtvece, ki jih že v naslednjih trenutkih .jjožro jastrebi, ki čakajo na zidovju. Na desni v krogu: Br. P. KlOtX, pisatelj knjige »Pod templji in pagodami« Sežiganje mrličcv ob Indijcem sveti reki Ganges. Na desni: Grob največjega kitajskega narodnega preroka Konfucija. 255 Grofica Cotte: Pauna-garten-Hofien-scuwangau ličerku graščaku na Fužinali pri Ljubljani, ki je nastopila uixiavno /. izixMinimi uspehi na velikih koncertih na Dunaju. Novo Kopališče v Kranjski gori ki so ga /gradili tam za vodno številnejše letovišča rje. kranjska gora je v tem |X)-gledu gotovo ena izmed naj-inicijativiiejSili slov. občin, zato je tudi naval tujcev tju vwino večji. .Na levi: f,Komar" iz Lučin naesmi, 5—5 oblika glagola, 4—6 šah. poteza, 4—7 članica družine, 5—9 hunski kralj (4. sklon). f>—7 os. zaimek, 7—9 ilovica, 8—10 žival severnih pokrajin, 9—11 mrčes. 9—12 bodeča rastlina, 10—12 plod, 10—13 sedaj (lirv.), 11—12 predlog (latinski), 11—15 žensko ime, 11—14 prvi človek, 12—15 Irdilua beseda, 12—14 oblika glagola dati, 12—15 družabno bitje (4. sklon), 13—15 semkaj (hrv,). 14—16 glasbeni izraz, 16—1 tišina, 17—19 zrak (lat.). 18—19 licm os. zaimek, 18—20 doba, 18—21 erar, 19—20 egipčanski bog, 20—21 površinska mera, 20—22 predplačilo. 21—23 pridevnik, 22—23 Tat. predlog, 22—24 žen. ime. 25—24 trdilna besedica, 23—25 del tedna, 23—26 žen. ime, 24—26 žen. ime, 24—27 kronika, 25—30 vaja, 25—26 predlog, 27—29 gaj, 29—30 os. zaimek, 29—17 kraljeva telesna straža, 35—36 kakJne barve?, 53—37 rdeča, 36—58 zdravnik ran, 37—38 igr. karta, 37—39 2 igr. karti, 38—39 predlog (hrv), 38—40 sanje (hrv.). 38—41 zimsko športno orodje, 39—41 žen. ime, 40—41 nikalnica, 40—42 del blaga, «0—43 del blaga (množina). 42—45 o«, zaimek, 42—46 moško ime, 43—44 ital. kpolnik. 44—46 len, 44—47 lena. 45—46 število, 45—47 številka, 46—47 predlog, 46—48 zaimek, 47—48 igr. karta, 48—34 jeza, 1—33 zaimek, 2—34 disciplina, 3—35 ire, 4—56 orožje (hrv.), 5—3? predplačilo, 6—3S ura (hrv.J (obrnjeno), 7—59 žen. ime, 8—40 trg. rastlina. »—41 zaimek, 10—42 - ura (hrv.), 11—43 veauik, 12—44 dolina, 15 do 45 turški velikaši, 14—46 moi (nem,, to-netako), 15—47 moli! (lat.), 16—48 ld». Za pravilno reiitev razpitnjemo: I. Savinšek: Izpod Golice. II. Levstik: Poezije I. II. III. V spodnjem kotit prinašamo reiitev uganke v it. 30. >II. Slov.c Vseh rešitev je prispelo 178. I. nagrado je dobil Arh Jovo, Mokronog. II. nagrado je dobil Dacar M., Bled. 256 Srečko Kordelič, državni prviilk, iki si je ponovilo osvojil prvejistvo Slovenije v skokih s 3 m deske s stolpa 5 in 10 m. Na desnd: S plavalnih tekem za prvenstvo Slovenije v nedeljo, dne 28. p. m.: krasen skok Kordeliča s stolpa (»lastovka naprej na glavo<). Tekme za plavalno prvenstvo Slovenije so se vršile dne 27. in 28. p. m. na novem športnem kopališču Ilirije. Tekmovala sta ^Ilirija« in »Primorje«, pri čemer je si li ri ja« po 7 letih odvzela »Primurju« dosedanje prvenstvo s 515:586 točkaiiii. Spodaj: Iva Wolfart, državna prvakinja, ki si je pri zadnjih tekmah priborila 7 prvih m6>st, med temi tudi damsko skakalno prvenstvo Slo^'ejiije. Car Berendej, (Povest iz sibirskega pragozda.) XVII. poglavje. Od vseh strani je zaidarjalo po propadanju in zanemarjenosli. Pred hišo na stopnicah je stal drug mo.ški z majhno bradico, črnolas in z namasljenimi lasmi: temu je izpod telovnika gledala čez hlače oblečena rdeča srajca; imel je svetle škornje z gladkimi golenicami — tako gizdalinski je bil opravljen, da bi se lahko takoj odpeljal kar v mesto! Stopili so k njemu, tiicli ta je smrdel po jerušu kakor sod. Vedenej Savič je prosil, naj jih naznanijo gospodarju, češ, da so ga prišli obiskat iz Krasno-jarska. ^ — Čigavi pa ste? — je vprašal črni. - — Od trgovca Ananjevih smo prišli, od Matveja Palica. — Kako pa je to, da ste prišli peš? — Ukradli so nam konje. — Glej ga no! Pa počakajte tu zunaj, grem pogledat, kje je gospodar. odšel je v hišo; sli so ostali na dvorišču, pa gledali drug drugega. Mislili so, da pridejo v bogato hišo, a namesto tega so padli v brlog! Minilo je kakih pet minut. Nenadoma so se vrata sunkoma nastežaj odprla, ko da jih je z rogom bik pahnil od znotraj. Na pragu je obstal orjaški kup mesa: s hrbtom se je težko naslonil ob podboj, z debelo šapo se je opiral ob palico, na goste pa iz-buljil s krvjo podplute oči. Glavo je imel kakor dobroraščen koštrun vso kosmato in šekasto-napol-črno, napolbelo. Zapetega kaftana se je držal puh:_, videti je bilo, da se je človek šele zbudil. Vedenej Savič se mu je do pasu priklonil. Gri-gorij z Nilko sta se držala zadaj, pa naredila še bolj globok poklon. — Dobro zdravje vam voščimo, Petra Mosejič! — je povzel poslovodja. — Kako vam kaj gre, če smem vprašati? — Kdo ste? — je ta hripavo zarenčal. — Od vašega starega prijatelja, Matveja Palica Ananjevih smo vam prinesli nizki poklon. Za poslovodjo sem pri njih, Vedenej mi je ime, če se morebiti izvolite spomniti? Od poslovodje je uprl Vabi lin izbuljene oči na oba fanta. , — In ta dva? * — To je Matvej Paličev sinček, primim. Cri» gorij. — Vedenej Savič ga je pokazal. — Ta pa je pomočnik, Nilka, prosim. — Ananjevih? Že vem! — je zahripal Vabilin. — No, pa noter stopite, če ste res prišli na obisk! Vzravnal se je, se zamajal in zaropotal g palico, ko je odkorakal naprej; močno je šepal z levo nogo. Sli so za njim posamič stopili v hišo. Notri je bilo vse prazno, ne bi mislil človek, da tu stanuje bogat trgovec. Ni bilo videti ne lepih stolov ne ogledala niti omare. Doma zbite mize, lesene klopi in kakih pet navadnih kuhinjskih stolov — to je bilo vse pohištvo. Na oknih ni bilo ne cvetic ne zastorov; tla so bila ostala neprepleskana, povsod je bilo blato in gi-ozovit prah. V vogalni sobi na mizi je stal namesto cvetic zelenkast prazen Štefan; poleg, sredi mlake, je ležal odrezan kos kruha, na krožniku je bilo nadrobljeno meso. Po njem je lazilo vse polno muh. — Sidorka! Petjka! — je zatulil gosix)dar kakor da bi bil iz pameti. — Hitro, štori, obed na mizo! Iz zadnjih vrat je planil in se urno na petah zasukal plavolas debeluh, ki je sprejel potnike. V enem trenutku je s cunjo švignil preko mize. vzel Štefan pod pazduho in že odfrčal iz sobe. Vsi so se prekrižali pred svetimi podobami. — Sedite! — je zapovedal Petra Mosejič in se zvrnil na klop. Sli so sedli; Nilka se je pohlevno prištulil v sam kot. Vedenej Savič se je ozrl po sobi in si pri^Jel gladiti brado. — No, takoj sem te spoznal! — je dejal Vabjlin: — vedno si isti, samo pleša ti je postala malo večja! — V čast si štejem, da ste se spomojili name! je odgovoril Vedenej Savič. — No, kaj pa jaz? ali sem se spremenil, kaj? Poslovodja je z očmi premeril gospodarja. Spomnil se je onega, nekdanjega Vabilina, ki je prihajal pred dvajsetimi leti v Krasnojarsko. Ta je bil za» staven mož, z lepo, mehko bradico. Videlo se je, da je prekipeval od življenjske moči; jasno so mu takrat gledale bistre oči. Kdo bi spoznal prejšnjega lepega moža v tem strašilu! (Dalj« prihodnjič.) BakroUaJc Jugoalov€tnalce ilalcarnc v Cfublfetnl