sistemi Canon prodaja -servis. IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA LETO XXIV, ŠT. 221 Gostoljubje Te dni Turistična zveza Slovenije razpošilja po turističnih društvih sirom po Slove niji nekakšno anketo, ki naj ljudi spodbudi h gostoljubnosti. Kar je enkrat prav, saj tega ni nikoli preveč. Centrale so zato, da pišejo dopise in da mislijo namesto ljudi. Če pa človek zadeve premisli s pametjo, ugotovi, da so zadeve z 'gostoljubjem zelo dvoumne. Naša Ponudba naravnih in drugih znamenitosti je pripravljena tako, da smo sicer veseli gostov, ki pridejo k nam, vendar tudi tako, da ima-nno za gosti velik kup smeti, saj je ugotovljeno, da človek s svojo dejavnostjo planet Zemlja predvsem nasmeti. Domisliti bo treba, kako bo s tem našim gostoljubjem, kajti Ljubljančani in drugi, ki k nam prihajajo, po dobri slovenski navadi, da tam, kjer se osel valja, tudi dlako pusti, ne bodo pretirano vneto pospravljali za seboj. Stroški tega smetenja gredo pač na grbo naše komunale, naša komunala pa je tista, ki vleče na splošno denar iz naših žepov, ali neposredno s položnicami ali pa preko dohodnine, kar vsi vemo, saj nam prav zdajle začenjajo pošiljati davčne položnice. Verjetno bomo morali ugotoviti, kar je stara modrost, da Bog vselej na pravem mestu roko ven moli, vendar ne zadošča samo božja roka, ki gosta potegne v vinski hram, ampak tudi vsebina hrama. Zato trdim, da potrebujemo za novo gostoljubnost nekaj predpriprav. Pa to ne velja samo za prečuden kraj, ampak tudi za vse druge. Se je že zgodilo, da so v eni naših gostiln v nekdaj cvetočem turističnem kraju naročili ju-no, kije tam nimajo, pa je gostil-ničarka pogledala, kot bi moški gost v najlepših letih proti njej nastopil z nespodobno ponudbo. V maju, mesecu ljubezni, potem ko smo z očiščevalnimi akcijami vse pospravili ali pa tudi ne, torej želimo, da nas ljudje obiščejo in spoznajo, lahko tudi po naši gostoljubnosti. Ker pa je taka dejavnost v dvojnem interesu, tistega, ki prihaja k nam, in nas, ki smo ga veseli, bomo naredili vse, da se ne bo slišalo, kako je nekdo puščal za sabo samo smeti pa nobenega tolarja. TONE JANEŽIČ MAJ 1996 TROOVINA Rim ûUH,,o«y°DEU PR VOMAJSKA GESLA? - Poslopje, kjer domuje KS Preserje Podpeč, je bilo na prvomajsko jutro popisano z živordečimi napisi. Ker nova krajevna oblast na poslopje ni izobesila državne zastave, se je najbrž nekdo nad tem silno razhudil in stene aranžiral po svoje. Ampak so bile še tisto dopoldne na sveže pobeljene. Vendar se vidi, da novi belcž ni usklajen s siceršnjo podobo stavbe, v kateri prav te dni urejajo sedež novega bre-zovškega komunalnega podjetja. OB OBČINSKEM PRAZNIKU VRHNIKE Pričeli so se Cankarjevi dnevi S 26.aprilom so se pričeli vsakoletni Cankarjevi dnevi, ki so v sklopu 10. maja, občinskega praznika občine Vrhnika. Letošnje praznovanje je še bolj slovesno, saj je 120. obletnica rojstva pisatelja Ivana Cankarja in 200 let šolstva na Vrhniki. Prireditve, srečanja in kulturni dogodki bodo potekali preko celega meseca maja ter se podaljšali do konca leta. Na dan občinskega praznika 10. maja in ob 120. obletnici rojstva »našega« Ivana Cankarja pa bo osrednja prireditev v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer bosta slavnostna govornika župan Vinko Tomšič in pesnik Tone Pavček. (S. S.) Javno podjetje na Brezovici Občinski svet občine Brezovica je na aprilski seji sprejel odlok o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja, ki se bo sprva ukvarjalo predvsem z vodovodom, kasneje pa tudi z drugimi deli, ki jih občina potrebuje za izvajanje svojih nalog. Na 8. in 9. strani predstavljamo, kaj vse obsegajo vodovodi v brezovški občini, kako jih vzdržujejo zdaj in kakšne bodo potrebe v prihodnje. Opis različnih cevovodov in vodohranov pokaže, da gre za impozanten sistem, ki potrebuje stalno vzdrževanje in obnovo. Volitve v KS Prihodnji mesec, 16. junija 1996 bodo v vrhniški občini volitve v krajevne svete. Na 20. strani objavljamo razpored volišč in člane volilnih komisij. Volitve v krajevne svete pomenijo, da se bo tudi na krajevni ravni na novo organizirala krajevna samouprava. Jasno je na-mreč,da ljudje iz kraja najbolje vedo, kakšne so potrebe pri njih. Vrhnika prečuden kraj... 10. maj, praznik občine Vrhnika in 120. letnica rojstva pisatelja Ivana Cankarja. Vsem krajanom in občanom občine Vrhnika iskrene čestitke ob občinskem prazniku. UREDNIŠTVO Zbiranje podpisov za referendum Občinski odbor Socialdemokratske stranke Vrhnika je neposredno pri občinski stavbi postavil stojnico in dežurstvo svojih članov, kjer zbirajo podpise za referendum o neposrednih poštenih volitev poslank in poslancev ter za začetek spremembe ustave »za odpoklic poslanke - poslanca«. Podpise bodo zbirali do 21. junija v času uradnih ur občine Vrhnika. (S. S.) Dr. Ivan Sedcj je predstavil delo in razstavljene slike ter kipe, ki ponazarjajo Ivana Cankarja. Za razstavo v osnovni šoli Ivana Cankarja pa so najbolj zaslužni prav gotovo Janez Sodja, ravnatelj šole, sam umetnik Janez Pirnat in umetniški vodja Bojan Novak — GALERIJA 2 Dan Zemlje 22. april je svetovni dan Zemlje. Odšli smo na deponijo Toj-nice pri Vrhniki. Tam nas je sprejel gospod Jakin in nas.popeljal po deponiji. Razložil nam je pomen odlagališča. Opazili smo več kupov smeti. Povedal nam je, da nekje odlagajo bio odpadke, drugje kovino, plastiko, gume, papir in drugo. V času našega obiska je bilo kar nekaj ljudi na deponiji in tudi strojev. Delo na deponiji je zelo naporno in neprijetno. Tudi sama sem občutila neprijetnost, saj je močno za-udarjalo. Vendar pa nam tak način dela in skrb na deponiji omogočata čistejšo naravo in prijetno bivanje v njej. Za konec ekskurzije nas je učiteljica popeljala v prijetnejše okolje pri Ribiškem domu. ČUVAJMO NARAVO!!! Maruša Ogrin, 4. b Obvestilo bralcem! Današnja številka Našega časopisa je nekaj vmesnega. Zaradi obilice aktualnega gradiva smo jo morali izdati nekoliko prej, kar pa ne pomeni, da je nismo urejali z ljubeznijo. Manjka pa seveda križanka. V naslednji številki bo spet objavljena. Tedaj bomo objavili tudi rezultate žrebanja za križanko iz prejšnje, 220. številke. Naslednja številka z junijskim datumom bo izšla predvidoma S. junija, gradivo zanjo, tako prispevke kot tudi oglase, zbiramo do 1. junija. To pomeni, da mora imeti občinski uredniški odbor na Brezovici gradivo vsaj do 31. maja, če hočejo pripraviti vse tako, kot je treba. Potem bo konec junija izšla še številka časopisa, v katerem vsako leto objavimo vse osme razrede naših osemletk. Uredništvo. PeteY prihaja Ti si Peter — Skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih in karkoli boš razvezal na zemlji bo razvezano v nebesih. Za koga od zemeljskih oblastnikov je kdaj rečenega kaj takega? In prav ta Peter — njegov naslednik Janez Pavel II. prihaja k nam. Poglavar katoliške Cerkve papež Janez Pavel II. je prav gotovo ena najuglednejših osebnosti in največja moralna avtoriteta sedanjega sveta. Za katoličane pa je tudi naslednik apostola Petra, tiste skale, na kateri je Jezus zgradil svojo Cerkev. On ima veliko odgovornost za zvestobo celotne Cerkve svojemu gospodu. V mlado slovensko državo prihaja kot naš veliki prijatelj. V času, ko nismo uživali verske svobode, nas je spodbujal k zvestobi in nam s svojim naukom dajal navodila, kako naj se odzivamo na razmere, v katerih smo živeli. Ko se je naša domovina demokratizirala in osamosvajala, nas je podpiral in zastavil svoj vpliv, da nas je mednarodna skupnost priznala kot samostojno državo. Odločilno je prispeval k temu, da smo Slovenci prvič v zgodovini enakopravno stopili v krog narodov sveta, ki imajo svojo narodnost in kulturo zavarovano z lastno državnostjo. Sveti oče nas tudi sedaj spodbuja, da v novih razmerah ostanemo zvesti krščanskim moralnim vrednotam, ki so edini zanesljivi temelj naše prihodnosti. To potrjuje tudi raznorazna propaganda proti obisku svetega očeta v naši domovini, ki v malovernih in nesamostojnih glavah dela zmedo in ljudi odvrača od tega dogodka in doživetja, ki nam ga Bog v svoji dobroti in naklonjenosti pripravlja. Vsakokrat in kjerkoli Bog pripravlja kaj velikega in dobrega za človeka, je na delu nasprotnik (SA T AN — KNEZ TEME), ki hoče zamegliti ali uničiti božji načrt. To vidimo že na začetku Jezusovega javnega delovanja, kako je v puščavi hudič poskušal na vse načine Jezusa odvrniti od projekta odrešenja. Hudi duh Jezusu ni bil kos, zato je po vstajenju Jezus s Svetim Duhom utrdil in pripravil apostole, da nadaljujejo njegovo delo. Jezus Kristus tudi danes deluje po naslednikih opostolov — škofih, zato se toliko bolj z veseljem pripravljamo in pričakujemo, ta obisk. V apostolskih de- lih beremo: »Po rokah apostolov se je dogajalo veliko znamenj in čudežev med ljudmi; in vsi so se enodušno zbirali v Salomonovem stebrišču. Od drugih se jim nihče ni upal pridružiti, ljustvo pa jih je zelo cenilo. Vse bolj je raslo število mož in žena, ki so verovali v Gospoda. In tako so prinašali bolnike na ceste ter jih polagali na ležišča in nosila, da bi se. kadar je šel Peter mimo, vsaj njegova senca dotaknila katerega izmed njih. Tudi iz krajev v okolici Jeruzalema so prihajali ljudje in prinašali bolnike in takšne, ki so jih mučili nečisti duhovi; in vsi so bili ozdravljeni. Kako da smo Slovenci tako malo podobni tem ljudem izpred dva tisoč let? Ali mislimo, da smo zdravi? Ali smo se na duhovno bolezen (slepoto, gluhoto, hromost, gobavost) tako privadili, da več ne vemo, v kakšnem stanju smo. Bog je tako dober in usmiljen, da nam prihaja naproti. Ali sem že odprl vrata Kristusu, ki prihaja? Če še ne, je še čas. Jezus nam govori: »Delajte, dokler je dan (čas)«. Kristus pošilja Petra — Janeza Pavla II., da bi nas dosegla njegova senca. Če bom ostal daleč stran, me Petrova senca ne bo dosegla. Janez Kompare Brezovica 13. SEJA OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA Nova ekonomska cena v vrtcih Konec meseca aprila je bila že 13. seja občinskega sveta Vrhnika. Kot zanimivost naj navedemo, da so seji prisostvovali vsi člani sveta, kar je postalo skoraj že v navadi. S tem pa seje sveta seveda nimajo problemov s sklepčnostjo, kot se je to dogajalo večkrat v prejšnjem skupščinskem sistemu. Svetniki so soglasno sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika, ki ima prihodke v vrednosti 841.163.361,05 SIT in odhodke 830.785.071,69 Sit, presežek 10.378.289,36 SIT pa se prenese v prihodke proračuna za leto 1995. Večjih pripomb na odlok ni bilo, ker so osnutek obravnavali že na eni prejšnjih sej. Zanimiva so bila le naslednja mnenja: - kam pelje prorast sredstev za osebne dohodke preko 100 %, investicije pa so pod 100 %; - v vsakem poročilu so podani Namesto Brumata Član vrhniškega občinskega sveta, ki bo nadomestil na tem mestu Mira Brumata, bo po volilnih rezultatih Franci Petkov-šek iz Stare Vrhnike. Več podatkov Vrhniški občinski svet ni soglašal z imenovanjem novega ravnatelja ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Aleksandra Vidmarja in z imenovanjem Janeza Kopača za ravnatelja Zgodovinskega arhiva, dokler o tem ne prejme več podatkov. Občine, ki so soustanoviteljice teh zavodov, morajo potrditi ta imenovanja. Pri Aleksandru Vidmarju se je zataknilo tudi zato, ker sta kolektiv in strokovno vodstvo regionalnega zavoda proti temu imenovanju. Komisija za vojaške nepremičnine Vrhniški občinski svet je na zadnji seji za člane komisije za nepremičnine bivše JLA, s katerimi upravlja ministrstvo za obrambo, imenoval: Andreja Šebenika, Toneta Jesenka, Tomaža Meseca, Igorja Novljana, Slavka Gut-nika in Borivoja Terčelja. podatki za različne postavke, bolj primerno bi bilo da bi bile postavke v poročilih vedno iste, kar bi svetnikom omogočilo lažjo primerjavo; - pri prekoračitvi posameznih postavk v proračunu bi moral svet dati soglasje. Svetniki so razpravljali tudi o delitveni bilanci med občino Vrhnika in Borovnica. Predlog in iniciativa je vodila občino Vrhnika ter na podlagi kriterijev prišla do delitvenega razmerja premoženja na 83 % za občino Vrhnika in 17 % za občino Borovnica. Predlog je bil soglasno sprejet tudi s tem, da se pogajanja pričnejo čimpreje, vse spore in različna stališča pa naj bi reševali postopno. Tako sta na potezi v občini Borovnica komisija za delitveno bilanco in v občini Vrhnika odbor za gospodarstvo, finance in proračun, da pričneta z usklajevanjem in delitvijo premoženja bivše občine Vrhnika. Zanimiva razprava se je razvnela pri potrditvi cen za vzgoj-novarstvene storitve v VVZ Vrhnika. Svetnikom je bil podan predlog za 18,6 % povečanje ekonomske cene za vzgojnovar-stvene storitve v vrhniških vrtcih. Tako naj bi se cena v jaslih iz sedanjih 28.740,00 SIT povečala na 34.080,00 SIT in za predšolske otroke iz 22.840,00 SIT na 27.080,00 SIT, s tem da prispevek staršev ostane 55 % od ekonomske cene, občina pa 45 %, tudi najnižji prispevek staršev 4.750,00 ostane po predlogu isti. Obrazložitev predloga sta podali ravnateljica VVZ Antonija Kuc-ler Matilda Hafner in Ljubica Lukan, vodja oddelka za družbene dejavnosti. Obe sta poudarili, daje povečanje cen nujno za nemoteno poslovanje vrtcev, saj je stara cena v veljavi že leto dni, osebni dohodki staršev po statistiki pa so se povečali za 18,6 %. Cene so dvignili tudi drugi vrtci po Sloveniji, predvsem na podlagi priporočil Ministrstva za šolstvo in šport, da se cene uskladijo in valorizirajo pri prispevkih staršev. V razpravi je sodelovalo kar nekaj svetnikov, ki so izrazili pomisleke k povečanju cen, predvsem k večjemu prispevku staršev. Vprašanje je tudi, kako bo s 1.9.1996, ko vrtci odprejo vrata v novo sezono? Ali bo to vplivalo na manjši vpis v vrtce? Mnenja so tudi bili, da je potrebno starše sproti obveščati o vseh spremembah cen ter ostalih statusnih spremembah. Predvsem pa jih moti velik dvig cene 18,6 % ter dvig osebnih dohodkov 26 %, čeprav je bila inflacija dosti nižja, vsaj po podatkih. Na koncu so svetniki sprejeli predlog povečavanja ekonomske cene v vrhniških vrtcih. Nato so svetniki poslušali poročilo o sedanjih aktivnostih plinifikacije na Vrhniki ter si ogledali idejni projekt izgradnje pli-novodskega omrežja za Vrhniko, (več posebej). Na samo poročilo ni bilo pripomb, soglasno pa je bil sprejet idejni projekt plinifikacije mesta Vrhnika in obrobnih naselij z faznim pridobivanjem izvedbenih projektov za nadaljevanje plinifikacije. Svetniki so tudi z zanimanjem prisluhnili informaciji o poteku aktivnosti za izgradnjo nove osnovne šole. Več o teh aktivnostih dosedaj in v naprej vam posredujemo posebaj. Sama informacija je bila sprejeta tudi z mislimi, da se bodo vsa vprašanja in problemi okoli izgradnje nove šole obravnavala na sejah sveta. Naslednja točka dnevnega reda »Volitve in imenovanja« je bila umaknjena z dnevnega reda in preložena na naslednjo sejo, ko bo odbor za družbene dejavnosti uskladil še nekatere predloge kandidatov. S.S. OBVESTILO Občinska uprava Vrhnika obvešča, da bodo od 1. 6. 1996 dalje uradne ure za stranke spremenjene tako, da bodo organizirane tri dni v tednu in sicer: v PONEDELJEK in v PETEK od 8.00 do 13.30 in v SREDO od 8.00 do 11.30 in od 13.00 do 16.30 Sprejemna pisarna bo odprta za stranke vsak delovni dan od 7.30 dalje. OBČINSKA UPRAVA VRHNIKA Kdaj dela banka? Svetnik Rus Jožef je na seji občinskega sveta dne 9. 11. 1995 postavil naslednje VPRAŠANJE: Na pobudo občanov sprašujem, če lahko občinski svet vpliva, da bi Ljubljanska banka na Vrhniki spremenila delovni čas, kajti le-ta je za občane neprimeren, saj je v soboto zaprto, čez teden zapirajo že ob 16.30. Občani, ki hodijo v službo v Ljubljano, ne morejo urejati bančnih zadev v matični občini. ODGOVOR JE POSREDOVALA LJUBLJANSKA BANKA — NOVA LJUBLJANSKA BANKA, d.d., LJUBLJANA Uprava Nove Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana je 3. 7. 1995 sprejela sklep o spremembi poslovnega časa poslovalnic N-LB, d.d., ki je bil sprejet na osnovi temeljitih analiz potreb naših strank in vsebine sobotnega dela, ki kaže na pretežno ukvarjanje z enostavnimi transakcijami plačilnega prometa, ki jih občani lahko opravijo tudi na druge načine. Pred podrobno predstavitvijo novega poslovnega časa, zaradi napačne navedbe v vprašanju člana občinskega sveta, bi vas radi obvestili, da našim strankam nudimo uporabo sodobnih bančnih storitev, ki imetnikom tekočega računa omogočajo urejanje denarnih zadev tudi zunaj poslovnega časa in celo ob nedeljah in praznikih. Bančni avtomati, pismo zaupanja, plačilne kartice in telefonska banka — Teledom so pridobitve, ki omogočajo uporabo nekaterih najpogostejših bančnih storitev, ne da bi obiskali banko. Z njimi smo vam za dvig gotovine, plačilo položnic in drugih obveznosti, polog gotovine na račun, plačevanje blaga in storitev, telefonsko preverjanje stanja, vezavo tolarskega ali deviznega depozita in še vrsto drugih opravkov na voljo 24 ur na dan vse dni v tednu. Poslovni čas Poslovalnice Vrhnika je od 17. 7. 1995 takle: pon., to., četr., petek od 8. do 11.00 in od 14. do 17. ure sreda od 8. do 11. ure in od IS. do 18. ure V banki menimo, daje nov poslovni čas za komitente sprejemljivejši od prejšnjega. Seveda pa je ob tem potrebna določena stopnja pripravljenosti uporabe sodobnih oblik bančnega poslovanja, ki nadomeščajo prihod v banko in zaradi katerih je poslovanje z njo preprosto in manj zamudno. Pavle Martinuč direktor podružnice OBVESTILO Upravna enota Vrhnika obvešča, da bodo od 1.6. 1996 dalje uradne ure za stranke spremenjene tako, da bodo organizirane tri dni v tednu in sicer: v PONEDELJEK in v PETEK od 8.00 do 13.30 in v SREDO od 8.00 do 11.30 in od 13.00 do 16.30 Sprejemna pisarna bo odprta za stranke vsak delovni dan od 7.30 dalje. UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Za organizacijo vzgoje in varstva otrok starosti od 1 do 3 let bo Vzgojnovarstvena organizacija Antonije Kucler Vrhnika v skladu z 18. členom Zakona o vrtcih odprla več VARSTVENIH DRUŽIN Ta oblika vzgoje in varstva se izvaja na domu in jo lahko opravlja vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu (ali zasebni vzgojitelj) in ima v skladu z normativi in standardi zagotovljen prostor in opremo. Vse informacije zainteresirani lahko dobite v VVZ Antonije Kucler Vrhnika, tel. 754-207 ali na Občini Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti, tel. 755-121. Za izvajanje programov za predšolsko vzgojo, za organizacijo enot VVZ A. Kucler Vrhnika, občina Vrhnika NAJAME ALI KUPI HIŠO ALI VEČ STANOVANJ na območju občine Vrhnika 1. Stanovanja morajo biti vsaj dvosobna in imeti urejene sanitarije. 2. Prednost imajo pritlična stanovanja s telefonom. Ponudbe, ki naj vsebujejo podatke o lokaciji, kvadraturi, kvaliteti, rokih in cenah oddaje ali prodaje stanovanja ali hiše, pošljite do 30. maja 1996 na naslov Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Informacija o plinifikaciji Vrhnike in idejni projekt Začetek plinifikacije sega v leto 1990. Najprej je bil zgrajen odcep iz Podčela do glavne regulacijske postaje pri Ščetinami. Tam se tlak plina zniža na 1 bar. Plinovod se nato nadaljuje mimo naselja Vrtnarija ob bivši železniški postaji po Jelovškovi ulici in nato po Tržaški do IUV in Mlekarne. Plinovod Podčelo - Ščetinama in regulacijske postaje so last Petrola oziroma po novem Geoplina Ljubljana. Cevovod od regulacijske postaje do IUV in Mlekarne pa naj bi bil last Geoplina, občine Vrhnika in IUV. Plinifikacija Vrhnike seje pričela s priključitvijo naselja Vrtnarija preko regulacijske merne postaje. V naselju Vrtnarija je preko glavne kotlovnice priključenih 130 stanovanj. V tem naselju je priključenih tudi 57 stanovanj individualno. Na ta cevovod je priključena obrtna cona pod Hruševco, kjer je do sedaj izvedenih 21 priključkov, 5 pa jih plin že uporablja. V letu 1995 je bil izdelan idejni projekt plinifi- kacije mesta Vrhnika z obrobnimi naselji (Stara Vrhnika, Verd, Janezova vas, Sinja gorica). Idejni projekt je bil pregledan in recenziran v februarju 1996. V lanskem letu je bil po tem projektu izveden plinovod od predvidene MRP Jelovškova čez dvorišče PC Loka. Iz tega cevovoda je bil izveden priključek za Mercator, sodišče in cvetličarno. Tudi čez Robovo cesto je bil napravljen priključek, tako da je sedaj možna priključitev stanovalcev na tej ulici do okrepčevalnice Bar 3. V jeseni leta 1995 je bila naročena MRP (merilno regulacijska postaja) Jelovškova, ki naj bi se začela postavljati v aprliu 1996. Za nadaljevanje plinifikacije je potrebno dokončati izgradnjo MRP Jelovškova. Za nadaljno izgradnjo plinovoda po Vrhniki pa bi bilo potrebno naročiti projekte in zato smo pripravili predlog fazne izgradnje plinifikacije Vrhnika. Ta idejni-fazni projekt se sestoji iz 4 faz, ki so med seboj povezane, tako da mora biti narejena obvezno prva faza, ki pogojuje nadaljno izgradnjo ostalih treh faz. Šele nato pa bodo možne razširitve plinifikacije proti Stari Vrhniki, Verdu, Borovnici in Logu - Dragomerju. Projekt naj bi bil izveden v 6 letih, vendar je realno računati glede na finančne težave in druge probleme 10 let. PREDLOG FAZNE IZGRADNJE PLINOVODNEGA OMREŽJA ZA MESTO VRHNIKA 1. Faza (mestno jedro, območje Tržaške do IUV in Cankarjevega trga) Področje plinifikacije (zanka K) - Stara cesta od sv. Lenarta do Ceste gradenj - Cesta gradenj - Krpanova ulica - Poštna ulica - Krožna pot - Cesta 6. maja - Na zelenici - Tržaška c. od IUV do Cankarjevega trga Objekti predvideni za plinifikacijo - cca 60 enodružinskih stanovanjskih hiš - cca 250 stanovanj v blokih - hotel Mantova - KZ Mlečna restavracija - samski dom - PTT - Dom Karla Grabeljška -SPIZ - banka - Mercator - Zdravstveni dom - Dom Ivana Cankarja - TVD Partizan - obe šoli - občina - Črni orel 2. faza (Breg, POC, nova šola) Področje plinifikacije (zanka M) - Partizanski tabor - Delavsko naselje - Na livadi - Ob izviru - Travniška ulica - V zatišju - Jelovškova ulica - Ob progi - Sivkina ulica - Možinova ulica - Kolodvorska ulica - Opekarska cesta - Mokrice - Rožna ulica - Kuclerjeva ulica Objekti predvideni za plinifikacijo - cca 240 enodružinskih stano- vanjskih hiš - servis Renault - gostilna Simon - KZ Vrhnika - servis Petrola ob KZ - trgovina Kotnik - PAP - skladišče LIKO - Mavrica - POC (25 priključkov že) - Kotlarna za Vrtnarijo (400 kWže) - trgovina na Vrtnariji (že obratuje) - nova osnovna šola 3. Faza (Vas, Hrib) Področja plinifikacije - Na klisu - Gradišče - Stara cesta (del) - Cesta 6. maja (del) - Voljčeva cesta - Kurirska pot - Idrijska cesta - Pri lipi - Ob potoku - Ob Beli - Kolesarska pot - Med vrtovi - Pot k studencu - Prisojna pot Objekti predvideni za plinifikacijo - cca 250 enostanovanjskih hiš - cca 550 stanovanj v blokih - Dom upokojencev - Pekarna - Žito mlin - Iskra antene - Droga - Cerkev sv. Pavla - VVZ Hrib - gostilna Turšič 4. Faza (Nova vas, Janezova vas) Področje plinifikacije - Mrakova cesta - Usnjarska cesta - Pot v Močilnik - Prečna pot - Kopališka ulica - Ribiška pot - Ob igiršču - Ob Ljubljanici - Lošca - Sušnikova cesta - Cesta krimskega odreda - Brigadirska cesta - Cesta na polju - Ledina - Pionirska cesta - Kačurjeva cesta - Cesta na barju - Čolnarska cesta - Kotnikova cesta - Janezova cesta - Cankarjevo nabrežje - Sternenova cesta Objekti predvideni za plinifika' cijo _ j - cca 220 enosanovanjskih M» ktivnosti za izgradnjo nove šole V skladu s sklepi občinskega sveta z dne 1.2.1996 sta župan in občinska uprava nadaljevala z aktivnostmi za izgradnjo nove osnovne šole, Podpisana je kupoprodajna pogodba za odkup površin na Robovi cesti (zemljišča s pare. štev. 2658/3 b. travnik, 2658/4 njiva, 2658/5 b. travnik, 2658/6 njiva, 2658/11 b. travnik in .370 gospodarsko poslopje) v skupni izmeri 30.000 m ter plačana polovica dogovorjenega zneska. Razpisan je bil vabljeni projektni natečaj za pridobitev urbanistične in arhitektonske rešitve za novo osnovno šolo s pripadajočimi športnimi igrišči in športno dovrano. Zupan je s sklepom imenoval ocenjevalno komisijo, ki sojo sestavljali: Predsednik: dr. Branko Stanov-nik Člani: Brane Jereb, Anton Škof, Janez Sodja, Boris Hadalin Za strokovnega poročevalca je bil imenovan dr. Igor Kalčič. V razpisnem roku je prispelo 5 elaboratov, ki so označeni z zaporednimi številkami kakor so prispeli in sicer: -št. 1, šifra AD PIRUM - št. 2, šifra SOLA-R - št. 3, šifra 93661 - št. 4, šifra ENAJSTA ŠOLA - št. 5, šifra ODISEJ Komisija je ugotovila, da vseh 5 natečajnih elaboratov vsebuje obvezne sestavne dele, tako formalne kot tudi vsebinske in s tem sodeluje in konkurira pri nadaljnjem ocenjevanju. Na prvem skupnem sestanku ocenjevalne komisije 18.4. je poročevalec podal splošno oceno o vsebini prispelih natečajnih del po naslednjih kriterijih: - urbanistična zasnova - funkcionalna zasnova - arhitekturna zasnova Nato je komisija izoblikovala še dodatne pogoje in kriterije ocenjevanja natečajnih elaboratov: - urbanistična zasnova * navezava na fiziognomijo in organizem Vrhnike * vmestitev šole z dvorano na podano parcelo * organizacija dohodkov, dovozov in parkiranja * povezava zasnove s krajinskimi elementi - arhitekturna zasnova * funkcionalnost objekta, delov objekta in sklopov * fleksibilnost zasnove šole, dvorane in igrišč * oblikovanje objektov (šolsko poslopje, dvorana) * orientacija posameznih enot po triadah * položaj centralnih prostorov v strukturni zasnovi * odnos med lokalnim in sodobnim oblikovanjem - krajinsko parkovna zasnova * hortikulturna ureditev celotne parcele * smiselnost vmestitve igrišč, internih površin šole Po tako postavljenem sistemu kriterijev so ostali v nadaljni obravnavi naslednji natečajni elaborati: št. 1 šifra AD PIRUM št. 4 šifra ENAJSTA ŠOLA št. 5 šifra ODISEJ Na drugem sestanku komisije dne 24.4. je komisija na osnovi že postavljenih kriterijev soglasno odločila in prav tako soglasno podelila naslednje nagrade: 1. Prvo nagrado prejme elaborat št. 4 ENAJSTA SO L A Avtorji: PR1MIS VRHNIKA d.d. Avlor arhitekture: Igor Frelih dia Sodelavec: Matjaž Zorman gr.teh. Urbanisitčna zasnova: Tatjana Slavec dia Mirjam Melink dia Tatjana Marolt dia 2. Drugo nagrado prejme elaborat št. 1 AD PIRUM Avtor: Alojzij Drašler dia Konzultant: Sonja Zaje dia Statika: Janko Mele dig 3. Tretjo nagrado prejme elaborat št. 5 ODISEJ Avtor-mcntor: Peter Gabrijelčič dia Sodelavci: Jurij Mcgušar dia Jure Balentin stud.arh Gašper Demšar stud.arh Robert Klun stud.arh Rupert Gole stud.arh Urbanizem: Branka Bercc dr.urb, in reg.pl. Energetike: Aljoša Pajk Zdravstveni vidik: Polona Berce dr.med Natečajna projekta SOLA-R in 93661 prejmeta odškodnino po razpisanih natečajnih pogojih. Komisija je v oceni elaborata št. 4 ENAJSTA ŠOLA zapisala: »Natečajni projekt ENAJSTA ŠOLA predstavlja uspel poskus urbanizacije degradiranega in neurejenega predela Vrhnike, obrobja centralnega dela naselja, ki ga danes označujejo zapuščeni vojaški objekti kot proizvodno obrtna cona in barjanski travniki ter njive. Projekt jasno definira in diferencira funkcionalne sklope, zunanjih in notranjih prostorov, jih smiselno povezuje in vmešča v naravni in kulturno krajinski prostor. Obenem je nakazana ločenost javnih in internih prostorov šole, torej dejavnosti, ki so namenjene internim šolskim aktivnostim in rekreaciji. S tem v zvezi je predlagana možnost direktnega a povsem ločenega dostopa iz parkirišč do večnamenske telovadnice, s čemer se dajansko odpira možnost uporabe tega objekta tudi v času, ko je šola zaprta ali fizično ločena in jo tako lahko uporablja najširša skupnsot Vrhnike in okolice. Funkcionalno deluje šola z vsemi svojimi sestavnimi deli skladno s predlagano funkcionalno shemo in programskimi zahtevami ter površinskimi normativi. Osrednji, asimetrično postavljeni vstopni del v šolsko zgradbo, poleg glavnega, predvideva tudi stranski, ločen vhod za zaposlene, kar predstavlja kvaliteto v uporabnem smislu. Zazeljcn bi bil še sekundarni vhod za učence na drugi strani objekta. Gospodarski in utili-tarni, servisni del šolskega kompleksa je smiselno vkomponiran v kompozicijo notranjega ustroja projekta ob večnamenski telovadnici. Kompozicijsko predstavlja razvejana postavitev in struktura ustvarjanja po-samznih bolj ali manj zaklučenih ambientov, ki nakazujejo avtonomnost posameznih triad, šc posebej prve. Jasno je nakazana in poudarjena glavna, asimetrično postavljena os kompozicije, kjer dobi vhodni stolpič vlogo osrednje točke centra, okoli katerega se zbirajo posamezni arhitekturni sklopi. Stolpič hkrati ustvari vso simboliko poudarjenega vhoda. Kompozicijska zasnova je v bistvu kompaktna, kar omogoča krajše in ugodnejše funkcionalne povezave, obenem pa tudi racionalnejšo energetsko in ekološko izrabo. Pri vsem tem pa ostaja nedorečena teoretična in praktična pravilnost orientacije učilnic. V arhitekturno oblikovanem smislu projekt uspeva interpretirati pravo mero v odnosu med oblikovanjem večnamenskega pro-storninsko prevelikega objekta in samim šolskim poslopjem. Tu ne gre zgolj za prilagajanje avtohtonost, čeprav je tudi prisotno, temveč za prefinjeno vnašanje svežih potez današnje najsodobnejše arhitekture. Natečaj-no delo ENAJSTA ŠOLA je skrbno in profesionalno obdelan projekt, ki obeta ob zahtevah in priporočilih natečajne komisije tudi enakovredno realizacijo projekta v nadaljevanju.« Na seji občinskega sveta dne 25.4.1996 so občinski svetniki sprejeli informacijo o zaključku vabljenega projektnega natečaja. Potrdili so tudi nadaljni plan aktivnosti: - izvede se razstava nagrajenih del na natečaju za arhitektonsko urbanistično rešitev; - dokonča se zazidalni načrt ter organizira javn arazprava (zbiranje pripomb) - župan imenuje odbor za koordinacijo med projektantsko skupino in investitorjem - koordinacija z Ministrstvom za šolstvo in šport za pridobitev sklepa o sofinanciranju (uskladitev investicijskega programa in projektov) - izdelava tehnične dokumentacije: projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo (PGD in PZI). Pripravila: Ljubica Lukan Vir: Zapisnik o delu ocenjevalne komisije za natečaj o urbanistično arhitektonski rešitvi nove osnovne šole na Vrhniki PRIMIS VRHNIKA, d.d. NATEČAJ ZA IZDELAVO ARHITEKTONSKO- URBANISTIČNE REŠITVE ZA NOVO ŠOLO VRHNIKA Firma Primis Vrhnika, d.d., je bila pozvana, da se udeleži natečaja za izdelavo arhitek-tonsko-urbanistične rešitve nove šole na Vrhniki. Nalogo smo prevzeli zelo resno in se v Firmi dogovorili o ekipi, ki naj bi jo realizirala. Vodja projekta je bil Frelih Igor, dia s sodelavcem Matjažem Zormanom. Ekipa je delala na dveh ravneh, in sicer arhitektonski del in urbanistični del. Urbanistični del so reševale: Tatjana Slavec, dia, Mirjam Melink, dia, Tatjana Marolt, dia. Kljub temu, da smo kot firma Primis Vrhnika, d.d., ravno v tem času dobili v izdelavo projekt scene za obisk papeža na lokaciji Postojna, ki nam je zaradi izredno kratkega roka vzel veliko časa, je firma z veliko vnemo, delom in znanjem svojih sodelavcev to nadoknadila in končala natečaj v določenem roku. Seveda smo zelo ponosni in veseli, da je komisija izbrala našo rešitev pod šifro »Enajsta šola« kot najboljšo in nam dodelila prvo nagrado. Tak uspeh je bil možen z intenzivnim delom cele ekipe, ki ni gledala na uro. Vsi so deležni priznanja, vendar moramo dati posebno pohvalo vodji projekta Igorju Frelihu, dia. Za Primis Vrhnika, d.d., je ta uspeh dodatna spodbuda za nadaljnje delo in zagotovilo, da imamo v firmi strokovnjake za reševanje in izvedbo zahtevnih projektov ter obvladujemo tehnologijo, ki je za take projekte nujno potrebna. Direktor Igor Novljan Projektna skupina iz Primisa, z projekt direktorjem Igorjem Novljanom, ŠOLE. kije dobila prvo nagrado za idejni NOVE VRHNIŠKE Poskrbite za svoj gozd Žled in sneg sta v letošnji zimi povzročila veliko škode v nižje ležečih gozdovih. V čistih smrekovih gozdovih, starih od 15 do 45 let, so razmere ponekod prav katastrofalne. Najbolj kritično stanje je ob železniški progi Ljubljana - Trst. Gozdarski predpisi zahtevajo od lastnikov gozdov, da bi ti morali pospraviti poškodovano drevje do 1. aprila. Dejansko se do tega roka ni dalo veliko narediti, saj je dela onemogočala letošnja dolgotrajna zima. Zato pa je sedaj nastopil resnično zadnji čas, da lastniki poskrbe za svoje prizadete gozdove. V kolikor se v najkrajšem času ne bo začela sanacija poškodovanih smrekovih gozdov, se nam obeta izbruh lu-badarja. Taka gradacija pod-lubnikov nato traja več let. Škoda po podlubnikih pa je lahko prav tako velika kot po žledu. Na bolj občutljivih legah pa lahko prav podlubniki do konca uničijo poškodovane smrekove gozdove. V interesu vseh lastnikov je da: - pregledajo ( v kolikor tega niso storili že gozdarji) predvsem tiste gozdove v katerih je več smreke. V primeru odkritih poškodb naj se povežejo z svojim revirnim gozdarjem. - po opravljenem odkazilu naj lastniki v najkrajšem možnem roku prično z sanacijskimi deli (sečnja, izvlek lesa). Nadalje naj lastniki poskrbe za čimprejšnji odvoz posekanega lesa z ka-mionske ceste. - lastniki morajo prvenstveno odstraniti podrto drevje z gozdnih vlak. Tako bodo lahko prišlii do svojih parcel tudi drugi lastniki gozdov, ki uporabljajo te vlake. - sečišča, kjer se je izvajala sečnja, je potrebno urediti. To pomeni, da je potrebno vrhače in veje iglavcev zložiti v kupe, ki so na vrhu pokriti z drobnimi vejami. Panje smreke in bora je potrebno olupiti. Prav tako je potrebno razrezati in zložiti v kupe tudi odlomljenc vrhove tistih smrek, ki jih sicer ne bomo posekali. - mlade nagnjene smrečice je včasih smotrno ponovno naravnati in jih podpreti z leskovimi rogovilami. Ta ukrep izvajamo predvsem pri drevescih naravnega nastanka. - pospravljen gozd bo potrebno med letom večkrat pregledati, če se v njem morda niso začeli pojavljati podlubniki. Gozdarji smo v ogroženem področju sicer postavili večje število pasti, vendar lahko pride do pojava pod-lubnikov, tudi če so pasti postavljene. Darko Jerina Zavod za gozdove Volk je tu! Dobrodošel spet doma, bi lahko zapisali ob vesteh, da seje letošnjo zimo v gozdovih za Ljubljanskim vrhom spet pojavil volk. Volk je živalska vrsta, ki mu je bila po človekovi zaslugi pripisana zelo nehvaležna vloga. Že pravljica o Rdeči kapici ga usodno zaznamuje s povsem napačno predstavo. In prav zaradi teh napačnih predstav ter slabega poznavanja naravnih zakonitosti, je bil volk v preteklosti tudi v Sloveniji skoraj iztrebljen. V gozdovih za Ljubljanskim vrhom so zadnje volkove odstrelili v začetku osemdesetih let. Od tedaj te živalske vrste v naših krajih ni bilo več. Volk spada v skupino velikih zveri, kamor sodita še medved in ris. Zveri so pomemben naravni regulator staleža rastlinojedih živali. Gozdarji vemo, da je tudi zaradi odsotnosti volka v naših krajih prišlo do prevelike številčnosti jelenjadi in srnjadi. Zato je bil naravni razvoj gozdov moten, ponekod pa tudi onemogočen. Zato gozdarji toplo pozdravljamo vrnitev volka v naše gozdove in hkrati upamo, da tu ni samo na obisku ampak bo tu tudi ostal. Z njegovo prisotnostjo bo sča- Najhujše škode so običajno v dnu vrtač. Pogosto se pojavljajo »totalke«. Tak primer je bil tudi na parceli, last g. Medica. Lastnik je med prvimi posekal poškodovano drevje. V dneh pred prvim majem pa je parcelo po navodilih gozdarjev ponovno pogozdil z sadikami bukve, javorja, jesena, lipe in češnje. soma gotovo prišlo tudi do bolj uravnoteženega razvoja gozdov. Nekateri lovci konkurence pri lovu prav gotovo niso veseli. Volk je namreč zelo dober lovec in bo namesto njih uplenil prenekaterega srnjaka ali jelena. Ekološko bolj osveščeni lovci pa so volka veseli. Vedo, da je volk najboljši trener naše velike rastlinojede divjadi. S svojo neizprosno trdo vzgojo, kjer se vsaka napaka takoj smrtno kaznuje, bo sčasoma iz današnje že precej pomehkužene populacije srnjadi in jelenjadi nedvomno uspel vzgojiti novo, v biološkem smislu močno in vitalno populacijo srnjadi in jelenjadi. Z naraščajočo naravovarstveno zavestjo so tudi drugi spoznali, da so vse živalske vrste nujno potrebne za nemoteno delovanje narave. Hkrati je bilo ugotovljeno, da so se zaradi številnih človekovih posegov v naravo možnosti preživetja nekaterih izmed njih močno poslabšale. Postale so ogrožene. Tako je tudi z volkom. Ugotovljeno je, da Volk ne ogroža -volk je ogrožen Zato je bil v letu 1993 z uredbo zavarovan. Tako volka ni več dovoljeno loviti, ubijati, zastrupljati, prodajati in preparirati, ter namerno vznemirjati v njihovem naravnem okolju.. Janko Vidmar Zavod za gozdove VOJAŠNICA IVAN CANKAR NA RASKOVCU Srečanje vojakov, borcev, veteranov in taboriščnikov Vojašnica Ivan Cankar na Raskovcu je bila v petek, 26. aprila gostiteljica tradicionalnega srečanja vojakov vojašnice, borcev NOV, veteranov vojne za samostojno Slovenijo in ostalih gostov. Srečanja so se udeležili tudi številni taboriščniki, saj je bila obenem tudi otvoritev razstave slik »Slovenci v taboriščih med NOV«. Po kratkem kulturnem programu je navzoče pozdravil poveljnik 54. oklepno mehanizirane enote polkovnik Bojan Končan, ki je med drugim poudaril: »Veseli smo obiska številnih gostov v naši vojašnici, predvsem Otvoritev razstave »Slovenci v Cankar na Raskovcu. 120. obletnica rojstva pisatelja Ivana Cankarja Cankarjevi dnevi Občinski praznik Program prireditev, srečanj in kulturnih dogodkov 10.5. ob 10. uri Zaključna slovesnost 19. vseslovenskega tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje - podelitev zlatih plaket učencem in dijakom 10.5. ob 20. uri Moje delo je knjiga ljubezni, odpri jo, domovina, umetniško besedo iz del Ivana Cankarja je pripravil in jo bo predstavil dramski igralec Tone Kuntner, predstava Mestnega gledališča ljubljanskega; slavnostna govornika bosta župan občine Vrhnika, Vinko Tomšič in pesnik Tone Pavček Cankarjev dom 11.5. ob 18, in 20.30 uri Pomladni gala koncert Praznik filmske glasbe Dirigent: Marko Fabiani Cankarjev dom 16.5. ob 18, uri Omizje: Cankarjeva knjižnica - odprto ali zaprto okno v svet Cankarjeva knjižnica 22.5. ob 19. uri Koncert Glasbene šole Vrhnika ob 20-letnici delovanja Cankarjev dom 24,5, ob 20. uri Pogovor z rojaki: Večer z dramskim igralcem Vrhničanom Janezom Bermežem, pogovor o življenju in delu Cankarjev dom 31.5. ob 19. uri Krst pri Savici, pesnitev dr. Franceta Prešerna -upodobitev Milogoj Dominko Cankarjev dom predstavitev knjige založbe Humar 21.6. ob 18. uri Srečanje prijateljev knjižnice v Cankarjevem lazu VABLJENI! OBČINA VRHNIKA taboriščih v NOV« v kasarni Ivan borcev, veteranov in taboriščnikov, saj smo se vsi borili za samostojno Slovenijo. Skozi vso slovensko zgodovino si je slovenski narod prizadeval pridobiti samostojnost. Pred 55 leti ste se ne glede na nazorske pripadnosti z orožjem uprli sovražniku, kije hotel pokoriti slovenski narod. Ta tradicija seje nadaljevala v letih 1990 in 1991, ko se je tudi ves slovenski narod ne glede na takratne strankarske razprtije odločno postavil v bran slovenski samostojnosti. Čeprav nekateri trdijo, da je bila samo desetdnevna vojna slovenskih teri-torialccv, vendar pa sta upor in priprave na vse to trajala dalj časa in to bo potrebno priznati tudi v nekaterih glavah naših politikov. Bistvo pa je bilo v tem, sa smo skupno izbojevali svojo samostojnost ter s tem uresničil vse zgodovinske želje Slovencev.« Nato besedo prevzela članica komisije za bivše politične zapornike, interniranec in druge žrtve nacifašizma Ivanka Žagar Milovanovič, ki je predstavila Slovence in njihovo trpljenje v taboriščih sirom Evrope v času NOV. Več o tem je napisano posebej v okviru. Obenem pa se je zahvalila vodstvu vojašnice in občini Vrhnika, da so omogočili postavitev razstave v sami vojašnici ter v kulturnem domu Karla Grabeljška na Vrhniki. Ob vsem tem se moramo vsi zavedati, predvsem mlajše sedanje generacije, da je v koncentracijskih taboriščih padlo na tisoče Slovencev, ter da so se v njih dogajala številna grozodejstva, ki so ostala kot del najčrnejše zgodovine vsega človeštva, je dejala. Vendar pa to ni izučilo nekaterih politikov, saj smo doživeli v sedanjem času, v naši neposredni bližini Bosni, številna taborišča kot so Omarska, Manjača, Tr-nopoljc in druga, kjer so se izkazali težki nacionalisti nekdanjih jugoslovanjskih republik. Nato je spregovoril predstavnik muzeja sodobne zgodovine, ki je odprl razstavo fotografij o trpljenju Slovencev v koncentracijskih taboriščih v času upora proti okupatorju. Fotografijsko gradivo predstavlja slike iz številnih taborišč, kjer je bilo največ trpečih Slovencev, kjer so pustili tudi največ življenj: Rab, Go-nars, Rižana, Renicci, Mauthausen, Dachau, Auschwitz, Ra-vennsbruck, Buchenwald. Po otvoritvi razstave so si vsi navzoči ogledali bojno tehniko 54. oklepno mehaniziranega bataljona ter se v vojaški jedilnici pogovorili o dogodkih, ki so Slovenijo pripeljali v samostojnost. S.S. Srečanje borcev in občanov Ob Dnevu upora, 27. aprilu,je Združenje borcev in udeležencev NOB Vrhnika v Ribiškem domu na Vrhniki pripravila srečanje borcev in občanov. Čeprav vreme ni bilo naklonjeno praznovanju, se je srečanja udeležilo kar precej borcev Vrhnike in Borovnice, predstavnikov obeh vojašnic na Vrhniki ter ostalih gostov in občanov. Za kratek kulturni program je poskrbel oktet Raskovec. Vse navzoče sta pozdravila najprvo predsednik združenja borcev NOV Vrhnika Franc Passeta ter župan Vrhnike Vinko Tomšič. Franc Passeta je v kratkih besedah poudaril pomen srečanja: »Spoštovani občani in tovariši! Zbrali smo se, da se v prijetnem družabnem vzdušju spomnimo na zgodovinske trenutke pred 55 leti. Takrat je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je povedla Slovence na upor proti okupatorju, ki sije razdelil našo zemljo z namenom, da nas zbriše z zemljevida. Naš upor je v zavezništvu z drugimi protifašističnimi silami v svetu, po težkih štirih letih uspešno pripeljan do zmage. To je bil odločujoči čas v boju Slovencev za svoj obstoj in teritorialno integriteto. Odprl je možnosti, da smo petdeset let pozneje, spet z upornim posegom, postali samostojna država. Dosegli smo to, dar so si naši predniki pred stoletjem lahko predstavljali le v sanjah.« S. S. 14. OTROŠKA PETKOVSKOVA LIKOVNA KOLONIJA Učenci 11 osnovnih šol slikali po Vrhniki V petek 26. aprila je v organizaciji osnovne šole Ivana Cankarja potekala žc 14. otroška li-kovan akolonija na Vrhniki. Pod vodstvom likovnega pedagoga Dušana Muca je na različnih mestih po Vrhniki slikalo okoli 50 mladih slikarjev iz 11 osnovnih šol. Tema slikanja, mladih slikarskih umetnikov, jc bila Vrhnika z vso njeno prihodnostjo in lepoto. Tako so se slikarji neposredno vključili v praznovanje 120. letnice Cankarjevega rojstnega dne ter seveda vseh praznovanj v občini Vrhnika. Čeprav jc mlade umetnike ves dan motil dež, so z vso zagnanostjo in umetniško žilico upodabljali posamezne vrhniške motive. Svoja dela pa so nato v popoldanskem času razstavili v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivan Cankar, kjer je bila tudi uradna otvoritev Petkovškovc likovne kolonije. Prava umetniška dela so razstavili vsi udeleženi kolonije,in sicer iz naslednjih osnovnih šol: dr. Ivana Korošca - Borovnica, Jože Kraje - Rakek, 11. maj - Grahovo, Šmartno pri Litiji, Prcserje, Horjul, Črni Vrh nad Idrijo, 8. talcev - Logatec, Log-Dragomer, Tabor - Logatec in Ivan Cankar Vrhnika, tako razredna, predmetna stopnja kot učenci oddelka vzgoje in izobraževanja Pod-lipa. Na otvoritvi razstave je bil kratek kulturni program glasbene šole Vrhnika. Vsi udeleženci kolonije, mladi umetniki in njihovi mentorji so prejeli priznanje za sodelovanje na 14. likovni koloniji, katere je podelil vodja kolonije Dušan Muc. Vse prisotne pa je nagovorila pomočnica ravnatelja Marina Blatnik-Mohar ter med drugim poudarila: »Slikati in risati - pravzaprav bi to vsakdo rad znal. To je zadovoljstvo, v katerem je dovoljeno marsikaj, kar ponuja domišljija. Veselje do estetskega in lepega je globoko vsajena v nas vseh. Petkovškova likovna kolonija omogoča spodbujanje in negovanje otroške likovne kreativnosti. Že 14. leto zaporedje povabila likovno občutljive in nadarjene učence in njihove mentorje v svet umetniških dejavnosti. Če smo leta 1993 za temo ustvarjanja izbrali Barje, naslednje leto izvire Bistre na robu kraškega in barjanskega sveta, lani vzdušja in okolja šolskih stavb Vrhnike skozi čas, pa so se letos te likovno privlačne teme zlile v eno samo, v temo Vrhnika. »Prečudna si, če te gledamo od daleč in malo zviška, da te imamo celo pred seboj, kakor na dlani«, je zapisal Jože Rode v besedilu k vabilu na letošnjo kolonijo. To želimo posebej občutiti letos, ko Vrhnika praznuje. V tem šolskem letu bomo obeležili 120 - letnico rojstva Ivana Cankarja in 200 - letnico šolstva na Vrhniki. Zato imajo slike, ki ste jih danes naslikali mladi ustvarjalci prav poseben pomen in posebno mesto v okviru razstav in dejavnosti, kijih prirejamo v počastitev teh praznikov.« S tem je bila razstava tudi uradno odprta in bo na pogled do 13. maja 1996. (S.S.) Mladi umetniki, udeleženci že 14. otroške Petkovškove likovne kolonije so pozorno poslušali umetnike vrstnike na instrumentih ter hkrati obljubili udeležbo že na jubilejno 15. kolonijo drugo leto. Slovenci v taboriščih med NOV Na tisoče in desettisoče Slovencev je okupator prizadel na različne načine. Posebno krut je bil nemški okupator, kije imel v načrtu popolno uničenje Slovencev. Trdno je verjel v Hitlerjeve ideje iz knjige »Mein Kampf«, da bodo po nemški zmagi Slovani gnoj za razvojjilemenite germanske rase. Že aprila 1941. leta je začel preganjati ljudi iz njihovih domov. Prve žrtve so bile na Štajerskem in Gorenjskem intelektualci: predvsem prosvetni delavci, duhovniki in drugi izobraženci ter narodno zavedni Slovenci. Prve skupine ljudi (več kot 17.500 Slovencev) so poslali v južne kraje bivše Jugoslavije in to v Srbijo, Bosno, Hrvaško in manjše število v Makedonijo. V jeseni pa so prišli na vrsto obmejni kraji Posavja in Obsotelja. Več kot 45.000 ljudi so pregnali v razne nemške pokrajine, največ v Šlezijo in Saško. Na njihove domove so naselili Kočevske Nemce. Skozi presclit-veno taborišče Rajhenburg (Brestanica) je v enem letu odšlo v izgnanstvo več kot 40.000 Slovencev. Izgnanec so naselili v barake, stare gradove, v večja zapuščena poslopja, ali pa so jih razde-iili na kmetije. Bili so brezplačna delovna sila nemškemu gospodarstvu. Italijanski okupatorje tudi kmalu po zasedbi ljubljanske pokrajine pokazal svoj pravi obraz, ki so ga primorski Slovenci poznali že dolga leta pod Italijo. Zaradi preganjanja vsega, kar je bilo slovenskega, je več tisoč Slovencev zbežalo v bivšo Jugoslavijo, seveda največ v Slovenijo. V raznarodo-valni politiki je bil Musso-lini vzor celo Hitlerju. V Ljubljani so Italijani ustanovili vojaško sodišče, ki je sodilo več kot 13.000 Slovencem. Izreklo je veliko število smrtnih obsodb, dosmrtne ječe, dolgotrajnih zaporov in razne druge kazni. Italijani so zelo mučili ljudi na Primorskem. V razna taborišča internacije in ženske zapore so poslali nad 36.000 Slovencev. V Prekmurju, ki ga je okupirala Madžarska, si je ta izdelala svoj sistem preganjanja in kaznovanja. S streljanjem in obešanjem aktivistov OF je hotela v kali zatreti odpor Slovencev. Posebno seje maščevala priseljencem Primorcem, ki so prišli po prvi svetovni vojni kot kolonisti v Prekmurje. Cele vasi je poslala v koncentracijsko taborišče v Ša-rvar. Okupatorji so si izmislili še druge načine nasilja nad prebivalci, npr. pošiljanje ljudi v delovna taborišča, v konfinacijo itd. Po zbranih podatkih jc bilo več kot 219.000 Slovencev prizadetih z raznimi kazenskimi ukrepi okupatorjev. Ker je razstava namenjena prikazu trpljenja slovenskih ljudi v koncentracijskih taboriščih, moramo postve-titi o tej instituciji več pojasnil. Pred drugo svetovno vojno je malo kdo vedel za koncentracijska taborišča, čeprav so jih ustanovili Angleži v burski vojni skoraj pred sto leti. Toda ta taborišča ne bi bila sinonim za najhujši zločin nad človekom, če se ne bi bila pojavila Mussolini in Hitler s svojima fašističnima režimoma v drugi svetovni vojni. Posnemali so jih ;adžari, Hrvati (NDH) in drugi fašisti. Prva nemška KL so organizirali SA in SS in segajo v čas še pred Hitlerjevim prevzemom oblasti v Nemčiji. Pozneje so taborišča ukinili in organizirali znana taborišča: Dachau (1933), Sachenhausen (1936), Buchenwald (1937), Mauthausen in Flossenburg(1938), Ravens-brdck (1939), ki je nastal iz prejšnjega ženskega taborišča Lichtenburg. Med vojno pa je bilo ustanovljenih še na desetine taborišč, ki so imela veliko število podružnic. Tako je bilo v Nemčiji in v okupiranih državah več kot 1.100 koncentracijskih taborišč. Nova taborišča so se gradila predvsem na Polskem: Auschwitz, Gross-Rosen, Lu-blin, Treblinka, itd., v Avstriji Gusen, v Franciji Na-tzweiler-Struthof, v Nemčiji: Neungamme, Bergen-Bel-sen, Dora-Northausen. KL so se gradila tudi v Litvi, Latviji, Estoniji, Norveški, Češki. V Trstu so ustanovili v jeseni 1943 Rižarno, kjer je umrlo tudi veliko število primorskih aktivistov OF in drugih zavednih Slovencev. V Rižarni so imeli krema-torij. Skozi italijanska, nemška, madžarska taborišča in Jasenovac je šlo več milijonov ljudi, med njimi tudi 57.633 Slovencev, kar je zelo visoka številka spričo tedanjega števila prebivalcev Slovenije. V Italijanskih koncentracijskih taboriščih je bilo največ Slovencev na Rabu, v. Gonarsu, Renicciju, Vis-cu, a v nemških v Maut-hausnu, Dachavu, Ausch-witzu, Ravensbrucku, Bu-chwaldu. Heinrich Himmler, vodja SS in nemške policije, je imel vsa pooblastila tretjega rajha za upravljanje z življenji in smrtjo interniran-cev. Imel je ogromen štab z mnogimi uradi, oddelki in pododdelki, ki so snovali nova taborišča, usposabljali komandante in druge visoke funkcionarje za delovanje v drugih taboriščih, režime v vseh in v posameznih taboriščih, prodajo delovne sile raznim tovarnam, gradbiščem in drugim podjetjem, ki so plačevali delo in-ternirancev. Razporejali so taborišča na kategorije in sicer na koncentracijsko, uničevalno in delovo taborišče. Vendar so bile pravzaprav pomešane vse kategorije, kajti cilj vseh je bil mučenje in uničevanje ljudi. Morda je razlika samo v tem, da so v koncentracijskih taboriščih umirali počasneje, a v uničevalnih taborih so ljudi ob prihodu masovno ubijali -zastrupljevali s plinom in zažigali v krematoriju, na primer v Auschwitzu, kjer so dnevno zažgali v petih krematorijih do 12.000 ljudi. Masovno so ubijali Jude, ki so jih po posebnem železniškem tiru pripeljali v taborišče naravnost pred plinske komore in krematorije. Posebno poglavje so bili zdravniški poskusi - vivaek-sperimente. V nemških taboriščih je bilo poleg težkega dela, lakote, mraza, vročine, bolezni, najhujše psihično mučenje in teptanje človeškega dostojanstva. Tako usodo so doživljali tudi italijanski interniranci na Rabu, kar dokazuje visoko število mrtvih otrok, žensk, starčkov in drugih. Režim v italijanskih taboriščih je imel druge specifičnosti. Vsem pa je skupno, da je nacifašizen s svojimi koncentracijskimi taborišči hotel uničiti ljudi, ki so se mu kakorkoli upirali in se niso hoteli ukloniti njihovi volji. Ivanka Žagar Milovanovič OTVORITEV RAZSTAVE DEL AKADEMSKEGA SLIKARJA JANEZA PIRNATA Kulturno-umetniška smetana na Vrhniki V ponedeljek 6. maja je bila v Osnovni šoli Ivana Cankarja otvoritev razstave del akademskega slikarja Janeza Pirnata. Ta dogodek je pritegnil številne znane gledališke, glasbene in slikarske umetnike ter bivše in sedanje politike, ki so prišli na otvoritev slik in kipov, ki predstavljajo pisatelja Ivana Cankarja. V večnamenskem prostoru je Pred številnimi gledalci Komorni orkester Glasbene šole Vrhnika izvedel kulturni program. Učenke osmega razreda so predstavile svojo osnovno šolo ter odrecitirale eno izmed Cankarjevih del. Ravnatelj Osnovne šole Ivan Cankar Janez Sodja pa je v nagovoru ob tej priložnosti med drugim poudaril: »V dneh, ko se spominajmo našega rojaka Ivana Cankarja je prav, da se njemu v spomin in nam v opomin zgodi nekaj lepega. Na naši šoli boste danes lahko doživeli kulturni trenutek, ki našim učencem, mojim kolegom in meni veliko pomeni. Ogledali si boste Cankarjeve portrete in kipe, ki predstavljajo le majhen del vsega tistega, kar je do danes ustvaril akademski slikar Janez Pirnat. Kriv je šah ali bolje, ljubezen do kraljevske igre. Nedavno tega smo v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki organizirali slovensko šahovsko prvenstvo. Naši učenci so pod mentorstvom učiteljev likovnega pouka pripravili razstavo na temo »šah«. Med gosti in občudovalci likovnih del učencev naše šole je bil tudi gospod Boris Kutin, ki je bil še posebej navdušen nad izvirnimi otroškimi umetninami. Ob kavi, ko je pogovor o šahu že zamrl, sva se pogovarjala tudi o šoli, o naših načrtih in željah. Praznovanje treh obletnic, 30. letnice šole s prilagojenim programom, 120. letnice rojstva Ivana Cankarja in 200. letnice šolstva na Vrhniki, hkrati razveseljuje in obvezuje Vrhničane in še posebej Pedagoške delavce šole, ki ponosno nosi ime Ivana Cankarja. Rodila se je ideja, da bi morda gospod Boris v šolo pripeljal kakšnega svojega prijatelja, umetnika - slikarja ali kiparja, ki ima tudi sam rad Cankarja, kije »delal Cankarja«. Tako je v šolo prišel gospod Janez Pirnat, umetnik in človek, ki niti za trenutek ni podvomil o primernosti publike, verjel je, da se otroci znajo obnašati, verjel je, da naši otroci znajo ceniti lepo in dobro in res je tako. Mislim, da je na ta način umetnost približal otrokom, skoraj v roke jim jo je dal. Vsak dan stotine naših učencev zre v lik Ivana Cankarja, občudujejo črte in sence, ki jih je na lica portretov umetnika tako vešče začrtala in vklesala roka drugega umetnika. Prepričan sem, da nikdar ne bodo pozabili te razstave, saj smo jo postavili v pravem času na pravo mesto. Upam, da bodo tudi v prihodnje v naši šoli še kdaj razstavljali umetniki. Gospodu Pirnatu se najlepše zahvaljujem, daje danes s svojimi »Cankarji« med nami. Zahvalil bi se rad tudi fantom iz ljubljanskega Cankarjevega doma, ki so pomagali postaviti razstavo, še prav posebej pa GALERIJI 2 in gospodu Bojanu Novaku za pomoč in svetovanje pri organizaciji in izvedbi vseh prireditev, ki bodo potekale na šoli. Potem, ko si boste ogledali razstavo Janeza Pirnata, si lahko ogledate tudi dela udeležencev letošnje, že štirinajste Petkov- škove likovne kolonije in portrete, ki so jih narisali gojenci dnevnega centra de Bussenkamp iz Nizozemskega mesta Hengello.« Nato pa je povabil vse goste v avlo osnovne šole na otvoritev razstave. O delu in življenju Janeza Pirnata je spregovoril akademski slikar dr. Ivan Sedej. Predstavil pa je tudi samo razstavo, ki ponazarja zadnja dela slike in kipe Ivana Cankarja v njegoyi svojstveni podobi. Cankarja so upodabljali mnogi umetniki, vendar je slikar in kipar Pirnat uporabil svojo tenkočut-nost in vso umetniško žilico, da so nastale pričujoče slike. Sam slikar Janez Pirnat pa je na koncu otvoril razstavo ter se zahvalil osnovni šoli za res izjemen pristop in razumevanje pri postavitvi razstave. Se posebno pa seje zahvalil Bojanu Novaku (Vrhničan Galerija 2) za vso umetniško podporo šoli ob postavljanju razstave. Ob vsej tej svečanosti in res pravemu umetniškemu užitku in dogodku, ne morem mimo dejstva, da sem imel občutek, da sem v centru kulturnega hrama Ljubljane, Cankarjevemu domu. Prav je, da se kultura prenaša tudi na druga mesta, da umetniki doživljajo vrhunce tudi na »podeželju«. Vsi prisotni gostje so to dokazovali ter obenem tudi dokazali, daje Cankar še vedno med nami - Vrhničani. S.S. Takole pa je Cankarja upodobil »znan - neznan« mladi umetnik. Ob dnevu odprtih vrat kasarne Ivana Cankarja na Raskovcu je potekalo tudi državno prvenstvo v platničnem maketarstvu, imenovano T ANKET A 96. Številni izdelovalci maket iz cele Slovenije so razstavljali svoje izdelke na temo tanki, bojna vozila oktopnih enot in dogodkov iz znanih tan-kovskih bitk. Zanimive makete, ki so bile skoraj resnične, le v pomanjšani obliki, sije ogledalo veliko število obiskovalcev. ..¡5*. % Pogled na številne znane obraze, ki so se udeležili otvoritev razstave v osnovni šoli Ivan Cankar. PoT K Trojici 16 »VftHNt RA te\./fax.753 3J7 TRANSPARENTI DAN ODPRTIH VRAT VOJAŠNICE IVAN CANKAR Vožnja s tanki čisto zastonj Janez Pirnat Kipar Janez Pirnat je bil rojen v Ljubljani 25.IX.1932. Oče, pokojni Nikolaj Pirnat, je bil znani slovenski risar, ilustrator, grafik, slikar in kipar, profesor na ljubljanski akademiji. Mati Nada Kraigherje pisateljica. Prvi pouk v risanju in modeliranju je dobil pri očetu, po njegovi smrti pa v delavnici kiparja Jakoba Savinška. Po končani gimnaziji je začel s študijem arhitekture, nato pa s študijem kiparstva na ljubljanski akademiji, kjer je leta 1959 diplomiral. Študij je nadaljeval na specialni šoli za kiparstvo pri profesorju Karlu Pu-trihu in kasneje na Institutu za sociologijo in filozofijo v Ljubljani pri profesorju Borisu Ziherlu in profesorju dr. Stanetu Mikužu in ga končal z nalogo »Slovenska oblika impresionizma v delu Ivana Groharja« (1964). Sodeloval je pri začetkih revije za kul- Akademski slikar in kipar Janez Pirnat turo in družbena vprašanja »Problemi« in bil dve leti njen odgovorni urednik. Studijsko se je izpopolnjeval na potovanjih po Italiji, Franciji, Švici, Nemčiji, Belgiji, Nizozemski in Sovjetski zvezi. Leta 1967 je prejel Fordovo štipendijo in delal eno leto v Združenih državah Amerike. Prvič je javno razstavljal v Idriji leta 1951. Nato pa na vrsti samostojnih razstav sirom po Sloveniji. V tujini je samostojno razstavljal v Parizu 1970, v Vidmu 1972, v Bruslju 1970, 1973, 1977, v Bazereuthu 1980, v Zuerichu 1982, v Gorici 1983 in v Trstu 1984. Udeležil se je mednarodnih kiparskih simpozijev v Portorožu 1965, v Prilepu 1968, v Lipici 1980 in v Vas-vieres v Franciji 1983. Večja kiparska dela in spomenike je postavil v Ljubljani, Celju, Kanalu ob Soči, Novi gorici, Idriji, v Prevojah pri Domžalah, v Umagu in v Lipici. Njegova dela so v raznih javnih in zasebnih zbirkah doma in v tujini. Leta 1966 je prejel drugo nagrado za ilustracijo pesmi Li-Tai-Poja na Beograjskem knjižnem sejmu. Leta 1979 je prejel nagrado Vstaje slovenskega naroda za kiparstvo. Leta 1984 je prejel Zupančičevo nagrado mesta Ljubljana za kiparstvo. Dela in živi v Ljubljani, Rimska c. 9 ter na Siparju v Istri (Savudrija). 9. JUNIJA PRIDITE K SV. TROJICI Pri Sv. Trojici bo 9. junija v spomin na stodvajsetletnico Cankarjevega rojstva maša ob 15. uri za njegovo dužino. Maševal bo urednik radia Ognjišče FRANCI TRSTENJAK. Po maši bo na prostem pred cerkvijo zabavno kulturni program. Peli in igrali nam bodo GAŠPERJI IVO HUDNIK DOMŽALSKI PEVSKI ZBOR, KI GA VODI VRHNIČAN KARLI LESKOVEC, in bodo peli tudi pri maši ter oktet RASKOVEC Prireditev s SREČELOVOM bodo vodili sodelavci radia Ognjišče. IZKUPIČEK JE NAŠ PRISPEVEK ZA NOVE ZVONOVE V ŽAŽARJU. Za lačne in žejne bo poskrbel FRANCI PIŠEK — PIZZERIJA BOTER in naše pridne gospodinje s špehovkami, pecivi... Pričakujemo vas! Organizator: SKD Vrhnika V sklopu prireditev »Cankarjevih dnevov« je vojašnica Ivan Cankar na Raskovcu na široko odprla vrata v soboto 4. maja 1996 za vse obiskovalce. V sami kasarni si je bilo moč ogledati opremo in bojna sredstva vseh enot, ki so stacionirane v njej. Še posebno z zanimanjem so si obiskovalci ogledali bojno tekmo 54. oklepno-mehanizira-nega bataljona, predvsem tanka T-84 ter druga transportna vozila. Preko celega dneva si je kasarno ogledala veliko število Vrhničanov ter drugih občanov sosednjih občin. Na vojaškem vadbišču ob znani tankovski cesti, skoraj že na Stari Vrhniki, pa se je veliko število obiskovalcev lahko popeljalo s tankom T-84 in enim transportnim vozilom. Vožnje s tanki so bile zelo zanimive, saj so vozniki pokazali vso veščino obvladovanja tehnike vožnje po velikem blatu, vodi in strminah. Zanimanje je bilo ogromno, tako da so tanki »brezplačne« vožnje komaj premagovali. Vojaki kasarne Ivan Cankar so tako še enkrat dokazali, da imajo vedno bdprte roke, da se znajo približati krajanom in občanom, da njihova oprema ni neka vojaška skrivnost, ampak da je vse od nas ljudi, le upravljanje je v njihovih rokah, ki so strokovnjaki na tem področju. S.S. Zanimanje za vožnje s tanki na vadbenem poligonu je bilo veliko, tako da so tanki komaj zmogli popeljati vse, ki so želeli. Tank premaga tudi ovire blato, vodo in velike strmine z nenavadnimi potniki- »civilisti« »OJ, SINKO MOJ, ZAKAJ SI POREZAL MLADA DREVESA, NEDOLŽNA MLADA DREVESCA OB POTI? KAJ NE VEŠ, SINKO MOJ, DA JE SMRTNI GREH, POREZATI MLADA DREVESA OB POTI, VELIKI SMRTNI GREH ZOPER SEDMO ZAPOVED BOŽJO?« Ivan Cankar: Moje življenje »ZAKAJ« se sprašujemo tisti, ki smo v petek, 12. aprila, letos posadili mlada drevesa ob poti na Sv. Trojico, in vsi ljubitelji narave. VENEC H GROBNICI NA DRČI-Točno pred 51. Ieti6. maja 1945je bila Vrhnika osvobojena tuje okupacije. Ta dan je bil dolga leta tudi občinski praznik, sedaj pa sovpada s praznovanjem Cankrajevih dni. Borci občinske organizacije ZZB NOV Vrhnika na ta dan že vrsto let polagajo venec h grobnici na Drči. Tako so tudi letos na dan osvoboditve Vrhnike 6. maja položili venec in se za kratek hip spomnili na dogodke pred 51. leti ter na vse padle občane, ki so padli v bojih narodnoosvobodilne borbe, ali so bili žrtve tistih težkih časov. ( S.S.) POLICIJSKA POSTAJA VRHNIKA Dvakrat večje območje Pogovarjali smo se s komandirjem vrhniških policistov Zdravkom Godnjavcem. Takole je povedal. V prejšnji številki »Našega časopisa« smo bralce seznanili s Projektom Policija na lokalni ravni. Zanima nas, kako kot komandir gledate na Projekt, kot Policijska postaja v občini Vrhnika? «Po novi organizaciji enot policije v UNZ Ljubljana oziroma projekta Policija na lokalni ravni, ne moremo več govoriti o »Policijski postaji v občini Vrhnika«, temveč o Policijski postaji Vrhnika, ki ima svoje delovno območje v sedanjih občinah Vrhnika, Borovnica in Logatec. To pomeni, da PP Vrhnika sedaj neposredno opravlja naloge policije na dvakrat večjem območju, na katerem živi okoli 30.000 prebivalcev. Glede na specifične varnostne, geografske in druge kriterije pa na območju občine Logatec v sklopu PP Vrhnika deluje kot notranja organizacijska enota Policijski oddelek Logatec, ki ima podobno organizacijsko postavitev in tehnično infrastrukturo. Vprašali ste me, kako kot komandir gledam na Projekt Policija. V novi organiziranosti PP imam več in še bolj odgovorne naloge, ki mi vzamejo tudi precej prostega časa, vsaj sedaj v začetku izvajanja projekta, ko se srečujemo z začetnimi in nepredvidenimi težavami. Kljub temu ne morem na projekt subjektivno gledati s te strani. Mislim in prepričan sem, da je Projekt dober. Izjajajoč iz smotra in cilja projekta, ki naj bi prinesel večjo učinkovitost policije, tesnejši stik z občani, večje zaupanje občanov do policije, oziroma nasploh ugodnejše varnostne razmere in v upanju, da bo resnično tako, projekt popolnoma podpiram. Prepričan sem, da ga bomo tudi učinkovito izvajali, saj imamo za to vse pogoje: sposobne starešine in policiste. Ob pričakovani selitvi v boljše in funkcionalnejše prostore in izpopolnitvi tehnične opreme bomo cilje še lažje dosegli.« Kako ste sedaj v novi reorganizaciji organizirani na Policijski postaji Vrhnika? »PP Vrhnika spada po kriterijih v II. kategorijo policijskih postaj, po delovnem področju pa gre za »splošno PP«. V UNZ Ljubljana so organizirane tudi posebne in kombinirane PP. PP Vrhnika ima z oddelkom Logatec po novi sistemizaciji 49 delovnih mest, torej znatno več, kot pred Projektom. PP Vrhnika ima sistemiziranih 32 delovnih mest, in sicer: 1 komandir PP, 2 pom. komandirja PP, 2 vodje policijskega okoliša, 4 policiste-kriminaliste, 5 dežurnih policistov, 5 vodij patrulj, 9 policistov, 1 pomožni oskrbnik premoženja, 2 administrativni referentki in 1 snažilko. PO Logatec ima sistemiziranih 17 delovnih mest, in sicer: 1 komandir PO, 1 pom. komandirja PO, 1 vodja policijskega okoliša, 2 dežurna policista, 5 vodij patrulj, 5 policistov, 1 ad-ministr. referentko in 1 čistilko. Seveda ta delovna mesta še niso zasedena. Trenutno imamo na Vrhniki zasedenih 27 delovnih mest, v Logatcu pa je že polna zasedenost, torej 17 delovnih mest. Sama organiziranost izgleda približno takole: Komandir PP je odgovoren za stanje na celotnem območju PP in PO, komandir PO pa je odgovoren za stanje na območju oddelka. Ostale tri starešine so odgovorne za posamezna področja dela: promet, javni red in mir, kriminaliteta, mejne zadeve in tujci. Na policijskih okoliših, ki so se do sedaj imenovali varnostni okoliši, opravljajo naloge tri vodje policijskih okolišev. Vsak je odgovoren za svojo občino po sedanji organizaciji lokalne samouprave. Imajo predvsem preventivno funkcijo. Dežurni policisti sprejemajo stranke, prijave po telefonu, dajejo informacije občanom, sprejemajo pošto in depeše ter komunicirajo s patruljami. Pri tem jim je v veliko pomoč OKC UNZ Ljubljana, kamor lahko občani kličejo na tel. št. 92. Za preprečevanje in odkrivanje kriminalitete so sistemi-zirana in tudi že zasedena 4 delovna mesta policistov-krimina-listov, ki delujejo na območju PP in PO in pretežno opravljajo delo v civilni obleki. Vodje patrulj vodijo delo v prometnih patruljah in patruljah za vzpostavljanje in vzdrževanje JRM. Organizirano imamo najmanj eno patruljo, 24 ur na dan. Ob vikendih in konicah deluje več patrulj. Policisti so člani patrulj, opravljajo pa tudi opazovalno službo v mestu Vrhnika in Logatec, občasno pa tudi v Borovnici. Službo opravljajo peš in med drugim MOJA DEŽELA - LEPA UREJENA IN CISTA Ocenjevanje okolice javnih zgradb in stanovanjskih objektov Turistično društvo Blagajana Vrhnika se v letošnjem letu ponovno vključuje v vseslovenski projekt Moja dežela - lepa, urejena in čista. komisija turističnega društva, ki ima na skrbi lepše okolje v našem kraju, bo zbirala predloge za vzorno urejeno okolje stavb v vsej občini Vrhnika in na argonavtskem sejmu podelila priznanja. Zaradi širokega območja in ker je lepo urejenih vrtov, balkonov itd. vedno več, naprošamo bralce Našega časopisa, da nam pri izbiri pomagajo tako, da izpolnijo naslednjo anketo: NAJBOLJ UREJENE ZGRADBE V OBČINI VRHNIKA SO: (naziv, naslov) 1................................................... 2................................................... 3................................................... Za okolje moteči so po mojem mnenju naslednji objekti: 1................................................... 2................................................... 3................................................... Anketo oddajte ali pošljite do 31. maja 1996 na naslov Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika skrbijo tudi za mirujoč promet. Na določenih ulicah za mirujoč promet skrbijo tudi občinski redarji. Za tehnične zadeve je odgovoren pomož. oskrbnik premoženja, za delo v administraciji pa skrbijo tri administrativne referentke.« Po sistemizaciji vam pripada več policistov. Kako računate, da jih boste pridobili in za katere naloge jih boste uporabili? »Res je, da nam je nova sistemizacija prinesla več delovnih mest kot stara, vendar moram pojasniti, daje bila stara sistemizacija popolnoma neustrezna. S takim številom policistov nismo mogli več zagotavljati varnosti, kot bi si želeli sami, pa tudi občani. Ob upoštevanju skupnega števila obravnavanih zadev na PP Vrhnika in PO Logatec bomo kot enota v problematiki takoj za mestnimi PP, verjetno tudi pred PP Domžale. To pa Projekt ni predvidel tako, da se s številom policistov ne gre pohvaliti. Sicer pa bomo stanje analizirali po enem letu. Predvsem vidim določen problem na področju kriminalitete, saj je trend porasta števila kaznivih dejanj evidenten in piedvidevam okoli 800 kaz. dejanj letno, kar pa je za 4 kriminaliste preveč. Kako bomo pridobili policiste: računam na dodelitev policistov iz Tacna in kadrovanje iz vrst pomožnih policistov, ki služijo vojaški rok na PP, doma pa so iz našega območja. Jasno je, da mlade policiste najprej uspo- Komandir Policijske postaje Vrhnika Zdravko Godnjavec. sobimo za manj zahtevna dela. Ne pričakujem, da bi nam UNZ dodelila že izkušene policiste, saj nimamo možnosti reševanja stanovanjskih problemov. Ostane nam tako samo kadrovanje iz našega okolja. Dodeljena pa nam bo najmanj ena policistka, ki jo do sedaj še nikoli nismo imeli«. Zanima nas tudi delovanje policije v občini Borovnica? »Ocenili smo, da lahko zagotavljamo varnost v Borovnici iz Vrhnike tako, da tu nismo predvideli policijske pisarne. Lansko leto je bil sicer v Borovnici večji pojav mladoletniškega vanda-lizma, vendar smo vse storilce odkrili in jih ovadili pristojnim organom. Zagotavljam pa, da se bomo pogosteje pojavljali v Borovnici in reševali probleme. Vseskozi se bo tu nahajal tudi novi vodja policijskega okoliša. Odločitev, da v Borovnici ne bo policijske pisarne, je sicer potrjena, z varnostno problematiko pa se ta možnost lahko zopet odpre.« Tudi v Blatni Brezovici je bilo veselo Vsak se rad poveseli. Zato smo v Blatni Brezovici tudi letos pripravili zabavo, ki jc bila namenjena predvsem materam, seveda pa so bili dobrodošli tudi vsi drugi. Organizator večera, Kulturno društvo Blatna Brezovica, je vse matere že ob vstopu prijetno presenetilo s podarjenimi nageljni. Večer smo pričeli s krajšim kulturnim programom, ko so se obiskovalci lahko nasmejali dvema skečema, prisluhnili pesmicam naših mlajših krajanov, resnejšim recitalom slovenskih pesmi o materah ter zvokom harmonike, ki nas je spremljala skozi ves večer. Da pa je večer potekal čim bolj dinamično, smo pripravili tudi kviz, v katerem je sodelovalo osem naključno iz- branih obiskovalcev, ki smo jih razdelili v štiri pare. Kviz je potekal v dveh delih (polfinale in finale), pari pa so morali odgovarjati na vprašanja o sedanjosti in preteklosti Blatne Brezovice, slovenski in svetovni politiki, slovenski glasbeni sceni, športu itn. Po «vročem boju« smo dobili zmagovalca, ki pa z odra ni odšel le z ustnim potrdilom, daje zmagovalec, temveč tudi z bogato nagrado, prav tako, kot tudi vsi drugi trije pari. S kvizom smo sklenili »uradni del«, večer pa smo ob dobri hrani, pijači in glasbi ter, kar jc najpomembnejše, ob prijetnem vzdušju, končali šele v zgodnjih jutranjih urah. Ob tej priložnosti naj se še enkrat zahvalimo vsem pokroviteljem, brez katerih nam ne bi uspelo organizirati prijetnega večera. To so bili: DVETJE DARILA KARMEN, VRHNIKA, GOSTILNA MAROLT, DRENOV GRIČ, GOSTIŠČE GODEC, BOROVNICA, Taverna Papalina, Sinja Gorica, Cankarjev hram, Vrhnika. KD Blatna Brezovica Tanja Gostiša POMLADNI GALA KONCERT Praznik filmske glasbe KOMORNI ORKESTER VRHNIKA MEŠANI PEVSKI ZBOR MAVRICA ŽENSKI PEVSKI ZBOR CONCINITE LOGAŠKI OKTET Dirigent: MARKO FABIANI Solist: Tomaž PLAHUTNIK Zbor pripravila: Darinka FABIANI Večer povezuje: Jure SESEK SOBOTA, 11. maj 1996, ob 18. in 20.30 Cankarjev dom, VRHNIKA Predprodaja vstopnic: Agencija PAV, Cankarjev trg 4, tel. 755-375 Zveza kulturnih organizacij Vrhnika Policist naj bi se približal občanu, odnosno bil prisoten v svojem okolišu. Kako bo v praksi to izvajano? »Omenil sem že, da imamo si-stemizirane 3 vodje policijskih okolišev (VPO), ki bodo delovali v treh policijskih okoliših, ki so zaokrožena geografska in hkrati varnostna celota, pokrivajo pa se tudi z novimi lokalnimi skupnostmi — občinami. Če je bil dosedanji vodja varnostnega okoliša policist univerzalec, ki je opravljal vse policijske naloge, sedaj živimo, da novi VPO postane specializiran policist, ki se ne bo ukvarjal z vsemi policijskimi nalogami, temveč bo velika večina njegovih nalog povsem preventivne narave. Zveni sicer malo futuristično, dejstvo pa je, da bo policija morala svoje naloge preusmeriti ne samo v represijo, temveč bo morala dajati pred njo poseben poudarek preventivnim nalogam. Želimo, da se bo VPO v največji meri približal ljudem, jim pomagal in svetoval. S tem si bo pridobil zaupanje občanov, s tem pa bo delo precej lažje. Seveda pa tu ne gre za približevanje občanom samo vodij policijskega okoliša, temveč vseh policistov. To bomo vsekakor dosegli z učinkovitostjo in profesionalnostjo. Občane bi na tem mestu obvestil, da bo na policijskem okolišu Vrhnika deloval na VPO Škoda Marjan, na policijskem okolišu Borovnica Jereb Vili in na policijskem okolišu Logatec Omer-zel Miroslav. Na te VPO se lahko občani obračajo za pomoč že sedaj.« Ob zaključku najinega razgovora sem vas imel namen povprašati še o trenutnih aktualnih varnostnih problemih in o preventivnih akcijah v prometu, vendar nama zmanjkuje prostora! »Resnično mi je žal, da letos v »Našem časopisu« nismo predstavili našega poročila o delu v letu 1995. Lahko pa pripravim kratek izvleček iz poročila PP, ki bo objavljen v naslednji številki in ki bo občanom predstavil vsaj okvirno delo, ki smo ga opravili lansko leto. Dela pa ni bilo malo. Letos izvajamo več preventivnih akcij v prometu. Tudi o tem pa več prihodnjič«. Simon Seljak PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA Deluje že 35 let V letu 1960 so planinci na Vrhniki začutili potrebo po lastnem Planinskem društvu, saj so bili tedaj včlanjeni v društvu Ljubljana-Matica. Ustanovili so iniciativni odbor in se lotili ustanavljanja Planinskega društva Vrhnika. V dopisu, ki so ga poslali na Planinsko zvezo Slovenije, so vljudno prosili, naj jim dovoli ustanovitev društva. Svojo prošnjo so utemeljili takole: (navajam iz dopisa, poslanega na PZS 12. 9. 1960) — Na Vrhniki je že sedaj več kot 200 planincev, število pa bi se z ustanovitvijo še povečalo. — Vrhniška mladina je za obiskovanje planin zelo vneta. Z ustanovitvijo društva pa bi pritegnili še drugo mladino. — Delokrog novega društva bi bil sorazmerno velik. Poleg tega da bi prirejali skupne izlete po planinskih predelih, imamot udi v neposredni bližini Vrhnike izredno lepe izletniške točke. Eden glavnih ciljev pa bi bil postavitev lastnega planinskega doma na Planini. Planinska zveza Slovenije je prošnji ugodila. 4. decembra 1960 je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Vrhnika. Takoj so pričeli z delom. Organizirali so izlete, predavanja, celo planinske plese, ustanovili pa so tudi pevski zbor. V začetku leta 1960 so začeli pridobivati mnenja in soglasja za gradnjo planinske postojanke. Odločiti so se morali med lokacijo na Ulovki in na Planini. Vsa izvedenska mnenja, ki so jih pridobili, so odločila v prid lokacije na Planini. Takšni so bili začetki Planin- skega društva na Vrhniki. Planincev je bilo iz leta v leto več. Mladi so v okviru društva ustanovili Mladinski odsek, začeli so delati z otroki in organizirati planinske tabore. Ukvarjali so se tudi s plezanjem, društvo je dobilo tudi Alpinistični odsek. Vsa leta pa so planinci hodili tudi na pohode sirom po Sloveniji-Vsako leto so se peš odpravili z Vrhnike na Triglav. Množičnost na teh pohodih je terjala ustanovitev sekcije pohodnikov, ki so se poimenovali Veseli Triglavci- Zdaj oba odseka in sekcija delujejo samostojno v okviru Planinskega društva. Mladinski odsek v sodelovanju z osnovno šolo vzgaja mlade planince in tako skrbi za podmladek. Organizira izlete in planinske tabore. Člani Alpinističnega odseka plezajo po domačih in tujih planinah, ukvarjajo pa se tudi s športnim plezanjem. Veseli Triglavci se udeležujejo vseh tradicionalnih množičnih pohodov. V svojih vrstah imajo kar nekaj skupin, ki se še vedno vsako leto odpravijo na pešpot Vrhnika —Triglav. Planinsko društvo skrbi, da delo na vseh področjih poteka nemoteno: oskrbuje kočo na Planini, organizira različne izlete in zanimiva predavanja. Rojstni dan planinskega društva smo z malo zamude praznovali 21. aprila 1996 na Planini-Združili smo ga z rednim letnim občnim zborom. V lepem pomladanskem dnevu je bilo to srečanje vseh ljubiteljev gora in narave. Planinsko društvo Vrhnika M. J- Na občnem zboru Planinskega društva Vrhnika, dne 21. aprila 1996, na Planini, ki je bil obenem tudi praznovanje 35-letnice delovanja društva« sta tajnik Planinske zveze Slovenije Janko Pribošič in predsednik društva Jože Šušteršič podelila priznanja za dolgoletno uspešno delo * društvu. Srebrni častni znak PZS je prejel Jože Končnik, bronaste častne znake Marija Rožmanec, Meta Jerebic, Rado Kovačič, Srečo Kraševec in pismene pohvale PZS, Vika Končan, Zalka Garafolj, Vale' rija Steblaj, Damjana Miklavčič, Janko Jerebic, Tomaž Cunder in Janez Rožmanec. Društvena priznanja Planinskega društva Vrhnika pj> so prejeli: Jaka Susman, Jože Verbič, Matjaž Pristavec, Franc Petrin Polona Verbič, Franci Susman, Slavec Janez, Jerebic Helena, Berto Sotlar, Ivan Novak in Jana Malavašič. NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS Pomladni čas v domu upokojencev 22. marca so otroci iz župnijskega vrtca z vzgojiteljicami pripravili program ob materinskem dnevu. Prireditve so se udeležili tudi člani skupine »Rožmarinka« z Vrhnike. 26. marca je bilo praznovanje rojstnih dni kot je že v navadi — za prve tri mesece v letu. Prepeval je domači zbor "Zarja« in prvošolčki z učiteljicami Bredo, Natašo in Jožico. 29. marca so otroci iz vrtca pri pošti lahko videli, kako se izdeluje velikonočna butara. Eno so lahko odnesli tudi s sabo v vrtec. Trirkat so nas obiskali mladi člani RK z Osnovne šole Ivan Cankar t mentorico, ki so se pri naših stanovalkah učili spretnosti izdelovanja rožic. Ob zadnjem obisku so nas obdarili s pirhi, ki so jih barvali pri likovnem pouku. Ker smo istega dne barvali pirhe tudi v Domu, so se nam pridružili pri tem prijetnem opravilu. 9. aprila je zaplesala pri nas Folklorna skupina TRATE z Medvedjega Brda. Ogrin Pepca iz Bistre je o nastopu povedala: »Zame je bilo enkratno, kot še nikoli v petih letih, kar sem v domu. Najbolj mi je bila všeč domača igra, v kateri so peli, namesto govorili. Ta- ko in nič drugače so včasih fantje vasovali in tudi mame so se tako kregale. Tudi meni so prišli zapet pod okno in to tamburaši, ki so še igrali za povrh. Veliko smo skupaj igrali in peli. Tudi zdaj še rada zapojem, takih nastopov, kot je bil včeraj, pa nikoli ne zamudim, če se le da.« Šemrov rancka, 96-letna Vr-hničanka pa se takole spominja: »Včasih smo veliko hodili na igre — nobene nisem izpustila na Vrhniki. Zato sem prav vesela, da so prišli igra tudi v Dom. Slabo slišim, ampak kar sem uspela slišati in kar sem videla — to mi pravi, da je bila sijajna — čisto domače, preprosto in naravno. To imamo radi. Tudi mlajši se bodo naveličali televizije, zato bi sporočila vsem igralcem, naj še naprej vadijo, bodo še veliko dosegli!« In kaj načrtujemo v prihodnje? 16. aprila bo srečanje s pesnikom Jurijem Marussi-gom, ki nam bo predstavil svojo prvo zbirko ljubezenskih pesmi. 23. aprila bo nastopil pevski zbor »Štinglc« iz Borovnice. V mesecu maju pa pričakujemo koncert PZ »Zarja«. Pozdrav do prihodnjič! Vera Naši obiski v domu upokojencev na Vrhniki V domu smo bili že večkrat. Ogledali smo si veliko razstav, na katerih smo videli kaj vse znajo narediti. Otroci so bili zelo navdušeni*nad različnimi izdelki. Gospo Andrejo Grom, ki je tam delavni terapevt, smo zato prosili, če bi se tudi mi lahko naučili narediti nekaj takih izdelkov. Po novem letu sta tako dve skupini po 15 učencev obiskali Dom upokojencev. Tja smo prišli ob 10. uri in se jim pridružili pri ročnih delih — dve uri do kosila, ki sta zelo hitro minili. V večnamenskem prostoru v II. nadstropju je bilo zelo živahno. Otroke so najbolj zanimali tulipani, ki so narejeni iz blaga, krep papirja in žice. Prijazne gospe so nam pokazale, kako se jih naredi. Vsak je lahko vsaj enega odnesel s seboj domov, za spomin. Nekateri učenci so se poizkusili tudi v šivanju muc iz blaga in v oblikovanju glinenih izdelkov. Taki obiski so prijetni tudi zato, ker lahko z ljudmi iz doma sproščeno poklepetamo in zvemo od njih veliko zanimivih stvari. Tudi za velikonočne praznike smo obiskali naše prijatelje. Ob tej priliki se tudi v imenu Območne organizacije Rdečega križa Vrhnika zahvaljujemo gospodu Antonu Isteniču, ki je daroval toliko jajc, da smo lahko za vse oskrbovance v domu naredili pirhe. Delali smo jih tudi pri likovnem in gospodinjskem pouku. Vsak pirh smo zavili še v lep papirnat prtiček in nastalo je majhno darilce. Namesto kulturnega programa, ki ga običajno pripravimo ob praznikih, smo si letos vzeli raje več časa za klepet z oskrbovanci. Skoraj vse smo obiskali v njihovih sobah. Povedali so nam, kako so Veliko noč praznovali včasih. Otroci so pomagali tudi pri izdelovanju prihov, ki jih je v času našega obiska delala skupina oskrbovank. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki nas vedno tako prijazno sprejmete, se z nami pogovarjate in nas naučite marsikaj novega. Lepa hvala tudi gospe Andreji Grom, ki poskrbi, da so naši obiski zelo prijetni. Se bomo prišli. Mentorica RK na OS IC: Metka Rupar Irena Bajec in Aida Kune iz 7.C razreda pravita: Folklorna skupina Trate z igro »Fantje na vasi«. Doživetje ob nastopu... Lepo je to, daje kaj novega za napisati in povedati, da nas upokojence kdo obišče. Naj bo to glasbeno ali pevsko društvo, ali pa otroški »živ-žav«! Vse, prav vse radi sprejmemo, kar je le novega, zabavnega, za ušesa in oči nas upokojencev, in nas vse navzoče razvedri. 16.4.1996 nas je obiskal mladi književnik Jurij Ma-russig. Presenetil nas je s predstavitvijo svojih pesmi, katere je čital ob spremljavi mlade kitaristke. Čutilo, slišalo seje kot butanje valov ob stene pristanišča. Kdor je želel, se je lahko tudi pogovoril z njim. Obdaril nas je s svojo dobro knjigo »Morje«, katera nam bo vsem ostala na ta večer v lep spomin. Se smo ga povabili, obljubil je, da še pride. 23.4.1996 pa nas je obiskal pevski zbor »Štinglc« iz Borovnice, ki nas je prav očaral z lepimi, dobro izbranimi pesmimi. Tako prehitro je minilo. Nismo pričakovali toliko in tako dobrih lepo izpetih pesmi. Težko bi bilo izbrati najboljšo ali najlepšo. A meni je najbolj ostala v spominu »Lastovki v slovo«. Zaključili pa so s pesmijo »Krajnčičev Juri -. ha ha«. Niso bili skopi v pesmih in ne z dobro voljo. Prepevali so še Tam sva Jožeta Malavašiča povprašali, kako je preživel veliko noč v starih časih. Doma jc iz Podlipe in ima 78 let. Malo nam je povedal o običajih za veliko noč. Na veliki četrtek niso smeli prati perila. Sreda je bila mali post. V petek niso smeli jesti mesa in v soboto so kuhali in pekli. Imeli so običaj, ki je zahteval čisto sobo, dvorišče in tudi živina je morala biti čista. Za ta praznik so kupili vsaj en kos novega perila ali blaga. V ponedeljek so imele dekle in hlapci prost dan. Pri Jožetu v družini je bilo devet članov. Štirje člani so služili kruh. Živeli so v majhni bajti, ker so bili revni. Doma so za praznik tudi peli. Pirhe so barvali s čebulo in jih okrasili z različnimi rastlinami. Povedal nam je tudi, da je bil v ujetništvu v Nemčiji 4 leta. Tam niso praznovali tega praznika. Z domačimi so bili le v mislih. Povedal nam je tudi podoben velikonočni dan, kije bil leta 1936. Na veliko soboto je bil dan lep. Bilo je toplo, a je kmalu začelo grmeti. Začel je padati dež. Dekleta so bila lepo oblečena. Na veliko nedeljo je začel padati sneg in v ponedeljek ga je bilo skoraj 1 m. Jože Malavašič je v domu že dve leti. Rad se spominja starih časov. Na Vrhniki ima štiri hčerke. Nikoli mu ni dolgčas, ker ima družbo in velikokrat ga obišče njegova družina. Spela Bizjak iz 5. D razreda pa pravi: Na velikonočni petek smo preko Rdečega križa obiskali dom upokojencev. Vsak v domu je dobil poslikano jajce in čestitke. Obiskali nismo le hudo bolnih in tistih v negovalnem oddelku. Pogovarjala sem se z veliko ljudmi, vendar so se le nekateri dobro spominjali svojih velikonočnih praznikov. Najbolj natančno mi je povedala Marija Turšič: Za veliko noč so jedli pirhe, kolač, želodec, šunko in majhno skledico črne kave. Daril takrat niso dobivali, imeli so le doma narejeno marmelado. Bonboni so bili zanjo samo sanje, saj ni bilo denarja niti toliko, da bi si kupili polento. Prvošolčki so s svojim nastopom polepšali praznovanje rojstnih dni po končanem nastopu. Mladi pevovodja je vložil toliko truda v njegov pevski zbor, malo vidimo tako naravno talentiranih pevovodij. Premalo smo se jim zahvalili za tako prisrčen pevski nastop! Dober je pevski zbor »Štinglc«. Naj bo teh nekaj besed v zahvalo za vse, kar je bilo lepega. ZADOVOLJNA POSLUŠALKA Srečanje z dr. Rozmanovo DRUŠTVO ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV VRHNIKA je 2. 3. 1996 organiziralo srečanje z dr. Sanjo Rozman, avtorico knjige Zaljubljeni v sanje. PREDSTAVITEV KNJIGE DR. SANJE ROZMAN: Zaljubljeni v sanje Vsi ljudje včasih sanjamo. Nekateri se tega zavedamo, drugi ne. Nekaterim uspe sanjati vse življenje. Pa kaj je narobe, če sanjamo, saj je sanjati vendarle tako prijetno? Odgovor na to vprašanje in še na mnoga druga daje dr. Sanja Rozmanova v svoji drugi knjigi ZALJUBLJENI V SANJE. Knjigo so poleg nje soustvarjali člani njene terapevtske skupine s svojimi lastnimi prispevki in izkušnjami in tako omogočili, da se iz njihovih izkušenj učijo in bogatijo drugi ljudje. Avtorica jc vse prispevke na poseben način povezala in obogatila z lastnimi in teoretičnimi spoznanji o boleznih zasvojenosti in nam dala kakovostno knjigo, ki je dragocen učbenik za vse, ki imajo probleme zaradi zasvojenosti. Knjiga je razdeljena na tri dele: 1. DEL: Ljudje, zaljubljeni v sanje 2. DEL: Omamljeni od ljubezni 3. DEL: Lahko ozdravimo V prvem delu nam knjiga daje odgovor na vprašanje: Zakaj so sanje za človeka škodljive. Človek si s sanjami popravlja resničnost tako, da ustreza njegovim predstavam o resničnosti. V to vlagamo mentalno energijo in se z njo omamljamo. Če vložimo v fantazijo dovolj energije, dobi kakovost resničnosti. Iz sanj nas ponavadi prebudijo šele grozni dogodki: narkomanija v družini, huda finančna stiska zaradi ha-zardiranja, resna telesna bolezen, smrt partnerja ali družinskega člana, alkoholizem ipd. Sanjarjenje je varna zibelka, ki nam nudi občutek sprejetosti in ljubezni takrat, ko ga ne moremo dobiti v stvarnem svetu. V našem miselnem svetu si nasanjamo obzidje, ki ločuje naš najbolj dragoceni notranji svet od nevarnega in divjega sveta zunaj nas. A za tem obzidjem smo popolnoma sami, oropani za ljubezen. Zadovoljimo se s cenenim ponaredkom ljubezni. Obzidje kar naenkrat postane ječa, iz katere si želimo pobegniti. Človek se brani na več načinov: — z nemočjo (če boš majhna pridna punčka, te bo mamica rada imela) — z napadom — sovražni tip nevrotične obrambe — z izolacijo med seboj in svetom — izoliran tip nevrotične obrambe. Izolacija je naj radikal nejši način obrambe, ker se pred konflikti beži. Poleg navedenih obramb so še: — sanjarjenje in fantaziranje — projekcije (v drugega pro-jeciraš tisti del sebe, ki ga ne sprejemaš) V drugem delu, OMAMLJENI OD LJUBEZNI, nam predstavi nastanek in osnove zasvojenosti, vlogo družine pri nastanku nevrotične strukture oseb- nosti ter druge odvisnosti, kot npr.: — soodvisnost in alkoholizem — zasvojenost s hrano — seksualna zasvojenost in zloraba — trpinčena ženska — zasvojenost z igrami na srečo, sanjarjenje in tveganje — delaholizem oz. odvisnost od dela — odvisnost od duhovnosti — bolezenska odvisnost pri starših zasvojenih otrok. Odvisni od odnosov so ljudje s posebno psihično strukturo, ki pomanjkljivosti v čutenju in doživljanju samega sebe maskirajo tako, da se kar naprej ukvarjajo s problemi drugih in jih nenehno želijo popravljati oz. spreminjati tako, da bi ustrezali njihovi predstavi. Bolezenska odvisnost ali soodvisnost od odnosov je posebna vrsta zasvojenosti, prisilnega vedenja, ko se odnosi z ljudmi uporabljajo na poseben način. Kot svojevrstno drogo za doseganje zadovoljstva soodvisnik potrebuje določene ljudi. Prisilna potreba, da bi naredil nekaj, kar bi povzročilo spremembo v drugem, je eden najbolj destruktivnih elementov soodvisnosti. V tretjem delu — LAHKO OZDRAVIMO — nas popelje v iskanje notranjega bitja oz. odgovora na vprašanje KDO SEM JAZ? KAJ JE LJUBEZEN? in nam predstavi METODO POSTOPNEGA SAMOURESNIČE- VANJA, kije temelj zdravljenja odvisnosti od odnosov. Metoda postopnega samoure-sničevanja je kombinacija treh znanih in uspešnih psihotera-pevtskih metod in metod za zdravljenje zasvojenosti: 1. metode za zdravljenje odvisnosti dvanajstih stopnic, ki so jo utemeljili AA, 2. socialno-andragoške metode zdravljenja alkoholizma dr. Janeza Ruglja 3. metoda transakcijske analize E. Berna, ki je sistemska psihoterapija, teorija osebnosti in teorija komunikacije. V dodatku pa so navedena vsa specifična terapevtska sredstva, ki predstavljajo orodje, s katerim terapevt vodi svoje zdrav-ljence v smeri spoznavanja samega sebe po poti dvanajstih stopnic. Društvo zdravljenih alkoholikov Vrhnika Pot k Trojici 6 »VRHM HA TeUfox:753 3^7 SVETLOBNI NAPISI Zgodi lose je Pred letom začeti pristop k zbiranju sredstev za nakup kom-bija, za potrebe društva invalidov Vrhnika, je rodil sadove. V tednu pred veliko nočjo smo uspeli uresničiti naš sen o svojem vozilu. Žal so izpadla pričakovana sredstva ZDIS-a, tako da nismo uspeli dobiti novo vozilo. Smo pa kupili odlično ohranjeni devetsedežni kombi »VVolksva-gen — transporter«, za kar smo odšteli 27.000 DEM. Zahvaljujemo se vsem darovalcem za njihov delež pri zbiranju sredstev za prepotrebno vozilo, s katerim bomo nudili članstvu olajšanje njihovih okrnjenih gibalnih spo- sobnosti in nekaterim omogočili enodnevno rekreacijo na morju ali v toplicah. V imenu celotnega društva pa posebna zahvala za pomoč: — Industrija usnja Vrhnika — LIKO Vrhnika — GPG EVGRAD — AVTOTRADE, d.o.o. — DROGA, d.o.o., Portorož — ELLES Borovnica — Trgovini JURČEK, Borovnica — AZRA Ljubljana — P & ROM — Čistilnica GLUŠIČ — G. T., d.o.o. — METER, d.o.o., Vrhnika — COPIS, d.o.o. — in ostalim občanom Vrhnike DI VRHNIKA ZUPANOVA BESEDA Je Slovenstvo še hrbtenica našega naroda? 1. OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU V življenju naj bi imela vsaka stvar svoj smisel. Ko je na primer spomin na OF začel preveč deliti narod in s tem bledeti, so tudi ta dan v državnem zboru na novo osmislili. V novi obliki pa bo zaživel takrat, ko bomo začeli resneje razmišljati o skupni prihodnosti in si še posebej prizadevali za nenehno spravo, ljubezen in sožitje v svojih soseščinah. Smo se že kdaj vprašali, kdo jc današnji in potencialni jutrišnji okupator našega naroda in naše domovine? Gotovo še obstaja in to v mnogih oblikah, kot računalniški virus, ali pa plevel v gredicah. Notranji je hujši od zunanjega! V uživanje pa se nam nudi v najrazličnejših zavitkih in pripravkih. Premaga pa nas takrat, ko ga v življenju postavimo pred lastno ustvarjalnost in enkratno neponovljivost. Odgovorni, zaslepljeni z materialnostjo, nas na primer kar preko medijev slepijo z nepomembnimi stvarmi in dogodki. Prav to pa nam jemlje čas zase in za lastne družine. Mojc dosedanje izkušnje potrjujejo vse napisano! Tudi to, daje edino oživljanje podeželja in s tem slovenstva najučinkovitejše sredstvo v boju zoper domačega ali tujega okupatorja. Lokalna skupnost ima tudi na tem področju pooblastila. Zato se ob vseh ostalih aktivnostih tudi resno pripravljamo na ustanovitev osrednje knjižnice in glasbene šole v Zadružnem domu Notranje Gorice. S kulturo so se proti okupatorju borili tudi naši predniki. Niso samo prevajali tujega. Narod so hrabrili zato, ker so pisali slovensko. Prav s tem so na primer Anton Martin Slomšek, dr. France Prešeren, Ivan Cankar in vsi drugi dokazovali enakovrednost našega naroda. Kdor piše, igra, poje in dela po slovensko torej ni nacionalist, pač pa je to edini in preizkušen način ohranjanja našega naroda skozi čas. To vam pišem zato, ker sem prepričan, da kultura ni namenjena sebi ali le ustvarjalcem, pač pa ima veliko globlji pomen v druženju in utrjevanju medsebojnega povezovanja čim večih sodelavk in sodelavcev. Edino to rojeva v širših skupnostih nove ideje v korist tako skupnosti kot posameznika. Dokažimo torej sebi in svetu, da nismo narod papagajev, ki se sramuje lastnega znanja in idej. Le tako bomo izvabili iz naših ljudi enkratnost in neponovljivost, torej talente posameznikov in vseh skupnosti, katere skupaj sestavljamo slovenski narod. Zakonitost narave je tudi ta, da se staro umika novemu. Skupaj torej ohranjajmo dobre izkušnje in opuščajmo slabosti, da bo 27. april ne le spomin, pač pa res praznik upora tudi proti vsem sodobnim okupatorjem našega edinega naroda in domovine. Kot občan in župan vas torej vabim k odkrivanju novih talentov in s tem rasti naše narodne samozavesti. 2. PRAZNIK DELÀ Ob letošnjem prvem maju se je marsikdo spraševal tudi o smislu tega praznika. Novo vrednost dobi, ko ga gledamo v smislu skupnega vsem koristnega dela. Kot sem napovedal v zadnjem časopisu, smo tudi letošnji praznik dela počastili tudi z nekajdnevno akcijo gasilcev PGD Vnanje Gorice. V Predalah so zbirali odvečno hosto in jo približno polovico po-kurili na kresu. Ostala je še vedno na voljo sosedom. Preostanek pa bo spet zgorel na naslednjih letošnjih kresovih. Najbolj pridni so bili mladi gasilci in (podobno kot nekoč njihovi očetje na orožnih vajah) izkusili skupnost v skupnem delu in pomoči. Ta jim ni tuja, saj si mladi fantje vedno pomagajo med seboj in še posebej tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Vesel sem, da veliko mladih iz Vnanjih Goric ob domačih in šolskih obveznostih najde čas tudi za širše skupnosti in za vsem koristno skupno delo. Tovrstno sprejemanje skupnosti vliva optimizem v prihodnost in daje nov smisel tudi prazniku dela. Ne bodimo torej sužnji domačega dela, pač pa storimo kaj tudi v skupno korist! Praznik dela je torej tudi zmaga razuma nad utečenimi programi, navadami in razvadami. Kako lepo bi bilo na primer, ko bi se ojuna-čili naši učitelji in nam skupaj s strokovnjaki (ali pa obratno) svetovali na primer o pravilnosti uporabe najrazličnejših kemikalij v domačem gospodinjstvu. Gotovo tudi ne bomo večno ostali tako zabiti, da se bomo zastrupili v lastnih smeteh in odplakah. Vem, da živijo med nami tudi talenti, ki bi nam znali svetovati, kako se na primer uporabljajo pripomočki in sredstva za nevtralizacijo strupenih stvari.... Naj bo praznik dela, mesec maj in naš trenutek večnosti namenjen tudi iskanju vsem koristnih izhodov iz samomorilskih razbitin starega časa in miselnosti! Ne čakajmo in ne izgovarjajmo se na Evropo! Kdor dela, tudi vzame in kdor ne začne, tudi nikoli ne dokonča. Kdor pa išče, tudi najde. Vsem, ki se razdajate za dobro vsem ljudem (in ne le sebi in morda še celo v škodo sosedov), se zahvaljujem za ves trud in Vam želim še veliko zadovoljstva ob doseženih uspehih. Še posebej sem hvaležen staršem za razumevanje, da pustite svoje otroke tudi v dobre skupnosti, kot so skavti, gasilci in vse ostale skupnosti. 3. POMAGAJMO SI Z IZKUŠNJAMI NAŠIH PREDNIKOV Narod se brez poznavanja svoje zgodovine potujči podobno, kot se posuši drevo brez lastnin korenin. V šoli so nas učili, da so ljudje v preteklosti vedno bivali v skupnostih, za katere velja ista zakonitost - tam kjer so med seboj sodelovali, se je skupnost krepila, kjer pa so se med seboj sovražili, so se uničili sami, ali postali žrtve drugih. Naš narod živi z veliko rano, katero mu povzroča nepopolna in popačena vzgoja. Vendar pa je lahko tudi ta preizkušnja koristna za narod. Saj pravi modrost, da naredimo še večji korak takrat, ko se spotaknemo in ne pademo. Tudi našim prednikom ni bilo lahko, saj so bili tudi oni velikokrat v stiskah in preizkušnjah. Da bi ohranili svoj narod, so se pred 1250 leti pridružili tisti skupnosti narodov, ki bo čez dobre tri leta zapisala na koledarje novo tisočletnico. Vsi vemo, da se štejejo leta od rojstva Jezusa Kristusa. Njegov V OBČINI BREZOVICA SO USTANOVILI JAVNO KOMUNALNO PODJETJE Voda je največji problem, kadar je ni Občina Brezovica sije v statut zapisala med poglavitne dejavnosti tudi oskrbo s pitno vodo, kar jo poleg zakona obvezuje, da to gospodarsko javno službo organizira na zakonsko ustrezen način. V občini so naslednji vodovodni sistemi, ki občane oskrbujejo z vodo: Največji vodovodni sistem pokriva tri KS, in sicer KS Podpcč-Preserje na celem območju, KS Notranje Gorice na celem področju in KS Vnanje gorice do železniške proge v smeri proti Ljubljani. Ostali (manjši) del KS Vnanje gorice je napajan iz vodovoda Ljubljana. Vodovodni sistem upravlja Vodovodni odbor Podpeč, Notranje in Vnanje gorice. Del Plešivice ima tudi svoj vodovod. V KS Brezovica so trije vodovodni sistemi. En del Brezovice oskrbuje z vodo vodovod Ljubljana, drugi je oskrbovan z zahodnega vodovoda, tretji pa iz vodovoda »RADNA«. Oba vodovoda upravlja KS Brezovica. KS Rakitna ima svoj vodovodni sistem, ki ga upravlja Javno podjetje VO-KA Ljubljana. Gradili so udarniško Značilno za večino vodovodov je, da so že precej stari. Večinoma so se gradili s skromnimi finančnimi sredstvi in celo z »udarniškim delom«. Takratna tehnologija v večini primerov ni posvečala posebne pozornosti kvaliteti gradenj, pač pa je bilo bolj pomembno, da so se vodovodi zgradili in pričeli obratovati. Število potrošnikov je naraščalo hitreje, kot je upravljalcem uspevalo posodabljati vodovodne sisteme. Posledice takšnega dogajanja vsak dan bolj občutimo, ker prihaja do pogostejših okvar, s tem pa tudi do izgub pri vodi. Za vse vodovodne sisteme velja, daje vzdrževanje objektov in naprav nujna in stalna naloga. Nadzor nad njimi je zastarel in se izvaja le z obiski zadolženih oseb enkrat dnevno, nekaterih enkrat tedensko, izjema je vodovod na Rakitni, kjer je sistem upravljan daljinsko iz Ljubljane. V zadnjem času so obnove pogoste Vodovodni odbor Podpeč, Notranje in Vnanje gorice že sedaj upravlja z vodovodom po principu podjetja, le da pri odboru ni nihče zaposlen in nekatere poslovne funkcije še niso vpeljane. Vse dejavnosti se izvajajo po pogodbi o delu. Izvajajo se najnujnejša popravila in vzdrževanje. V zadnjem času so pogostejše obnove in novogradnje cevovodov. Iz do sedaj opisanega je razvidno, da bi bilo sisteme oskrbe z vodo in upravljanje umestno čimbolj poenotiti in združiti vse tiste dejavnosti, ki jih glede na značilnosti sistemov lahko poenotimo. Predvsem bi poenotili obračun in inkaso vode, vzdrževanje, priključevanje novih od- jemalcev, izdajo soglasij, zamenjavo in pregled vodomerov itd. S tem bi zmanjšali stroške, ker bi uporabili isto računalniško strojno in programsko opremo, vodili skupno zalogo rezervnih delov (materialno poslovanje), nabavili in uporabljali iste merilne naprave in opremo ter enotno vodili kataster, pri tem pa bi računovodsko vodili vsak sistem zase z istim programom. Enoten bi bil tudi sistem zagotavljanja kakovosti proizvodov, storitev in poslovanja. To je lc nekaj tehničnih dejavnikov, ki utemeljujejo potrebo po ustanovitvi javnega podjetja na področju oskrbe z vodo. Javno komunalno podjetje bo predvidoma lahko začelo z obratovanjem v začetku julija 1996, kar je odvisno od trajanja registracijskega postopka na sodišču. V času do registracije podjetja bomo adaptirali prostore v stavbi KS Podpeč-Preserje, kjer naj bi podjetje imelo v najemu dva pisarniška prostora in skladišče v kleti, ki bi bilo istočasno tudi garaža za prevozno sredstvo, ki bi ga podjetje moralo nabaviti. Prostori so v precej slabem stanju, ker so stropi in stene na večih mestih močno razpokani. Krajevni vodovod Podpeč-Preserje, Notranje Gorice in Vnanje Gorice Vodovod do registracije javnega podjetja vodi VODOVODNI ODBOR Podpeč-Preserje, Notranje Gorice, Vnanje Gorice, ki ga sestavljajo predstavniki vseh treh KS. Vsekakor je v letih svojega obstoja s prostovoljnim delom veliko pripomogel k temu, da je kraje, ki so se iz tega vodovoda napajali, preskrboval s pitno vodo, včasih tudi z velikimi težavami. Za delo vodovodnega odbora in delovanje vodovoda je torej zdaj šc odgovoren predsednik vodovodnega odbora Jože So-jer. Vodovod nima zaposlenih delavcev v rednem delovnem razmerju, pač pa dela opravljajo delavci po pogodbi o delu ali podjetja (s.p.) v skladu s potrebami vodovoda. Tehnične značilnosti vodovoda Vodovodni sistem sestavljajo vodni vir, primarno in sekundarno omrežje ter vodohrani in drugi manjši objekti, kot so raz-bremenilniki in razni jaški. Sestavni del omrežja je tudi hi-drantna mreža za zagotavljanje požarne vode. Vir vode Vodovod črpa vodo v črpališču VIRJE na Jezeru, ki leži na začetku vasi Jezero v smeri Ig-Podpeč. Na sliki je vid- no, da so v zadnjem času precej lepo uredili okolico.) Črpališče obsega zidan objekt na desni strani regionalne ceste, v katerem sta nameščeni dve črpalki z elektromotornim pogonom. Kapaciteta vsake črpalke je maksimalno 30 l/s, sistem pa je zgrajen tako, da istočasno obe črpalki ne moreta obratovati. v** J».v* A fer ME Vgrajena je potrebna avtomatika za delovanje črpalk in komandno merilna omarica za upravljanje. Na zadnji strani je v manjšem prostoru nameščen sistem za kloriranje vode. Vodohrani KS Podpeč-Preserje Na področju KS Podpeč-Preserje so v vodovodnem sistemu naslednji vodohrami: Vodohran pri Grmeku na severozahodni strani hriba Sv. Jožef. Kapaciteta tega vo-dohrana je 2 krat po 100 m3. V njem sta vgrajeni dve črpalki, ki črpata vodo v višjeležeči vodohran na drugi strani hriba nad vasjo Preserje. Vodohran v Preserju je na jugovzhodni strani hriba Sv. Jožef. Kapaciteta je 2 x 100 m3. Ta oskrbuje z vodo vas Preserje, Kamnik pod Krimom, Prevalje, Dolenja Brezovica in Gorenja Brezovica. Vodohran Učne v Preserju, kapacitete 60 m3, je namenjen oskrbi z vodo za višje ležeče hiše na Učnah. Črpanje vode vanj poteka preko prečrpališča z dvema črpalkama. Vodohran Dolenja Brezovica služi kot prečrpališče vode za vodohran na Gorenji Brezovici in se nahaja na koncu polja na Dolenji Brezovici. Vodohran Gorenja Brezovica se nahaja na pobočju vzhodnega hriba nad vasjo in oskrbuje z vodo celotno Gorenjo Brezovico. Vodohram Kamnik pod Krimom - Škrlevc je kapacitete 50 m3 in se napaja iz vodohrana v Preserju. Služi kot napajalni vodohran za spodnji del Kamnika. KS Notranje Gorice in Vnanje Gorice Na hribu Plešivica je na jugovzhodni strani prečrpališče, iz katerega se voda prečrpava v dva vodohrana na istem hribu. Prvi je oddaljen 200 m od prečrpališča na isti strani hriba in napaja vodovodno omrežje Notranjih goric, drugi pa je na vrhu hriba in napaja Podplešivico, vodohran v Vnanjih goricah in omrežje Vnanjih goric. V Notranjih goricah je še tretji vodohran kapacitete 70 m3. Skupna kapaciteta vodohra-nov je 960 m3. Ker je dnevna poraba vode v celotnem omrežju od 1500 do 1900 m3, je jasno da je skupne zaloge vode v vodoh-ranih lc za polovico dneva. Za nekatera naselja so vodohrani dovolj veliki in je zaloga za nekaj dni, v ostalih pa zadostuje le za nekaj ur. V primeru vzdrževanja ali okvare na pomembnejšem delu omrežja ali na črpališču se nam vodovodni sistem zelo hitro izprazni in pride do izpada oskrbe z vodo. Takšnim stanjem se bomo lahko v veliki meri izognili Z gradnjo dodatnih vodohranov ali s povezavo na vodovodni sistem mestnega vodovoda. Nadzor nad objekti, upravljanje objektov Vodovodni sistem nadzorujejo dežurni delavci. To so bližnji sosedje objektov, ki jih enkrat dnevno (nekatere pa tedensko) obiščejo in zapisujejo bistvene podatke v evidenčne knjige. Hitrega in celovitega pregleda nad stanjem v vseh objektih v kateremkoli času ni. Rešitev je v zgraditvi daljinskega računalniškega nadzora in prenos najpomembnejših informacij. Zanimivo ob našem obhodu je bilo, da smo pri vodohranu pri Grmeku med pogovorom pozabili izklopiti alarm, in bližnji sosed, ki skrbi za objekt, je pritekel pogledat, kaj se dogaja, v dveh minutah. Kakovost vode in kontrola Nadzor nad kakovostjo vode redno izvaja ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO LJUBLJANA, ki enkrat mesečno odvzema vzorce vode za analizo pri različnih odjemalcih. Količino vodi dodanega klora pa dnevno merimo na črpališču Vir-je, kjer se klor dodaja vodi, občasno pa opravljamo dodatne meritve klora še na večih mestih vodovodnega omrežja. Zaradi kraškega terena, neurejene kanalizacije in še vedno brezskrbnega odnosa posameznikov do narave in čistega okolja je možnost onesnaženja vodnega vira dokaj velika. V času močnejšega deževja nastopi nekajdnevni problem kalne vode. Velike količine vode ne morejo hitro odteči iz bližine črpališča, v vodotokih pa prihaja OBSTOJEČI VODOHRAN 100 m3 ,•*!ra sc_ je oglasil »stari« predsednik Štine Kušar (iz neuradnih virov izvcdeii, da ga je novi izvršni odbor že izvolil za novega predsednika društva) ter se zahvalil za zaupanje in za vso sodelovanje vseh članov društva. Vse brezoviške upokojence pa je povabil na izlet 25. maja v Belo Krajino in na zbor upokojencev Slovenije 12. junija v Planico. Vse upokojenec pa, ki še niso njihovi člani, da se čimprej včlanijo in postanejo člani nestrankarske organizacije, ki se bo še naprej borila za pravice iz minulega dela. S. S. KULTURA Jubilejni koncert ob 10. obletnici MPZ Rakitna Mešani pevski zbor iz Rakitne letos praznuje desetletnico svojega obstoja. V ta namen smo priredili jubilejni koncert. Povedati velja, da pevski zbor že od vsega začetka vodi ga. Jelka Ko-vačič. Sodelovali smo na mnogih revijah pevskih zborov, ki so potekale pod okriljem ZKO občine Vič-Rudnik. Prepevali smo tudi na vseh kulturnih prireditvah v domačem kraju. V tej sezoni smo se udeležili tudi revije zamejskih pevskih zborov v Gorici v Italiji. Kot je mogoče ugotoviti, smo zelo aktivni kljub nekaterim težavam, s katerimi smo se srečevali vseh deset let. Jubilejni koncert je bil 20. aprila ob 19.30 v dvorani OŠ Rakitna. Pevci smo zapeli 24 pesmi in tri dodatke. V prvem delu smo popeljali obiskovalce s pesmijo po Sloveniji in prek njenih meja tja, kjer žive Slovenci. V drugem delu koncerta pa smo zapeli nekaj umetnih pesmi, dva moteta in dve črnski duhovni pesmi. Poslušalci so nas nagradili z done-čim ploskanjem in Gallusovimi plaketami za pet- do desetletno delo na področju glasbe. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izvedbi koncerta, tako kulturnem društvu Rakitna, Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, županu občine Brezovica g. Sta-novniku in vsem vam, ki ste zaupali v naš uspeh. Breda Kovačič Bi želeli sodelovati pri Našem časopisu Naš časopis se je v svojem prvem letu izhajanja na območju občine Brezovica kar dobro »prijel«. Tako občani z zanimanjem sprašujejo, kdaj izide, zakaj ni v njem nič o dogajanju v njihovi ulici, zakaj je ta ali ona številka dvojna,... Vsa vprašanja kažejo, da jc Naš časopis pognal korenine in nam uspešno nadomestil Našo komuno. Na občini Brezovica že nekaj časa deluje Časopisni svet, kije zadolžen, da prispeva, zbira, ureja in posreduje časopisni material odgovornemu uredniku ter skrbi za raznos časopisa. Svet sestavljajo pretežno mladi člani, ki želijo o svojem okolju, ulici, vasi, kjer živijo, tudi kaj zapisati in informacijo posredovati širšemu okolju. Morda tudi vas srbijo prsti in imate v glavi sestavek, ki ga že dalj časa nosite s seboj, pa bi ga radi sporočili še drugim. Poznate zanimivo osebo ali nenavadno dejavnost v vašem kraju? Posredujte nam jo! Zelo bomo veseli vsakega prispevka, informacije, komentarja ali graje. Trudili se bomo, da bo Naš časopis postal čimbolj NAŠ. Časopisni svet občine Brezovica Tržaška 390 Telefon: 653-223 Vabilo na koncert »Ave Marija« V svetovni glasbeni dediščini je nešteto hvalnic, molitev, pesmi, ki opevajo Jezusovo mater Marijo. Nekaj izbranih glasbenih umetnin izpod peresa svetovnih mojstrov Schuberta, Rossinija, Billija in Sattnerja boste imeli priložnost slišati na dobrodelnem koncertu v farni cerkvi na Brezovici, ki bo 26. 5. 1996 ob 20. uri. Večer bosta v počastitev meseca majnika sooblikovala umetnika svetovnega slovesa tenorist Branko Robinšak in organist Tone Potočnik. Vstopnice so na voljo: po nedeljskih mašah, v Brezoviškem župnišču (653-477) v prostorih občine Brezovica (653-222, 653-223) Ves izkupiček koncerta je namenjen za skavtsko odpravo na Portugalsko. SDS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE OBČINSKI ODBORI Vljudno Vas vabimo k podpisu podpore referendumu »za neposredne in poštene volitve« in za začetek spremembe Ustave »za odpoklic poslanca« Za občini Brezovica in Dobrova — Horjul — Polhov Gradec v Ljubljani na izpostavah: Center, Adamič Lundrovo nabrežje 2, med 8. in 18. uro, Vič-Rudnik, Trg MDB 7, soba 310, med 8. in 15. uro Pred vsako upravno enoto oz. izpostavo je stojnica stranke, kjer dobite vse dodatne informacije in pojasnila. Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Brezovica Anketa med gostinci Jfakor je pokazala analiza. -tV ankete, ki so jo člani olskega turističnega krožka v orovnici že konec lanskega leta ripravili o tem, kaj je mogoče obiti v Borovnici, če dobiš enapovedan obisk gosta ali če očeš svojega gosta kam peljati, Z obveščenost o stanju turistične in gostinske ponudbe v Borovnici ~rav katastrofalna. Obenem je tudi iz ugotovitve v anketi jasno, 'aj ljudje sami, se pravi domačini, vedo o borovniških ~namenitostih in ponudbi. V turističnem društvu ugotavljajo, da bo še več treba narediti za to, da ljudje v kraju spoznajo vse, kar imajo lepega in kvalitetnega, so na to ponosni in o tem povedo tudi drugim. Med drugim so kraju lahko že danes v ponos gostišča, ki pa bodo resnici na ljubo morala nekaj več narediti za svojo predstavitev tako v kraju kot tudi navzven. Šolarji zatorej niso nič krivi, če so ugotovili, kar pač so. Niso prav veliki uporabniki gostinskih storitev I zapišejo tisto, kar se jim zdi, da vidijo. Turistično društvo je zato med gostince pred koncem aprila razdelilo posebna anketna vprašanja o ponudbi, ki je v kraju, in pričakuje, da bo v naslednji številki Našega časopisa lahko o tem zapisalo kaj več. Rok je bil kratek, gostinci pa so prav v teh dneh imeli obilo dela. Zato jim rok podaljšujejo) Obenem je turistično društvo gostince zaprosilo, naj povedo, kaj sami pričakujejo od društva. KJER SE OSEL... - Slovenci ne moremo videti, da bi bila kakšna kraška jama ali brezno prazno. Zato je pod vrhom Srebotnika eno izmed brezen do vrha napolnjeno z različnimi odpadki. Na vrhu so avtomobilske školjke, mogoče pa je odkriti še marsikateri odpadni kos iz različnih gospodinjstev. Prometne nezgode v Borovnici Leta 1995 je bilo na območju občine Borovnica zabeleženih 39 prometnih nezgod. K sreči ni bilo nobene smrtne nesreče, bilo jc šest nesreč s telesnimi poškodbami in 33 nesreč, v katerih je nastala gmotna škoda. Pri nesrečah je bila ena oseba hudo poškodovana, 6 pa jih je bilo laže. Najbolj nesrečen dan je po telesnih poškodbah četrtek, največ pločevine je bilo zvite ob petkih, sobotah in ponedeljkih. Največ nesreč v Borovnici se jc zgodilo na Zalarjevi cesti (9), trije trki so bili na parkirišču. V naseljih brez ulic je najbolj nevaren Dol pri Borovnici, drugi kraji pa so »enakovredni« s po eno nesrečo. Vzroki za nesreče so: na prvem mestu vožnja z neprilagojeno hitrostjo, nato premiki z vozilom, neupoštevanje prednostnih pravil, nepravilno prehitevanje. Na podlagi določil Statuta Občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) je Občinski svet občine Borovnica na svoji seji, dne 15.04.1996 sprejel naslednji SKLEP Za občino Borovnica se financiranje komunalnih investicij določa po naslednji konstrukciji: ASFALT - dokumentacija 100% občina - mejni ugotovitveni postopek 50% krajani, 50% občina - meteorno odvodnjavanje 100% občina - priprava cestišča in asfaltiranje 90% krajani, 10% občina Zgornja meja za sofinanciranje s strani krajanov po vseh postavkah je 1 800 DEM. Prispevek občine pri asfaltiranju cest občinskega pomena lahko doseže 70% ob cestah, ob katerih je majhna naseljenost, cesta pa je pomembna za občino (Rimska cesta, Pekel in Učna). VODOVOD - sekundarni vodovod 100% krajani Zgornja meja za sofinanciranje s strani krajanov je 1 500 DEM. JAVNA RAZSVETLJAVA - regionalna cesta - krajevne in lokalne? ceste - glavne občinske ceste 20% krajani, 80% občina 90%krajani, 10% občina 30% krajani, 70% občina Za bodoče graditelje sredstva založi Občina iz sredstev nadomestila za stavbna zemljišča, vrnejo se preko komunalnega prispevka. Ta sklep velja takoj, uporablja pa se za investicije, začete po sprejetju sklepa. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič OBČINSKI SVET OBČINE BOROVNICA Številka: 066/1-15/5-96 Datum: 07.05.1996 Na podlagi določil Statuta občine Borovnica, sprejetega na seji občinskega sveta dne 23.03.1996 in Poslovnika o delu občinskega sveta z dne 15.05.1996 SKLICUJEM 15. sejo Občinskega sveta Borovnica, ki bo v torek, 14.05.1996 ob 18. uri v prostorih občine Borovnica. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Pregled zapisnika 14. seje z dne 15.04.1996 , 3. Predlog za povišanje ekonomske cene v VVZ 4. Proračun občine Borovnice - predlog odloka za leto 1996 5. Predlog odloka o zaključnem računu za leto 1995 6. Osnutek Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem 7. Osnutek Pravilnika o podeljevanju priznanj Občine Borovnica 8. Razno PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič l.r. nepravilna smer in neprevidni pešci. Pogosto je dodatni razlog za vse prejšnje vzrok alkohol. Najpogostejše kršitve predpisov so vožnja brez dovoljenja (60 primerov), vožnja pod vplivom alkohola (27 primerov), vožnja neregistriranega vozila , neprilagojena hitrost in odklonitev preskusa alkoholiziranosti. Na splošno je promet kar varen, pravi policija, vendar ni taka, da se je ne bi dalo izboljšati. Poliucisti pravijo, da bodo letos še bolj gledali, kaj delajo Borovnicam na cesti in jih poskušali poboljšati z ukrepi, kijih imajo. Veliko pozornost pa bodo posvetili tudi vzgoji za vedenje v prometu. Ne odlagajte odpadkov kjerkoli! Tudi letošnja dolga in s snegom bogata zima je odšla - začelo se je obdobje spomladanskega čiščenja in urejanja okolice. Bodimo prijazni do kraja in okolja, v katerem živimo. Ne odlagajmo odpadkov kjerkoli, v opuščenih strugah vodotokov, vrtačah ipd. Manjše količine gradbenega materiala lahko vozimo v opuščeni glinokop (nasproti nogometnega igrišča na Dolu). V primeru večje količine materiala pokličite na občino Borovnico in se bomo dogovorili, kam ga lahko odpeljete. Vedno pa je potrebno pripeljani material poravnati. Odpadno belo tehniko, pohištvo in drugo opremo odvaža Komunalno podjetje Vrhnika dvakrat letno, spomladi in jeseni, lahkojih tudi sami odpeljete na komunalno deponijo na Vrhniko. OBČINA BOROVNICA Kdaj PopTV Kakor smo že pisali, je borovniška občinska uprava na svet za radiofuzijo in na repoubliško-muprao za telekomunikacije naslovila pismo, v katerem prosi za začasno dovoljenje, s katerim bi prebivalcem borovniške doline omogočili spremljanje nekaterih komercialnih TV postaj. Prošnja ima datum 16. april, kar pomeni, da te dni ta zahtevek proslavlja tritedenski jubilej. Odgovora še ni. Glede na to, da so Borovniča-ni večino potrebnega denarja že zbrali in še vplačujejo za pretvornik, bi državno upravo kazalo opozoriti, da so letos volitve. Ve se, katera zgodba o uspehu zastira pogled na gledanje komercialnih televizij. ZE DRUGA OČIŠČEVALNA AKCIJA - Tretja aprilska nedelja je bila po prvem pomladanskem čiščenju v Peklu tista, ki je privabila nekatere člane TD Borovnica, pridružil se jim je tudi župan Ocepek, da so nadaljevali delo, ki so ga začeli že prej. Le da so tokrat uredili most za spodnjo sprehajalno pot čez vodo. Za letos naj bi bilo to v Peklu vse, kar je potrebno, da bo urejen za obiskovalce. Teh je vsak teden več. prihajajo posamezniki pa tudi organizrane skupine. POHOD TURISTIČNEGA DRUŠTVA OKROG PLANINE-Dan po dnevu upora, na nedeljo, 28. aprila, je Turistično društvo Borovnica organiziralo tradicionalni praznični pohod okrog Planine, ki se ga je udeležilo okrog 150 ljudi, manj ne, saj so razdelili nekaj nad sto krožnikov vojaške fižolovke, ki so jo skuhali v učnem centru na Vrhniki. Letos je bilo to popotovanje v hrib nekoliko bolj demokratično: kot je bilo zapisano v vabilu, je bila za vstopnico za pohod dovolj že dobra volja, šli so iz različnih smeri, skupen je bil le cilj. Ko je bilo razpoloženje pravšnje, se je oglasila pesem harmonike, ki jo je igral Pavle Drobnič. Pevski nastop treh upokojenskih zborov Borovniško upokojensko društvo je sredi aprila na obisk povabilo še dva pevska zbora upoko- jenskih društev: iz Zaloga in iz Litije. Tako so z domačimi pevci upokojenci zapeli narodne in umetne pesmi, spored je povezovala Milena Vovko, za nekaj smeha pa je poskrbel gost iz Zaloga. Bil je en lep večer, so rekli upokojenci, in se nato še povese-lili ob skromni zakuski, ki so jim jo pripravili domači pevci. Vese- PR VOMAJSK1 POHOD NA POKOJ IŠČE - Občinski odbori SKD, SLS in SDS iz Borovnice so letos za prvi maj na Pokojišče povabili najprej svoje članstvo, nato pa tudi vse druge prebivalce Borovnice in nekatere goste iz sosednjih občin. Tako se je pohoda udeležil predsednik SKD Vrhnika Jure Zrimšek, z Jezera pa je prišel tja predsednik brezov-škega občinskega sveta Polde Pristavec. Nekateri najbolj vztrajni so prišli na Pokojišče peš čez Pekel, kjer je bilo zborno mesto za pohodni-ke, večina pa se je pripeljala z avtomobili. Ob enajstihje bila v cerkvi maša in šmarnice, maševalje borovniški župnik Janez Silar. Po maši je bilo družabno srečanje V bližnjem gostišču Vide Debevec. saj je pohod-nike močil dež. Ozračje je bilo kljub temu veselo, ker so se zbrali vsi, ki so enih misli, predvsem te, da tudi taki pohodi povezujejo ljudi. lje se je nadaljevalo namreč še dolgo potem, ko je uradni del pevskega nastopa že minil. Gostje so obljubili, da še kdaj pridejo, vsekakor pa jim bodo tudi borovniški pevci upokojenci vrnili obisk. Kmečke igre V iskanju novih prijemov bodo letos v Brezovici pri Borovnici 20. in 21. julija priredili najprej gasilsko veselico, potem pa še kmečke igre s prikazom starih kmečkih opravil. V goste so povabili tudi Saša Hribarja, ki bo ljudi zabaval s svojimi govornimi ekshibicijami. O tem, da bi se pri njih spet izkazali harmonikarji, letos ne govorijo. Štinglci imajo 25. maja koncert Moški pevski zbor Štinglc bo 25. maja ob 20. uri v večnamenskem prostoru osnovne šole v Borovnici pripravil celovečerni koncert narodnih in umetnih pesmi. Razen domačih pevcev bodo za obogatitev sporeda nastopili tudi člani okteta Valvasor iz Litije, ki so jih Borovničani povabili k sodelovanju. Vabljeni. Slavko Zgonec pride predavat junija Turistično društvo Borovnica je zaradi številnih dogodkov, ki prav te dni potekajo v Borovnici, v dogovoru s predavateljem na mesec junij prestavilo predavanje znanega hortikulturnega strokovnjaka Slavka Zgonca. Predavanje bi moralo biti ta četrtek, 9. maja, v osnovni šoli. Dogovorjeno je takole: junija, ko marsikatera gospodinja, ki hoče vzgojiti lepe okenske, balkonske ali vrtne rože, ne bo vedela, kako si pomagati, ker rože ne uspevajo, je najbolj primeren čas, da se s predavateljem dobimo v enem izmed borovniških vrtov, se pravi na prostem, le pravo vreme bomo naročili. Tedaj bo tudi mogoče tja priti s primerki rastlin, na katerih se kažejo določena bolezenska znamenja, ki jih napadajo škodljivci ali so v svojem razvoju prizadete kako drugače. Strokovnjak bo lahko na kraju samem odgovarjal na zastavljena vprašanja in si ogledal primerke rastlin. O kraju inčasu predavanja boste pravočasno obveščeni. K sodelovanju bo društvo povabilo tudi vrtnarja iz Borovnice g. Andreja Rah-neta, ki bo tudi lahko marsikaj svetoval s svojega področja in povedal, kaj je mogoče pri njem dobiti. Kakor je znano, je g. Rahne po javnem občinskem razpisu zadolžen za parkovno vzdrževanje Borovnice. Ker dobro opravlja svoje delo, je zelo žalosten, ko vidi, da ponoči marsikdo ne more mimo novih nasadov, ne da bi jih poškodoval. KONCERTNI VEČER AKADEMIKA RAMOVŠA IN MARKA FINKA Glasbeni praznik v Borovnici V spomin Filipu Riharju Prof. Primož Ramovš in Marko Fink med koncertom v Borovnici. Med pripravami na obisk Pre-trovega naslednika v Sloveniji je imela Borovnica čast pozdraviti umetnika, akademika prof. Primoža Ramovša in baritonista Marka Finka iz Argentine. Borovnicam in drugi gostje so na 27. aprila zvečer napolnili župnijsko cerkev, kjer je akademik Ramovš prav tudi na zunaj proslavil 60-letni jubilej umetniškega ustvarjanja. Kot bo kasneje zapisano, je prav pred 60 leti prvič sedel za orgle in to prvič v borovniški cerkvi. Mnoge operne in koncertne hiše so že imele priložnost slišati žametni glas baritonista Marka Finka. Del tega petja je posvetil tudi spominu prerano umrlega jezitskega patra in svojega strica Franca Kovača, ki je bil pred leti kaplan v Borovnici. Že maše pred tem, med katero je orglal prof. Ramovš in je Marko Fink zapel dve pesmi, so se udeležili številni ugledni gostje, med njimni državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Ven-celj, v.d. glavne tajnice Slovenskih krščanskih demokratov Hil-da Tovšak, vrhniški župan Vinko Tomšič in drugi. Dolgi aplavzi med koncertnimi točkami so dokazovali, daje sicer dolg večer velika vsebinska obogatitev borovniškega kulturnega življenja, še zlasti zato, ker so koncertu lahko sledili s skrbno pripravljenim koncertnim listom v roki, na katerem so bila besedila zapetih pesmi. Prof. Ramovš je vmes izvajal tudi svoje orgelske improvizacije. Slišali smo lahko Haendlovo, Bachovo, Puccinijevo in Dvor-žakovo glasbo, pesmi nekaterih slovenskih avtorjev, vrhunec večera pa je bilo 16 skladb skladatelja Stanka Premrla na besedilo Vitala Voduška z naslovom Božične skrivnosti. Organizator koncerta občinski odbor SKD Borovnica , v njegovem imenu predsednik Franc Volek, je umetnikoma potem podaril umetniško izdajo Prešernovega Krsta pri Savici, ki jo je likovno opremil akademski slikar Milogoj Dominko, posebej skladatelu Primožu Ramovšu pa še v lesu oblikovano simbolno podobo Svete družine, ki jo je izdelal Marko Kavčič s Šent-jošta. Koncert je v celoti posnel Radio Ognjišče, tako da ga bo mogoče slišati tudi drugod. O svoji posebni povezavi z Borovnico prof. Primož Ramovš pravi: »Moj stari oče po očetovi strani je bil doma iz Gameljn pod Šmarno goro. Bil je strojevodja pri južni železnici. Ko pa je v tem poklicu dobil stalno namestitev na priprežni lokomotivi za tovorne vlake od Borovnice do Rakeka, seje nastanil v Borovnici. Tako je bil moj oče rojen še v Ljubljani, v šolo pa je hodil že v Borovnici. Moji stari starši so potem stalno ostali v Borovnici in so tam tudi pokopani. Tudi drugi moji sorodniki so si Borovnico osvojili kot kraj stalnega bivališča. Rad sem zahajal zlasti ob počitnicah k tem svojim sorodnikom. In tako seje zgodilo poleti ravno pred 60 leti, ko sem imel že dovolj bogate glasbene študije za seboj, da me je moja teta Marica seznanila s tedanjim župnikom g. Cirilom Jerino in on mi je izpolnil željo, da sedem za orgle in poskusim ta instrument. Ker ni bilo elektrike, je meh poganjal Klopčarjev Dorče in vedno, ko je prenehal, mu je teta Marica dala dinar, pa ga je gonil naprej; jaz sem pa igral. To so bile prve orgle, za katere sem sedel v svojem življenju! In ljubezen je vzklila in trajala z vso silo še do danes. Zato sem neskončno vesel, da imam priliko, da proslavim 60 letnico svojega prvega igranja na orgle prav s koncertom na iste orgle, na katere sem takrat z bojaznijo pritiskal prve tipke in užival ob novih zvokih mogočnega instrumenta in njegovih čudovitih zvokov.« Ker pa seveda kot komponist resne glasbe ni moč dostojno živeti, je Primož Ramovš moral poiskati zaposlitev na drugem področju. Od 1. 1945 dalje je bil stalno zaposlen kot bibliotekar, odi. 1952 dalje pa vse do upokojitve 1. 1987 kot upravnik Biblioteke SAZU. Razen tega je bil tudi profesor za teoretične predmete na srednji glasbeni šoli v letih 1948-1964. Seveda pa je poglavitno Ramovševo delo na področju skla-dateljevanja. Njegov opus šteje preko 400 skladb. Je izrazito instrumentalno orientiran. Vokalnih del pri njem skoraj ne najdemo in še za tista nekatera sam rad pravi, da so njegovi nezakonski otroci. Pač pa se njegovo ustvarjalno delo razširja po vseh instrumentalnih zvrsteh: od simfoničnih del, do komornih in solističnih, kjer je njegov klavirski in orgelski opus še zlasti številen. Naj navedemo samo 6 simfonij, 13 opsežnejših simfoničnih pesnitev, 32 koncertov za razne instrumente s spremljavo orkestra in dolgo vrsto najrazličnejših skladb za razne instrumente. Poleg skladateljevanja se Primož Ramovš intenzivno ukvarja tudi z orglami. Zlasti so cenjene njegove orgelske improvizacije, ki so stalno na sporedih pri raznih cerkvenih ali drugih slavno-stih. Že 50 let je stalni organist v ljubljanski stolnici, v frančiškanski in uršulinskki cerkvi v Ljubljani. Njegova običajna obveznost obsega pet maš vsako nedeljo. Kot so izračunali pa jih je doslej preorglal že prek 10 tisoč. Za svoje delo je Primož Ramovš prejel številna priznanja in odlikovanja. Izvoljen je bil za člana Slovenska, Hrvaške in Evropske akademije znanosti in umetnosti. Je častni član Slovenske fdharmonije. Dobitnik Prešernove, Kozinove, Škerjančeve in Čopove nagrade. Podeljeni so mu bili trije častni doktorati. Prejel je odličje sv. Cirila in Metoda, dalje red dela z zlatim vencem, pa mednarodno odlikovanje za zasluge itd. Marcos Fink je rojen v Buenos Airesu v Slovenski družini. Pevski nastop tet in očeta (kvartet Fink) so ga nagibala k sodelovanju v otroških zborih. Po končani srednji šoli se je vpisal na agronomijo, obenem pa začel s šolanjem glasu pri Ivanu Ivano-vu in Victorju Srugu. Deset let je sodeloval v mladinski vokalni skupini Karantanija (Marija Fink - Geržiničeva). Med študijem je z veseljem sprejemal povabila slovenskih režiserjev za sodelovanje na gledaliških odrih v sklopu Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu. Po končani diplomi kot inženir agronomije je vstopil v Argentinski polifon-ski zbor, kjer se je seznail z velikimi oratoriji in bil večkrat povabljen kot solist. Leta 1985 se je odločil za pevsko kariero in se izpopolnjeval pri raznih evropskih mojstrih (W. Schoene, Ph.Huttenlocker, A. Baldin, E.VVcrba, idr.). V tej dobi, ko je kot inženir poučeval na agronomski fakulteti, je bil član raznih komornih skupin: Musicamara, Camerata Monte-verdi, Grupo Vilo, Camerata Vocale, Academia Bach de Buenos Aires. Leta 1988 je bil nagrajen s štipendijo Shell, organizirano po Festivales Musicales de Buenos Aires in v Londonu razširil repertoar s sopranistko He-ather Harper in pianistom Robertom Sutherlandom. Po štipendiji je bil prvič angažiran v Evropi. Od takrat naprej redno nastopa na številnih odrih pri oratorijih. Vabijo ga dirigenti Michel Corboz, Alain Lombard, Theodor Guschlabauer, Hans Graf, Gunther Teuring, Rene Jacobs, indr. Leta 1990 je doživel operni début v salzburškem Grosses Festspielhaus kot Mon-tano v Verdijevem Othellu in postal član solističnega ansambla salzburškega Landestheatra, kjer je v Mozartovem jubilejnem letu pel Leporella, Figara, Glasnika, Colasa in Herr Buffa. V Parizu so izšle 3 zgoščenke, na katerih nastopa kot solist: »Mesija« /Haendel/Mozart/, »Messa di Gloria« (Puccini) in »Caecilien-messe« (J.Haydn), pod vodstvom Michaela Corbo-za. Pred kratkim je posnel še »Kronungsmešse« (Mozart) z Leopoldom Hagerjem. V Ljubljani redno sodeluje pri izvajanju in snemanju oratorijev slovenskih in tujih avtorjev v sklopu Vokalnega abonmaja Slovenskega komornega zbora (M. Cuderman). Za Radio Slovenija je že posnel vse Schubertove cikle sampos-pevov ( v originalu in v slovenskem prevodu) ob spremljavi gospe Nataše Valantove. Umetnika, ki smo ju opisala, sta koncert posvetila Borovnici in v ta namen nista zahtevala honorarja, ki bi jima sicer pripadal za njuno izvajanje. Še nekaj o turistični ponudbi Borovnice V anketi, kije bila opravljena konec lanskega leta, manjkata vsaj dve vprašanji: L.V katerem lokalu se najraje zbirajo mladoletniki? 2. V katerem lokalu točijo alkoholne pijače mladoletnikom? Odgovor: Cokla (za nepoučene: bife pred Železniško postajo) Prijava je bila 3.januarja 1996 na vrhniško policijsko postajo. Lokal je zaprt od sredine januarja; ostalih vprašanj, ki se porajajo sedaj v vaših glavah, pa ne bomo zapisali, niti nanja ne bomo odgovarjali. A.B. Pojasnilo uredništva: Lokal Cokla je od pomladi v drugih rokah in je prav zdaj v obnavljanju. To, kako bodo tam ravnali poslej, je še preuranjeno ocenjevati, vsekakor pa Borovničani tam pričakujejo solidno ponudbo in vsaj to, da tam ne bo »ljudske šole za pijance«. 26. 4. ¡996, smo pospremili na novomeškem pokopališču na zadnjo pot Filipa Ri-harja. Rodilse jena Verdu, 20. 4. 1992, v številni kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval na Vrhniki, gimnazijo in učiteljišče v Ljubljani. Italijanska okupacija leta 1941. je usodno posegla v njegovo življenje. Kmalu po prihodu okupatorja, so se začele sabotažne akcije. Ena izmed njih je bil tudi napad na preserski železniški most v noči od 4. na 5. december 1941, ko so bili ubiti 4 italijanski stražarji. Pobesneli Italijani niso iskali pravih krivcev. Naslednji dan so aretirali nedolžne može in fante iz naših vasi in jih odpeljali na borovniško karabinjersko postajo. Tudi Filip Rihar je bil med njimi. Izmed aretiranih so s pomočjo izdajalskih bratov Lichtenberg odbrali 69 — med njimi tudi njega. Odpeljali so jih v ljubljanske policijske zapore. Tam se je njihovo trpljenje pričelo. 10 dni so jih zasliševali in nečloveško mučili. Po končanem zaslišanju so jih prepeljali v sodne zapore. Sodni proces je trajal 10 dni. Zopet so jih zasliševali, poslušali izpovedi prič, zagovore zagovornikov, a nič ni pomagalo. Zadnji dan procesa je bila razglašena sodba: 28 obsojenih na smrt — med njimi tudi Filip Rihar, 24 na dosmrtno ječo ali na daljše zaporne kazni, 17 oproščenih. Od naporov in trpljenje izmučeni in otopeli so bili brezčutni ob izrečeni kazni. Na smrt obsojene so ločili od ostalih in jih odpeljali v dolg hodnik, da jih bodo zaprli v samice. Iz njihovih izmučenih src se je oglasila najprej tiha, nato vedno glasnejša pesem o nezaužiti mladosti Zabučale gore, zašumeli lesi. O j mladost ti moja, kam odšla si, kje si. Ovedli so jih v samice. Kakšno je bilo njegovo občutje tedaj, je sam povedal: »Korakal sem po majhni celici, dolga je bila štiri korake in široka tri. Nisem imel kaj početi. Misli so mi uhajale domov, kaj dela mati. Mislil sem na šolo in na poizkus mo- PREJELI SMO ODGOVOR NA ČLANEK V TEM ČASOPISTU Kam bi peljali svojega gosta? V Borovnici imamo osem gostinskih lokalov. Od tega so štiri gostilne in štirje bifeji ali okrepčevalnice. Dovolite da vam te lokale malo opišem. Začela bom z našo najlepšo turistično točko Pekel. Tukaj je gostišče Pekel, kateri vam nudi vso hrano po naročilu in po dogovoru za večje skupine. Na samem ovinku naše železnice je gostilna Most. Lahko naročite hrano po naročilu, pripravljajo poročna kosila, nudijo prenočišča in veliko parkirišče. V Borovnici jc že do sedaj znano gostišče Godec. Na samem križišču v Borovnici stoji gostilna Dante. Postrežejo s piz-zami in jedrni po naročilu. Vse do sedaj naštete gostilne postre- jega pesnikovanja. Začel sem misliti v verzih in podoživljal dogodke od moje aretacije do današnjega dne, ko sem bil obsojen na smrt. Tako sem živel dva dni in tri noči. 10. marec 1942. Četrti dan zjutraj ob 5. uri sem zaslišal divje cviljenje zavor štirih kamionov v presledkih po pol ure, ki so se ustavljali pred jetnišnico. Potem so pridrveli v hodnik fašisti in nas klicali iz celic. Fašisti so biti pijani in so popolnoma pobesneli, kričali so in tolkli žrtve, kadar so jih uklepali v lisice. Mene so tudi poklicali in ko so gledali seznam, so ugotovili, da nisem pravi in so zopet zaprli celico. To se je ponovilo trikrat. Na smrt so bili obsojeni takrat trije s-priim-kom Rihar. Kaki dve uri je trajal ta peklenski s>nrtni hrup, potem sem slišal, da so kamioni odpeljali in nastala je tišina. Stal sem sredi celice. Brez misli, brez čutov. Stal sem in čakal, kdaj se bodo odprla vrata in me bodo odvlekli na kamion. Res so se odprla vrata in vstopil je slovenski paznik. Pristopil je k meni in me objel: »Rešen si.« Povedati je treba, da so takoj po izrečeni sodbi bile poslane prošnje za pomilostitev na italijanskega kralja, Mussolinija, papeža in armadnega generala na Reki. Med dvanajstimi pomi-loščenimi je bil tudi Filip Rihar. Ostalih 16 pa je bilo ustreljenih v Gramozni jami. žejo s toplo kuhano hrano, raznimi napitki in sladicami. Imamo tudi štiri okrepčevalnice, v katerih se lahko odžejate, prijetno pokramljate s svojimi prijatelji in prigriznete kaj domačega. Tako na široko sem opisala zato, da bi pisec prejšnjega članka uvidel, daje nare- .5,* 1 It Ker mu je bila smrtna kazen spremenjena na dosmrtno ječo, so ga po več mesecih odpeljali novemu trpljenju naproti v Italijo. Castel Franco, Bologna Pisticia, Pisa, Volterra so bili kraji njegovega trpljenja. Se dolgo po kapitulaciji Italije so ostali v zaporih, kjer so jih našli Nemci in jih hoteli odpeljali v Nemčijo. Po mnogih zapletih so se končno vrnili domov. V dolgih urah, dnevih, mesecih samote in trpljenja, daleč od doma so se v njegovi duši, v njegovem občutju zlivali verzi, verzi v pesmi. Tako je nastala njegova pesniška zbirka, v kateri je opisal vso trnovo pot ne samo njega, tudi njegovih sotrpinov od aretacije do vrnitve domov. Po osvoboditvi je učiteljeva! na Dolenjskem, zlasti okoli Novega mesta. Tu sije našel življenjsko družico, si ustvaril dom in družino. Z vso dušo se je posvečal mladini. Zelo delaven je bil v organizaciji Rdečega križa. Zelo je ljubil naravo, v katero je rad zahajal v prostem času. V Novem mestu je dočakal tudi zasluženi pokoj. Dokler mu je dopuščalo zdravje, je prihajal tudi na naše komemoracije 10. marca v Gramozno jamo. Vse življenje je bil pokončen mož, ki ga tudi tako trpljenje ni zlomilo. D. T. SLEPEMU OČETU Kadar se dan sklone v večer in utrujeno za njo objame mir... takrat se, moj oče, spomnim tvojih ugaslih oči... Cesto skušal sem dojeti, oče, tvojo bolečino, cesto skušal sem odpreti vrata v tvojih muk globin... Ti jetnik si v črnih zidih in vprašanja težka ključi ne odpirajo vrat k luči, vodijo te le v privid. Tudi jaz sem bil uklenjen v noč tujine trde spone, za nasilno smrt namenjen, cesto duh v nemoči klone. Tvoja bol je še silnejša kdo jo tebi, oče, uteši? Tvoja noč je še temnejša samo smrt iz nje te reši. dil veliko reklamo samo enemu gostišču in veliko škodo ostalim sedmim gostincem. Kajti vsi mi, kateri od gostinstva živimo, si prizadevamo po svojih najboljših močeh zadovoljiti domačega gosta in gosta od drugot. Kajti turizem smo mi vsi. Nada Drašler MAŠA ZA GASILCE - Na Florjanovo nedeljo so se gasilci vseh treh gasilskih društev iz borovniške občine v sprevodu udeležili jutranje nedeljske maše, ki jo je borovniški župnik Janez Šilar daroval zanje in za njihove pokojne člane. Kot je običaj, gasilci župniku podarijo ob koncu maše simbolično darilo. Gospod Šilar pa je gasilce pohvalil, ker toliko storijo za kraj. Maj 1996 DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC NAŠ ČASOPIS 13 ARGO JE PRVI PROIZVAJALEC KOMPLETNE SANITARNE PLASTIKE PRI NAS Začeli z nič, zdaj pa uspešni izvozniki Argo je bila še pred nekaj leti le manjša trgovina s tehničnim blagom v prostorih nekdanje Mercatorjeve trgovine sredi Horjula. V zadnjem času pa je iz nje nastalo sodobno podjetje, ki proizvaja kompletno sanitarno plastiko, od odtočnih cevnih priključkov za ulično in hišno kanalizacijo, do razvodov za odpadne in meteorne vode ter čistilnih naprav. Delo v podjetju je s polnim zamahom pravzaprav steklo zgodaj spomladi 1993, ko so dogradili in opremili nov proizvodni objekt v spodnjem delu Horjula (objekt so zgradili v rekordnem času štirih mesecev). Sprva so bili v podjetju le 3 zaposleni, lani jih je bilo že 16, zdaj pa delovno silo sestavlja že 20 delavcev. Temu primeren je tudi iztržek: leta 1992 je imel Argo 300.000 mark letnega prometa, lani pa že pet milijonov mark. Ali povedano še nekoliko drugače: v štirih letih je Argo, d.o.o., skoraj za sedemnajstkrat povečal svoj letni promet... Sprva je podjetje, ki so ga ustanovili Janez Grdadolnik (zdaj direktor), Janez Čepon in Jože Grdadolnik, proizvajalo navtično opremo, ko pa je izbruhnila vojna na Hrvaškem, kamor so prodali največ izdelkov, so se odločili za alternativni program — proizvodnjo sanitarne plastike. Zdaj, ko je vojne na Hrvaškem konec, kot pravi direktor Janez Grdadolnik, spet dobivajo naročila za navtično opremo, vendar le-ta predstavlja manj kot desetino njihovega proizvodnega programa. V glavnem V plastične cevi je treba vstaviti tesnila. izdelujejo le še navijalce za glavna in prednja jadra, škrip-čevje in drugo palubno opremo za jadrnice. Glavno pozornost, kot rečeno, v Argu namenjajo Proizvodni prostor Arga postaja že pretesen. Argova trgovina s tehničnim blagom razvoju programa izdelovanja sanitarne plastike, plastičnim sponskim elementom in cevem. Leta 1992, ko so začeli s proizvodnjo, so svoje izdelke prodajali le na domače tržišče, zdaj pa se vse bolj usmerjajo v izvoz. Sprva zastarelo tehnologijo (prvi stroj je imel Janez Grdadolnik še doma v garaži) v Argu nadomeščajo sodobni, računalniško vodeni stroji, ki omogočajo proizvodnjo do 10.000 kosov sanitarne plastike različnih oblik na dan. Doma izdelana orodja po sistemu sestavljanja jeder (ko-lapsiranje) predstavljajo tehniko, ki prav nič ne zaostaja za najnovejšimi usmeritvami v svetu. Izvozna naravnanost Arga je privedla do ustanovitve mešanega podjetja Vargoplast na Hrvaškem, v katerem ima Argo 50-odstotni delež. Prek tega podjetja poteka celoten izvoz horjulskega podjetja na Hrvaško ali 40 do 50 odstotkov vsega njegovega izvoza. Argo petino izvozi v Bosno in Hercegovino, desetino v Makedonijo, kakih 30 odstotkov pa v Italijo, kjer letos pričakujejo še največjo rast. Proizvodni prostori Arga, d.o.o., postajajo že pretesni, zato bodo še letos začeli graditi nov poslovodnoproizvodni objekt, v katerega bodo preselili proizvodnjo sanitarne platsike, v zdajšnjem objektu pa bo orodjarna. Ze lani so v bližnji Lipalici postavili montažno skladišče na površini 1.200 kvadratnih metrov. Naložba v nov proizvodni objekt je ocenjena na 3,5 milijona nemških mark, omogočila pa bo do 15 novih delovnih mest. Vendar pa direktor Janez Grdadolnik na prihodnost podjetja gleda kar se da stvarno: «V Sloveniji smo za zdaj edini proizvajalec kompletne sanitarne plastike, res pa je, da se srečujemo s čedalje močnejšo konkurenco. Naš program je vsekakor obetajoč, toda slovenski trg je za nas postal premajhen, zato se usmerjamo v izvoz. Zrastli smo tako rekoč iz nič, vendar z obilo dobre volje in energije.« Branko Vrhovec ANKETA Dolga zima je še najbolj prizadela kmete Dolgotrajna zima je nakopala še največ preglavic kmetom, ki zdaj, spomladi, nimajo čez glavo dela le na njivah, ampak tudi v gozdu. Kaj bodo zimske tegobe dejansko pomenile za letošnjo letino, se bo pokazalo šele jeseni. O tem so nam naši krajani, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, povedali: vsem v gozdu. Nam je polomilo v glavnem borovce. Krompir smo na srečo že posadili, pšenico pa podorali, ker jo je vzela zima. Trava za zdaj še kar dobro kaže, kakor je pozno začela rasti. V zadnjem času pa so težave s prodajo kmetijskih pridelkov in živine, še posebno mladih prašičkov. Mi- imamo na prodaj kar šest prašičkov od ene same svinje.« Janez Oblak, Planina: »Košnja bo rada malo kasnila, kaj bo z drugim, pa bomo videli jeseni. Pri nas na srečo še ni veliko polomilo, v glavnem le breze. Nismo pa mogli pravočasno zvoziti gnoja na njive, drugače bi bilo že vse vsajeno. Če bo kaj podobno, bomo pri nas krompir sadili ta teden (konec aprila). Anton Dolinar, Razori pri Dobrovi: »Zdaj, spomladi, je bilo treba v enem mesecu toliko narediti kot prej v treh. Zaradi snego-loma imamo veliko dela pred- Simon Čepon, Horjul: »Ne bi rad videl, da bi zdaj še enkrat zapadel sneg. Pri nas krompirja sicer ne sadimo, ker nič ne zraste, prejšnja leta smo ga pa sadili, a ni bilo pravega pridelka. Zima je bila po mojem kar prava, takšna, kot mora biti. Enim je naredila škodo, drugim pa ne.« Branko Vrhovec f| SLALOM MIMO LUŽ IN JAM - Letošnja zima je dodobra načela ceste in sneg pred veliko nočjo Horjulcev ni spravil v zadrego. Lončarjevi fantje so splužili parkirišče pred Zadružnim domom in odpeljali sneg, žal pa ne morejo zakrpati lukenj v križišču proti Vrhniki in preplastiti ceste odBrezijpa do Skodlarja z asfaltom, ker ta dela opravljajo drugi. Na fotografiji: Brezobziren voznik in umazana prha je tu. (France Brus) CVETLIČNI RONDO ZA LEPŠO OKOLICO — Ob parkirišču trgovine Blagajana v Polhovem Gradcu je bil še do nedavna lep kup zemlje, zdaj pa so tam uredili estetski cvetlični rondo, ki bo hkrati polepšal okolico in omogočil boljše preglednost voznikom, ki vozijo po cesti tik zraven. Lastnik trgovine Zvone Buh, ki mu je na pomoč priskočilo tudi nekaj mlajših domačinov, sije rondo zamislil v kombinaciji trajnic in sezonskih rož: na robu je zasadil šestdeset vrtnic, na sredi pa tulipane. Seveda pa je za svojo estetsko novost še prej pridobil soglasje lastnika zemljišča Franca Camernika. (B. V.) IZ DELA IN ŽIVLJENJA DRUŠTVA PANORAMA DOBROVA Društvo za kulturo družabnega življenja PANORAMA DOBROVA, ki vključuje plesalce, planince smučarje in vse ljubitelje družabnega življenja, pripravlja v kratkem naslednje prireditve: 1. V ČETRTEK, 30. MAJA — PLESNA REVIJA V DVORANI NA DOBROVI To bo že tretja samostojna plesna revija vseh plesnih skupin, ki delujejo v plesni sekciji pod vodstvom Nataše Potočnik in bodo ljubiteljem plesa, staršem in sorodnikom pokazale, kaj so se med letom naučili. Nastopili pa bodo tudi gostje iz Ljubljane, tako da bo zanimivo. Prireditev bo ob 18. uri. Več kot 70 mladih plesalk in plesalcev iz Dobrove in drugih krajev občine Dobrova-Horjul- Polhov Gradec, članov našega društ' a, se intenzivno pripravlja tudi ; i medobčinsko plesno revijo, ici bo letos v Horjulu. 2. V NEDELJO, 9. JUNIJA, VABIMO PEVCE IN PLANINCE NA LOVRENC nad Polhovim Gradcem, kjer bo Panorama pripravila že tretje in torej bodoče tardicionalno SREČANJE NA GORI, revijo pevskih zborov in manjših pevskih skupin ljudskega petja. Prireditev se bo začela ob 15. uri pri kmetiji odprtih vrat PRI LOGARJU, kjer bo prijazni lastnik Pavle Setničar pripravil tudi vse potrebno za okrepčilo po vzponu na 826 m nad morjem visoki vrh s prelepim razgledom po Sloveniji in njene vrhove. Revija bo ob vsakem vremenu. Nastopili bodo zbori območja Pol-hograjskih Dolomitov in Ijub- Na Vrhu nad Rovtami je pohodnike pričakala še prava zima, čeprav je bil že 14. april 1996. (PT) ljanske okolice. Zanimanje za to najvišje izvedeno pevsko srečanje v ljubljanski okolici je pri pevcih in obiskovalcih vsako leto večje kljub znoju po strmem vzponu. Pot na Goro, kot jo imenujejo domačini, se začne pri polho-grajskem gradu mimo Čebelarskega doma ali z avtom do vasi Praproče in naprej do zapornice na poti na vrh ter nato še 20 do 30 minut do vrha. Za planince se nikakor ne spodobi, da bi se pripeljali prav do praga domačije PRI LOGARJU; nekaj znoja mora priteči! 3. PLANINCI SO SEZONO ZAČELI S POHODOM NA VRH NAD ROVTAMI Letošnjo planinsko sezono so člani planinske sekcije društva začeli 14. aprila s pohodom na Vrh nad Rovtami, kjer so se pridružili tradicionalnim pohodni-kom-planincem iz Horjula, ki vsako leto na ta dan pripravijo pohod na to lepo razgledno točko, tudi Trije kralji imenovano. Planinska sekcija pod vodstvom Helene Potočnik pripravlja za mlade planince izlet na Golico, ki bo v času cvetenja narcis, ko jc ta gora najlepša in nato še nekaj lepih in zanimivih izletov v slovensko sredogorje. Izleti so prirejeni mladim planincem iz osnovne šole, katerim se vedno pogosteje pridružijo tudi starši. Društvo se zaveda, da moramo pričeti s planinsko vzgojo pri mladih in jim nuditi primerne izlete, šele nato pridejo na vrsto težje ture. 14 NAŠ ČASOPIS DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC MAJ 1996 PROSLAVA OB DVAJSETLETNICI NOVE ŠOLE IN STOPETINTRIDESETLETNICI ŠOLSTVA V HORJULU Tudi v svet s Horjulom v srcu Del razstave o razvoju šolstva v Horjulu. Pred prvomajskimi prazniki se je v Horjulu zvrstila vrsta kulturnih prireditev, saj je ta kraj praznoval dvajsetletnico nove šole in kar stopetintridesetletni-co osnovnega šolstva v tem kraju. Naj naštejem le nekaj prireditev kot proslava za učence in odrasle v Prosvetnem domu z nastopom folklornih skupin, šolskega pevskega zbora in starega običaja o predelavi lanu. Nadalje je bila pestra razstava izdelkov gojencev VVZ in učencev osnovne šole, ki so predstavili vsa področja, na katerih delujejo v okviru pouka, kakor tudi najrazličnejših svobodnih aktivnosti. Ne smemo pozabiti tudi lutkovne igrice Marjetica in zmaj, ki je navdušila najmlajše Horjulce in razstave o zgodovini šolstva v Horjulu, ki je prikazala vse od začetkov izpred stopetintridese-tih let pa do danes. Vrhunec pa je slavje doseglo v četrtek, 25. aprila na zaključni slovesnosti v avli nove šole. Poleg prve povojne ravnatelji- ce Valerije Grošelj, Anice Pogo-relec, ravnateljice v času gradnje nove šole, Jožice Mlakar in sedanje ravnateljice Majde Stcva-novič, so se slavja udeležili še pisateljica Krisitna Brenkova, slikar France Zupet Krištof, general polkovnik v pokoju Rudolf Hribernik Svarun, župan Polde Oblak ter številni učitelji in učiteljice, ki so kdajkoli poučevali na šoli. V kulturnem programu so sodelovali igralec Pavle Ravnoh-rib, pianist Blaž Pucihar, pevski zbor in učenci horjulske šole. Zaključna proslava je bila sicer kratka, vendar duhovno bogata in morda bodo marsikomu še dolgo zvenele v ušesih besede sedanje gospe ravnateljice Majde Stevanovič, da naj učenci radi sprejemajo, kar jim dobrega nudi šola, da bi cenili urejenost in delovno naravnanost, da bi iz šole odhajali s trdnostjo v sebi ter v Ljubljani nadaljevali začeto pot z veseljem, a še vedno s Horjulom v srcu. France Brus, Horjul Prikaz starodavnega običaja trenja lanu. V KS DOBROVA Prednost telefoniji in asfaltu Prostoru, v katerem bo nova telefonska centrala na Dobrovi, manjka samo še nekaj tehničnih izboljšav, potem ga bo lahko prevzel Telekom. Vsaj tako zagotavlja predsednik sveta KS Dobrova Jože Oven, ki pravi tudi, da naj bi bila centrala v celoti opremljena še to jesen. Zdaj se dogovarjajo s pristojnimi za kabelsko televizijo, da bi hkrati s telefonsko napeljavo položili tudi kable za kabelsko televizijo, vendar na KS ne vedo, kakšen je dejanski interes krajanov za to. Prav zato na KS Dobrova razmišljajo, da bi med krajani izvedli anketo tudi za kabelsko televizijo. Kot pravi Jože Oven, na Dobrovi nimajo posebnega odbora, ki bi se ukvarjal s telefonijo, pač pa vse v zvezi s tem urejata krajevna skupnost in občina (KS je tudi financirala gradnjo telefonske centrale). Sicer pa so v glavnem že pridobili vsa soglasja lastnikov zemljišč za napeljavo optičnega in omrežnega telefonskega kabla, pravi predsednik sveta KS Dobrova, ki hkrati tudi poziva krajane, ki še niso oddali anket- nih listov za telefon, naj jih čimprej oddajo na izpostavo občine. Bližnjica za na Gorenjsko Ljubljanska mestna občina je v letošnjem letu asfaltirala še nekaj nad dva kilometra ceste Šen-tvid-Dobrova, tako da je zdaj na tej cesti ostalo le še kakega 1,3 kilometra makadama (v Stranski vasi). Vendar pa je ta odsek v pristojnosti občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec. Jože Oven pravi o tem: «Lepo bi bilo, ko bi občina asfaltirala še ta del ceste, potem bi imeli bližnjico za na Gorenjsko, ki bi bila kakih petnajst kilometrov krajša od običajne poti. Ta cesta bi še posebej prav prišla krajanom polhograjske in horjulske doline. Zdaj je v obupnem stanju, komajda je še prevozna.« Aprila je steklo tudi delo na ureditvi kanalizacije na Dcvcah, naselju z 19 hišami, kjer naj bi z novimi vodi zdaj ločili fekalne in meteorne vode. Stroške za ta projekt, kot pravi Jože Oven, krijejo iz namenskih sredstev občine. Branko Vrhovec NOČNA GASILSKA VAJA GASILSKEGA SEKTORJA HORJUL - Pred nedavnim je vseh sedem gasilskih društev iz bivše KS Horjul sodelovalo na nočni gasilski vaji. Predpostavka je bila, da gori hlev na Koprivju. S cisterno so takoj pohiteli na kraj požara, trem ekipam pa je v dobrih dvajsetih minutah uspelo potegniti preko kamenja in trnja cevi do črpalke v dolini, ki so črpale vodo iz bližnjih potokov. V tej vaji je sodelovalo preko devetdeset gasilcev. Na sliki: črpalka je pravkar potegnila vodo iz potoka. (F.B.) Zgradba ne koristi samo balinarjem Pred klubsko zgradbo Balinarskega kluba Blagajana v Polhovem Gradcu se je tc dnispet vrtci betonski mešalnik. Člani društva so se lotili urejanja sanitarij in drugih notranjih prostorov, potem ko so lani že uredili tudi fasado in okolico balinišča. Samo zgradbo so skupaj z domačim turističnim društvom postavili že pred nekaj leti, pozneje pa uredili še klubski prostor in balinišče. Kot nam je povedal predsednik društva Janez Širok, je klub lani dobil nekaj sredstev od občine, ki jih je izkoristil za ureditev prostorov. Razen balinarjev klubsko zgradbo v času veselic in drugih prireditev uporabljajo tudi domači gasilci in člani turističnega društva Briše. Balinarski klub Blagajana, ki trenutno šteje žc kakih 90 članov, je bil ustanovljen pred petimi leti, leta 1991, in —kot z zadovoljstvom ugotavlja njegov predsednik — vsako leto napreduje za eno ligo. Zdaj je že v II. slovenski ligi, lanskoletno sezono pa je končal s tretjim mestom v tej ligi. Letos so v klubu registrirali še žensko ekipo (šteje 9 članic), ki za zdaj tekmuje šc v 111. ljubljanski ligi. Za nemoteno delo kluba se velja nenazadnje zahvaliti tudi okoliškim sponzorjem, ki po svojih močeh pomagajo klubu. (B. V.) V REŽIJI FRANCIJA KONČANA Hodi de bodi ali dve vedri vode V nedeljo, 30.3.1996 je gledališka skupina PROSVETNEGA DRUŠTVA HORJUL (PDH) v nabito polni dvorani P.D. v Horjulu premierno uprizorila komedijo HODL DE BODL ALI DVE VEDRI VODE, avtorja A.E. GREI DANUSA. Sporočilo komedije je preprosto. NI NUJNO DA NAM DENAR PRINAŠA SREČO, saj jo bogat trgovec lahko spozna preko »pasje radosti« in na koncu v dolgo neuslišani ljubezni. Igralci so se v svojih vlogah imenitno znašli in spravili v smeh mlado in staro. Gre za povsem pomlajeno igralsko zasedbo, v kateri s svojim izjemnim talentom in energijo izstopa SONJA TRČEK, tokrat v vlogi SAN-DRE. Policaja JORISA in hkrati očeta sester SANDRE in SIM-PLIME (Irena Prebil) je odigral znani dolgoletni sodelavec igralske^ skupine FRANCI BOZO-VIČAR. Z vlogo »predelanega« in skrajno »butastega« policaja je očaral mnoge gledalce. Na vprašanje, kakšno se mu zdi sodelovanje z mlajšimi igralci, je odgovoril kratko in jedrnato: »Prav prijetno«. V ostalih vlogah so nastopili še: UROŠ ZDE-S AR kot Dofillo - čevljar, BLAŽ ZDEŠAR - bogat trgovec, Hod-la de Bodla - cunjarja pa je odigral GREGOR MIKLAVČ1Č. Med vajo sem spregovorila še z režiserjem FRANCIJEM KON-ČANOM. Starejša generacija se z nostalgijo spominja časov gledališkega nastopanja vaših bratov in sestre. Očitno izhajate iz družine amaterskih gledaliških igralcev... Da. Že moj oče je bil igralec, potem pa so mu sledili še moja brata in sestra. Kasneje sem se jim pridružil tudi jaz. Najprej kot igralec in nato še kot režiser. Z režijo oz. gledališčem nasploh se ukvarjate že nekaj desetletij. Niste se omejili le na režira-nje z domačimi igralci, ampak delujete tudi na avstrijskem Koroškem. Režiram 36 let. Od tega se 18 let vozim na sosednjo Koroško, kjer režiram od Podjune do Žile, bolj stalno pa delujem v vasi Šele. 25 let sem se ukvarjal tudi z organiziranjem gledališkega življenja v Horjulu. Od začetkov vašega (režijskega) delovanja pa vse do danes, je gotovo nastalo kar nekaj predstav, ki se jih z veseljem spominjate... Predstav se vedno spominjam bolj po igralski zasedbi in po V POSLOVALNICI KZ V POLHOVEM GRADCU Tudi diskont Poslovalnica Kmetijske zadruge Dolomiti Dobrova v Polhovem Gradcu je med vsemi, ki sodijo pod to dobrovsko kmetijsko organizacijo, še najbolje založena, saj poleg siceršnjega blaga premore tudi diskont, prodaja nafto in plin. V diskontu je bila prodaja dobra tudi v zimskem času, sicer pa je bilo tedaj kar nekaj povpraševanja tudi po žitih za krmo, hkrati pa so odkupovali tudi kože za Koto. »Zdaj, spomladi, najbolje gredo v promet semena, umetna gnojila, krmila in gradbeni material, ob praznikih pa pijača iz diskonta. Prodaja blaga v diskontu in gradbenega materiala je dobra tudi poleti. Vse kaže, da bo promet letos še boljši kot je bil lani,« pravi poslovodkinja zadruge Marija Tominec. Lani je poslovalnica KZ Dolomiti v Polhovem Gradcu imela kar 92 milijonov tolarjev prometa, čeprav so bili prve štiri mesece v letu le trije zaposleni (zdaj so zaposleni štirje). Razen domačinov v zadrugi kupujejo tudi porabniki s Črnega Vrha in okoliških vasi, za bone, ki jih dobijo za mleko, pa tudi kmetje iz Šent-jošta in sosednjih vasi. B. V. APRILSKEGA SONCA SO BILI VESELI SE ZLASTI OTROCI — Toplih sončnih dni sredi aprila so se nadvse razveselili tudi učenci stare osnovne šole na Dobrovi, ki so se, kadar so le imeli prosto, radi poigrali na igralih na trati pred šolo ali pa v peskovniku neposredno pred šolsko zgradbo. (B. V.) tem, kako so igralci med seboj funkcionirali. Omenil bom nekaj predstav, ki se jih prav zaradi tega večkrat spominjam. To so bili Javorškovi Manevri, s katerimi smo 33 krat nastopili sirom po SLOVENIJI in tudi v bivši Jugoslaviji, Cankarjev Kurent in Vražji fant z Zahodne strani, kjer sem odigral tudi glavno vlogo. Ko imate pred seboj mladega neizkušenega igralca, kako ga usmerjate? Menim, da se je igralcu potrebno prilagoditi in mu vzbuditi veselje do igranja. V igro mora vplesti dovolj sebe, da mu vloga ne povzroča težav, kar dosežem s pedagoškim pristopom. Za mlajšega igralca je pomembno, da se z vztrajnostjo njegovo igranje izboljšuje, zato ga ne smemo že v kali zatreti s »papagajskim« ponavljanjem prizorov, ampak mu moramo dovoliti dovolj svobode, da se z vlogo zlije in jo nato tudi suvereno odigra. Pred leti ste postavili na oder kar nekaj čudovitih lutkarskih predstav... Z lutkami sem se ukvarjal 10 let. Pomenile so mi domišljijsko prijeten izziv. S sodelavci smo lutke izdelovali sami in jih nato tudi sami predstavili. Ste kdaj pomislili, da bi se z režijo profesionalno ukvarjali glede na to, da režirate izključno v amaterskih gledališčih? V bistvu kot režiser ne bi bil nič boljši, če bi se s teatrom profesionalno ukvarjal. Kot amaterski režiser imam celo to prednost, da z režiranjem nisem eksistenčno obremenjen. Tako lahko režiram predstave brez kompromisov in se izognem tekstom, ki mi sporočilno niso blizu. Ali mislite, daje še vedno dovolj zanimanja za klasična gledališka dela, kljub poplavi eksperimentalnega teatra? Da, vsekakor. Menim, da mora biti gledališče VERJETNO. 7. eksperimentiranjem v teatru ponavadi med publiko ne dosežemo prevelikega navdušenja. Nj nujno, da je tisto kar napolni dvorano tudi dobro in obratno. Obiskanost predstav nam pove, "kaj je ljudem všeč in kaj ne. Horjul ima gledališko publiko, ki pričakuje dober teater. Upam, da nas boste z režiranjem razveseljevali še dolgo časa. Hvala za pogovor. Marta Vrhovec Maj 1996 DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC NAŠ ČASOPIS 15 Osemdesetletna gospa Ida s svojimi spomini: Črni Vrh, leto 1939, učenci 5. in 6. razreda (rojeni 1925 in 1926) '« učitelji: ga. Ida Lomšek (Trobec), prva črnovrška učiteljica, g. Maks Tojkar in župnik g. Janez Dovč. To je pa Ida Ljudje okrog mene so pogosto govorili o Idi. Ne da bi si kaj posebnega povedali (rekli), so se razumeli in vsi so vedeli, za katero ŽENO gre. Tudi sama sem se navadila nanjo. Na IDO. Ob zbiranju narečnega gradiva sem namenoma povpraševala o šoli in seveda dobila že znani odgovor: Ja, to je bila pa Ida. Zaboga, vendar, kdo le je ta Ida? Bila je prva učiteljica v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Poleg resnega dela v šoli je učila dekleta tudi kuhanja. Če je bila sila, je nadomestila celo zdravnika. Pela je na koru... Nič kaj dosti več se ni dalo izvedeti. Pa bi jo prav rada poznala, spoznala legendarno Ido. Dolgo sem stikala za njo in se končno lanskega aprila, nekaj po njenem osemdesetem rojstnem dnevu, srečala z njo v njenem prijaznem domu v Mengšu. Kako me je bila vesela, kljub temu, da je prebolevala gripo in da sem prišla nenajav-Ijeno! Ni skrivala svojega srca, pogovarjali sva se, kot da se že zdavnaj poznava. Domači kruh, ki sem gaji grinesla v dar od njene nekdanje učenke jg; Črnega Vrha, je poljubila. Ob slovesu me je objela... TOREJ, TO JE IDA! Kar ni«o razkrile besede, se je zrcalilo v njenih . jih. S tem mi je povedala vse. Ga. Ida, v Črnem Vrhu Vas ljudje niso pozabili, pogovor pogosto nanese na Vas, po domače kar na Ido, o Vas pa tako malo vem, prosim, da mi poveste kaj o sebi! Rodila sem se med prvo svetovno vojno, 11. marca 1915 v Cerkljah ob Krki pri Rači-čevih, v rojstni hiši moje mame Marije. Moj °če Antonin Lomšek je tedaj služil vojsko v brežiški vojni bolnici — pisal je recepte. Po vojni je bil šolski upravitelj v Dolskem pri Ljubljani, potem v Bušeči vasi na Dolenjskem, zadnja leta pred upokojitvijo pa je bil šolski upravitelj na Jezici pri Ljubljani. V družini nas je bilo 6 otrok. Po četrtem razredu osnovne šole v Bušeči vasi so me poslali v meščansko šolo v Smihel pri Novem mestu. Vodile so jo šolske sestre de Notre Dame. Takrat šolstvo na deželi še ni bilo organizirano tako kot danes, promet do mest pa je bil zelo redek. S štirinajstimi leti sem imela malo maturo v žepu. Ker sem bila eno leto premlada za sprejem na učiteljišče, je moral oče narediti prošnjo na ministrstvo prosvete v Beograd. Njena rešitev je prišla ob koncu počitnic, ko so bila že vsa mesta na učiteljiščih v Ljubljani in Mariboru zasedena. Usmililo se me je Učiteljišče šolskih sester v Mariboru, ki je imelo tudi internat. V petem letniku smo delale veliko maturo. Leta 1934 sem jo uspešno končala. Življenje v internatu je bilo zelo razgibano. Seveda je bila prva skrb učenje. Bila pa je tudi rekreacija, ročno delo, privatni pouk glasbe, tujih jezikov, strojepisja in stenografije. Imeli smo pevski zbor in igrali igre. Ko sem maturirala, je bilo zelo težko za službo. Tudi po štiri leta so učiteljice čakale na prvo delovno mesto. Kar čutim, da Vas je že klical zvon iz cerkve sv. Lenarta v Črnem Vrhu, da potrebujejo učiteljico. Kako Vas je zaneslo k nam? Bili smo številna družina in treba je bilo delati, da smo preživeli. Imela sem srečo, da sem takoj dobila službo iz tako imenovanega (bednostnega fonda). Zato so me pošiljali vsako leto drugam, in to na oddaljene kraje večinoma na enorazrednice in celo v Črni Vrh, kjer sploh še ni bilo šole. Tako sem bila, preden sem prišla v Črni Vrh, že v Repnjah, v Loškem potoku in v Gotenici, kjer sem učila slovensko in nemško in še v Virštajnu. Potem sem se pa znašla v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Zanimiva je pripoved (s konca prejšnjega stoletja) o župniku Francetu Zorcu, ki gaje zelo bolelo, da Črni Vrh nima nobene ceste; pa je začel dajati dopise v Slovenca, »daje Črni Vrh slabši nego Triglav, kjer imajo še gamsi svoje poti, Črni Vrh kot občina in fara — pa ne... Tako dolgo je pisal, da so se ga začeli v Ljubljani bati in samo zaradi njegovega peresa je pričel deželni odbor dajati podporo, da se vsaj zasilna pot napravi.« Ko ste prišli Vi, je cesta že bila. Vam je bilo to »pot« težko najti, kako ste jo videli in kako prišli? Z očetom sva si ogledala zemljevid in odšla sem na pot. V Polhovem Gradcu sem povprašala, kako naprej in rekli so mi, da imam zares srečo, da sta tukaj stari in novi župan in seznanili so me z njima. Tako sta me iz Polhovega Gradca v Črni Vrh pripeljala z vozom stari župan Josip Trobec in novi župan Franc Košir, ki sta bila takrat slučajno v Polhovem Gradcu. Stanovanje sem dobila pri Birtu, pri novem županu, kjer sem bila obenem občinska tajnica. V začetku so me ljudje nezaupno gledali. Mali rdečelični Jernač mi je rekel: »Ti si tista, ki otroke tepe. Neki kmet meje hotel podkupiti s kovancem za 50 dinarjev, da bi. mu pustila doma šoloobvezno učenko. No, navadili so se polagoma na šolski red. Seje pred Vami s poučevanjem otrok že kdo ukvarjal, kraj je izredno hribovit, samotne domačije po več ur oddaljene od središča? Črnovrške otroke je pred mano učil tamkajšnji župnik g. Janez Dovč. in sicer pisati, brati, računati in veoruk, in to iz svoje dobre volje. Ko sem prišla jaz v Črni Vrh, sva učila oba, dokler ni bila sezidana nova šola. Pouk je bil v stari kmečki hiši (v stari mež-nariji). Pozimi so kurili tako, da so iz veže porivali celo deblo v peč. Prenekateri otrok je imel zelo dolgo pot v šolo. Bili so zelo revni, slabo oblečeni in marsikdaj so manjkali, ker jim starši niso pustili v šolo. Prevladovalo je še mišljenje, da šola ni potrebna in starejši so pogosto ščuvali otroke proti šoli in proti Vam. To sem slišala praviti. Je bilo zato delo zelo težko? Bila sem mlada, zmeraj sem se veselila dela, prevladovali so pridni in delavni otroci, kdaj pa kdaj je že bilo težko,.... vendar imam na ta čas tako lepe spomine. Naša mama ve povedati, kako ste govorili ob otvoritvi nove šole, kaj ste imeli oblečeno, katero pesem je zapel zbor? Torej ste bili takrat glavni? 13. novembra 1939 je bila blagoslovljena in odprta nova trirazredna osnovna šola. To je bil praznik za vso okolico! Iz vseh strani so prihajali ljudje. Lepo okrašena stavba je bila v ponos Črnovršcem. Novi župan mi je po govoru izročil stavbo v oskrbo. Obljubila sem, da bom vse storila v blagor mladini. Moj zborček je zapel pesem Cerkvica vrh gore, potem pa je bilo veselo ob pogostitvi povabljencev. Na šolo je prišel za šolskega upravitelja učitelj g. Maks Fojkar in prišlaješeena učiteljica ga. Bogdana Stritar, kasnejša operna pevka. V novi šoli so se otroci dobro počutili in se pridno učili. Zanje in za ves kraj je bilo veliko bolje, ko je bila zgrajena nova šola. V zvezku naše mame sem videla zapisane neke recepte. Saj ste učili tudi kuhati? Ja, dekleta so me prišla prosit, če bi jih hotela učiti kuhanja. Najprej so se zbrale s svinčniki in z zvezki, da smo napisale recepte. Potem smo se zmenile za material, kaj bo katera prinesla od doma. Potem smo pa kuhale in vse seje posrečilo. Za pusta smo nacvrle take krofe s »kranceljni«, da so jih bili veseli še ostali, ki so se učili neko veseloigro. Tudi v bolezni ste pomagali. Nedavno mi je stric Luka pokazal grst, ki ste mu ga prav strokovno »zakrpali«. Četrt kazalca si je odrezal na »trugi«, ko je rezal za prašiče, doma so mu prst samo na debelo obvezali, ostalo ste pa naredili Vi v šoli... Nekega popoldneva je prisopihal Hribrski oče, oče Minke Koprivec, naj pomagam, da hčerka umira in da je že gospod pri njej. Z Maksom Fojkarjem sva vzela toplomer in odhitela k umirajoči. G. župnik je ravno končal obred. Zmerila sem vročino, kije kar puhtela od otroka — 41 ° C. Naročila sem škaf hladne vode s kisom in rjuho. Z Maksom sva ovila vročo deklico od pet do brade. Rjuha je postala vsa vroča. Se sva ponovila ovitek in deklica ni več gledala z belim očesom, začela je polahko dihati. Toplomer je pokazal 39 C. Oddahnili smo si vsi. Minka je ozdravela in starši so bili presrečni, da jim je ostala edinka živa. Imeli so še več sinov. V času službovanja v Črnem Vrhu ste se tudi poročili z Jakobom Trobcem, Guglovim z Loga pri Polhovem Gradcu. Slišala sem praviti, da sta z možem skupaj igrala v igri Moč uniforme, da seje Vaš mož vozil z motorjem (senzacija za tisti čas), da seje vajin prvi sin rodil v novi čr-novrški šoli, (kjer sta stanovala)... Ko se je 1940 rodil moj sin Marijan nista mogla priti iz Cerkelj moj stric in teta na krst, zato sem prosila za nadomestna botra soseda z obeh strani šole. To je bila Mačkova mama in na drugi strani njen brat organist (stari Mcžnar France). Organist me je prišel vprašat, če bom zadovoljna, da bo Birtna, županova žena, spekla pogačo iz. fine moke, notri pa bo dala puter, jajca, sladkor in mleko. Za »Ion«, da bo Birtna spekla pogačo, ji bo on pokosil cel travnik. Bila sem ginjena. Za krst sta se botra tako napravljala, daje župnik že poslal pošto, kdaj bosta prinesla otroka. Oba v nedeljskih (zakmašnih) oblekah, on s trdim ovratnikom in oba sta si nadela prstane. Potem je boter poslal svojo hčer s tako veliko in fino pogačo, da jo je morala zaviti v namizni prt. Botra pa je prinesla poln jerbas na maslu ocvrtih flancatov in steklenico domačega borovničevega sirupa. Črnovršcem seje dobro zdelo, da sem rodila doma. Pravzaprav v novi šoli. Začenjala seje druga svetovna vojna. Zakaj in kdaj ste odšli iz Črnega Vrha? Tako smo bili srečna družina. V šoli so otroci lepo delali in se pridno učili. Toda nova, druga svetovna vojna je vse spremenila. Februarja 1941 sem bila po lastni prošnji premeščena na osnovno šolo Cerklje ob Krki, kajti moj možje služboval v Krškem na davčni upravi. V Cerkljah sem službovala samo en mesec. 11. aprila 1941. leta so Nemci zasedli Dolenjsko in vsi učitelji smo izgubili službo, cele vasi so izselili v Slczijo, moja družina pa je, brez vsega, zbežala k moževim staršem na Log. Omenila bi rada moje slovo iz Črnega Vrha. Past prihodnjega koraka Končno so se ljudstvu pričele odpirati oči. Naše uničevanje je že tolikšno, da ga ni mogoče več spregledati. Iztrgali smo si nekaj moči in zdaj sanjamo svoje lačne in pohlepne sanje. Toda. hvalabogu. nas nekaj v globini kliče k iskanju boljšega načina, kot je ta nori ples pijanih od bencina. Časa. da se spremenimo v kaj boljšega, pa je že tako malo, da si ne bi smeli privoščiti takih trapastih padcev v nove pasti, v katerih je spet prostora le za našo bolno samozagle-danost. Tistim ljudem, ki doumejo, kako grozovito grozimo planetu in je v njih še kal ljubezni do sveta, se rado zgodi, da v podzavesti zasovražijo sebe in druge ljudi. Pravzaprav se ti to nujno zgodi, če le moreš ljubiti še kaj drugega razen lakote in svoje lenobe. Ne, ne mislim opravičevati naših napak, toda ne za sovraštvo ne za sladko samopomilovanje ni več časa. Zadnjič sem bil daljna priča pogovoru med starejšo gospo in nekim pesnikom. Gospa je govorila, kako ve, da bo v prihodnjem življenju drevo, no, sicer pa smrti itak sploh ni,... Govorila je, kako dobra bitja so drevesa, o raznih kozmičnih energijah, kijih sevajo itn. Omenila je tudi. kako vedno manj razume, odkod smo se zmogli vzeti ljudje kot nekakšna krona stvarstva. Tu se je po njenem zgodila neka napaka. Ona to vse manj razume, modra in naravna, kakor je. Besedo je povzel pesnik in v nadaljevanju omenil, da so drevesa na nek način podobna ljudem. Hop, je vskočila ona z višine, in mu energično dopovedovala, kako neuk je tak pogled. Drevesa niso prav v ničemer podobna ljudem, ki smo napaka... Drevesa so spokojna, statična, vedo, kaj hočejo, ljudje pa le begamo. Zbodla me je njena vsevednost in samozaverova-nost. Ona je vedela vse. Rekla je tudi, da bi po njenem morali ljudje ostati v gozdovih, kjer so zemlja, ogenj, kamen, zrak. Take modrosti je prodajala, vgrez-njena v mehak fotelj. V teh časih si ni težko izmisliti take »rešitve«, jo izustiti in biti potem že nad vsem zveličan. Imenovana gospa in podobni. Če želite žrtvovati nekaj za bitja, ki jih človek grozi požreti, iztrebiti, zastrupiti, podreti, odreti,... potem prisluhnite globini mojega zvoka, ki bije boj za resnico. Mnogi prisluhnite tem besedam in jih presodite po svoji vesti: — Pa vendar je življenje v osnovi vseh bitij še kako enako. Mnogo je zdaj takih, ki sanjate, da bi bilo bolje ostati v gozdovih. Ni težko razumeti vaših želja. Toda, to ni rešitev problema. Gozdovi so resnično jezera prvobitne energije, ki presega lepoto vseh besed. Komaj jo dojamejo čiste misli največjih modrecev. Ne skrunite vprepametnih svojih besedah gozda in njegovih, pa kako verjamete v vile in kozmične energije in drugi blabla vi, ki sedite v foteljih in prodajate mite prednikov. Oni so zanje vedeli, vi pa vanje verjamete. To je velika razlika. Dotična gospa. Tvoj material je gotovo bil in bo del kakšnega drevesa, res. Toda, pomisli še enkrat, če si upaš. Da ni tvoja vera le podzavestni strah pred svojo vestjo in strah pred dnevom, ki se bliža. Tudi ti boš postavljena pred obličje zakonov, ki še vedno vladajo tvojemu umu in telesu. Gozd je bitje, starodavno in nepopisno. Gospa in podobni; za vas je gozd dober, kakor je za pesnike sladko žalosten dež, ki polzi po šipi; bognedaj, da bi pa moral prezebati pod dreve- V šoli so se od mene poslovili z govorom, deklamacijo in tremi krasnimi šopki nageljnov: Prvi razred mi je poklonil bele, drugi razred roza in tretji razred rdeče. Solze so mi tekle po licih. Poslovili so se tudi korni pevci in krajevni šolski odbor. No, tu pa nisem jokala. R< .Ji ste, da ste se aprila 1941 z družino vrnili na dom moževih staršev na Logu pri Polhovem Gradcu. Kako ste živeli zdaj? Mož se je vključil v NOV(nc v komunistično revolucijo) in padel že 11. julija zadet od italijanskih krogci. Ostala sem sama s tremi golimi življenji. Imela sem še drugega sina Miklavža... Kako mi je pomagala in rine opogumljala Guglova mama!... Preveč je bolelo in z otrokoma sem se vrnila k očetu na Jezico. Kaj pa po vojni? Leta 1945 sem bila nastavljena na osnovno šolo v Trzinu, 1947 pa na osnovno šolo v Mengšu, kjer sem po 24 letih dočakala pokoj. Ste še kdaj obiskali Črni Vrh? Na Črni Vrh sem peljala svoio družino in jim zelo ugaja. Je pa Črni Vrh precej spremenjen — na lepše. Nekateri so me še poznali. Tudi to bi rada povedala, da sem se zelo razveselila šolskega glasila Zgodovina šolanja v Polhovem Gradcu —izdanega ob 25-lctnici polhograjske nove šole, ker sem v njem našla tudi o črnovrški šoli. • • • TO JE PA IDA. Veselim se, da sva se spoznali in zares bi rada bolj pogosto srečevala ljudi, kot je ga. Ida. Tako dobro dene. Približuje se 81. rojstni dan gospe Ide. Kot smo ljudje tukaj krajevno »zaznamovani«, naj bo še voščilo narečno obarvano in je v imenu vseh krajanov: Ida, Bog daj srečo in stokrat boglonaj za vse. PRIPIS: Pri pogovoru in zapisu sem si pomagala s podatki, ki so mi jih dali Pečertikovi, Kreslevi in Potrebuje-ževi i/ Srednjega Vrha in Guglovi z Loga. Nekaj podatkov pa dobila v kronikah Franceta Tomšiča in Josipa Trobca. Vsem prisrčna zahvala! Cilka Trobec som. Zdravi/na kozmična energija, zemlja, ogenj, gozdni duhovi, bi si upali preizkusiti te sanje na nakovalih resničnega gozd"? Mislim, da ne. Torej ostajajo vse to le pravljice in sanje, opravičevanja naše stare vesti. Dokler bomo tako zvesti svojim majhnim lažem, terorju javnega mnenja in potrošništvu, tako dolgo gozd od naših navdušenih nakladanj ne bo imel koristi. Kaj bi se zgodilo z vašimi sanjami, če bi vas objel močan gozd. Nobene pretresljive štorije, kako smo ljudje nekaj napačnega, bi vas ne odkupile pred preizkusom uspešnosti. Narava bi vas sodila častno in neizprosno, kakor sodi oblike in dejanja vseh svojih prvoborcev. Kdo si, ki misliš, da poznaš utrip te knjige modrosti, ki se ji reče v jeziku mojega ljudstva gozd? To je pogum samozagledancev in ti so ena izmed resnih groženj živemu planetu. Dotična gospa, misliš, da si prav ti tista, kije zaslužila biti duh nekega drevesa? Trd je boj in večina semena propade. Si poizkusila bolečino, neizprosno trdoto nakoval boja za obstanek in pravice močnejšega. To sta dva zakona, ki v gozdovih neomajno vladata. Taki zakoni so v ljudeh skozi kalno zavest popačeni v norost in grozodejstva na vseh nivojih. Mi smo le gozda najmlajši otroci in dana nam je zahtevna naloga: — Da se spopademo z iskanjem resnice in zavestne dobrote. Tako mi govori moja stara vest. Pa tebi? Torej, človek. Nikar ne prodajaj samozavestno modrosti, kako smo ljudje nekaj napačnega in kaj so in kaj niso drevesa in kozmične energije itn. Mnogi guruji so te znali potolažiti, da si ti, ki čutiš nekaj več, da si s tem že na spisku izbranih, nad nami in nad odgovornostjo. Jok, dokler je s tabo tako, potem je vrednost boja ene divje kokoši za preživetje svojih kebčkov najbrž vredna veliko več, vsaj v «očeh dobrih starih dreves«. Oprostite, če so se moje trde besede prehudo zadrte v vaše občutljive duše. Oprostite vsi, ki ste se prepoznali v dotični gospe. Toda, ni več časa, da bi mlatili jalove ničvrednosti. Čutim odgovornost do milijarde let starega življenja, ki hoče goreti in sanjati čim čisteje. Če to ni končna resnica, ki se ji reče iskanje resničnega smisla! Saj to počnemo vsi. Iščemo resničnega Boga. ki je. Ja, pa se postavi na glavo, ti, ki že vse veš. Potem mi pa povej, odkod se je vzel ta žalostni obet, da bomo vse pohrustali v nenasitni lakoti in bili še nesrečni povrhu. Snemi maske, če sijih upaš in se poglej. Nemara boš videl še kakšno pot. Taka je torej past prihodnjega koraka. V večnem strahu pred temo in v želji biti svoboden se skrivati med absurdi, se obtoževati in sovražiti in pljuvati okrog sebe strupen cinizem. Dokler se bomo potre-sali s pepelom po pobarvanih laseh, si bomo lagali. Če res hočeš kaj storiti, ukroti svojo lakoto in pohlep na minimum. Žrtvuj kaj svojega sveta za bitja okrog sebe. Ne pusti, da ti vest zamenja javno mnenje. Razvrednoti vrednosti svojih mrzlih filozofij in se odpri navzven. Če ne, boš le virus, ki hrani sebe, s hrano, z lažmi, z življenjem drugih in sebe. Je to res, kar zmoreš? Nismo še izgubili bitke. Resnica še čaka in kliče. Naša pravica je živeti, če je naša dolžnost iskati, zakaj. Danes so gozdovi še tu. Lahko pa se zgodi, da ostanejo neizdelana zmožnost čudovitega prepleta življenj, kije nekoč obstajal in je podlegel uničujočim sanjam virusa, kije sam sebe imenoval misleči človek. Tedaj bo možnost vedeti le še neizsanjana priložnost. Primož Bizjan 22. april - DAN ZEMLJE Na Osnovni šoli Ivana Cankarja že več let na različne načine obravnavamo ekološke teme. V preteklih letih smo izvedli očiščevalne akcije in ugotovili, da so bili otroci zadovoljni, polni vtisov in pripravljeni prispevati k varovanju narave. Letos smo DAN ZEMLJE obeležili na prav poseben način. Odločili smo se za akcijo zbiranja koristnih odpadkov in organizirali številne akcije, v katerih so otroci izražali svojo aktivno vlogo v odnosu do narave. V dogovoru s Komunalnim podjetjem bomo z ločevanjem odpadkov začeli že v razredih. Pri ločevanju bio odpadkov in papirja od drugih odpadkov nam bodo pomagale tudi delavke v kuhinji in snažilke. Na pomembnost varovanja narave smo opozorili s številnimi dejavnostmi, npr.: • risali z barvnimi kredami po asfaltnih površinah • pri LV risali kontejnerje, izdelovali ekološki papir, razne izdelke iz odpadnih materialov • pisali odgovore na kratka vprašanja • izdelovali plakate • odšli na ogled deponije • organizirali več opazovalnih sprehodov • drugošolci so med mimoidočimi izvedli anketo o ekoloških akcijah • izdelke razstavili v PTC Loka • Zaradi velikega posluha Komunalnega podjetja za sodelovanje se dogovarjamo za nastanek zloženke o koristnem ločevanju odpadkov. V šoli verjamemo, da je ekološka vzgoja pomembna za ohranjanje narave in za lepše ter bolj zdravo življenje naših otrok. Zato predlagamo: PRIDRUŽITE SE NAM! Zakaj imamo otroci radi čisto okolje? • Radi ga imamo zato, da imamo lepši razgled, pa tudi zato, da prihajajo turisti. Dalila, 4. b • Ker je lepo in diši. Mateja, 1. d • Da se lahko igramo, da jc čist zrak, da odpadki ne onesnažujejo rek, morij, jezer. Nadja, 4. b • Ker imamo radi čisto okolje, ker lahko dihamo svež zrak, se igramo in sprehajamo po lepo urejenih potkah. Gašper, 1. d Kaj boš naredil ti, da bo okolje čistejše? • Pobarvala bi smetjake v pisane barve. Mateja, 1. d • Postavila bi veliko smetnjakov. Zraven bi postavila tablice, na katerih bi pisalo: NE MEČI SMETI PO TLEH, KER SO SMETJAKI POVSOD IN JIH JE DOVOLJ ZA VSE SMETI. Špela, 1. d Kaj tebi pomeni čisto okolje? • Manj bolezni, obstoj gozda, več veselja in sproščenosti, lažje in lepše igranje, obstoj redkih živalskih in rastlinskih vrst. Barbara, 4. b • Lahkotnost, življenje, dobro počutje, zdravje, sproščenost, igranje. Miha, 4. b • Meni pomeni čisto okolje daljše življenje in zdravo hrano. Marko, 4. b Zakaj bomo ločevali odpadke? • Da bomo imeli čistejše okolje in da bomo veseli, da smo vsaj nekaj naredili za naravo. Ksenja, 4. b • Da bo okolje čistejše, manj bo odpadkov, zaradi predelave in kompostiranja, zaradi bolezni. Branka, 4. b • Odpadke ločujemo zato, da imajo smetarji manj dela. Neža, 1. r Kaj delajo s smetmi? • Smeti niso ničvredne. Iz starih stvari lahko naredimo nove, npr. iz starega stekla naredijo nove steklenice. Dalila, 4. b • Odvažajo jih, da ne bi bilo po hišah polno smeti, jih ločujejo zaradi strupenih snovi za naravo, ker vsi odpadki ne zgnijejo in so zato okolju neprijazni. Barbara, 4. b • Tisti papir, ki ga damo v smeti, ga predelajo v nov papir. Nekatere smeti zakopljejo, nekatere pa zmeljejo. Gašper, 1. d Zbrali in uredili: Marina Blat-nik-Mohar Mateja Brelih Krasnikova vrtnarija na Opekarski Končno smo dočakali pomlad. Jutranje žvrgolenje po Gregorjevem nas je spomnilo, da nas čaka vrt, nekatere pa tudi njive in travniki. Vsak, še tako majhen vrtičkar ve, kako čudovit je svet rastlin. Človek jih goji celo v posodah da, si jih tako čimbolj približa v svoj dom; v sobe in na okenske police. Obisk na vrtnariji družine Krasnik nam odkrije prav to veselje do vzgoje rastlin. Iz običajnega vrtnarjenja okoli hiše seje skozi leta razvilo nekaj več. Zato so postavili rastlinjak, v katerem so prvotno vzgojili nekaj vrst krizantem. Naslednje leto so poizkusili tudi z balkonskimi rožami, s cvetjem za okrasne gredice in z nekaj zelenjave. Uspeh jim je dal dovolj volje in vspodbude za nadaljevanje dela. Danes gojijo sadike okenskih in balkonskih rož, največ je seveda bršljank, pcralgonij, surfi-nij pa tudi bidensa, fuksij, vo-denk, verben in brahikom se ne manjka. Poleg je cela vrsta vrtnih rožic; cinije, astre, suhe rože, ki se bodo morale zdaj zdaj preseliti na vrt. Med sadikami bomo našli tudi del zelenjave, največ paradižnika in paprike. Trenutno je dela v rastlinjaku, v primerjavi z ostalimi meseci v letu, največ. Sejance je potrebno prepikirati, periodno zalivati in paziti na usrezno toploto. Dobro, da si pri Krasnikovih delo delijo, saj dva človeka vsega ne bi zmogla opraviti. Dan se prične navadno z zalivanjem. Če posveti sonce , je potrebno rastlinjak zračiti. Vsak dan jc potrebno tudi pregledati rastline, če se morda ni na njih pojavila katera izmed številnih bolezni. V tem primeru je treba bolne rastline nemudoma začeti zdraviti s pravim škropivom.Gnojenje in zdravljenje rastlinje namreč zelo pomembno, saj brez tega ni uspešnega vrtnarjenja. Proti večeru jc velikokrat potrebno ponovno zaliti rastline. Pri Krasnikovih imajo še mnogo načrtov. Radi bi vzgojili večje število sadik zelenjave, od vsega začetka poskušajo povečati tudi zeliščni vrt. Ta naj bi vseboval vsaj osnovna zelišča in dišavnice, GLASBENA ŠOLA OB SVOJI DVAJSETLETNICI Šli so na Nizozemsko Letos praznuje Glasbena šola Vrhnika 20 let svojega delovanja. V tem času se je iz male šole razvila v dokaj veliko, sodobno ipremljeno šolo, se kadrovsko okrepila in še bolj smelo zakorači ala v svet. Učenci glasbene šole že več let i/.redno uspešno sodelujejo na prireditvah v občini in zunaj nje, c udeležujejo državnih in drugih tekmovanj, na katerih so vedno izjemno uspešni in tako je bilo tudi na letošnjem 25. jubilejnem ekmovanju učencev in študentov glasbe od 26. marca do 1. ;prila v Ljubljani. Letošnje tek-novanje je potekalo v naslednjih lisciplinah: petje, trobila, tolka- la, harmonika, kitarski duo in komorne skupine z godali in klavirjem. Iz naše šole so se tekmovanja udeležili: Urška Batič, petje iz razreda prof. Nadice Grozdano-ve — Panič, Anže Urh — harmonika iz razreda učitelja Antona Puciharja, Matej Drašler in Gašper Kržmanc — harmonika iz razreda Dejana Meseca in Florjan Sedej, Alež Ogrin in Franci Malavašič — harmonika iz. razreda Vilija Ošlaja. V izredno hudi konkurenci so učenci Glasbene šole Vrhnika dosegli izjemen uspeh, saj so v disciplini harmonika osvojili kar tri nagrade. FLORJAN SEDEJ Glasbena šola Vrhnika obvešča starše in učence, da bodo sprejmni preizkusi za vpis v glasbeno šolo za šolsko leto 1996/97 na Vrhniki, v Borovnici in Horjulu v petek, 31. 5.1996, od 16. do 18. ure in v petek, 7. 6.1996, od 16. do 18. ure v prostorih glasbene šole. Poleg klavirja bomo vpisovali še v naslednje oddelke: godala (violina, čelo, kontrabas), harmonika, pihala (klarinet, flavta, oboa, fagot, saxsofon, flokflavta), trobila (trobenta, pozavna, rog), solopetje in malo glasbeno šolo. Vpis na klavirski oddelek bo omejen in bo vpisanih samo določeno število učencev. Rezultati sprejemnih preizkusov bodo objavljeni na ■glasni deski in tajništvu šole 21. 6. 1996. je v I.c. kategoriji dosegel absolutno najboljši rezultat in je dobil II. nagrado, ALEŠ OGRIN in FRANCI MALAVAŠIČ pa sta v isti kategoriji dobila III. nagradi. Zelo dobro so tekmovali tudi drugi naši tekmovalci in za svoj trud prejeli priznanja. Tako smo še enkrat dokazali, da imamo trenutno najboljši oddelek harmonike v Sloveniji. To pa je samo majhen del dejavnosti glasbene šole, saj so naše aktivnosti usmerjene predvsem v praznovanje dvajsete obletnice šole. Med večje projekte v letošnjem jubilejnem letu štejemo gostovanje orkestra glasbene šole na Nizozemskem v dneh od 26. 4. do 2. 5. 96. " . Največja prireditev ob našem jubileju pa bosta dva koncerta: prvi bo 15. 5. 1996 ob 19. uri v dvorani doma Karla Grabeljška, slavnostni koncert pa bo v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, v sredo, 22. 5. 1996, ob 19. uri. Na slavnostnem koncertu bomo orisali naše dosedanje uspehe in se zahvalili vsem, ki so nam vsa leta stali ob strani in nas podpirali v naših prizadevanjih za čim boljšimi uspehi. Zato vabimo vse, ki jim je všeč igranje mladih, da se nam pridružijo na naših koncertih in se skupaj z nami veselijo naših uspehov. kot so majaron, timijan, bazilika, žajbelj, sivko, meto in meliso, šetraj in rožmarin. Vse seveda v lončkih, da bi lahko vsakdo rastlino odnesel in jo doma posadil na svojem vrt. Obisk na Krasnikovi vrtnariji meje prepričal, da še obstaja delo, ki ga človek z veseljem opravlja. Ljudje radi prihajajo k njim, izberejo rastlino zase, nato še malo poklepetajo o vrtnarskih problemih. Ko sem odhajala sem zaželala družini mnogo srečnih dni in veliko cvetja. Seboj pa sem odnesla spoznanje, da prav delo scvetjem in zemljo človeka osrečuje. NATAŠA MEDVEŠČEK STENCAS LAHKO KORISTI TUDI TURIZMU — Krajani Srednje vasi pri Polhovem Gradcu Janez Kovač, Anton Pečaver, Janko Trnovec in Jože Bradeško so sredi vasi postavili nov stenčas v obliki kozolčka, ki bo hkrati tudi svojevrsten okras kraju. Da pa bi lični kozolček prišel še bolj do izraza, so uredili tudi njegovo okolico, kar je še zlasti pomembno, ker prav tam mimo pelje glavna medkrajevna cesta. (B. V.) Dobra udeležba V organizaciji Balinarskega kluba Blagajana iz Polhovega Gradca je 27. in 28. aprila potekal občinski turnir v balinanju, ki se ga je skupno udeležilo ka' 42 tekmovalcev. Balinarji so s' pomerili na treh različnih bali' niščih: v Polhovem Gradec Horjulu in v Dolnicah (balinišče na Dobrovi še ni nared), in to ka' v štirih različnih disciplinah. P° mnenju udeležencev je bil turni' eden najbolje pripravljenih de slej, tudi glede preskrbe tekmovalcev. S potekom turnirja je b| vidno zadovoljen tudi predsed' nik gostujočega BK Blagajana Janez Širok, ki je za Naš časop'5 povedal: »Zahvaljujemo se vsem gle; dalcem in sponzorjem pa tud' občini, ki nam je finančno p0-magala pri organizaciji turnirja; Škoda je le, da se ga od občine nihče udeležil, čeprav smo ji"1 poslali vabila.« Rezultati: posamezno: 1. Stane Herjave' (BK Blagajana), 2. Zoran Jazbec (BK Dobrova), 3. Mirko Kogov-šek (BK Horjul); dvojice: Slavko Mezgec, Sine BozoviČa' (BK Dobrova), 2. Aleksande' Cepon, Miro Dolinar(BK Blagajana), 3. Janez Založnik, JoŽ{ Skopec (BK Blagajana); igra * krog: 1. Slavko Mezgec (BK Dobrova), 2. Mirko Kogovšek (BK Horjul), 3. Zoran Jazbec (BK Dobrova); pozicijsko izbijanje Tone Plestenjak (BK Dobrova). 2. Slavko Mezgec (BK Dobrova), 3. »Matevž Plestenja'1 (BK Dobrova). Branko Vrhova Senožet je bila polna rož Ustavil se je tik ob meni. Zavohala sem vonj po hlevskem gnoju in po praproti, ki jo je gazil, ko se je čez grapo namenil k meni. »Gledaš, vendar tistega, kar so pred petdesetimi leti videle moje oči, ne ugle-daš več«, je namesto pozdrava zasopel izdihnil. Pred nama seje v dolino raztezala temno zelena senožet. Veter je narahlo valovil bujno rastočo, zrelo travo. Bilo jo je prijetno gledati in se nastavljati sončnim žarkom, ki so se kradoma izgubljali za oddaljenimi, visokimi griči na zahodu. Oči so počivale v razkošnem zelenilu, duša pa je poveličevala čudovito stvarstvo. Nenadoma je v to sanjsko harmonijo prodrl vonj: oster, strupen^ kričeč in zelo tuj. «Aliga čutiš?« je vprašal kmet. »Čutim, da kar boli«, sem odgovorila. »Na tej strani škropijo v koruzi proti plevelu, malo bolj zadaj pa po krompirju proti krompirjevi plesni. Morajo, da bo kaj zrastlo,« sem nadaljevala misleč, da sva enakih misli. Kot bi ga urczal. je poskočil: »To je strup za naju, za vse, to je zločin, to je žalitev za Boga. Zemlja je živa stvar, tako živa kot ti ali jaz. Biti mora zdrava, da lahko rodi, biti mora mati vsem, nihče ne sme biti na silo iztrgan iz njenega naročja, pa naj bo še tako majhen in nebogljen. Mnogi so pomrli samo zato, ker so bili preveč preprosti, majhni in nezahtevni, samo čisto vodo in zrak so potrebovali. Ta senožet je bila nekoč polna rož, tudi takih, ki so pozdravile človeka ali žival, rastlo je mnogo več najrazličnejših trav, dandanes pa jih je samo nekaj izbranih. Ponekod so ruše kot izumrle, še mravelj ni več. Najbolj pa pogrešam...« Reka besed se je umirila, z mislimi se je preselil nazaj v svet, ko soncu še niso očitali, da je strupeno, ko si si v vsakem potoku lahko potešil žejo, ko je v grapi pod nama še pel divji petelin. Umolknil je, potem pa tiho nadaljeval. «Najbolj pa pogrešam miru in večernega vetra, kije nosil vonj po divjih robidah in malinah. Prav tak čas so se tam na zlizanih lapor-jevih skalah grele nočne vrane.« Stegnjena, grčava roka je poševno obvisela v smeri gozdne ceste, kjer je bil del le-te lapornat in zlizan. »Ni jih več, pomrle so, mogoče so se preselile drugam, kdo ve. Redki se vprašajo, zakaj se čuk ne oglaša več, kje so kobilarji in smrdokavke, rožnati travniki...« »Vem, vem oče, sem ga prekinila,« to je bila vaša mladost. Vsaka pomlad je lepa, mlado srce se naslaja v njej, oči pa čutijo s srcem.« Razburil se je: »Ne govorim o mojem otroštvu, govorim o mrtvih, o zločinih, nasilju in zlorabljanjih.« Potem seje umiril: »Vem, ti občuduješ to, kar vidiš zdaj, to, pred nama. Jaz pa nosim v srcu še eno podobo in lahko primerjam, ti pa tega ne moreš. Le redki lahko to počno.« Prekinila sem ga: »Pa vendarle se premika na bolje.« Tu so «zeleni«, katerih argumenti so zelo prepričljivi. Ljudje postajajo vedno bolj prestrašeni in zahtevajo, da je treba nekaj storiti, da se v bližnji prihodnosti ne bi zgodile črnoglede napovedi. »To je narobe! No ja,« se je popravil, «nekaj vendar je. Praviš, da so ljudje prestrašeni, to pa je tisto, kar je narobe. V strahu ljudje počno še večje neumnosti, manjka ljubezni, tiste prave močne ljubezni, ki osvobaja, s katero lahko božaš svojo dušo. Tako preprosta je in vedno pri roki. Samo reci in prisluhni besedam: Kar želim sebi, želim tudi tebh prijatelj. To mora v dušo in ostati v njej. Pomanjkanje le-te je vzrok, da se ljudje pobijajo, da so sodišča prenatrpana, da so revni še bolj revni' lačni še bolj lačni in bogati še bolj bogati, verjetni mi...« Začutila sem, da je z robato roko segel v mojo^ » Verjemi mi, bogati še bolj ubogi. Hočem reči še boh požrešni, hočejo še več prostora samo zase in sam6 za tiste, ki jim v danem trenutku koristijo. Zato ti' trebljajo, ne meneč se za preostali svet. Problem ekologije je v praških in tovarnah, to]1 problem naših src, naše filozofije, zgrešene šolsk? vzgoje. Pot, po kateri koraka človeštvo, je napačni' treba bo v drugo smer. Pa tako je vse preprosto, vsO modrost je v nekaj besedah. Lepe so in večne. To J1 adut, da preživimo.« Skoraj se je stemnilo. Zazrla sem se v skoraj negi' ben obraz. Mirne blage poteze je obsijala komaj z°' znavna večerna zarja. »Grem«, sem se predramil »Temno postaja«. Nisem slišala, da bi odgovoril-Mogoče je pa prav tedaj gozd tožil, da umira, dal1 bolan, pa je njegov jok preglasil starčeve besede. , Zgodba je resnična. Stari, skoraj devetdesetlel"' kmet in lovec je vznemiril moj »ego«, podrl stat1 ideale, skoraj negiral mojo vzgojo o morali in me"' človeških odnosih. Vsa modrost, da ne bi izumrli gozdovi, da bi na$ šepeleptice, kvakale žabe... in preživelo človeštvo j1 v nekaj besedah: Kar želim sebi, želim tudi teb1' prijatelj. K. M., LigojnU VRHNIŠKI PEVCI FARNE CERKVE SV. PAVLA Iz Rima z dvakratnim papeževim blagoslovom Srčna želja vsakega pevca je, da bi prepeval v uglednih koncertnih dvoranah po svetu. Lani se nam je članom Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Pavla z Vrhnike pod vodstvom s. Bože Čotar uresničila ta želja, saj smo dobili povabilo iz Passaua, Naša s. Boža Čotar pa je bila povabljena na zasebno avdienco poljskih šolskih sester, kjer je izkoristila priložnost in osebno povabila papeža, da nas obišče v Sloveniji in nas potrdi v veri, le ta pa jo je blagoslovil. Obisk groba sv. Pavla, zavetnika vrhniške farne cerkve, je povečal našo notranjo melodijo, da smo s srcem prepevali: »Naš zavetnik Pavel, steber mogočni si Kristusove Cerkve«. Sv. Ceciliji, priprošnjici našega zbora, smo se na njenem grobu poklonili in se ji priporočili, naj nas tudi v bodoče podpira. Vsakdo je prinesel iz Rima svoja občutja, vtise in spomine. Izkazalo seje, da smo izredno ubrani in enotni, tako v petju koftudi v skupnem bivanju. Notranja harmonija vsakega pevca pripomore k skupnemu razumevanju v zboru, to pa je osnovnega pomena za občutenje pesmi in osebno razdajanje. Morda naj povem še zanimivost za vse tiste, ki se odpravljate na potovanje v Italijo. Hrana in pijača vsekakor nista vredni slovesa, ki jima ga pripisujejo. Slovenci se premalo zavedamo, kakšna vina znajo pridelati naši umetniki: vinogradniki in vinarji. Rada bi se še zahvalila v imenu zbora vsem našim dobrotnikom. Najprej gospodu Jožetu Habetu, ki nas je preskrbel z okusnimi klobasami in nam tako nadomestil pomanjkljivo prehrano. Zahvaljujemo se tudi: SLED, d.o.o., Pekarni Baš-kovč, Pizzcriji Boter, Gostilni Krajnc, Baru Trojka, ZKO Vrhnika, Občini Vrhnika in Župnijskemu uradu Vrhnika. Mateja kjer smo prepevali ob spremljavi največjih cerkvenih orgel na svetu. Ker je bilo naše petje zelo ugodno sprejeto med poslušalci, ki so sicer pričakovali orgelski koncert, pa vendar niso bili nič manj navdušeni nad našim petjem, smo se odločili, da se predstavimo v Rimu. Naša umetniška voditeljica in zborovodkinja, s. Boža Čotar, je konec februarja odpotovala v Rim na Evropsko srečanje pro-vincialnih svetov šolskih sester de Notre Dame, člani zbora pa smo seji po njenih končanih obveznostih pridružili v začetku marca. V marsikom seje porajal dvom, kako bomo skupaj preživeli štiri dni in uskladili mnogotere želje in interese. Moram priznati, da si boljšega sožitja ne bi mogla predstavljati niti v sanjah. Turistična agencija Quo Vadiš nam je preskrbela enkratno vo-dičko Darjo, polno znanja in energije, in šoferja, ki sta uspešno obvladovala prometni kaos v Rimu. V veselje nam je bilo, da nas je duhovno spodbujal kaplan Bogdan Oražem in nas opominjal, naj ob zunanjem blišču Rima ne pozabimo na duha, ki veje naokrog. Kljub temu, da so Italijani omejeni na znanje maternega jezika, je petje jezik, ki ga razumejo ljudje dobre volje po vsem svetu. Sporazumevanje z njimi nam torej ni bilo težko. Ob obisku Večnega mesta smo proučevali zgodovino in umetnost le-tega. S poznavanjem zgodovine in kulture ljudi postane tudi sedanjost bolj razumljiva. Glede na to, da smo Slovenci izredno majhen narod in smo obenem raztreseni po vsem svetu, se je ta podoba izrazila tudi na Trgu sv. Petra. V nedeljo, po papeževi pridigi, nas je pozdravil z besedami: »Vaš obisk grobov apostolov rimskih bazilik,naj poveča vašo notranjo melodijo in vas potrdi v upanju in ljubezni. S to željo vas blagoslavljam.« Razporejeni po celem trgu smo mu v en glas navdušeno vzklikali in ploskali. Tako seje v praksi še enkrat potrdilo dejstvo, da nas je Slovencev na vseh področjih veliko in povsod smo izredno glasni, seveda tudi učinkoviti. VABILO Vabimo krvodajalce občin Vrhnika in Borovnica, da se 4. junija ob 19. uri udeležijo proslave v počastitev dneva krvodajalcev. Proslava bo v Cankarjevem domu na Vrhniki. Na prireditvi bodo podeljena priznanja za večkratno darovano kri. Obenem se OO RK Vrhnika zahvaljuje vsem udeležencem akcije 25. in 26. aprila za darovano kru Jesenska akcija bo v dneh 28. in 29. novembra. Še enkrat vabljeni na proslavo in na družabno srečanje po proslavi. OBMOČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA, VRHNIKA Krvodajalska akcija nekoliko drugače Na dom sem dobila vabilo Rdečega križa Vrhnika, v katerem me prosijo, da naj se udeležim krvodajalske akcije na Vrhniki 25. ali 26. aprila. Prevoz iz borovnice na Vrhniko zagotovljen ob 8.10 (vsaj tako piše na plakatih). Biovremenska napoved za 25. april pravi: vreme bo na vremensko občutljive ljudi vplivalo obremenilno, zato se bodo le-ti slabo počutili, hitreje se bodo utrudili, bodo razdražljivi, potrti in nemirni, moteno bo tudi njihovo spanje. Pada dež in dan je turoben, da bi se najraje zavlekla pod odejo. Še z eno gospo čakava in čakava na avtobusni postaji (in ni ga lepšega, kot čakati v dežju). Čez nekaj časa se odločiva za avtostop. Seveda na Vrhniki nič ne vedo, da bi moral kdo priti v Borovnico. Odgovorna oseba je pa itak šla v Ljubljano na nekakšno proslavo Rdečega križa Slovenije. Slabo voljo mi poveča še zdravnica, ki mi ogorčeno reče, da ne morem dati krvi, ker sem jo dala že januarja in da jo ženske lahko darujejo samo vsake štiri mesece. Kot da se jaz silim in hočem na vsak način dati kri (ne zbiram značk in mi tudi nič ne pomenijo). Pravijo, da smo v informacijski dobi. Ob vsej tej količini računalniških evidenc in avtomatske obdelave podatkov pa človek res ne ve, kaj bi rekel. In nihče ni kriv, ne Rdeči križ ne Zavod za transfuzijo krvi, vabila se pošiljajo na domove brez vsake kontrole. Opravičila ne sprejmem in me ne zanima, da so nekateri strašno zaposleni na vseh koncih, da hodijo na proslave, ali da pišejo čestitke krvodajalcem za rojstne dneve. Tudi vabil mi ni treba več pošiljati, ker me ne bo. Lučka Bogataj POGOVOR Z BRANKOM VRHOVCEM Ni vsaka goba jed Branko Vrhovec, ki ga naši bralci poznajo kot marljivega dopisnika iz občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, je med tistimi, ki hodijo po gobe zato, da ne bi šli po gobe. Prav zavzeto se namreč ukvarja s prepoznavanjem gob. Izkoristili smo priložnost, ko smo ga imeli pri roki, in z njim napravili pogovor o tej njegovi drugi veliki ljubezni. — Police ob vhodu v tvojo hiško se kar šibijo od lesnih gob. Ali to pomeni, da te poleg običajnih zanimajo tudi take, ki rastejo na lesu? »Pozimi, ko ni »navadnih«, jaz jim pravim mehkomesnatih gob, so lesne gobe edino, kar jc moč najti v naravi. To so večletne in enoletne gobe, ki jim mraz in sneg ne moreta do živega, zato so kot nalašč za »go-barjenje« v zimskem času pa tudi za nabiranje za kolekcije. V moji zbirki seje nabralo že precej več kot sto vrst lesnih gob, nabranih na najrazličnejših propadajočih drevninah, od jesenov, brez in trepetlik do jelk. Vsake nove vrste se nadvse razveselim, saj najdem tudi redko gobo, ki ni pogosta tudi v slovenskem prostoru.« — Navadni gobarji bi takšno veselje težko razumeli. Takšnih gob vendar ne moreš dati v lonec... »Ni nujno, daje gobarstvo vselej povezano z želodce/m. Tudi botaniki se ne zanimajo le za regrat in motovileč. Res pa je, da so lesne gobe pri nas še zelo neraziskane. Pri tem z učiteljem Jože-tom Koscem iz Šinkovega turna, ki velja za najboljšega poznavalca lignikolnih gob pri nas, tako rekoč orjeva ledino. Koliko je vseh lesnih gob v Sloveniji, ne ve nihče, saj so še cele družine, ki so popolna neznanka. Govorim seveda le o višje razvitih glivah, če bi štel zraven še nižje, bi šlo v tisoče. Prav zato, ker se pri nas tako malo ljudi zanima za lesne gobe, jih je veliko še brez slovenskih imen. Sam sem terminološki komisiji, ki deluje pri Zvezi gobarskih družin Slovenije, predlagal žc več slovenskih imen in komisija jih je sprejela.« — V gobarski sezoni pa najbrž ne moreš tudi mimo drugih gob... »Spomladi se še najbolj razveselim marčnic, mavrahov, rdeče-listk in najrazličnejših zaprto-trosnic. Poleti so moja največja ljubezen golobice in mlečnice, jeseni pa poleg golobic še cevarke. Seveda najokusnejše gobe rade volje vtaknem v košaro in si jih doma pripravim. Čez dobrega starega jurčka ga le ni.« — Si se že kdaj zastrupil? «Enkrat samkrat, že pred leti. Pojedel sem pečenega ameriškega dežnikovca, ne da bi ga pred tem vsaj poparil in odlil vodo. To je pogojno užitna goba, ki jo je treba toplotno obdelati, ne samo, da jo malce popečeš. Na srečo je bila zastrupitev le lažje oblike in se je vse skupaj končalo le s slabostjo in bruhanjem.« «Se z gobami ukvarjaš zgolj v lastni režiji ali si član katere od gobarskih družin? « Kakih pet let sem že član Gobarske družine Ljubljana, od tega štiri leta kot determinator (določevalec gob). Od maja do konca novembra pripravljamo gobarske večere v prostorih družine, jeseni pa kot determinator veliko pomagam tudi pri postavljanju gobarskih razstav po vsej Sloveniji. Se najbolj všeč mi je na razstavah v Kranju in v Škofji Loki, kjer si determinatorji kar sami med sabo razdelimo naloge. Nadvse zanimivo pa je tudi v Novem mestu, kjer z dr. Aloj-zem Bohom s prav znanstveno natančnostjo preveriva identiteto sleherne razstavljene gobe.« Tone Janežič Pust na Vrhniki K članku Pust na Vrhniki, objavljen v Našem časopisu, št. 219, februar-marec 1996, dodajamo tole: Ker v članku niso bili objavljeni vsi darovalci, se Društvo prijateljev mladine opravičuje in naknadno objavlja točen seznam darovalcev za otroško pustno prireditev. Darovalci so darovali: Droga Vrhnika — čajno mešanico, Trgovina Lonček — sladkor, KZ-Samopostrežna Mlečna, KZ-De-likatesa, trgovina Silva in PTC Loka — bombone in čokoladne izdelke, piškote so darovali Pekarna Adamič in Mercator-Pre-skrba, mandarine — zelenjavni kiosk na ulici 6. Maja, kozarce — Cankarjeva založba in Merca-tor na Ulici 6. Maja, pijačo — podjetje Orel, krofe — pekarna Žito Vrhnika, dobri čaj pa je iz prinesene čajne mešanice in sladkorja brezplačno skuhala Mlečna restavracija. Denarno so prispevali: Marica lenaršič, Cvetličarna Jana, Erna Menart, Čevljarstvo Mikelj, Urarstvo Elo Mihevc, Foto Markelj in Semenarna Sončnica — Ida Petrovčič. Še enkrat iskrena hvala! DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE Socialdemokratska stranka Slovenije Social Democratic l'arty t)f Slovenia ZA NEPOSREDNE SDS Občinski odbor Vrhnika POŠTENE VOLITVE mmmmmmmmm Vabimo Vas k podpisu podpore referendumu "za neposredne poštene volitve poslank in poslancev " in za začetek spremembe ustave "za odpoklic poslanke - poslanca " na Vrhniki, Tržaška 1, soba 7, pon., tor., čet. od 9.00 do 14.30, sre. od 9.00 do 12.00 in od 13 00 do 16.30, pet. od 9 00 do 12.30. Vse ostale informacije v zvezi s podpisi za podporo lahko dobite na stojnici pred občinsko zgradbo. Socialdemokrati smo začeli akcijo zbiranja podpisov podpore referendumu za neposredne in poštene volitve ter spremembe ustave za odpoklic poslancev. S predlaganimi spremembami volilnega sistema želimo : • Slovenkam in Slovencem omogočiti volitve ljudi namesto strank, ■ izvolitev enega poslanca iz vsakega volilnega okraja, ' izvolitev dveh poslancev Slovencev po svetu • uveljaviti osebno odgovornost poslancev Ker želimo, da se osebna odgovornost zapiše tudi v slovensko ustavo, smo predlagali tudi začetek postopka za spremembo ustave Podpise bomo zbirali od ponedeljka 23. aprila do petka 21. junija Vsak volilec lahko podpiše en obrazec podpore za referendum o zakonu o volitvah "za neposredne poštene volitve poslank in poslancev" in en obrazec podpore za začetek postopka za spremembo ustave "za odpoklic poslanke - poslanca". Ker je postopek zelo natančen Vas opozarjamo na bistvene zahteve : 1. izpolnjen obrazec smete podpisati šele pred pristojnim referentom na upravni enoti (podatki se morajo ujemati s podatki na osebni izkaznici), zato ne pozabite s seboj prinesti osebni dokument; 2. pristojni referent vam mora obrazec potrditi, 3. potrjene obrazce oddajte predstavniku stranke (spoznali ga boste po posebni priponki) ali pa jih osebno oddate na sedežu Socialdemokratske stranke Vrhnika, Tržaška 3, ob torkih od 18.00 do 20 00 ure. Če vam zmanjka obrazcev, jih lahko kopirate ! " Kdor išče cilj, bo ostal praznih rok, ko ga bo dosegel Kdor pa najde pot, ho cilj vedno nosil v sebi. " je v svoji knjigi POT zapisal Nejc Zaplotnik Socialdemokrati smo našli pot Predsedstvo občinskega odbora SDS TEKMOVALCI TSK COMING VRHNIKA KONČALI TEKMOVALNO SEZONO 95/96 Z LEPIMI DOSEŽKI Cilji so letos zahtevni Po načrtnem in vztrajnem izvajanju programa vadbe preko poletja nas je končno po nekaj letih razveselila zgodnja zima. Razen članov reprezentančnih ekip (Grom Miha, Berginc Go-razd in Zrnec Miha), ki so na prvi snežni trening odšli že 13. oktobra, so vsi ostali opravili prve treninge na snegu v primerjavi s preteklimi leti zelo zgodaj (19. novembra). Do konca decembra smo tako v glavnem trenirali na Pokljuki, kasneje, ko je sneg zapadel tudi v nižinah, pa smo vadili na Vrhniki, v Logatcu in na Črnem vrhu. Pogoji za trening so bili zelo dobri. Predvsem je bilo izjemno pozitivno to, da smo za vožnjo porabili precej manj časa kot v pretekli sezoni. Sneg ki seje vse do sredine marca obdržal tudi v nižinah je omogočil praktično na pragu doma, da smo intenzivno in kvalitetno trenirali z vsemi selekcijami. Že prve tekme v januarju so pokazale, da imamo nekaj zares dobro pripravljenih tekmovalcev. V kategoriji najmlajšihje blestel Domen Zalar, ki je tudi kasneje vse do konca sezone ostal nepremagljiv. Med dobitnike medalj se je vseskozi uvrščala tudi Mole Mateja. Oba sta ob koncu sezone v Žito pokalu tako osvojila skupno medaljo (točkovale so se štiri tekme), in sicer: 1. mesto: Domen Zalar, 3. mesto: Mole Mateja, kmalu za Matejo sta se redno uvrščali še Slavec Ajda, in Mikulan Anja Pohvaliti je potrebno tudi druge, ki so že v svojem prvem letu rednega treniranja in tekmovanja dosegali uvrstitve med deset najboljših. To so: Ličar Mateja, Dukarič Mateja, Debe-vec Jan, Bajec Simon, Andrija-nič Jure idr. Navajam skupne uvrstitve v Žito pokalu: I. mesto: Zalar Domen 7. mesto: Debevec Jan 8. mesto: Bajec Simon 10. mesto: Kogovšek Gregor 17. mesto: Bizjak Jaka 20. mesto: Andrijanič Jure 22. mesto: Vučnik Matevž 3. mesto: Mole Mateja 7. mesto: Slavec Ajda 9. mesto: Mikulan Anja II. mesto: Ličer Mateja 11. mesto: Dukarič Mateja 16. mesto: Lenaršič Jelka 19. mesto: Komar Tinkara Skupno smo TSK Corning Vrhnika: pri mlajših dečkih osvojili 1. mesto izmed 7 klubov pri mlajših deklicah tudi 1. mesto izmed 11 klubov Starejše deklice 9. mesto: Jurjevčič Tina starejši dečki 10. mesto: Grom Klemen Skupno pri dečkih (mlajši in starejši dečki) v Žito pokalu smo osvojili: 2. mesto izmed 13. klubov. Skupno pri deklicah (mlajše in starejše deklice) v Žito pokalu pa smo osvojili kar: 1. mesto izmed 10. klubov Skupno v Žito pokalu smo zasedli odlično 2. mesto izmed 13. klubov. To je nedvomno izjemen rezultat, kateremu bomo v naslednji sezoni dali krono. Odlične oziroma najboljše rezultate so najmlajši pokazali tudi na državnem prvenstvu: posamezno: 1. mesto in državni prvak: Zalar Domen 1. mesto in državna prvakinja: Mole Mateja Ostale uvrstitve med deset najboljših: mlajši dečki in deklice: 6. mesto: Kogovšek Gregor 8. mesto: Debevec Jan 6.mesto: Slavec Katja 10. mesto: Dukarič Mateja starejši dečki: 9. mesto: Grom Klemen starejše deklice: 10. mesto: Jurjevčič Tina štafete: L mesto mlajše deklice (Mole Mateja, Slavec Ajda, Mikulan Anja) 2. mesto mlajši dečki (Zalar Domen, Kogovšek Gregor, Bajec Simon) Udeležili smo se tudi mednarodne tekme v Avstriji (troboj med SLO, Koroško in Hrvaško), kjer smo dosegli zelo odlične rezultate: 1. mesto: Debevec Jan (letnik 85, 86) 1. mesto: Mole Mateja (letnik 83, 84 3. mesto: Zalar Domen (letnik 83, 84) 6. mesto: Bizjak Jaka (letnik 85, 86) 10. mesto: Andrijanič Jure (letnik 85, 86) 10.mesto: Petrovčič Tinka (letnik 85, 86, 87) Prikazani uspehi najmlajših so nedvomno rezultat rednega treniranja in prizadevnega dela, ki dajejo upanje, da bomo v prihodnje reprezentančne vrste dopolnili z novimi odličnimi in vrhunskimi tekmovalci. Tudi starejši tekmovalci so v sezoni 95/96 dosegli dobre rezultate in lep kakovostni napredek. Tekmovali so v Emona pokalu in dosegli naslednje uvrstitve (točkovale so se štiri najboljše tekme): 4. mesto: Grom Miha (med ju-niorji) • 10. mesto: Dobrovoljc Matjaž (med juniorji) 3. mesto: Plahutnik Miha (pri starejših mladincih) 8. mesto: Zrnec Miha (pri starejših mladincih) 9. mesto: Berginc Gorazd (pri starejših mladincih) 10. mesto: Batič Matjaž (pri starejših mladincih) 10. mesto: Žibert Katja (med ju-niorkami) 5. mesto: Slavec Katja (med starejšimi mladinkami) 7. mesto: Jerina Spela Pri tem je potrebno poudariti, da nekateri tekmovalci zaradi mednarodnih tekem niso tekmovali na vseh tekmah doma. Naši tekmovalci so se udeležili naslednjih mednarodnih tekem: MEDNARODNE TEKME Alpski pokal za mladince v Logatcu, kjer je izjemen rezultat dosegel Plahutnik Miha. Uvrstil se je na 4. mesto in bil tudi najboljši Slovenec. Drugi od Slovencev je bil prav tako naš odličen tekmovalec in reprezentant Zrnec Miha. Z 10. mestom od skupno 45 uvrščenih tekmovalcev iz Avstrije, Nemčije in Slovenije. Tako Plahutnik kot Zrnec sta naslednji dan nastopila še v štafeti za SLO državo in tudi dosegla od Slovencev najbojlši čas. Štafeta SLO I seje uvrstila na 4. mesto. INTERCONTINENTALE POKAL NA POKLJUKI Tudi na drugi mednarodni tekmi doma so tekmovalci TSK Corning dosegli solidne reultate: Grom Miha 20. mesto Zrnec Miha 22. mesto Plahutnik Miha 24. mesto Berginc Gorazd 29. mesto Batič Matjaž 31. mesto od skupno 59 uvrščenih tekmovalcev iz naslednjih držav: ITA, GER, SUI, FRA, SLO, SVK, LAT, ESP, CRO, LIT, MKD Posamezni tekmovalci so se kot člani reprezentance Slovenije udeležili še drugih mednarodnih tekem na tujem Zrnec Miha tekme za intercontinental pokal v Franciji Plahutnik Miha in Grom Miha pokala Kurikal v Švici. Vsi so se uvrstili med prvo polovico nastopajočih. Najpomembnejši mednarodni nastop pa je bil prav gotovo nastop Miha Groma na mladinskem svetovnem prvenstvu v Italiji (Asiago) Kot člani maratonske ekipe Slovenije smo tekmovalci TSK Corning tekmovali tudi v pokalu WORLDLOPPET in dosegli naslednje rezultate . — KLANGARO HOPPET V AVSTRALIJI * Katja Žibert na 21 km 2. mesto med ženskami * Roman Rupnik na 42 km 35. mesto absolutno — DOLOMITENLAUF V ITALIJI * Roman Rupnik 81. mesto — TARTU LUDWIG SKILANGLAUF V NEMČIJI * Roman Rupnik 71. mesto — TARTU MARATON V ESTONIJI * Roman Rupnik 38. mesto Na vseh maratonih je tekmovalo preko 2000 tekmovalcev iz celega sveta. Državna prvenstva Državno prvenstvo za članske in juniorske kategorije —zasledovalna tekma 5. mesto: Grom Miha 6. mesto: Berginc Gorazd 8. mesto: Zrnec Miha 10. mesto: Plahutnik Miha Državno prvenstvo — klasika: 2. mesto: Plahutnik Miha (starejši mladinci) 4. mesto: Zrnec Miha (starejši mladinci) 7. mesto: Batič Matjaž (starejši mladinci) 10. mesto: Rupnik Roman (člani) 6. mesto: Jerina Špela (starejše mladinke) 8. mesto: Slavec Katja (starejše mladinke) Državno prvenstvo v maratonu: L mesto: Plahutnik Miha (med mladinci) 3. mesto: Berginc Gorazd (med mladinci) 7. mesto: Zrnec Miha (med mladinci) 10. mesto: Batič Matjaž (med mladinci in juniorji) Državno prvenstvo v štafetah: 2. mesto starejši mladinci (Berginc Gorazd, Plahutnik Miha, Zrnec Miha) Pri mladincih je največji napredek z izjemnimi rezultati dosegel Plahutnik Miha in je tako poleg Mihata Groma, Mihata Zrnca in Gorazda Berginca postal novi član državnih selekcij. Preteklo sezono 95/96 ocenjujem kot odlično po rezultatih v celoti, čeprav bi nekateri posamezni tekmovalci lahko dosegli še več kot so. Toda treniranje teka na smučeh je dolgotrajen proces zavzetega dela, odrekanja in usaklajevanja drugih osebnih zadev, zato menim, da bodo pravi rezultati prišli do izraza nekoliko kasneje. Pri tem bo potrebno zagotoviti optimalne pogoje dela ob dovoljšnji osebni motivaciji za določen cilj. V začetku maja smo že pričeli s treningi nove sezone, za katero upam, da bo vsaj tako uspešna kot pretekla. Trener Roman Rupnik Pot k Trojici b »VRHivi ka teUfax:7M3U.7 OBLIKOVANJE Nekateri najboljši mladi tekmovalci TSK Corning Vrhnika zgoraj: Mateja Mole, Anja Mikulan, Tina Jurjevčič, Simon Bajec in trener Roman Rupnik; spodaj: Jan Debevec, Primož Jurca, Jure Andrijanič, Domen Zalar in Klemen Grom. Dva državna prvaka med vrhniškimi snovvboarderji Tako kot ostali zimski športniki, so tudi snowboarderji končali svojo sezono. Drugi del sezone, ki smo ga napovedali v zadnjem članku Našega časopisa, jc minil podobno kot prvi. Na mladinskem svetovnem prvenstvu na Japonskem, se jc najbolje odrezal sedemnajst letni Tomaž Baškovč, kije zasedel 33. mesto, Matevž Barbo pa 59. V konkurenci mlajših mladincev pa je Borut Kržič s slabšim drugim nastopom pokvaril svojo uvrstitev in je zasedel šele 41. mesto. V Kanadi na pokalu WEST BEACH Kržič ni nastopil zaradi bolezni. Ostali pa tja sploh niso odpotovali. Na žalost jc letošnji pokal narodov v francoskem Les Menuircs-u odpadel, zato pa so se naši tekmovalci udeležili WEST CONTINENTAL OPEN na Češkem, kjer so se dobro odrezali. Slovenski pokal je letos tesno dobil Žiga Vertovšck iz Kranja z eno samo točko prednosti pred Borutom Kržičem in Matevžem Barbom na tretjem mestu. Državna prvaka pa sta letos tako med mladinci, kot v članski konkurenci Kržič in Baškovč skupaj, saj sta si na zadnji tekmi v Mariboru delila prvo mesto. Na splošno lahko rečemo, da je v letošnji sezoni snowboard napredoval, kot še nikoli do sedaj. Prodaja desk se je v enem letu povečala za skoraj 134 odstotkov. Praktično ni več podjetja, ki bi proizvajalo športno opremo in zanemarjalo snowboard. Na žalost pa je odnos med FIS (smučarsko zvezo) in ISF (snowboard zvezo) še vedno slab, kar je slabo za sam šport in športnike, ki želijo na olimpijke igre v Nagano. Obljubljajo pa, da bo ta odnos jasen naslednje leto. Tekme svetovnega pokala so že na zelo visokem nivoju, enako pa lahko trdimo za tekme Kulturno-prlredltvenl center In okrepčevalnica «11 TENIŠKA NOVICA Še en uspeh Lucije Čekada Na teniškem turnirju, ki je bil 14. aprila 1996 v Ljubljani, na teniških igriščih centra GRADI ANT, je v kategoriji deklic do 11 let zmagala Lucija Čekada. Mlada tenisačica iz Vrhnike, ki nastopa za teniški klub Dren -Drenov Grič, je zopet dokazala ves svoj teniški talent in nadarjenost za igre z rumeno žogico. Njen trener ALjoša Seljak pa meni, daje mlada tenisačica Lucija Čekada izreden teniški talent daleč naokoli in bi z dobrimi treningi lahko postala vrhunska tenisačica. Zaželimo ji vsi mnogo uspehov. S.S. slovenskega pokala. Tudi slovenski snowboarderji so dobili svojega »Bojana Križaja«, le da je žeska, ima pa ji je Polona Zupan. Polona se je prebila na osmo mesto na svetovni lestvici v slalomu in veleslalomu. V naslednjem letu računamo, da bodo tudi tekmovalci v prostem slogu (freestyle) iz ekipe CA-SlNO Ljubljana dosegli boljše rezultate na tekmah najvišjega ranga in seveda na domačih tekmah. Polega našega glavnega pokrovitelja CASINO Ljubljana nam to omogočajo tudiRCG, SUBARU SERVIS VRHNIKA, Pekarna BAŠKOVČ, BAR-JANS d.o.o. iz Vrhnike, SLED, COPIA, ATED rent-a-car, U'REDU, ZA VAS, GOSTILNA OBLAK, FD DESIGN, FOTO VIZIJA, in drugi. Sam bi se rad zahvalil ALEŠU GRUDNU in BOŠTJANU KOSU za odlično delo v naši ekipi. Vsem hvala Boštjan Erčulj Štiri Vrhničanke v ekipi za EP v Oslu V telovadnici Osnovne šole Ivan Cankar je bil v soboto 4. maja meddržavni dvoboj Italije in Slovenije v skupinskih vajah športno ritmične gimnastike. Dvoboj je organizirala vgimna-stilna zveza Slovenije in Športna zveza Vrhnika s sekcijo za ŠRG Vrhnika. Telovadke so nastopile v treh krogih ter pokazale tako Italijanke kot naše mlade ritmi-čarke, veliko skladnosti in elegance. Še posebno so se izkazale naše tekmovalke z lepimi in atraktivnimi vajami ter potrdile velik napredek v izvajanju skupinskih vaj v zadnjem letu. Zmagovalec dvoboja je bila reprezentanca Italije, ki sodi v sam vrh svetovne ritmike. Ob tem je potrebno povedati, da so naša dekleta na nedavnem mednarodnem prvenstvu Pariza osvojile 9. mesto ter z nastopom opozorila nase. Kot ekipa Slovenije trenirajo na Vrhniki ter se pripravljajo na Evropsko prvenstvo, ki bo konec maja v Oslu. Pod strokovnim vodstvom Špele Mohar in njene pomočnice Elvire Dreškovič trenirajo in so tekmovale na dvoboju tudi štiri Vrhničanke:JJu~ šica Jeremič, Urška Cvetko, Tina Pajnič in Biljana Milašino-vič ter Anja Čučk in Tanja Despot (ob Narodni dom Ljubljana) ter še Mojca Šušteršič in Tjaša Pegan (obe Moste Ljubljana). Dvoboj obeh reprezentanc je potekal v odličnem tekmovalnem vzdušju, kako pa so se tekmovalke počutile ob 10 gleddal-cih, pa vedo samo one. S. S. Smučarija v Šentjoštu Letošnje obilje v snega je nudilo marljivim članom Športnega društva Šentjošt (SDŠ) izredno dobre možnosti za pripravo več smučarskih tekem, ki jih v Šentjoštu zaradi mile zime že dolgo ni bilo. V soboto, 6. 1. 1996, je potekala smučarska tekma za člane ŠDŠ v veleslalomu. Tako kot vedno je bil_start z vrha Kogeljča (najvišja točka Šent-jošta, 662 m) z rezervoarja, cilj pa je bil v Smrekarjevi dolini, 582 m. Kljub nekoliko kislemu vremenu se je tekme udeležilo kar precej članov SDŠ. Konec meseca, 28. 1. 96, pa je potekalo odprto prvenstvo v super veleslalomu. Start in cilj sta bila enaka kot pred slabim mesecem, razen za otroke, ki so imeli skrajšano progo. Ob 10.30 je na startu čakalo 144 tekmovalcev, da bi se podali na progo, ki sojo postavili Matjaž Kavčič in Tone ter Andrej Maček. Pri moških je najboljši čas proge dosegel Dušan Selak s časom 31,31, sledila sta mu Rado in Toni Podobnik z zaostankom 0,04. Tretje mesto pa je zasedel domačin Matjaž Kavčič s časom 31,36. Pri nežnejšem spolu pa je imela najboljši čas proge Mojca Pe-čelin, in sicer 33,05. Drugi najboljši čas, 34,41, je dosegla bivša Šentjoš-čanka Mihaela Vehar, tretji čas pa Beti Jereb, 34.80. V petek, 2. 2. 1996, pa je v dokaj lepem vremenu potekalo občinsko tekmovanje osnovnih šol občine Dobrova — Horjul —Polhov Gradec v veleslalomu. Start je bil ravno tako kot pri vseh tekmah na Kogeljču. Tekmovalo je 90 učencev in učenk. Za učence do 4. razreda je bil cilj na robu nad cesto, za druge pa v Smrekarjevi dolini. Zmagala je OŠ Polhov Gradec pred OŠ Dobrova, ekipa OŠ Horjul pa je zasedla tretje mesto, ker ni bila popolna (8 tekmovalcev). Najboljši čas proge od 4. do 8. razreda je od dečkov dosegel Marko Kavčič OŠ PG s časom 36,33. Drugi čas, 36,59 je imel Janko Kozina iz OŠ Horjul, tretji čas pa Gregor Zibelnik OŠ PG 36,8. Deklice od 4. do 8. raz: reda pa so se uvrstile takole: najboljši časMateja Smrtnik, OŠ Horjul 41,66 s, Ana Janša OŠ PG 41,91 in tretja Ivanka Alič OŠ PG 42,53. Učenci od 1. do 4. razreda, s krajšo progo, pa so najboljše tri čase dosegli Jernej Su-hadolc OŠ Dobrova 20,01, Dejan Sečnik OŠ Dobrova 21,09, tretji čas pa je imel Klemen Trobec 21,92. Pri deklicah pa je bilo takole: Špela Ši-frer OŠ PG 30,35, Darja Leskovec OŠ PG 30,86, Nika Sečnik OŠ PG 52,48. Naslednji dan pa je bilo tekmovanje rekreativcev Občine Dobrova —Horjul — Polhov Gradec v veleslalomu. Kljub rahlemu rosenju se je tekme udeležilo 60 rekreativcev, ekipni prvak občine je bil ŠD Šentjošt, drugo mesto je zasedla Dobrova, sledil pa ji je Horjul pred Polhovim Gradcem. 10. 2. je bila tekma za pokal Krili, na katerem je tekmovalo 35 zagnanih smučarjev. Na pustno soboto je bila tekma v VSL ljubljanskih železnic s 45 tek; movalci, od katerih jih je bilo skoraj polovica v maskah, kar je poskrbelo za prijetno vzdušje. Naslednji dan, 18. 2. 96, pa je bil tradicionalni veleslalom šentjšokih hribov in dolin. Verjeto seje prav zaradi lepe nagrade — smuči Elan MBX 85 za najboljši čas udeležilo rekordnih 240 tekmovalcev. Nagrajenih je bilo prvih šest mest. Smuči so šle v Žiri k Dušanu Selaku. Za dobro steptane proge je poskrbel ratrak, ki ga upravlja Janez Drof-tina. Ratrak je ŠDŠ kupilo takrat, ko je bilo konec belih zim. Tako je letos prvič po več letih zopet marljiveje teptal sneg. Kot je iz napisanega razvidno, so L-kme potekale skoraj vsak vikend v januarju in februarju, za kar velja zasluga predvsem neutrudnim članom ŠDŠ in drugim dobrovolj-cem. Društvo ima tudi svojo merilno uro, za katero na startu skrbi Janez Drofina, na cilju pa Peter Trček in Tine Tominc, njihov kurir pa je Franci Oblak. Gašper Tominc V slovenski reprezentanci v športno ritmični gimnastiki za skupiti' ske vaje so tudi štiri Vrhničanke- Start vseh nastopajočij na 6,5 km, 13 km in 19,5 km. Tek po mejah KS Drenov Grič Lesno Brdo V organizaciji članov Športnega društva Dren in Športne zveze Vrhnika, je bil v četrtek 2. maja že tradicionalni 14. tek po mejah krajevne skupnosti Drenov grič Lesno brdo. V sedemnajstih različnih kategorijah je teklo okoli 150 rekreativcev, od najmlajših letnik 1990 (Živa Zalar Corning Vrhnika) do najstarejše 68 -letne Helene Žigon iz Ljubljane. Tudi dolžina proge je bila za različne kategorije različna. Cicibani so tekli na 500 metrov dolgi progi, najbolj pripravljen član pa na 19.500 metrov dolgi progi. Prvi trije iz vsake kategorije so prejeli medalje, ostali do desetega mesta pa diplome.^ Medalje sta podeljevala predsednik Športne zveze Vrhnika Igor Novljan in predsednik ŠD Dren Miro Gruden. Nekja nagrad pa je prispevalo podjetje »Modni dežnik« Slavka Pu-zigače. Rezultati po kategorijah so bili: Cicibani (500 metrov) 1. Jan Debevec (Corning Vrhnika) 2. Primož Jurca (Corning Vrhnika) 3. Andrej Šemrov (SK Brda) Cicibanke (500 metrov) 1. Nika Hreščak (Postojna) 2. Eva Božič (Hotedršica) 3. Barbara Jesenovec (Vrhnika) Mlajši dečki (1000 m - 83. hi 84. letnik) !• Žiga Vrhovec (TK Ljubljana) 2- Jure Kocjan (SK Brda) 3. Domen Zalar (Corning Vrhnika) Mlajše deklice (1000 m 83. in 84. letnik) 1. Karmen Hribar (Domžale) 2. Zečija Misini (AK Rudar Vel.) 3. Saša Hreščak (Postojna) Dečki (1000 m 81. in 82. letnik) 1. Tomaž Kušar (Domžale) 2. Miha Vehar (Ljubljana) 3. Jani Kušar (SK Brdo) Deklice (1000 m letnik 81 in 82) 1. Maruša Brenčič (Hotedršica) 2. Karmen Prešern (Rodica) 3. Maruša Misini (AK Rudnik Vel.) Mladinci (2500 m) 1. Klemen Avbelj (Domžale) 2. Miha Plahutnik (Corning Vrhnika) 3. Miha Zrnec (Corning Vrhnika) Mladinke (2500 m) 1. Meta Batis (Ljubljana) 2. Špela Jerina (Corning Vrhnika) 3. Katja Slavec (Corning Vrhnika) Člani (6500 m, I. 1977-1966 1. Damjan Potpanič (Ljubljana) 2. Viljem Kobal (IBL Olimpija) 3. Rudi Lipovec (Logatec) Članice (6500 m, 1977-1966) 1. Katja Žibert (Corning Vrhnika) 2. Meta Pungečar (Domžale) 3. Andreja Jeglič (Ljubljana) Veterani A (6500 m, 1965-1956) 1. Lasdo Hribar (Mengeš) 2. Lado Kveder (IUV Vrhnika) 3. Luka Miklavžin (Vrhnika) Veterani B (6500 m, 1955 in starejši) 1. Miro Petrovec (Olimpija) 2. Štefan Lešnik (Ljubljana) 3. Anton Škrlcp (Trzin) Moški (13000 m) 1. Miha Grom (Corning Vrhnika) 2. Tone Fortuna (Verd) 3. Gorazd Sotošek (Ljubljana) Moški (19.500 m) 1. Rafael Plut (Ljubljana) 2. Boštjan Jelene (Ljubljana) 3. Drago Flerin (Kamnik). S.S. ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA Nov način tekmovanja Tudi Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica sc jc prijavila v projekt, kije pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda za šolstvo in šport. Projekt je nastal pod vodstvom skupine strokovnjakov. Temelji na sistemu ameriških košarkarskih tekmovanj in spremljajočih dejavnostih, pri čemer upošteva značilnosti slovenskega prostora in dosedanje dosežke na tem področju. Liga se v marsičem razlikuje od dosedanjega načina dela, saj delo in izkušnje v šolski košarki nadgrajuje z novostmi, ki iz zgolj košarkarskega dogodka preraščajo v pomemben družabni in športno-kulturni dogodek na šoli. Tak način igre Pri moških na 1300 metro vsta najboljši mesti ostali na Vrhniki, zmagal je Miha Grom - Corning, drugi pa je bil Tone Freuman iz Verda. ŽENSKI TURISTIČNI RALLY Gradovi na Slovenskem 13. aprilaje potekal že 9. ženski turistični rally Gradovi na Slovenskem. Pot nas je vodila s parkirišča Občine Litije mimo gradov Črni potok, Bogenšperk, litijskega gradu, gradu Pogonik, Kolovrat, Medeja, lovskega dvorca celjskih grofov v Trbovljah, Gradiča pri Steklarni Hrastnik in Ponoviče. Poudarek ženskega turističnega rallyja je predvsem na varni vožnji, kajti vse preveč krvav je cestni davek. Na mnogo načinov se ga poskuša zmanjšati, rezultati pa žal niso zadovoljivi. Tu tudi me lahko nekaj naredimo, saj smo žene in matere. Med vožnjo po naši prelepi Sloveniji in obiskovanjem kulturnih znamenitosti vozimo umirjeno in po cestno prometnih predpisih. Na samih spretnostnih vožnjah pa lahko pokažemo tudi veščino ravnanja z jeklenimi konjički. Čase nam meri ekipa športnih funkcionarjev VRHNIKA TIMING. Prav prijetno je tudi druženje in medsebojno spoznavanje. Na 1. letošnjem rally-u smo dobile posebno nalogo - križanko. Izžrebana posadka ima plačano udeležbo na naslednjem rally-u. Na cilju smo kegljale. Posadka z največ podr- timi keglji je bila nagrajena. Zelo hitro nam mine čakanje na razglasitev, kjer se tudi dogaja marsikaj zanimivega. 15.junija gremo »na obisk« v Kočevje in Ribnico. Prevozile bomo okrog 150 km in se štirikrat preizkusile na spretnostnih vožnjah. Pot nas bo vodila po predelu Kočevske Reke, ki je bil po vojni nedostopen. Slovenija je zelo bogata z gozdovi. Kočevski Rog pa je edini pragozd v Evropi, kjer živijo tudi risi, pa tudi medvedje si ga lastijo. Bogataje kultura z izročili. Ribniška dolina je znana po suhi robi, lončarstvu in kraških jamah. V gionalni ravni, in sicer na 3. mestu. Zmagali smo enkrat. Porazi pa niso bili veliki, kar je razvidno iz danih in prejetih košev (208 in 231). Čeprav so učenke vse tekme zmagale (če bi upoštevali samo nje), so z novim načinom tekmovanja zadovoljne. Preberite si, kaj menijo. Septembra smo na šolo dobili povabilo za sodelovanje v šolski košarkarski ligi. Skupaj s tovarišema smo se odločili, da se lige udeležimo. Začele so se priprave. Najprej smo morali zbrati ekipo 10-ih deklet in 10-ih fantov, plesno skupino ter navijačice. Na začetku je bilo težko, a pozneje so priprave le stekle, tako kot jc treba. Poleg priprav smo dobili Ekipa igralk in igralcev je nekaj novega in zanimivega — tako za učence kot za mentorje športne vzgoje in ravnatelje šol. Na tekmovanjih se morajo poleg košarkarjev izkazati tudi plesne skupine, in sicer tako imenovane skupine cheerleaders fer pom pon squad. »Igratijgro in v igri uživati«,je slogan ŠKL, saje košarka igra, ki omogoča ustvarjalnost posameznika, skupinsko delovanje dveh ali več igralcev —celotne ekipe. Ves spektakel poteka po dogovorjenem scenariju. Uradni del tekme se prične s predstavitvijo igralcev, trenerjev, sodnikov, plesnih skupin ter skupin navijačev obeh ekip. Nato sledi državna himna in himna ŠKL. Igraje razdeljena na četrtine (4 x 10 minut čiste igre). Med odmori nastopajo že omenjene plesne skupine, skupine navijačev, domače in gostujoče ekipe s svojim programom. Po tekmi izberejo najboljšega igralca ali igralko tekme. Vse dogajanje v telovadnici povezuje napovedovalec. Na tekmi so prisotni tudi člani foto, video in novinarskega krožka in s svojimi prispevki poročajo o tekmi. Našo šolo so uvrstili v skupino Ljubljana — okolica III-A. Tekmovanje smo končali na re- Kočevskem Rogu je celo ledeniška jama. Odločite se za sodelovanje. Imele se bomo prijetno. Pokličete lahko organizatorko in direktorico ELIZABETO ŠKOFCA, Clevelandska 43, Ljubljana, tel. 442-297. Rezultati rallyja 1. TRATNIK Mojca - SLAPNIK Nataša, Mozirje 2. ŠTEFANČIČ Irenka - DEBEVEC Slavi, Vrhnika 3. KNAUS Marjetka - KNAUS Urška, Mozirje Posadka Štefančič - Debevec pa se prav prisrčno zahvaljuje sponzorjem, ki so omogočili njuno sodelovanje: AVTO SOLA OMEGA ALEX, Ljubljana, ROKSON d.o.o., Ljubljana, SUBARU SERVIS, Vrhnika, OKREPČEVALNICA KOMI-ŽA, Ljubljana, PARTNERSTVO SERVIS, Ljubljana in AGRARIA COOP, Ljubljana. tudi dodatne ure treninga. Čas je neusmiljeno tekel in vsi smo komaj čakali začetek košarkarske sezone. Prva tekma je bila v Kamniku, kamor smo šli gostovat. Vsi smo bili malce živčni in ko je sodnik zažvižgal pričetek igre, so se vse oči usmerile na igrišče. Najprej je bila igra le podajanje žoge in ekipe se nikakor niso mogle dobro skoncentrirati na igro. V tem, da vodiš žogo pred tako številno množico, je prav poseben občutek. Po koncu prve četrtine so bile na vrsti plesalke, ki pa so nato nastopile še enkrat. Ob strani so nam ob vsakem napadu dvigale moralo. Na koncu tekme so razglasili še najboljšo igralko in igralca, nato pa sta ekipi odšli v svoje garderobe. Domov smo se vračali veseli kljub porazu, saj se niti malo nismo počutili poraženi. V sezoni smo odigrali 6 tekem, ki so bile predvsem zanimivo doživetje za igralce, pa tudi za gledalce. Čeprav nismo dosegli posebnih uspehov, je bila to za nas, mlade igralce, prijetna izkušnja, obenem pa tudi spoznanje, da se je za uspeh treba boriti. Helena Na treningu pri mlajših deklicah nas je tovarišica vprašala, če želimo navijati za naše igralce. Nekaj nas je izbrala in rekla, naj sestavimo vajo. Sestavljale smo jo, po delih. Kolo, premet, preval, poskok naprej-nazaj smo povezale v gimnastično plesno točko in z njo bučno vzpodbujale naša dekleta in fante med košarkarsko tekmo. Vadile smo pri treningu košarke in po njem in tudi po pouku. Na prvi tekmi nas je bilo pošteno strah, ker nismo imele izkušenj. Ob vsakem košu in uspešni akciji, ki so jo izvedli naši, smo se drle in mahale s »pom pomi«. Če smo bile vse, je vaja uspela, če pa je katera manjkala, pa ni šlo vse po načrtu. Kadar smo dobro odplesale in naši dobro odigrali, smo se vsi skupaj veselili. Dragana Vabimo ljubitelje odbojke na mivki 29. in 30. junija na ogled turnirja za pokal OZS v športni park na Vrhniki. Nastopili bodo skoraj vsi najboljši slovenski od-bojkarji. Na voljo bo veliko zabave. SPORTWAY CASINO Ljubljana AKTIVNOSTI Sekcija za ulični hokej Sekcija za ulični hokej seje začela pospešeno pripravljati za novo tekmovalno sezono, ki se bo pričela v začetku maja. Največja ovira za uspešno treniranje prve ekipe, ki ima v letošnji sezoni velike načrte, je bila na začetku zasneženo igrišče. Zato smo se člani prve ekipe zbrali že v začetku marca in s pomočjo nekaterih mlajših hokejskih navdušencev kljub precej zaledeneli igralni površini le-to pripravili za uspešno treniranje. Sicer nam jo je sneg zagodel še enkrat v začetku aprila, kar pa nam ni povzročilo toliko težav, tako da je za nami že dober mesec in pol napornega treninga. Treniramo štirikrat na teden (od aprila naprej že tudi pod nadzorstvom). Prvi ekipi sta se pridružila še dva igralca, tako da nas sedaj aktivno trenira že 11, nujno pa bi potrebovali še enega vratarja za prvo ekipo. Letos načrtujemo tudi delo z mlajšimi, med katermi vlada veliko navdušenje za to privlačno in dinamično igro. Ker je razcvet uličnega hokeja v Sloveniji v prihodnosti neizbežen, smo se odločili, da bomo v sodelovanju z Osnovno šolo Horjul pripravili krožek za vse učence, ki se želijo pobližc seznaniti s to zanimivo igro. Že sedaj je veliko zanimanja (več kot 20 otrok se vsak vikend zbere na igrišču osnovne šole in spremlja treninge prve ekipe), tako da bomo morali krožek organizirati v več skupinah. Krožek bosta vodila Uroš Zdešar in Klemen Fortuna, oba sta igralca prve ekipe, opremo za vse prijavljene pa bo priskrbelo Športno društvo Horjul ob pomoči staršev. Prva ekipa je doslej že odigrala dve prijateljski srečanji z ekipo Brezovice. Uspeh je bil polovičen, kar pa na začetku sezone niti ni tako pomembno, kot pa to da se ponovno privadimo na tekmovalni duh. Kot zanimivost lahko tudi omenimo, da smo prvič nastopili v novih dresih, ki bodo odslej zaščitni znak vseh sekcij, ki delujejo v okviru Športnega društva Horjul. Upamo, da bomo lahko vse načrtovane cilje dosegli, kar pa je v veliki meri odvisno tudi od finančnih sredstev. §q Horjul "1. TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4. 61360 VRHNIKA M. (061) 755 375, f«. (061) 755 380 Priznanja mladim športnikom V petek, 19. aprila, je bil ustanovni občni zbor športne zveze Borovnica. Nanj je predsednik gospod Hazim Frljak povabil tudi mlade in uspešne športnike. Župan Občine Borovnica gospod Andrej Ocepek jim je izročil priznanja in lična darila za vrhunske dosežke. Priznanja so prejeli: Jana Mali je učenka 8. razreda OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Je članica Kajak-kanu kluba Rašica od 1. 1991. Redno in načrtno trenira od I. 1992. V svoji starostni kategoriji je najuspešnejša tekmovalka v Sloveniji. Njeni najboljši rezultati so: 1. mesto SLOVENSKI POKAL MLADIH v slalomu in spustu 1. 1994 1. mesto SLOVENSKI POKAL MLADIH v slalomu in spustu 1. 1995 1. mesto DRŽAVNO PRVENSTVO DEKLICE slalom 1. 1995 1. mesto DRŽAVNO PRVENSTVO DEKLICE spust 1. 1995 3. mesto DRŽAVNOPRVENSTVO Nada Mali je dijakinja II. letnika gimnazije Poljane in je tudi članica Kajak-kanu kluba Rašica. Je članica mladinske državne reprezentance. Na Evropskem prvenstvu v 1995 je med mladinkami osvojila 13. mesto v MLADINKE slalom 1. 1995 2. mesto DRŽAVNO PRVENSTVO spustu. Letos se bo z mladinsko državno MLADINKE spust 1. 1995 8. mesto MEDNARODNO TEKre-prezentanco udeležila svetovnega mladinskega prevnstva na Češkem. OVANJE ZA MLADINCE — LANNION (FRA) I. 1996 Jana je kandidatka za mladinsko Rezultati Nade Mali v kajaku na divjih vodah: DRŽAVNO PRVENSTVO 1993:i se bo letos mladinke — 3. mesto SLALOM udeležila svetovnega mladinskega — 3. mesto SPUST DRŽAVNO PREVNSTVO 1994: mladinke — 1. mesto SLALOM — 2. mesto SPUST DRŽAVNO PRVENSTVO (SLOVENSKI POKAL) 1995 mlajše mladinke — 1. mesto SLALOM — 2. mesto SPUST DRŽAVNO PRVENSTVO 1995 mladinke — 1. mesto SPUST — 2. mesto SLALOM POKAL ALPE ADRIJA (mednarodna tekma) 1995 mladinke — 2. mesto SLALOM MARATON ARDECHE («AR-DEŠ«); 11. MESTO EVROPSKO PRVENSTVO 1995 mladinke — 13. mesto SPUST Biljana Milašinovič je učenka 5. razreda OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici. Že od svojega 6. leta trenira športno ritmično gimnastiko pri SRG Vrhnika, pri gospodični Špeli Mohar. Je zelo uspešna tekmovalka, saj je v Ljubljani osvojila državni pokal med mladinkami. Uvrščena pa je tudi v ekipo za skupinsko vajo, kije v Parizu osvojila 9. mesto. Meseca maja bodo nastopili tudi v Oslu na evropskem prvenstvu skupinskih vaj. Rezultati Biljane Milašinovič: 1995 DP 1. mesto — mnogoboj in finale 1. mesto dvoboj SLO:VENETO 2. mesto mednarodni turnir Avstrija 1. mesto dvoboj SLO:HRVAŠKA 2. mesto mednarodni turnir Ljubljana 3. mesto mednarodni turnir Nitra 15. mesto Bela Slatina, Bolgarija 3. mesto Madžarska 3. mesto Varaždin — mednarodni turnir Andrej Škrbec je dijak 2. letnika gradbene šole. Je član kolesarskega društva BISPORT iz Nove Gorice. Z gorskim kolesarjenjem (spustom) — DOWNHILL se aktivno ukvarja tri leta. V letu 1995 je dosegel več dobrih rezultatov: — pokal Idrije, 3. mesto — pokal Kranja, 3. mesto — pokal ROOX (Šmohor A), 5. mesto — pokal Medvednice (Zagreb HR), 2. mesto — pokal Torreana (Čedad I), 5. mesto Njegov cilj v letošnji sezoni je Svetovno prvenstvo v gorskem kolesarjenju v Avstraliji in vidnejše uvrstitve na državnem prvenstvu. Matevž Petelin je dijak 1. letnika športne gimnazije v Šiški. Sedaj trenira košarko pri KK Borovnica. Svoje največje rezultate je dosegel pri Atletski sekciji ŠŠD v Borovnici: v letu 1995 — 3. mesto KROS DELA na Ravnah — 1. mesto na cestnih tekih v Brežicah — 1. mesto v teku na 1000 m in Veliki pokal osnovnih šol — naslov ekipnih državnih prvakov. Ker pa je bil Matevž tudi uspešen košarkar, se je odločil za košarko. Prišel je v ožji izbor igralcev za mladinsko državno reprezentanco. Preglednih treningov pa se ni mogel udeležiti zaradi poškodbe. Poleg športnikov, ki so prejeli priznanja, je še nekaj zelo uspešnih dečkov in deklic. To so Saša Kržič, Klemen Šivic, Andrej Cerk pri šahu, Jan Debevec in Simon Bajec pri smučarskem teku. Upamo, da bo mlade in uspešne športnike Občina Borovnica in Športna zveza v ustanavljanju tudi podprla. Marjana Brenčič-Jenko Na podlagi 41. in 76. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. 1. RS, št. 72/93,7/94,33/94 in 70/95) in 9. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur.list, RS št. 46/92) je Občinska volilna komisija Vrhnika, na svoji seji dne 19/04-1996 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ V OBČINI VRHNIKA ZA VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Za izvedbo volitev v svete krajevnih skupnosti se določijo naslednja VOLIŠČA: I. KS VRHNIKA - CENTER 1. volišče: Cankarjev dom Cankarjev trg 1, 1 b, 1 c, 5 Kopališka ulica Lošca Tržaška cesta Ob igrišču Ob Ljubljanici Ribiška pot Lošca Mrakova cesta Pot v Močilnik Sušnikova cesta Tržaška cesta 1,2,2A,4,5,6,9,9A,9B,21,23,25,27 Usnjarska cesta Prečna pot 2. volišče: Obrat družbene prehrane IUV Gradišče Tržaška cesta 30,32,32A,33 Voljčeva cesta 13,17,17A,21,21A, 26 3. volišče : OŠ Ivan Cankar, Lošca 1 Cesta 6. maja: 1,2,3,4,5,7,7A,10,10U,10V,10Z,11 Na Klisu Voljčeva cesta; 1,2,4,12 Krožna pot; 6 Cesta 6. maja; 5,7,7A,10,11 Cesta gradenj; 9,11,12,13,15,16 Tržaška cesta; 22,24,26,28 Krožna pot; 1,2,3,4,8A,8B,8C Na zelenici; 1,2,3A,3B,3C,4,5A,5B,5C, 4. volišče: Dom krajevne skupnosti Cesta 6. maja; 6,8,9 Cesta gradenj; 1,2,3,4,5,6,7,8 Poštna ulica Trg Karla Grabeljška; Cankarjev trg; 6,6a,9,10 Stara cesta; 2,2a;4,4a,6,8,10,13,15,18,19,21,23,25,31,35,37, 40,45, 45a, 47,49,52 Tržaška cesta; 3,3a,7,8,8a,10,11,12 Krpanova ulica; II. KS VRHNIKA - BREG 5. volišče: Gasilski dom Vrhnika, Jelovškova, Vrhnika Cankarjev trg; 7,8,1 l,2,2a,2b,3,3a,4 Delavsko naselje Jelovškova ulica Ljubljanska cesta; 1,2,3,4,9,16 Partizanski tabor Robova cesta Sivkina ulica; 1,3,5,7,9,11,15,17,19,21 Na livadi Ob izviru Ob progi Travniška ulica V zatišju Stara cesta; l,la,3,5,7,9,l l,12,14,16,17,17a,20 Čuža; 6,8,10,12 Pot na Košace f 6. volišče: Zavod za gozdove, Vrtnarija 11 Kolodvorska ulica Ljubljanska cesta; 10,11,12,13,14,15,17,18,19,20,22,23,2425,27,31,32 Sivkina ulica; 2,4,6,8,10,12,14,16,18,20,22 Možinova ulica Vrtnarija Opekarska cesta Kuclerjeva ulica Mokrice Pot na Tojnice Rožna ulica Ulica pod Hruševco III. KS VRHNIKA - VAS 7. volišče: Dom upokojencev Dobovičnikova ulica Idrijska cesta; 1,2,3,4,5,6,7,9,10,11,12,13,14,15,16,17,18,19, 20, 22, 26,28,30 Ob potoku Dolge njive Kolesarska pot Med vrtovi Ob Beli Pot k Studencu Pri lipi; 1,3,5,7,9,10,11,12,13,14,15,16,18,20,22,24 Prisojna pot: Vas; 9,11,15,17,25,27,29,35,39,40,41,43 Kurirska pot Voljčeva cesta:3,3a,5,6,7,8,9,ll,14 Na klancu; 27 Tičnica Betajnova Storžev grič Idrijska cesta; 30 Tržaška cesta; 50,51,52,55 Gabrče; vse razen (4) Notranjska cesta: vse razen (5,15) 8. volišče: VVZ - enota Hrib Močilnik Raskovec Tržaška četa; 31, 34,35, 36,37,38,40,41,42,43,44,45,57 Pavkarjeva pot Turnovše Hrib Voljčeva cesta; 15,16,16A, 18,19,20,22,23,24,25,27 Grilcev grič Idrijska cesta; 21,23,25,27,29,42 Notranjska cesta; 5,15 Gabrče; 4 Na klancu; 22,24,26 Petkovškova ulica: Stara cesta; 22,24,27,28,29,30,32,33,34,36,39,41,42,43,44,46, 48, 50, 50A,51,53,54,55, Čuža; 1,3,5,7,9,11,15 Pot k Trojici Pri lipi; 2,6, Vas; 2,4,6,7,8,10,18,20,22,24,28,30,32,36,38 V. KS VERD 18. volišče: GASILSKI DOM VERD Obsega: Brigadirska ccta, Cankarjevo nabrežje, Cesta na barju, Cesta Krimskega odreda, Cesta na polju, Janezova cesta, Jagrova cesta, Kačurjeva cesta, Kotnikova cesta, Ledina, Pionirska cesta, Sterneno-va cesta, Stranska cesta, Čolnarska cesta. 19. volišče: GASILSKI DOM VERD Obsega: Naselje: Mirke Naselje Verd - hišne številke Naselje Bistra VI. KS DRAGOMER 20. volišče - GASILSKI DOM DRAGOMER Naselje: Dragorrter in Lukovica VII. KS LOG 21. volišče - GASILSKI DOM LOG PRI BREZOVICI Naselje Log VIII. KS STARA VRHNIKA 23. volišče - ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA Naselje : Stara Vrhnika IX. KS BEVKE 24. volišče - KULTURNI DOM BEVKE Naselje Bevke X. KS PODLIPA 25. volišče-GASILSKI DOM PODLIPA Naselje Podlipa in Smrečje XI. KS LIGOJNA 26. volišče - BIVŠA ŠOLA LIGOJNA Naselje Mala Ligojna in Velika Ligojna XII. KS SINJA GORICA 27. volišče - DOM KS SINJA GORICA Naselje Sinja gorica XIII. KS BLATNA BREZOVICA 28. volišče - Gasilski dom Blatna Brezovica Naselje Blatna Brezovica XIV. KS ZAPLANA 29. volišče - BIVŠA ŠOLA ZAPLANA Območje naselja Zaplana XV.Naselja Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici 17. volišče: Gostilna na Pokojišču Obsega: Območje naselij Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici XVI.VOLIŠČE ZA PREDČASNE VOLITVE 30. volišče: Občina Vrhnika, Tržaška 1 Obsega: Vse Krajevne skupnosti v občini Vrhnika PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE VRHNIKA ANTON PLUT l.f. ODLOČBA Za izvedbo volitev članov sveta Krajevne skupnosti Zaplana, ki bodo 16.6.1996, je Občinska volilna komisija Vrhnike na podlagi 37. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS številka 72/93, 7/94 in 33/94) imenovala volilno komisijo krajevne skupnosti v sestavi: 1. predsednik Volilne komisije: MIVŠEK Danijel, Zaplana 39 njegov namestnik: LUK AN Franc, Zaplana 51 2. član volilne komisije: ZUPANC Savin, Zaplana 169 a njegov namestnik: TREVEN Anton, Zaplana 17 3. član volilne komisije: MALAVAŠIČ Leon, Zaplana 270 njegov namestnik: VASIC Stanka, Zaplana 3 Za izvedbo volitev članov sveta Krajevne skupnosti Dragomer je imenovana volilna komisija krajevne skupnosti v sestavi: 1. predsednik volilne komisije: SEVŠEK Jože, Pot za stan 15 njegov namestnik: GERBEC Miha, Pot na Polana 10 2. član volilne komisije: KAVČNIK Alojz ml., Stara cesta 23 njegov namestnik: SEPE David, V loki 23 3. član volilne komisije: NOVAK Miro, Dragomerška 39 njegov namestnik: HAFNER Matilda, Laze 31 Za izvedbo volitev članov sveta Krajevne skupnosti Ligojna je imenovana volilna komisija krajevne skupnosti v sestavi: 1. predsednik volilne komisije: SMRTNIK Marjan, Velika Ligojna 70 njegov namestnik: SVETE Darinka, Velika Ligojna 14 2. član volilne komisije: NOVAK Martin, Mala Ligojna 13 3. član volilne komisije: MALOVRH Robert, Velika Ligojna 74 Za izvedbo volitev članov sveta Krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje je imenovana volilna komisija krajevne skupnosti v sestavi: 1. predsednik volilne komisije: VEHAR Tone, Podlipa 42 njegov namestnik: CANKAR Matija, Smrečje 34 2. član volilne komisije: MALOVRH Franc, Smrečje 36 njegov namestnik: KUZMIČ Brane, Podlipa 65 3. član volilne komisije: ŽELEZNIK Vinko, Smrečje 3 njegov namestnik: JURCA Miro, Podlipa 47 Za izvedbo volitev članov sveta Krajevne skupnosti Sinja gorica je imenovana volilna komisija krajevne skupnosti v sestavi: 1. predsednik volilne komisije: PRAZNIK Mihaela, Sinja gorica 35 a njegov namestnik: RUS Leopold, Sinja gorica 91 2. član volilne komisije: OSREDKAR Jordana, Sinja gorica 45 njegov namestnik: OGRIN Dragomira, Sinja gorica 22 3. član volilne komisije: RUS Ivana, Sinja gorica 91 Za izvedbo volitev članov sveta Krajevne skupnosti Stara Vrhnika je imenovana volilna komisija krajevne skupnosti v sestavi: 1. predsednik volilne komisije: JEREB Marta , Stara Vrhnika 31 njegov namestnik: KAVČIČ Andrej, Stara Vrhnika 72 2. član volilne komisije: ŠRAJ Ivan ml., Stara Vrhnika 59 njegov namestnik: OGRIN Helena, Stara Vrhnika 53 3. član volilne komisije: PUST Branko, Stara Vrhnika 119 njegov namestnik: NAGODE Slavko, Stara Vrhnika 117 Za izvedbo volitev članov sveta Krajevne skupnosti Vrhnika - Vas, je imenovana volilna komisija krajevne skupnosti v sestavi: 1. predsednik volilne komisije: JURJEVČIČ Tine, Gabrče 30 njegov namestnik: BEUERMAN Richard, Raskovec 11 2. član volilne komisije: SMRTNIK Betka, Med vrtovi 4 njegov namestnik: SOKAČ Antun, Dobovičnikova 47 3. član volilne komisije: STARE Zofka, Pot k studencu 6 njegov namestnik: MARGON Majda, Pri Lipi 1 Za izvedbo volitev članov sveta Krajevne skupnosti Verd je imenovana volilna komisija krajevne skupnosti v sestavi: 1. predsednik volilne komisije: ZILAVEC Minka, Verd, Čolnarska 21 njegov namestnik: OBLAK Katarina, Verd 86 2. član volilne komisije: INDIHAR Irena, Verd, Cesta Krimskega odreda 62 njegov namestnik: JARC Darja, Verd 50 3. član volilne komisije: RIHAR Miha, Verd 24 njegov namestnik: VOLJČ Jože, Verd 185 Za izvedbo volitev članov sveta Krajevne skupnosti Vrhnika - Center je imenovana volilna komisija krajevne skupnosti v sestavi: 1. predsednik volilne komisije: ALAŠEVIČ Dragan, Krožna pot 1 njegov namestnik: MAKOVEC Danijel, Lošca 17 2. član volilne komisije: VUGA Slavica, Cesta 6.maja 10 njegov namestnik: MILJKOVIČ Radmir, Poštna ulica 5 3. član volilne komisije: PETKOVŠEK Peter, Cesta 6. maja 10 njegov namestnik: LESKOVEC Jožef, Stara cesta 40 Za izvedbo volitev članov sveta Krajevne skupnosti Log pri Brezovici je imenovana volilna komisija krajevne skupnosti v sestavi: 1. predsednik volilne komisije: TURK Ivan, Log, Molska cesta 29 njegov namestnik: GUTNIK Henrika, Log, Cesta na Mele 2 2. član volilne komisije: TOMŠE Marjan, Log, Cesta v Hrastje 1 njegov namestnik: SREBOTNJAK Polona, Log, Molska 22 3. član volilne komisije: ARMIČ Avgust, Log, Cesta 8.maja 2 njegov namestnik: PERENIČ Janez, Log, Pot na Ferjanko 1 Za izvedbo volitev članov sveta Krajevne skupnosti Blatna Brezovica je imenovana volilna komisija krajevne skupnosti v sestavi: 1. predsednik volilne komisije: VRHOVC Gorazd, Blatna Brezovica 1 njegov namestnik: SLANA Nada, Blatna Brezovica 69 2. član volilne komisije: GOSTIŠA Borut, Blatna Brezovica 9 a njegov namestnik: NAGODE Milena, Blatna Brezovica 37 3. član volilne komisije: JERAJ Berta, Blatna Brezovica 57 Za izvedbo volitev članov sveta Krajevne skupnosti Bevke je imenovana volilna komisija krajevne skupnosti v sestavi: 1. predsednik volilne komisije: VINŠEK Jože, Bevke 96 a njegov namestnik: OKOREN Janez, Bevke 46 2. član volilne komisije: OBLAK Janko, Bevke 136 njegov namestnik: PIŠEK Janez, Bevke 2 3. član volilne komisije: LENARČIČ Jernej, Bevke 37 njegov namestnik: SKLED AR Štefan, Bevke 13 Za izvedbo volitev članov sveta Krajevne skupnosti Vrhnika - Breg jc imenovana volilna komisija krajevne skupnosti v sestavi: 1. predsednik volilne komisije: MALAVAŠIČ Francka, V zatišju 5 njegov namestnik: TREVEN Andrej, Partizanski tabor 14 2. član volilne komisije: GABROVŠEK Zdravko, Robova 36 njegov namestnik: JERINA Marijan, Ob izviru 2 3: član volilne komisije: TRČEK Janez, Možinova 4 Š~Sbb izviru 2 k OBČINA VRHNIKA Občinska volilna komisija Vrhnika Številka: 12/1-10800-0001/96 Datum: 19/04-1996 ^a podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list srs, št. 5/85) in 56. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list rs, št. 15/94) in statuta Krajevne skupnosti Bevke je ^et Krajevne skupnosti Bevke na seji dne 30. 3. 1996 sprejela SKLEP 0 razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti BEVKE ol 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za °bmočje krajevne skupnosti Bevke. 2. člen Referendum bo v nedeljo 16.6.1996 od 7. do 19. ure na glasovnem mestu, ki ga določi volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo porabljena za izvedbo Programa krajevne skupnosti in sicer: kulturni dom s prizidkom, 'Srišče, asfaltiranje vaških poti in kanalizacija. Skupna vrednost programa znaša 50.000.000,- sit. S samoprispevkom bo zbranih 25.000.000.- sit. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje 6 let in sicer od 1. 7. 1996 dalje. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno Prebivajo na območju krajevne skupnosti Bevke po stopnji 1,5 % od naslednjih osnov: '• delavci, ki dosegajo OD iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega OD in nadomestila OD 2. občani, ki prejemajo pokojnino I delovni ljudje, ki samostojno, kot glavni ali postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila OD 4- delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot: - glavni poklic od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, - postranski poklic od osnove, ki ustreza 3 kratnemu pavšalnemu davku, odmerjenemu od dejavnosti v istem letu, * delovni ljudje in občani od priložnostnih prihodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku ter pri dohodkih iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav zmanjšanih za normirane ali dejansko priznane materialne stroške. Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena pa plačujejo samoprispevek po stopnji 4 j= delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin. 6. člen Samoprispevka ne bodo plačevali občani od prejemkov iz social-novarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnin in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidninah in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnin, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine, za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevke tudi ne bodo plačevali delavci, katerih osebni dohodek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. 7. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri Agenciji RS za plačilni promet, nadzor in informiranje Vrhnika. 8. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje programa je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih letno poročal na zboru občanov. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bosta kontrolirala Agencija RS za plačilni promet, nadzor in informiranje in Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Vrhnika. 9. člen Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci ob izplačilu, zavezancem od kmetijske obrtne in poklicne dejavnosti pa Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Vrhnika. 10. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani v KS Bevke, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku in tudi zaposleni občani mlajši od 18 let. 11. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah in Zakona o referen- dumu in ljudski iniciativi. Referendum bo vodila volilna komisija krajevne skupnosti, ki bo tudi ugotovila rezultate referenduma. 12. člen Na referendumu bodo glasovali delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST BEVKE glasovnica Na referendumu, dne 16.6.1996 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje Krajevne skupnosti Bevke za financiranje programa krajevne skupnosti in sicer: kulturni dom s prizidkom, igrišče, asfaltiranje vaških poti in kanalizacije. ZA glasujem žig proti Glasuje se tako, da se obkroži besedo ZA tisti, ki se z uvedbo samoprispevka strinja in besedo PROTI, ki se z. uvedbo samoprispevka ne strinja. 13. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi Krajevna skupnost Bevke. 14. člen Zavezancem se plačani zneski krajevnega samoprispevka odštevajo od osnove za dohodnino (7. člen Zakona o dohodnini, Uradni list RS, št. 48/90 in 34/92). 15. člen Poročilo o izidu referenduma in po uspešno izvedenem referendumu tudi sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije. 16. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejema, objavi pa se v Uradnem listu Republike Slovenije in na krajevno običajen način. Bevke, 27.4.1996 PREDSEDNIK krajevne skupnosti Bevke Miro Vonča, l.r. Prostovoljno gasilsko društvo Bevke Člani prostovoljnega gasilskega društva Bevke smo se v svojem 84 letu delovanja ponovno zbrali v velikem številu. Kar 76 gasilcev nas je sodelovalo pri "Florjanovi maši«, ki je bila po daljši prekinitvi ponovno daro-vana v župnijski cerkvi sv. Križa v Bevkah. Vse skupaj je bilo res 'ePo doživetje, saj se ne zgodi ysak dan, da bi se nas toliko zbralo in da bi sončno nedeljsko dopoldne tako prijetno preživeli. V dogovoru z g. župnikom Janezom Vilfanom, se je masni namen daroval za vse umrle gasilce, člane PGD Bevke. Gasilci smo se zbrali ob 8.45 uri na »Tamicovem dvorišču«, °d koder je v postroju v cerkev krenilo 40 gasilcev, ostali pa so Se nam pridružili v cerkvi, kjer so nas poleg ostalih krajanov, z gasilsko pesmijo, prijetno presenetili pevci župnijskega pevskega zbora. Vse zbrane je najprej nagovoril tovariš Jože Jeraj in v kratkem nagovoru orisal namen ln tradicijo Florjanovih maš. Povedal je tudi, da je vas dvakrat skoraj cela pogorela in daje bjlo tudi več manjših požarov. G- župnik Janez Vilfan je zelo skrbno in lepo vodil obred, še Posebej so ostale v spominu besede pomoči, sprave in zahvale. Omeniti velja tudi, da so bili strežniki pri maši pionirji v uni-torrnah. Ob koncu pa sem se vsem skupaj tudi sam zahvalil in vse zbrane povabil, da še naprej sodelujejo v tej humani organi-Ob koncu obreda smo se spet zbrali na dvorišču pred Cerkvijo, kjer je nastala skupinska slika, na njej pa na žalost ni yseh članov. Srečanje smo zaključili s prijetnim klepetom ob Pecivu, soku, pivu in vinu. Veliko dela je bilo že opravljena, v skupno veselje in zadovoljstvo. Pred nami pa je še velijo novih izzivov, nalog in obveznosti. Predvsem si želimo dobrih Medčloveških odnosov, razume-v<*nja za naše prostovoljno gasilsko društvo Bevke. Naj omenim tudi, da smo že v letu 1995 začeli s pripravami na gradnjo novega gasilskega doma v prizidku h kulturnemu domu in da so stvari že tako daleč, da bomo v nakrajšem času z gradnjo tudi že začeli. Gradnja teh prostorov jc nujna iz več razlogov. Eden od teh je tudi ta, da gasilci rabimo mlade pionirje in vsi, ki z njimi delamo se zavedamo svoje odgovornosti, zavedamo pa se tudi, da ko odpremo vrata doma, že smo na vsako leto bolj prometni cesti, kjer hitrosti Por k f rojiti 15 »VRH M K A tel./fax:752 M REKLAMNI NAPISI posameznih vozil niso majhne. Predsednik PGD BEVKE Vinko KERŠMANC l.r. Ring A Raja 25. Maja Zadnjo soboto v mesecu maju bomo Mladi liberalni demokrati in demokratke z Vrhnike na Trgu Karla Grabeljška na Vrhniki organizirali prireditev z naslovom Ring A Raja 25. Maja. vsi drugačni vsi enakopravni Potek prireditve: Prireditev poteka ob 12.00 do 21.00 — pričetek ob 12.00 z igranjem ulične košarke (konec odvisno od števila prijavljenih ekip) — 14.00 igra za najmlajše otroke — 15.00 — 20.00 igranje in zabava z raznimi glasbenimi skupinami — sodelovali bodo še folklora in drugi nastopajoči —- pripravili Vam bomo tudi nekaj presenečenj Prijave za košarko pošljite na naslov MLD, CANKARJEV TRG 8, VRHNIKA Vabimo vas, da z nami obiščete sanjski Gardaland, kjer vas čaka veliko naravnih lepot. Tam se lahko popeljete z vlakom smrti ali sprehodite po faraonskih grobnicah, doživite pravi ariški safari, divji zahod itd... Odhodi avtobusov so vsako soboto ob 5.00 izpred hale Tivoli v Ljubljani, preko mejnega prehoda Fernetiči, po avtocesti mimo Benetk, Verone do Gardalanda. CENA SAMO 60 DEM KUPUJ - POTUJ Z BEÑO TOURSOM SE POSVETUJ NAKUPOVALNI IZLET MADŽARSKA: Odhodi avtobusov so vsak: torek, četrtek in soboto ob 2.45 izpred Hale Tivoli v Ljubljani. Povratek v Ljubljano okoli 20. ure. Prijave in rezervacije sprejemamo od 8.00 do 16.00. BENO TOURS Jezero 87, tel./fax: 061/632-513 tel.: 061/632-066 BUS 1:0609 623 663 BUS 2: 0609 625 737 22 NAŠ ČASOPIS OGLASI TRGOAVTO Z METALOTRGOM VRHNIKA ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210 061 756-211 faks 061 756-210 Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure za sezono 1996 pestra izbira motorjev in koles že na zalogi: avtomatiki Tomos, APN 6, Colibriji, Vespe vseh vrst tudi vrtne kosilnice že v prodaji NOVOST VEČNAMENSKI VITEL z uporabo motorne žage za delo na težko dostopnih terenih z vlečno silo do 3 tone 3t AVTOMOBILSKI REZERVNI DELI ZA TOVORNA VOZILA TAM, ZASTAVA, IVECO tudi za osebna vozila GOLF, ŠKODA, ZASTAVA, 126 P MOTORNA OLJA ZA TOVORNJAKE IN TRAKTORJE: ESO, OMV, CASTROL, VALVOLINE MALI OGLASI S 10. majem 1996 odpiramo poletni vrt, kjer vam bomo ponudili: — pestro izbiro pizz — špagetov — morskih sadežev in svežih rib — zelenjava mesnih solat — sladoledni bar — mešane pijače na bazi sladoledov, sadja, sadnih sokov... Odprto bo vsak dan od 12.00 do 23.00 ure v ponedeljek zaprto VABLJENI RUMENIC TELEFON (061) 755-545 DRENOV GRIČ 170, 61360 VRHNIKA OPRAVLJAMO: - servisiranje - druga popravila - pripravo za tehnični pregled • popravila zavor - avtovleka $e priporočamo ! Odprto: od 8. do 14. ure od 16. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure • • • Na Vrhniki kupim starejše dvo ali trisobno neopremljcno stanovanje - 1. ali 2. nadstropje. Telefon: 754 - 468 (popoldan) • • • NJIVO, 1/2 ha, med Sinjo gorico in Drenovim gričem (na desni strani AC, proti Ljubljani) prodam. Tel. 791-270 Strešno kritino BRAMAC rdeče barve 38 m s končnimi opekami, rabljen 3 leta, ugodno prodam, telefon 654-162. • • • Dobro delo in lep zaslužek. To je tisto, kar si želite. Pokličite po 15. uri na telefon 061/813-000. Ml d.o.o. Z DOBRIM IMENOM Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 — LJUBLJANA Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure - sreda od 10. do 18. ure ponedeljek in IZKORISTITE NASO UGODNO PONUDBO: — brezplačen tečaj CPP organiziramo 2-krat na mesec ob 16.30 na Tržaški 2 — v maju bo tečaj CPP 20. v mesecu, v juniju pa 3. v mesecu — organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom, s pričetkom 15. 5. ob 17. uri — dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji — omogočamo izposojo literature NOVO — NOVO — NOVO Sprejemamo tudi prijave za vpis v članstvo AMZS Corn far AVTO SOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE STORITVE IN FOTOKOPIRANJE AVTOŠOLA S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM VRHNIKA VSAK MESEC TEČAJI CPP A B C E IN F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTI 10% POPUST! Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avto šoli ORGANIZIRAMO TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM IN TEČAJ ZA MOPEDISTE TURISTIČNA AGENCIJA POMLAD IN POLETJE'96 PONUDBA PROGRAMOV VSEH TURISTIČNIH AGENCIJ PREDNOST: PLAČILO NA OBROKE S ČEKI LETALSKE KARTE POMOČ IN SVETOVANJE PISARNIŠKE STORITVE ZA PODJETJA IN POSAMEZNIKE FOTOKOPIRANJE! INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR, d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, VRHNIKA, tel./fax: 755-828, tel. 755-023 URADNE URE: od pon. do petka 9—18; sobota 9—12 VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO TURŠIČ VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117 — velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT... — možnost plačila na 2 čeka — gotovinsko plačilo 5% popusta Delovni čas: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure 12. TRADICIONALNA SALAMIJADA Gostilna pri Kranjcu na Vrhniki bo 18. maja 1996 priredila že 12. tradicionalno salamijado. Vabimo vse, katerim so salame tudi letos lepo dozorele, da jih prinesete ocenit nepristranski strokovni komisiji ter na vpogled širši javnosti. Salame prinesite do 14. ure in sicer v soboto, 18. maja 1996. Po razglasitvi bo zaigral ansambel VESELE STAJERKE. Vabljeni! SUET NEPREMIČNINE Poslovalnica Ljubljana tel/fax: 1686-200 Poslovalnica Vrhnika tcl/fax: 755-194 Poslujemo od 8.00 do 16.00, sobota 8.00 do 12.00 KUPUJETE, PRODAJATE, NAJEMATE, ODDAJATE ALI MENJATE STANOVANJE, HIŠO, POSLOVNE PROSTORE, VIKENDE ALI ZEMLJIŠČA ? PRA$ NASLOV ZA PßAvi #!päT#, ° POKLIČITE!! M SVETUJEMO ZA VAS NAJBOLJŠE REŠITVE NUDIMO SODNE CENITVE UREDIMO VSE VRSTE POGODB HITRO č/ČINK O V \T O <57v?OKOVnO DAMOS, d.o.o. Podjetje za gradbeništvo in trgovino Damjan Smrtnik, Velika Ligojna 20, Vrhnika; telefon/fax: 753-020 mobitel: 0609637734 Omogočamo vam: — različne izkope — prevoze — zaključna dela v gradbeništvu — izdelovanje podpornih zidov — ureditev dvorišč, parkirišč z različnimi materiali KAMNOSEŠTVO SVETE Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov zeleni, rdeči, črni lučke, vaze, ■ izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov, ■ mize, Plačilni pogoji ter tok dobare po dogovoru! Delovni čas; 700 - 1700 KAMNOSEŠTVO SVETE s.p. Jezero 097, 61352 PRESEME Tel. Fox 061/631-294 ali Mob. 0609 633-250 AVTO 2000, d.o.o. DRENOV GRIČ 144 61360 VRHNIKA TEL. 061/755-244 ALI 0609618724 TEHNIČNE PREGLEDE TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV BOMO IZVAJALI V HORJULU 18. 5.1996 od 9.30 do 11. ure pri KZ HORJUL POLHOVEM GRADCU 18. 5. 1996 od 11.30 do 12.30 pri gasilskem domu in na DOBROVI 18. 5. 1996 od 13. do 14.30 pred KS Dobrova OBVEŠČAMO VAS, DA PRIDEMO PO PREDHODNEM TELEFONSKEM NAROČILU TUDI NA DOM. TO VELJA TUDI ZA PODPEČ IN HORJUL. CENA TEHNIČNEGA PREGLEDA BO 2.500,00 SIT. S SEBOJ IMEJTE POTREBNO DOKUMENTACIJO, PROMETNO DOVOLJENJE, RAČUN, OSEBNO IZKAZNICO. PIETA POGREBNA SLUŽBA PIETA Franci Tršar Gabrče 9 61360 Vrhnika tel: (061) 752-894 NON-STOP 754-109 V trenutku neizmerne bolečine in žalosti, ko izgubite svojce, prijatelje ali znance, nudimo vsestransko in celovito POMOČ ŽALUJOČIM V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA ' V prebujajoči se pomladi smo se poslovili od našega ljubega moža, očeta, sina, brata, zeta in svaka Janeza Pervinška Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala, velja soigralcem NK Primat Borovnica, OŠ Preserje, OŠ Borovnica, Valkartonu Logatec, NK Borovnica ter vsem NK, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, vsem govornikom za lepe poslovilne besede, pevcem, pevskemu zborčku OŠ Preserje, trobentaču, dr. Milanu Ličini, dr. Heleni Rozmane Drašler, dr. Mariji Žagar in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu naša iskrena zahvala. V globoki žalosti: vsi njegovi Borovnica, 6. 5.1996 ZAHVALA ob nenadni izgubi ljubljenega in skrbnega moža, očeta, dedija, brata, strica in tasta Staneta Urha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebna hvala sovaščanom iz Zažarja. Zahvaljujemo se LD Vrhnika za pomoč pri organizaciji pogreba in poslovilne besede, pevcem iz Zažarja, gospodu dekanu Florjanu Bož-narju za lepo opravljen pogreb, gasilcem, sodelavcem LIKA, sosedom z Vrhnike in sorodnikom. Hvala tudi pogrebni službi Vrhovec. Vsi njegovi 3. PRVENSTVO HARMONIKARJEV NOTRANJSKE za izbor 16. zlate harmonike Ljubečne »BABNA GORA 96« Vabimo vse harmonikarje-frajtonarje, da se udeležijo 3. prvenstva harmonikarjev iz območja notranjske, ki bo hkrati tudi predtekmovanje za izbor na prvenstvo harmonikarjev »ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE 96« Tekmovanje bo 30. 6.1996 ob 14.00 na Babni gori pri Polhovem Gradcu. Prijjave in informacije: Aleš Škof, Babna gora 11, tel.: 061 /645-160 — popoldan. ZAHVALA ob izgubi našega tatija, dedija in brata Vojislava Zivkoviča se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavceb ter znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Prebil-Božovič dr. Ljubomiri za pomoč, organizaciji ZB Vrhnika za poslovilne besede in pogrebni službi g. Vrhovca. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in ata Matija Sveteta iz Podpeči se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in_ podjetjem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebna zahvala g. dr. Gabrielu za vso zdravstveno pomoč, g. župniku Malovrhu in Kočarju za poslovilne besede in opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi domačim pevcem in pogrebcem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ali se drugače poklonili njegovemu spominu. Žalujoči: vsi njegovi Draga mama -Hvala za vso nesebično ljubezen, kije nihče ne iztrga iz naših src ZAHVALA ob nenadni smrti drage mame Ivanke Vehar roj. Koželj iz Bevk se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste tako občuteno razumeli našo žalost, izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče, darovali v dober namen in nam kakorkoli pomagali. Nepozabna hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem, ki ste se še zadnjič poslovili od naše mame na zadnjo pot. Posebna zahvala gospodu župniku Vilfanu in pomočnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepša hvala tudi pogrebcem in pogrebni službi Vrhovec za tak posluh pri opravljeni storitvi. Hči Jana z družino POZOR - POZOR V letu 1995 je bil za sodiščem na Vrhniki urejen trg, ki naj bi služil raznim prireditvam in v času letne sezone tudi možnostim gostinsk« ponudbe. Zato naprošamo vse zainteresirane, ki opravljajo gostinsko dejavnost, da pošljejo vlogo na Oddelek za urejanje okolja, Občina Vrhnika, Tržaška c. I, 1360 Vrhnika. POGREBNE STORITVE naročila na domu prevozi prevozi za upepeljitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, Tel.: 061/751437, 751-435, Mobitel 0609 637 617 ZAHVALA Ob izgubi naše mame Ivane Sedmak Ejtkove mame roj. Korenčič iz Loga pri Brezovici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrazili sožalje. Antonu Vrhovcu za skrbno opravljene pogrebne storitve, Lenaršiču za poslovilne besede, gospodu Jožetu Jesenovcu in pevskemu zboru »GRAFIKA« za lepo zapete pesmi in zaigrano tišino. Posebna zahvala dr. Lav-renčiču, dr. Cukjatiju in patronažni sestri za pomoč na domu. Mož Albin in hčerke: Ivana, Jožica in Frančiška z družinami Log, Bevke, Vrhnika, maj 1996 ZAHVALA ob nenadni izgubi žene, mame in babice Anice Zitko Mokrice 4, Vrhnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Semičevim, prijateljem, sodelavcem, znancem za pomoč in tolažbo. Posebno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovanja sveč in cvetja. Hvala dr. Prebilovi in osebju Kliničnega centra. Prisrčna hvala gospodu dekanu Božnar-ju za lep obred. Hvala pevcem bratov Zupan, društvu upokojencev in društvu invalidov, pogrebni službi Pieta in hvala vsem, ki ste jo tako množično pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Janez, sin Milan in hčerka Janja z družinama ter ostalo sorodstvo 25. april 1996 Ugasnil zdaj je Tvoj pogled, za vedno so sklenile Tvoje pridne se roke in po plačilo večno odšlo Tvoje dobro mlado je srce. ZAHVALA V prebujajoči se pomladi smo se poslovili od našega ljubega Milana Vidmarja 1969 — 1996 iz Horjula Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter tolažbo. Posebna zahvala gospodu župniku Smrekarju, cerkvenim pevcem, gasilskemu društvu Horjul ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Poslovno trgovski center LOKA Vrhnika Trgovsko podjetje L OKA je že drugič opravilo žrebanje za svoje zveste kupce. 46 srečnežev je že odšlo na izlet po Primorski, kjer so se imenitno imeli. Marca pa je bil pred PTC LOKA sejem, »VSE ZA VRTIČKAR-STVO«, v katerega se je kot organizator vključilo tudi vrhniško turistično društvo »Blagajana«. V torek, 16. aprila, je bila otvoritev razstave grafik učencev osnovne šole Ivan Cankar. Za zanimiv kulturni program pa je poskrbel Komorni orkester Glasbene šole Vrhnika, kije imel zadnji nastop pred turnejo po Nizozemski. ... Ko bom velika in bogata... je zapela Erika Pavlin na modni reviji v PTC Loka na Vrhniki. Pa ni treba, da si velik in bogat za stopanje po modni stezi. To so dokazali mali manekeni 19. aprila, ko so predstavljali kolekcijo trgovine Metuljček in ogreli stezo za »velike« manekenke in manekene. Ti so predstavili oblačila prodajaln Deborah, Maša, Tais, Tomas šport, Intima in Fortuna v čevljih oz. coklah, ki so hit letošnjih toplih dni iz prodajalne Kara, s pričeskami frizerskega salona Blu, nakitom zlatarne Aurum in z urami trgovine Darilce. Cvetličarna Gardenija je prostor polepšala s cvetjem, predstavile pa so se tudi Semenarna ter trgovini Visan in Evex. Gost prireditve je bil kozmetični salon Lepota in Zdravje Lidije Kern iz Logatca. Program tega salona dobite tudi v turistični agenciji in avto šoli Com-tar. Trgovine Poslovno trgovskega centra Loka na tak način predstavljamo svoje programe z željo, da bo nakupovanje v hiši vedno prijetno. V petek, 19. aprila, je v PTC Loka (tako kot prejšnji mesec) v živo nastopil piranski ansambel DUO BLACK JACK, kije te dni dočakal izid svojega četrtega studijskega albuma (kaseta in zgoščenka) z naslovom FESTIVA-LSKE PESMI. Projekt je izšel pri zasebni založbi LANDER 1NN, d.o.o., PIRAN, katere lastnik je pevec in kitarist BLACK JACK-a Dušan Šandrič. Zadnja dva njuna izdelka SEKS BUM REVOLUCIJA in NAZAJ v ŠESTDESETA LETA, ki sta izšla pri založbi Dušana Velka-vrha GORONA-LJUBLJANA. Modno revijo sta ves čas spremljala simpatična fanta Dušan in Aleš in Duo Black Jack. PRVI JUNIJSKI DAN BO DAN VESELJA! Ponovno prihaja ŽIV-ŽAV... z glasbo, plesom in ustvarjanjem... Dan veselja za mlade, malo manj mlade in tiste nad 100 let. PTC Loka in Društvo prijateljev mladine Vrhnika bosta poskrbela za veselje ■1. junija 1996 od 13. ure dalje na parkirišču pred PTC LOKA na Vrhniki, Robova 6. Aleš Ogrin zopet zmagal v mešanju coetailov Od 11. aprila do 14. aprila je bilo 5. odprto prvenstvo Slovenije in 19. pokal Bleda v mešanju barskih pijač. Tekmovanje se je odvijalo v hotelu Golf z 31. tekmovalci iz šestih evropskih držav. Med Madžari, Avstrijci, Hrvati, Nemci, Italijani in ostalimi barmani iz Slovenije, so nastopali tudi štirje Vrhničani, in sicer Klemen Popit, Božo Koz-lovič, Dragica Osmanagič in Aleš Ogrin. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah mešanja pijač: aperi-tiv cocktail (mešana pijača pred kosilom), after diner cocktail (mešana pijača po kosilu) in long drink cocktail. Tekmovalci -barmani iz Vrhnike so se zelo dobro odrezali in tako nadaljevali tradicijo uspehov iz prejšnjih let. Aleš Ogrin, večkratni državni prvak v mešanju barskih pijač, je premočno zmagal v kategoriji aperitiv cocktail ter se s tem uspehom uvrstil v Slovensko reprezentanco, ki bo v mesecu oktobru v Tokiju na Japonskem sodelovala na svetovnem srečanju in tekmovanju barmanov. Uspeh Aleša Ogrina je dopolnila še Dragica Osmanagič, kije v mešanju »after diner« zasedla odlično četrto mesto. V mešanju coetaila after diner pa je zmagal Mitja Acman iz Velenja, v pijači »long drink« pa Mladen Coga iz Portoroža. Skupni zmagovalec pa je postal Blaž Vrhovec iz Ljubljane. Tako lahko rečemo, da so nas »Vrhničani« zopet razveselili in dostojno zastopali na turističnem Bledu. Aleš Ogrin pa bo Vrhniko in Slovenijo predstavljal tudi na daljni Japonski. Ob tem naj omenimo, da bo v letu 1997 30. let barmanstva v SLo-veniji ter že 20. pokal mešanja pijač na Bledu. Na te jubilejne prireditve s tekmovanji v mešanju pijač pa se »Vrhniški« mešalci coektailov že sedaj pripravljajo. Zmagoviti coctail Ogrina se imenuje Aleša BRAVEHEART - pogumno srce, njegova recep-tura pa je naslednja: 3 cl VODKA KURANT 1,5 cl SUHI VERMOUTH 1,5 cl CAMPARI BITTER 1 dask PARFIT VAMOUR LIKER okrasimo z: PHYSALIS, POMARANČNA SPIRALA priprava: MIXING GLASS serviramo v kozarcih za coektaile. Aleš Ogrin z zmagovalnim coektailom na Bledu Deževen 1. maj i Kres na Ulovki so obiskovalci opazovali pod dežniki Aprilski dež nam jo je za letošnje prvomajske praznike precej zagodel. Marsikdo je s tremi dnevi dopusta preživel skoraj deset dni doma in računal, da bo preživel praznike na različne načine, delavno na svojih vrtovih in njivah, dopustniško v toplicah, na morju ali smučanju in nenazadnje kar doma na raznih piknikih in prireditvah ob praznovanju 27. aprila, dneva upora proti okupatorju ter 1. maju mednarodnemu delavnem prazniku. Čeprav je dež in slabo vreme mnogim pokvarilo razpoloženje in organizacijo raznih prazničnih zabav in piknikov, so bile nekatere prireditve, predvsem pa kurjenje kresov na predvečer 1. maja, le izpeljane. Tradicionalno srečanje ob kurjenju kresa na Ulovki je pritegnilo precej manj ljudi, kot prejšnja leta. Podjetje Orel je pripravilo kres, gostinske usluge in živo muziko, ki pa je igrala le maloštevilnim plesalcem, pa še tem pod obveznimi dežniki. Kres pa je kljub dežju močno zagorel. Tudi številni drugi ograniza-torji kresov v bližnji okolici Vrhnike so zakurili kresove. Zopet so se izkazali mladi na Trojici, na Dobovičnikovi in koncu Betaj-nove, kjer so goreli kresovi daleč v noč. Kres nad vasjo Ligojna se je tudi videl daleč naokoli, tega so tudi pripravili mladi iz Li; gojne in pritegnili kar lepo šte vilo tudi starejših vaščanov. Le tos so se še posebno na kresova nje pripravili v Močilniku. Novi lastnik Jani Marinčič je moral zaradi dežja prireditev z ansamblom Doreta Kogovška izpeljati v notranjosti restavracije, ki M mogla sprejeti vseh obiskovalcev. Ne glede na to pa je kres le zagorel, vendar je ostalo še precej »gnilega« materiala, ki bo prišel prav v bližnji prihodnosti. Tudi znana turistična točka Star maln je imela velike probleme z dežjem, tako da so prireditev z ansamblom ZALIV preložili na nedeljo, 12. maja 1996, zato vabijo vse Vrhničane na »ponovitev prvomajskih praz-niko« v nedeljo 12.5.1996, ko bo od 14.00 ure dalje igral ansambel ZALIV. Ne glede na slabo deževno vreme pa se razpoloženje ljudi ob mednarodnem delavskem prazniku 1. maju ni spremenilo v slabo voljo. Piknike in prireditve so dočakali z dežniki v roki, pač vsak si je praznik moral krojiti po svoji volji in volji aprilskega deževnega vremena. Samo upamo da bo nam Slovencem tudi vreme bolj naklonjeno. S.S. V Močilniku smo »kres« slikali malo pred kurjenjem, vendar je zaradi dežja ostalo še precej materiala za »ponovitev« kresovanja. NAS ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061)631 567. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Ncnaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.