Transporter Krpan PLUS! Brez DDV!* • Trojna uporabnost / ^^ • 5all6sedežcv ^^^ Izbira je Vaša. Go.poda«ka • Bogata serijska oprema vozila 'DurâilznmiidlaJikiiaJilevsjo Tnalo nlopnegaDDVaJlpi ga c*^^ Domini» d.0.0.. Zadružni lig 8,2251 Plul TEL.: 02/788-11-50 i T nif Murkova ul. 4, PTUJ DEMI AA - C U L T U R Čas je za SPRINTER! Dominko A. s.p., Ptuj, Ob studenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10 Ptuj, 13. decembra 2001, letnik LIV, št. 50 - CENA 190 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Se zgodovina vrača? Pivovarna Union bo, tako kaže, kmalu v večinski lasti tujega podjetja. Podobno usodo nekoliko kasneje napovedujejo Pivovarni Laško. Obe pivovarni sta med uspešnimi podjetji, na katere smo Slovenci ponosni. Kmalu bo jasna tudi usoda obeh največjih slovenskih bank: Nove Ljubljanske banka in Nove KBM. Tu in tam kdo od politikov ali upokojenih gospodarstvenikov dvigne glas in vpije, da to ni dobro, toda v splošnem poudarjanju, da so taka pač pota kapitala, ki se jim Slovenci na pragu Evrope ne moremo in ne smemo upirati, zvenijo opozorila nestvarno, celo smešno. Res je, da se velike in gospodarsko uspešne države ne zanimajo pretirano, kdo bo lastnik podjetij na njihovem ozemlju. Topravza-prav ni pomembno, pomembno je, da podjetja dobro gospodarijo, dajejo ljudem delo, državi pa plačujejo davke. Celo dobrodošlo je, da se tuj kapital prelije v domača podjetja, jih okrepi in nakaže boljšo prihodnost. Toda Slovenci smo v zgodovini doživeli toliko hitrih sprememb, tako spremenljiva je bila naša usoda, da smo malce zmedeni. Prihajajo tuji snubci res zgolj z dobrimi nameni, nam prinašajo blagostanje, se ne utegne zgoditi, da bomo tujci na svoji zemlji? Banke smo umazanije preteklosti "oprali" z lastnim denarjem, ozdravljene in uspešne danes dišijo tujcem. Nekatera podjetja se, dokler je še čas, pospešeno združujejo, da bodo močnejša in težji zalogaj za tuje prevzeme. Ob vsem tem je v naših glavah še živa zgodovina, ko nam je vladal tuj kapital, tuja kultura, ko so zavedni Slovenci ustanavljali sokolska društva v bran jeziku in skromne hranilnice za zaščito malega človeka pred izkoriščanjem tujega kapitala. Se zgodovina, bolj prefinjena in navidezno bolj prija- L jiy^ zna, vendarle vrača? V dneh pred prazniki imajo poštarji še več dela kot običajno ... Foto: M. Ozmec PTUJ / ZAPLET MED OBČINO IM MESTNIMA CETRTEMA Kdo upravlja CATV Ptuj? Mestni četrti Center in Ljudski vrt mestne občine Ptuj sta v uradnem listu št. 93 23. novembra letos, objavili razpis za ponudnika telekomunikacijskih storitev-vzdrževanje sistema CATV Ptuj - operater sistema. Na osnovi razpisa izbrani operater bo nadzor nad ptujskim CATV sistemom prevzel z začetkom leta 2002 za obdobje petih let. Ponudbe je potrebno vložiti do 17. decembra 2001 do 24. ure, prispele ponudbe pa bodo odprli dva dni kasneje, 19. decembra ob 16. uri. Zadnja leta je v Sloveniji, tudi na območju Ptuja, nastalo večje število sistemov kabelske televizije. Gradile so jih krajevne skupnosti, ponekod ob~ine ali kako druga~e organizirane skupine občanov. Gradnjo so v mnogih primerih vodili "udarni{ko", saj je to preizku{en recept za razvoj posameznih vaških ali širših skupnosti na podeželju. Običajno pa po opravljenem tehničnem delu zmanjka energije, volje in znanja še za drugi, pravno-formalni del posla. Tako mnogi sistemi delujejo na črno, brez potrebnih soglasij, brez jasnih lastniških razmerij, programskih zasnov, kršene so avtorske pravice dobaviteljev TV programov in tako naprej. Verjetno so ISSN 7704-0198 najdlje pri urejanju teh stvari prišli prav v primeru ptujske CATV, kjer pa se je zataknilo v odnosu med mestno občino in mestnimi četrtmi. Svet Mestne občine Ptuj je namreč na seji 28. maja 2001 sprejel odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema "CATV Ptuj". V njem so opredeljene pristojnosti in naloge mestne občine in mestnih četrti Center, Ljudski vrt, Panorama, Jezero in Breg ter primestnih četrti Grajena in Rogoznica. V odloku je podrobno urejena funkcija kabelskega dis-tribicijskega sistema, pa tudi tudi obveznosti in pravice uporabnikov. Četrti člen navaja, da se za izvajanje nalog za upravljanje sistema imenuje upravni odbor z osmimi člani. Enega člana imenuje svet mestne občine, po enega pa sveti vsake četrtne skupnosti. Vsak član upravnega odbora ima en glas, člani iz četrtnih skupnosti pa pa še dodatno število glasov v razmerju s številom priključkov v posamezni četrtni skupnosti (za vsakih 300 dopolnjenih priključkov še en glas). V Odloku so podrobno opredeljene tudi naloge upravnega odbora; med drugim je njegova naloga, da "izvede javni razpis za izbiro kabelskega operaterja, ki izvaja storitve kabelske distribucije na podlagi dovoljenja ali drugega pravnega akta, v skladu z zakonom, ki ureja telekomunikacije". V uvodu omenjeni razpis Mestnih četrti Center in Ljudski vrt je torej v nasprotju z odlokom sveta Mestne občine, tako je tudi uradno stališče mestne občine, je potrdil mag. Janez Merc, vodja Oddelka za splošne zadeve MO Ptuj. Kakšno je zanimanje potencialnih operaterjev na razpis, ki se bo iztekel v ponedeljek ob 24. uri, nismo preverjali, čeprav bi ga bilo mogoče zaznati po zahtevanih pisnih materialih, ki jih je potrebno izpolniti, na voljo pa so v Jadrsnki ulici 6 v Ptuju. Zadeva je vsekakor zanimiva z gospodarskega vidika, saj gre za upravljanje s precejšnjim premoženjem in za krepko več kot 400 milijonov tolarjev denarja, ki ga uporabniki sistema plačajo v razpisanih petih letih. Svet mestne četrti Ljudski vrt se je na sprejem občinskega odloka odzval z mnenjem, da "odlok bistveno posega v pravice ožjih delov lokalne samouprave, to je četrti, saj mestnima četrtema Ljudski vrt in Center odvzema pravice v vzezi z upravljanjem CATV Ptuj". Ker je mestna četrt pravna oseba, lahko v svojem imenu in na svoj račun sklepa različne pogodbe in druge pravne posle, ima lastno premoženje in z njim upravlja. Ugotovili so tudi, da zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij določa, da premoženje obstoječih krajevnih skupnosti prevzamejo nove vaške, krajevne ali četrtne skupnosti oziroma občina v skladu z občinskim statutom, pri tem pa statut Mestne občine Ptuj ni predvidel prevzema premoženja prejšnjih krajevnih skupnosti. Mestna občina Ptuj je torej z odlokom s področja kabelsko distribucijskega sistema prevzela v upravljanje premoženje, katerega ni lastnica. Znano je, da izgradnja kabelskega televizijskega omrežja Ptuj sega v leto 1987, ko so kot investitorji in upravljavci nastopile štiri takratne krajevne skupnosti, katerih pravni naslednici sta Mestni četrti Ljudski vrt in Center. Po sklepu sveta Mestne četrti Ljudski vrt je bila vložena pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelskega distribucijskega sistema CATV Ptuj pred ustavnim sodiščem Slovenije. RAZPIS, PISAN "NA KOŽO"? V času, dokler ustavno sodišče o sporni zadevi ne izreče svoje odločitve, bi kazalo z razpisom počakati, saj se utegnejo zadeve precej zaplesti. Tudi zaradi mnenja, da so razpisni pogoji in ponujena pogodba pisana na kožo sedanjemu operaterju in da so merila za ocenjevanje ponudb preveč subjektivna, brez konkretnih določil. Pri izbiri ponudnika ima največjo, 40-odstotno težo cena, 30-odstotno kakovost in usposobljenost, 20-odstotno reference in 10-odstotno program razvoja sistema. Med pogoji je tudi ta, da ima ponudnik dovoljenje ministrstva za promet in zveze za opravljanje kabelsko-telekomunikacijskih storitev, kar je predpisoval stari zakon, s takim dovoljenjem pa lahko razpolaga le dosedanji operater. V ponujeni pogodbi, ki bo podpisana z izbranim operaterjem, je zanimiv člen, ki pravi, da "prevzemnik v svojem imenu in brez obveznosti in vpliva naročnika po lastni presoji podpisuje pogodbe z dobavitelji, ki so bistvenega pomena za izpolnjevanje obveznosti, opredeljenih v pogodbi". In še: "Pogodba je sklenjena z veljavnostjo petih let in je nobena od pogodbenih strank ne more enostransko prekiniti ..." In: "Če naročnik brez krivde prevzemnika odstopi od pogodbe, bo plačal prevzemniku dejansko vrednost opravljenih storitev, del in vgrajenega ter dobavljenega materiala. Istočasno ima prevzemnik pravico zahtevati od naročnika povračilo za povzročeno poslovno škodo." Navidezno ni pri vsej zadevi prav nič spornega, saj se želijo pogodbene stranke obojestransko zaščititi. Moti le to, da se o bodočem operaterju CATV Ptuj odloča v času, ko ni jasno, kdo je oziroma bi bil pravi naročnik: mestni četrti Ljudski vrt in Ceter ali 8-članski upravni odbor, ki ga je, v zaenkrat še veljavnem odloku, ustanovila Mestna občina Ptuj. J. Braiii PO NAŠIH OBČINAH KIDRIČEVO: Podpisali pismo o nameri za gradnjo vojašnice v Apačah STRAN 11 PO NAŠIH OBČINAH MAJŠPERK: Sto let ni starost, temveč ponos STRAN 6 IZOBRAŽEVANJE PTUJ: 72 novih Zoisovih štipendistov STRAN 4 AVTOMOBILSKA STRAN PREDSTAVLJAMO VAM: Renault laguna II STRAN 22 RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04T3MHz 9770040197039 AKTUALNO PTUJ / SVOBODNI SINDIKATI O NOVEM ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH S kompromisom nezadovolini Območna organzacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ptuj je za vodstva sindikalnih organizacij pripravila v petek, 30. novembra, zanimivo razpravo o predlogu zakona o delovnih razmerjih, ki je pred kratkim končno usklajen vendarle pri{el v drugo obravnavo. Njegove pozitivne in negativne lastnosti je z vidika delavstva oziroma delojemalcev predstavil predsednik ZSSS Du{an Semolič in odgovarjal tudi na vpra{anja iz posameznih okolij. K prvotnemu predlogu zakona o delovnih razmerjih, ki ima 238 ~lenov, je bilo pripravljenih skoraj 90 amandmajev, ki so rezultat ve~ kot dveletnih pogajanj vlade, organizacij delodajalcev in sindikatov. Predlogi delodajalcev so bili usmerjeni zlasti v zniževanje ravni pravic in v takšno ureditev delovnih razmerij, po katerih bi lahko delodajalec kadarkoli in s ~im manjšimi stroški odpustil delavce. Sindikati pa so si predvsem prizadevali, da bi v predlogu zakona uveljavili vse pravice, ki so se uveljavile v drugih zakonih iz podro~ja delovnih razmerij in v kolektivnih pogodbah. Predlog zakona, ki je nastal kot posledica mednarodno pravnih obveznosti Slovenije po ratifikaciji Evropske socialne listine leta 1999 in je skupaj z amandmaji predložen državnemu zboru je vsekakor plod trdih pogajanj, oziroma kompromis, s katerim ni v celoti zadovoljna nobena stran. Pri tem je predsednik ZSSS Dušan Semolic poudaril, da je zelo pomembno, da so bili pri pogajanjih vsi sindikati enotni. Glede na to, da je vlada že potrdila drugo branje in ga posredovala v parlament je izrazil prepričanje, da nanj ne bo vplivala dnevna politika in da bo po tretjem branju zakon vendarle tudi sprejet. Dokler se bo to zgodilo pa čaka Zvezo svobodnih sindikatov še ogromno dela, saj je treba njegovo vsebino podrobneje predstaviti delavcem, oziroma članom ZSSS. Na vse pomembnejše od 1000 zapisanih določb bodo opozorili v posebni knjižici, ki jo bodo izdelali podobno, kot so izdelali tako imenovano belo knjigo pri sprejemu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Izkoristiti je treba trenutek, ki je v predvolilnem času delavcem dokaj ugoden, saj so so jim običajno v tem času deloda- jalci bolj naklonjeni. Po volitvah pa na svoje obljube pogosto radi pozabljajo. Dejstvo je, da gre slovenskemu delavskemu razredu slabo, čeprav je produktivnost naših delavcev na Evropski ravni, plače so še zmeraj balkanske. Zaradi tega je po Semolič-evem prepričanju pri nas nujno potreben novi plačni model, ki bo temeljil na evropskem. Ko so razpravljali o kršitvah delovnih razmerij, je Semolič ugotovil, da je največ takih primerov pri malih delodajalcih, slabo učinkovitost, ali neobvla-dovanje svojega delovnega področja in kompetenc, pa je očital tudi delovnim inšpektorjem. Ti so pogosto naravnani strogo birokratsko in v korist državi, vse premalo pa na strani izkoriščenih delavcev. Predlog zakona, ki bo krojil usodo delastva po letu 2003, ko naj bi pričel tudi veljati, seveda pušča še dovolj prostora za kolektivna pogajanja na razlilčnih ravneh, od državne do podjetniške. Praviloma zakon nobene pravice ne omejuje, za nobeno pravico tudi ni določena njena zgornja raven, seveda pa nihče ne more določiti pravice, ki bi bila nižja od ravni, ki jo določa zakon. To pa pomeni, da Predsednik ZSSS Dušan Semolic (desno) in sekretar območne organizacije ZSS Ptuj Boris Frajnkovcič med razpravo. Foto: M. Ozmec bodo pravice delavcev vendarle ustrezno varovane. Ena od novosti predloga novega zakona je, da se tudi na področju dela pričnejo uveljavljati tržni odnosi, vendar bodo ti urejeni in socialno varovani. Dosedanjim odnosi imajo namreč značilnosti najbolj grobega izkoriščanja delavcev. To se kaže zlasti v prepogostem zaposlovanju delavcev za določen čas, slabi in anarhični organizaciji delovnega časa, ki številnim ne omogoča družinskega življenja, v velikih razlikah v plačah, ki ne temleji-jo na delu in rezultatih dela, neurejenih delovnih pogojih, vrh pa dosegajo v številnih kršitvah zakonskih predpisov in kolektivnih pogodb, ki največkrat ostanejo nekaznovane. Vse to se sedaj dogaja zato, ker si demokracijo vsak razlaga po svoje in ker ni upoštevno dejstvo, da v razvitem svetu, torej v Evropi, delodajalci spoštujejo zakone. Številne določbe novega zakona so zato povezane z direktivami Evropske unije. Mednje sodijo zlasti 40-urni tednik, dnevni počitek najmanj 11 ur v zaporednih 24 urah, tedenski počitek v trajanju 36 ur, omejitev nadurnega dela, omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, višje plačilo za nadurno in nočno delo ter minimalni štiritedenski dopust. Vse to pa za slovenske delavce nedvomno pomeni dvig spodnje ravni pravic, čeprav so delodajalci temu nasprotovali. M. Ozmec PTUJ / SPREJET INVESTICIJSKI PROJEKT ZA GAJKE Prva faza 2,6 milijarde tolarjev Na 32. seji sveta mestne ob~ine, ki je bila 27. novembra, so ptujski svetniki potrdili morebitni investicijski projekt za Gajke, regijskega centra za ravnanje z odpadki, ki bo služil potrebam 15 občin, in se nahaja v neposredni bližini sedanjega centra za odlaganje odpadkov. V prvi fazi bo njegova ureditev veljala 2,6 milijarde tolarjev, od tega odpade milijarda tolarjev za investicije na področju komunalne infrastrukture, ki so jih za "potrditev" lokacije, zahtevali okoli{ki prebivalci. Na vrhu seznama njihovih zahtev je zapisano, da mora jama ustrezati vsem veljavnim predpisom, ki so primerljivi s predpisi Evropske unije, okrog nje mora ostati zelena zavesa, v tretji točka pa, da se mora urediti vsa infrastruktura v Spuhlji, od kanalizacije, plinske napaeljave, asfaltiranja vseh lokalnih cest, ki še nimajo asfaltne prevleke, urediti KTV oziroma omogočiti sprejem ptujske KTV, očistiti protitankovski jarek, urediti odvodne jarle podtalnih in meteornih voda, urediti športni igrišči v Spuhlji in Budini za različlne športe, urediti pločnike iz Spuh-lje proti Ptuju, kolesarsko stezo v celi MC Jezero, dokončati pločnik na Rogozniški cesti, do gramoziranja poljskih cest, in podobno. V letošnjem letu so bile zahteve krajanov Spuhlje oziroma mestne četrti Jezero pokrite s 100 milijoni proračunskih sredstev. Uredila se je Belšakova ulica, preplastil pločnik, uredila kolesarska steza, v zemljo so položili električni kabel, izdelana je bila dokumentacija za gradnjo kanalizacije Spuhlja - Brstje, urejen pločnik ob Dornavski cesti, na Puhovi cesti so odkupili zemljišča, izvedena je bila fekalna kanalizacija v Brstju, plinski priključki, priključek na KTV, poleg tega krajani mestne četrti Jezero ne plačujejo dela cene za odvoz odpadkov, ki je namenjena investiciji v Gajkah. Iz investicijskega programa Gajke izhaja, da razpoložljivi volumen odlagalnega prostora zadošča za obdobje 30 let. Celoten projekt oziroma center naj bi relizirali v treh fazah. Prioriteto v prvi fazi izgradnje centra bo imela izgradnja prvega odlagalnega polja in tehtnice, ki je zdajšnje odlagališče nima. Drugi objekti sedanjega centra za odlaganje odpadkov trenutno še omogočajo prilagajanje zahtevam zakonodaje s področja ravnanja z odpadki, še posebej ko gre za izločanje sekundarnih surovin in kompostiranje bioloških odpadkov. Postopno pa bo potrebno tudi te objekte vključ-iuti v novi center Gajke, kjer se bodo vpeljali sodobnejši in učinkovitejši postopki ravnanja z odpadki. Prvo odlagalno polje z vso potrebno funkcionalno infrastrukturo bo lahko sprejelo 230 tisoč kubičnih metrov odpadkov. V drugi fazi izgradnje centra, začetek aktivnosti je predviden v letu 2007, bodo zgradili drugo odlagalno polje v velikosti 320 kubičnih metrov, hkrati pa bi napolnjeno prvo polje prekrili z zemljo in ozelenili. Začetek tretje faze je predviden za leto 2017, vključuje pa gradnjo tretjega odlagalnega polja v velikosti 200 tisoč kubičnih metrov in pokritje drugega polja ter njegovo ozelenitev. Cetrta faza gradnje pa obsega zapiranje odlagališča in njegovo pokritje ter ozelenitev tretjega polja, peta faza pa postomonito-ring. Vsako odlagalno polje naj bi zadoščalo za 10-letno odlaganje, kar pomeni, da bo nov center za ravnanje z odpadki pokril potrebe 15 občin oziroma območja upravne enote Ptuj za 30 let, če bo uspešno vpeljano tudi dosledno ločevanje odpadkov, od tega je namreč odvisna tudi količina za odlaganje odpadkov. Pri gradnji regijskega centra za ravnanje z odapdke Gajke so predvideni štirje viri financiranja: sredstva, ki se zbirajo v ceni odvoza in deponiranja odapd-kov, državni proračun (kot drugi viri so možna nepovratna sredstva državnega proračuna), sredstva občinskega proračuna in tuji viri. Z gradnjo prvega odlagalnega polja naj bi se pričelo prvega julija 2002 leta. Gradnja zahtevane infrastrukture na zahtevo krajanov se je pričela prvega julija letos. Pri vsem anagžiranju občinskih struktur in stroke pri pripravah na gradnjo centra za ravnanje z odpadki v Gajkah, ni pričakovati presečenj, še posebej sedaj ne, ko so prebivalci Spuhlje in tudi mestne četrti Jezero uspeli z zahtevami oziroma s projekti komunalne infrastrukture za milijardo tolarjev, ki bi jih po njihovem morali v celoti dobiti v štirih oziroma petih letih. MG PTUJ / IZ DELA MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH Vrsta programov za slepe in slabovidne Medobčinsko dru{tvo slepih in slabovidnih Ptuj, ki ima 186 članov z območja {estnajstih občin, petnajstih na Ptujskem in iz Ormoža, v leto{njem letu izvaja 15 posebnih socialnih programov za slepe in slabovidne, med drugim socialno in osebno pomoč slepim in slabovidnim osebam, tečaje mobilnosti in orientacije, pomoč kasneje oslepelim in slabovidnim osebam, računalni{ko opismenjevanje, pomoč pri zaposlovanju slepih in slabovidnih in drugo pomoč, ki jo slepi in slabovidni potrebujejo v vsakdanjem življenju in delu. Pred kratkim so izvedli nadaljevalni tečaj iz mobilnosti in orientacije. Začetnega so izvedli v Izoli v domu oddiha Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, kjer se tudi izvaja program ohra- njevanja zdravja slepih in slabovidnih. Nadaljevalnega tečaja pa se je udeležilo deset slepih in pet spremljevalcev. Vodila ga je specialna tiflopedagoginja Mir-jan Hafner, direktorica srednje šole Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Program tečaja je obsegal odklanjanje predsodkov v zvezi z uporabo bele palice, učenje gibanja s spremljevalcem in belo palico, različne tehnike samostojne hoje, prepoznavanje različnih talnih površin, urjenje preostalih čutil, kot so sluh, tip in vonj, učenje uporabe stopnic in svetovanje v zvezi z zagotavljanjem ustreznih pripomočkov za mobilnost. Kot je povedala tajnica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Brigita Primožič, pomagajo svojim članom tudi pri premagovanju trenutnih stanovanjskih problemov, na primer ob zaposlitvi oziroma pri navajanju na samostojno življenje. V ta namen uporabljajo eno bivalno enoto v bloku v CMD 3 na Ptuju, ki je že delno tudi opremljena, ostale pa morajo še opremiti. MG ILIRIKA - BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA / TEDENSKI KOMENTAR Finale prodaje Nove KBM V preteklem tednu so vodilno vlogo na borzi prevzele delnice Krke in Intereurope. Tako so Intereuropine delnice svojo vrednost povi{ale za 16%, Kr-kine pa za skoraj 10%. Veliko rast delnic Krke so v zadnjem ~asu poleg dobrih rezultatov in govoric o povezovanju s tujci povzro~ili predvsem nakupi Bank Austrie CA. Rast delnic Intereurope pa so povzro~ili nakupi Raiffeisen Zentralbank, Regent Cis Fund in The Balkan Fund. Vsi trije finalisti za nakup 65% NKBM - mednarodni konzorcij z Aktivo Group na ~elu, avstrijska Bank Austria in italijanska UniC-redito - so oddali zavezujo~e ponudbe za nakup. V~eraj je svojo zadnjo konkuren~no potezo razkrila Aktiva Group: slovenskim institucionalnim investitorjem bo kot ve~inski lastnik NKBM odstopila prednostno pravico. Komisija, pristojna za privatizacijo NKBM, bo zavezujo~e ponudbe za~ela obravnavati 14. decembra in nato z izbrancem za~ela kon~na pogajanja. Prodajna pogodba bo predvidoma podpisana konec januarja 2002. Omenimo {e, da je v prodajnem razpisu za NKBM zapisano, da finan~no ministrstvo ni dolžno skleniti pogodbe z nobenim od ponudnikov. Delni~arji Slovenske Investicijske banke so letos spomladi dokapitalizirali banko po te~aju 2150 tolarjev za delnico, jeseni pa prodali delnice ljubljanski Energetiki po te~aju, višjem od 3.000 tolarjev. Tako so vlagatelji v pol leta pridelali okoli 50% donos, zato so se pojavila ugibanja, ali ni šlo pri tem za insi-derstvo. Krka je v enajstih mesecih letošnjega leta prodala za 66,5 milijarde tolarjev izdelkov, kar je za 20% ve~ kot v istem obdobju lani. Doseženi rezultati presegajo celoletno lansko prodajo in vse letošnje zastavljene na~rte. Najve~ji porast je Krka dosegla s prodajo svojih generi~nih izdelkov na tujem, in sicer na trgih vzhodne in srednje Evrope, kjer sta najpomembnejša trga Rusije in Poljske. V skladu z na~rti rastejo tudi naložbe. Konec oktobra je bila odprta tovarna v Varšavi, dokon~ana pa je tudi nova tabletna tovarna Notol v Novem mestu. Skupina Lek je v prvih devetih mesecih prodala za 32% ve~ izdelkov kot lani v istem ~asu, za konec leta pa na~rtujejo 25,4% rast prodaje na okoli 74 milijard tolarjev. V Leku so za konec leta sprva na~rtovali za 3.298 tolarjev ~istega dobi~ka na delnico, vendar bodo na~rte, kot kaže, presegli. Lekov tržni delež doma je v prvih devetih mesecih znašal 17,4%. Prodaja amoksiklava se je v prvih devetih mesecih pove~ala za 25%. Najve~ so ga prodali v Sloveniji, na Poljskem, v Rusiji, na Hrvaškem in Češkem. Boštjan Pliberšek, Ilirika, borznoposredni{ka hi{a, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-15. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO PTUJ / MERCATOR SVS PRIDOBIL CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 Visoka merila kakovosti prevzeli vsi zaposleni V ptujskem gledaišču je bila 4. decembra slovesnost, na kateri so podelili certifikat kakovosti ISO 9001 delniški družbi Mercator SVS Ptuj. Certifikat, ki predstavlja visoko poslovno priznanje in je dokaz, da v Mercatorju veljajo visoka mednarodna merila kakovosti, jim je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Mercator SVS je največja odvisna družba v lasti poslovnega sistema Mercator. Na lestvici najve~jih slovenskih podjetij se je v letu 2000 urstil na 23. mesto, v okviru dejavnosti trgovine s prevladujo~im prehrambenim programom pa je takoj za poslovnim sistemom Mercator. Po revidiranem zaključnem računu je Mercator SVS Ptuj lani ustvaril 34,6 milijarde ~istih prihodkov iz prodaje, 998 milijonov ~istega dobi~ka ter 2,1 milijarde tolarjev akumulacije. Investicijska vlaganja v letu 2000 so presegla štiri milijarde tolarjev. V šestih mesecih letos je zna- šala bruto realizacija 30 milijard tolarjev, dobiček 571 in akumulacija 1,3 milijarde. Načrtovana bruto realizacija v letošnjem letu naj bi presegla 60 milijard tolarjev, čisti prihodek pa 40 milijard. Certifikat kakovosti ISO 9001 je Mercator SVS pridobil 26. oktobra letos. Direktor Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje Igor Likar, ki ga je družbi Mercator SVS Ptuj podelil, je povedal, da z njim podjetje izkazuje vsebinsko urejenost svojega poslovanja z zahtevami za trgovino na drobno in debelo z izdelki široke potrošnje. P> Predsedniku uprave Mercatorja SVS Ptuj Stanislavu Brodnjaku je certifikat kakovosti ISO 9001 izročil predsednik Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Igor Likar Izvedeli smo ZUPANI DANES V MAJSPERKU ptujski župan Miroslav Luci je za danes ob 17. uri v dogovoru z županom občine Majšperk sklical delovno srečanje županov občin s Ptujskega. Pogovarjali se bodo o nadaljnjih aktivnostih pri urejanju bivše počitniške kolonije v Biogradu na morju, za katero bo, dokler ne bo znana njena usoda, potrebno plačevati takso za neizkoriščene zmogljivosti. Novo dajatev si je izmislila občina Biograd, kjer je prišlo pred kratkim do zamenjave oblasti, kar dodatno otežuje pogovore oziroma iskanje najboljših rešitev. Zupani se bodo seznanili tudi s poročilom o stanju pravdne zadeve v zvezi s Termami Ptuj in obračunom komunalne takse za deponijo. EUROPARK V ZNAMENJU HUMANITARNOSTI udi letos v mariborskem Europarku pomagajo tistim, ki so so v socialni stiski, zato so se odločili za nadaljevanje humanitarne akcije Dobro je delati dobro, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Območno organizacijo Rdečega križa Maribor. Namen akcije je zbrati čimveč denarja, ki ga bo Rdeči križ razdelil družinam v socialni stiski na območju Maribora. Do 12. je kupce ob fontani v Europarku pozdravil "marsovček" in zbiral denar, tako zbranim sredstvom in vsoti vrednosti kovancev, ki so jih obiskovalci Europarka metali v fontano celo leto, bo Europark dodal še 200.000 tolarjev. Zaključna prireditev, na kateri bo direktor Europarka Vlado Vedlin izročil ček z zbrano vsoto predstavnikom Območne organizacije Rdečega križa Maribor, bo v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri v Europarku. v C TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Bonanza - Mlin. S obota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V ospredju dogajanja bo novi zakon o medijih in problematika financiranja lokalnega programa, sledilo bo drugo aktualno dogajanje, kot obisk predsednika države Milana Kučana v Perutnini Ptuj, Mercator SVS Ptuj je kot prva hčerinska firma PS Mercator pridobila certifikat kakovosti ISO 9001, 72 novim Zoisovim štipendistom so podelili plakete, Bistra je v sodelovanju z Območno gospodarsko zbornico Ptuj predstavila državne spodbude pri pospeševanju gospodarske rasti, Vladimir Sitar je izdal knjigo Vse o kikboksu, Boksarski klub Ptuj je pripravil slavnostno akademijo ob klubski obletnici, Upravna enota Ptuj pa bo predstavila uresničevanje novih predpisov. MG Presoja, ki jo je podjetje uspešno prestalo 26. oktobra letos, je pokazala, da je Mercatorjev sistem kakovosti dobro zaživel kljub ostri konkurenci, ki vlada v trgovski dejavnosti v Sloveniji. Kot je povedal predsednik uprave Mercatorja SVS Ptuj Stanislav Brodnjak, so si na področju kakovosti zadali ambiciozne dolgoročne cilje, da bi popolnoma zadovoljili zaposlene, kupce, lastnike, poslovne partnerje in okolje. Prve aktivnosti za pridobitev certifikata ISO 9001 so pričeli pred 29 meseci, ko so imenovali svet za kakovost in določili terminske naloge. Predsednik poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovic, ki se je prav tako udeležil slovesnosti ob podelitvi certifikata ISO 9001 v ptujskem gledališču, je povedal, da je certifikat Mercatorja SVS prvi korak pri pridobivanju odličnosti celega sistema. Gre za prvo hčerinsko podjetje skupine Mercator, ki je za krovno družbo Mercator, d.d., pridobila certifikat kakovosti ISO 9001. V zadnjih štirih letih je Poslovni sistem Mer-cator v širitev svoje poslovne mreže namenil štiri milijarde nemških mark v tolarski protivrednosti. V slovenski trgovini ima s 40 odstotki prevladujoč delež, z enim in pol odstotkom je prisoten na hrvaškem in z enim odstotkom na bosanskem trgu. V naslednjih letih pa namerava prodreti tudi na srbski Predsednik države Milan Kučan med pogovori v družbi Mercator SVS Ptuj. Foto: Langerholc trg, kjer trenutno še nima tržnega deleža. Najboljšemu sosedu je za prvi certifikat kakovosti čestital tudi predsednik države Milan Kučan. V sporočilu je med drugim zapisal, da bo zelo vesel, če bodo to visoko oceno kakovosti potrdili tudi potrošniki: "... Tako, da vam bodo zvesti tisti, ki vas že imajo za najboljšega soseda, in da bodo vaše trgovine začeli obiskovati tudi tisti, ki se v kakovost vaše ponudbe šele želijo prepričati. In ne pozabite: za zvestobo potrošnikov je potrebna tudi prijaznost. To zmorejo le zadovoljni in podjetju pripadni trgovke in trgovci." Milan Kučan se uradne predaje certifikata kakovosti ISO 9001 v ptujskem gledališču zaradi drugih delovnih obveznosti ni udeležil. Med kratkim torkovim obiskom na Ptuju pa je obiskal sedež Mercatorja SVS, kjer se je sestal s predsednikom uprave Poslovnega sistema Mer- cator, d.d., Ljubljana Zoranom Jankovičem, članom uprave PS Mercator Marjanom Sedejem ter upravo in vodstvom družbe Mercatorja SVS Ptuj. Ob tej priložnosti so ga seznanili z dosedanjim poslovanjem in poslovnimi usmeritvami Poslovnega sistema Mercator in družbe SVS. Ogledal pa si je tudi skladiščno-distribucijski center. MG PTUJ / VESELI DECEMBER V GLEDALIŠČU Dedek Mraz pri nas Po letu dni premora smo ponovno združili moči v Gledališču Ptuj, Centru interesnih dejavnosti, Društvu prijateljev mladine Ptuj ter Zvezi kulturnih društev Ptuj s trdnim namenom, pripraviti prireditev za otroke pod že tradicionalnim imenom VESELI DECEMBER v Gledališču Ptuj. Prireditev bo potekala od 17. do 21. decembra v gledališču. Otrokom bomo ponudili predstave, ki se bodo zaključile z obiskom dedka Mraza s skromnim obdarovanjem otrok z jabolki, prestami, baloni in majhnim posladkom. Vseh pet dni bo na sporedu gledališka predstava z naslovom Dedek Mraz pri nas. Termini predstav: od ponedeljka, 17., do petka, 21. decembra, vsak dan ob 16.30, v ponedeljek, sredo in četrtek pa tudi ob 18.00. Otroci bodo predstavo, kot vedno doslej, obiskali brezplačno, starši pa bodo poravnali vstopnino v višini 600 SIT. Brezplačen vstop za otroke pomeni, da za obisk predstave ne bodo potrebovali denarja, kot vstopnino pa bodo spremljevalci dedka Mraza zbirali njihove risbice in pisma z dobrimi željami za vse otroke sveta. Predprodaja vstopnic poteka od 3. decembra v Gledališču Ptuj vsak delovni dan od 9. do 13. ure. Karte je možno kupiti tudi eno uro pred predstavo. Rezervacij ni. Tudi otroci potrebujejo vstopnico, ki je brezplačna in jim zagotavlja sedež. Staršem svetujemo, da otroci do 3. leta starosti sedijo v njihovem naročju. V tem primeru ne potrebujejo vstopnice. Organizatorji KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / OB PODELITVI PLAKET ZOISOVIM STIPENDISTOM 72 novih Zoisovih štipendistov V kulturni dvorani ptujske gimnazije je bila 7. decembra druga prireditev ob podelitvi plaket novim Zoisovim {ti-pendistom; plakete so podelili 72 novim {tipendistom. Prireditve so se poleg prejemnikov, udeležili tudi starši, župani občin Ptuja, Žetal in Ma- jšperka ter nekateri drugi. Najprej je novi generaciji Zoisovih štipendistov - največ je srednje- mà. X Slavnostni govornik no podelitvi plaket novim Zoisovim štipendistom je bil mag. Danilo Toplek, predsednik uprave Tolumo Kidričevo šolcev - govoril Žarko Marko-vic, direktor območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju, ki je poudaril, da v zavodu zaupajo v njihove sposobnosti, da bodo sledili svoji glavi in srcu. Generalni direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Jože Glazer pa je ob tej priložnosti poudaril pomen znanja za državo, kot je Slovenija, saj je to lahko njena edina prednost, zato je toliko pomembnejša tudi njena organizirana skrb za talente. S tem se ponašajo redke države; Slovenija je tudi edina, ki svoje talente podpira tudi materialno, s Zoisovimi štipendijami. Plakete sta novi generaciji Zoisovih štipendistov podelila Žarko Markovič in Jože Glazer. Mag. Danilo Toplek, predsednik uprave Taluma, d.d., Kidričevo, pa je mladim upom v svojem slavnostnem govoru na- menil nekaj spodbudnih besed, ki naj bodo vodilo pri njihovem izobraževanju in bodočem delu. Predvsem jim je skušal razložiti, da delo v gospodarstvu v trenutnih razmerah ni tako neprivlačno, čeprav je res, da je gospodarstvo tisto, ki nosi največje in najtežje breme nastanka države, njenega spreminjanja in prilagajanja Evropi. "Stanje ni tako črno in brezuspešno. So težave, vendar so hkrati izziv in spodbuda," je med drugim povedal bodočim mladim intektualcem, ki bodo čez leta prevzemali odgovorne naloge v gospodarstvu in družbi nasploh. V kulturnem programu so ob tej priložnosti nastopili nekateri novi Zoisovi štipendisti: Barbara Novak, Mojca Sok, Niko Sajko, Miljan Nojič, Maja Ka-isersberger, Danijel Šegula in Gregor Kozar. MG SLOVENSKA BISTRICA / IZREDNI OBČNI ZBOR DPD SVOBODA Potreba po organizacijskih spremembah "Na{ih petnajst sekcij in skupin terja ve~jo pozornost. Zaradi neustreznega odnosa je {el svojo pot že Študentski pevski zbor Jurija Vodovnika, ki je dosegel lepe uspehe in potem celo prenehal delati, pa lutkovna skupina Koruzno zrno in nato {e nonet Vivere," je uvodoma povedal predsednik DPD Svoboda Slovenska Bistrica Danilo Utenkar v obrazložitvi, zakaj se odlo~ajo za novo organiziranost Opozoril pa je, da "izredni ob~ni zbor DPD Svoboda ni ni~ izrednega in je sklican zaradi pravil, ker je redni ob~ni zbor vsaka {tiri leta, vmes pa po potrebi lahko skli~ejo tudi izrednega". Danilo Utenkar je nizal dogajanja v DPD Svoboda zadnjih deset let in dejal, da je bila v začetku devetdesetih let Svoboda na dobri poti pomlajevanja, vendar se je vmes dogajalo marsikaj, kar jih je po svoje zaviralo. Brez dvoma je bil največji problem premalo denarja; s tem so se še posebej soočili 1997. leta, ko so morali zapustiti sedanji Slomškov dom. Da so usposobili nove prostore na Kolodvorski, so morali poleg svojega dela vložiti še veliko lastnih sredstev. Po organizacijskih spremembah, ko je država ustanovila območne izpostave skladov za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ZKO pa preimenovala v ZKD, so izgubili svoje predstavnike pri kreiranju občinske kulturne politike, z načinom dela zveze pa ne soglašajo. "Ne želimo rušiti ZKD, s katero bomo po ustanovitvi Zveze Svobod še sodelovali, vendar bomo odslej samostojno kandidirali za proračunska sredstva, namenjena ljubiteljski kulturni dejavnosti," je še povedal Danilo Utenkar. Ker sta za ustanovitev Zveze Svobod potrebni vsaj dve društvi, bodo Galerijo Mimogrede -ta je v istih prostorih kot DPD Svoboda - preimenovali v samostojno kulturno društvo. Ker z novo zvezo nastaja nov način delovanja, bodo preko javnih del zaposlili organizatorja kulturnih dejavnosti. Danilo Uten-kar je še dodal, da je doslej DPD Svoboda preko ZKD dobivala iz občinskega proračuna okoli trideset odstokov sredstev, potrebnih za svoje delovanje, ostalo pa so ustvarili z lastno dejavnostjo. Razprave po poročilu predsednika Svobode ni bilo. Ker je bil predlog o ustanovitvi Zveze Svobod obravnavan na vseh sekcijah, so prisotni - od 129 članov se jih je izrednega obč- nega zbora udeležilo 66 - oba sklepa (prvega, o ustanovitvi Zveze Svobod Slovenska Bistrica, in drugega, o razmerju med novoustanovljenim kulturnim društvom Galerija Mimogrede in DPD Svobodo, kar bodo uredili z medsebojno pogodbo) soglasno sprejeli. Danilo Utenkar je še pojasnil, da morajo Zvezo Svobod ustanoviti do konca letošnjega leta, ker je potrebno, da vse stvari s tega področja do januarja 2002, ko bo redni občni zbor DPD Svoboda, uredijo. Ob koncu je mešani pevski zbor DPD Svoboda pod vodstvom Irene Ravnikar zapel še tri pesmi. Seveda so se izrednega občnega zbora slovenjebistriške Svobode udeležili gostje: dr. Janko Car, predstavnik ZKD, Jože Štumf, predsednik območne izpostave Sklada za kulturne dejavnosti Slovenska Bistrica, ter Iva Soršak in Tanja Hrastnik, obe z oddelka za družbene dejavnosti občine Slovenska Bistrica. Do medsebojne izmenjave stališč ni prišlo. Vida Topolovec - «CRADIOPTUJ- M0j\aAa.ci(dej!Mr0^ WUutói^ '^oÙj^^ediik'T^tuf Melrose Place Mladi, bogati in lepi — taki junaki so garancija za uspeh katerekoli serije. Kaj pa, ~e je ta serija na sporedu ve~ tednov, ti se prevesijo v mesece ali celo leta? Ti junaki, {e tako ~udoviti in polni denarja, po~asi, a vztrajno za~nejo iti na živce. Se spomnite ~asov, ko smo pred TV sedli samo zato, da bi si ogledali Melrose Place? Toda, roko na srce, ti ~asi so že zdavnaj mimo. Serija je sicer še vedno polna spletk, a jim le redko kdo še sledi, polna je tudi novih obrazov, o katerih v prvih delih serije ni bilo ne duha ne sluha. Pravzaprav bi lahko rekli, da so tisti, ki so nam že znani, najve~ji poraženci, saj o~itno v nobeni drugi nanizanki ali filmu niso mogli dobiti boljše vloge. Kako je torej producentu Spellingu uspelo, da so pokvarili nekaj, kar je v za~etku veljalo za dobro nadaljevanko? Prvi seriji 24 delov je sledila druga, zatem tretja, sedaj smo menda že pri 50. V teh naštetih nadaljevanjih so se serije naveli~ali že sami igralci, kaj šele gledalci. Na isti na~in se je tudi spridila serija Beverly Hills in še bi lahko naštevali. Kaj bi torej mi kot gledalci lahko svetovali g. Spellingu? Izmislite si že nekaj novega! Ne bojte se, da bodo Melrose Place ali Beverly Hills kaj kmalu res ukinili. Vsaj slednjega ne, dokler bo v njem igrala Spellingova h~i Tori. Razen ~e se seveda ne bo odlo~ila za primernejšo vlogo. Morda pa bi ji bolj ustrezala tista v Spellingovih Čarovnicah? Nataša Zuran ■if T i Plakete sta novim Zoisovim štipendistom podelila Žarko Markovič in Jože Glazer. Foto: Črtomir Goznik TEDNIKOVA KNJIGARNICA Prvi geografski atlas za 21. stoletje Atlas je knjiga, ki jo sestavlja zbirka kart in slik določene stroke. Tako so lahko zgodovinski, anatomski, geografski, ornitolo{ki, prirodopisni, biblijski, geokemični, jezikovni ... atlasi. Poznani so atlasi dragih kamnov in kovin, svetovne literature, klasične in moderne fizike, flore, virov termalne energije, ka~jih pastirjev, sanjskih krajev, filozofije, svetih in skrivnostnih krajev, arheologije, verstev, naravnih ~udes, oblakov ... Nekateri so otro{ki, drugi žepni, tretji nacionalni, pa svetovni, tudi veliki, mali, šolski ali popotni, slikovni. Vendar si ob besedi atlas običajno predstavljamo geografski, zemljepisni atlas. Tudi ti so lahko po vsebini zelo različni, opremljeni s komentarji, tabelami, kazali, lahko prikazujejo celotno zemeljsko površje (svetovni), regijo (regionalni), posamezno državo (nacionalni). Razvoj kartografije in sodobna digitalna tehnika ter razmah informacij omogočajo vrhunske izdaje in oblike atlasov, ki bralcem nudijo celostno podobo sveta in njegovih delov (geomorfološki, klimatski, hid-rografski, zgodovinski, etnološki, pedološki, populacijski, ekonomski, prometni, kmetijski, astronomski, pomorski, turistični, planerski ...). In dober, sodoben atlas sodi v vsako domačo knjižnico. Prav tak je Družinski atlas sveta, ki ga je slovenske bralce založila založba Slovenska knjiga in je bil odlično predstavljen na eni najbolje obiskanih knjižnih predstavitev 17. knjižnega sejma v Cankarjevem domu. Atlas temelji na angleškem izvirniku svetovno znane založbe Dorling Kindres-ley, slovenska izdaja pa je nastala v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Doslej je ta najsodobnejši atlas že postal svetovna uspešnica, saj je bil v treh letih izdan že v trinajstih jezikih. Atlas je velikega formata (27 x 37 cm) in obsega 390 strani z obiljem najnovejših geografskih podatkov. Obsega več kot 150 reliefnih zemljevidov, 12 je dvostranskih kart, 180 tematskih kart, 450 računalniško obdelanih zemljevidov prikazuje najnovejše politične spremembe, 200 reliefnih pokrajinskih modelov, 150 diagramov in geografskih presekov, imenik z okoli 80.000 enotami. Prava paša za oči je 750 barvnih Tako je Slovenska knjiga predstavila knjižni podvig Družinski atlas sveta na 17. knjižnem sejmu fotografij, ki podkrepljujejo množico svežih in zanimivih podatkov. Uvodoma so pojasnjeni kartografski znaki in nazorno razložena uporaba atlasa. Sledijo podatki o osončju, naravi in zgradbi zemlje, oblikovanje pokrajine, oceani, podnebje, rastlinstvo in živalstvo, prebivalstvo in naselja, družba, države, meje, meddržavni spori. Posebej je predstavljena Slovenija — v atlasu ji je odmerjen prostor, ki ji pripada glede na svetovna merila. Osrednji del je namenjen Severni Ameriki, Južni Ameriki, Afriki, Evropi, Aziji, Avstraliji in Oceaniji, polarnim območje. Atlas obsega zanimiv zaključni del s kratko zgodovino atlasov, geografskim slovarjem z zemljevidov časovnih pasov, državami sveta, geografskimi primerjavami, tujimi geografskimi imeni, krajšavami in kraticami, imenikom Slovenije in sveta. Atlas ima v naslovu povsem upravičeno besedo družinski, saj so nazorne, izjemno ilustrativne karte, podatki, tabele in fotografije namenjene in uporabne šolajočim se vseh starosti, ljubiteljem ugankarstva in popotništva, strokovnim delavcem in ljubiteljem kvalitetne geografske literature. Naj za ilustracijo navedem nekaj zanimivosti iz pričujoče izdaje: izvedeli boste tudi, koliko kilokalorij pokuri posamezni prebivalec določene dežele, da je slovenski tok Save tridesetkrat krajši od Nila, Triglav je trikrat nižji od Everesta, Kaspijsko jezero pa je stotisočkrat večje od Bohinjskega. Liljana Klemen~i~ KULTURA, IZOBRAŽEVANJE DR. LJUBICA SULIGOJ Kako se je Ptuj odzval na mladinskp mirovno gibanje pred 65 leti Nadaljevanje iz prejšnje številke Mlajši vrstniki so se zgledovali po omenjeni generaciji in od nje povzemali spoznanja o doseganju bolj{ega in pravi~-nej{ega sveta. Ni naklju~je, da se je velik del ptujske mladine vklju~eval v družbena dogajanja, da je npr. steklo solidarnostno zbiranje pomo~i za stavkajo~e mariborske tekstilne delavce leta 1936. Odzvala se je tudi širša ptujska javnost. Takoj po ustanovitvi akcijskega odbora za mir, ko je zasedal "Pripravljalni odbor za mirovni mladinski kongres v Ženevi", so se namre~ razgovora udeležili tudi nekateri ptujski odvetniki (dr. Senear, dr. Sluga, dr. Visenjak), ravnatelj meš~-anske šole Dragotin Kveder in dr. Alojzij Remec, župan mesta. Akcijski odbor je svoj program obširno zasnoval. Zagon mu je dajal akademik Ivan Bratko, ki je bil sicer povezovalni ~len med mariborsko in ptujsko mladino. Ptuj~ani so v svoj program med drugim uvrstili predavanje o miru in razli~ne prireditve, tako npr. mirovno akademijo, cvetli~ni dan, nogometno tekmo med nemškim "Sportklub Pettau" in slovensko "Dravo", tekmo Društva kme~kih fantov in deklet, koncert v mestnem parku in gledališko predstavo o vojni. Pridobljena sredstva so bila namenjena ženevskemu mirovnemu kongresu. Med ve~je mladinske akcije v Ptuju gotovo sodi tudi zbiranje podpisnikov za mir. Tedaj so mladinci hodili po domovih in ljudem pojasnjevali pomen gibanja za mir. Nekatere prireditve so potekale še konec leta 1936; tako je npr. v oktobru t.l. v dvorani Mladike predaval primorski begunec Alojz Peric. Predavanje je spremljalo veliko poslušalcev "vseh slojev". Prireditve so samo dokazovale, da je mladinsko mirovno gibanje v Ptuju okrepilo narodnoo-brambno zavest slovenstva. Vrh politi~ne razgibanosti pa je gibanje doseglo v avgustu 1936. Mirovno predavanje v dvorani Mladike 7. avgusta je zajelo obravnavo mnogih vprašanj: predsednik akcijskega odbora za mir Alojz Jerin je govoril o februarski bruseljski svetovni mladinski konferenci in o ženevskem mirovnem mladinskem kongresu. Delavec Pe-tovie Jože Klep je razpravljal o nalogah mladine v boju za mir, Franc Mikulec pa je razmišljal o ogroženosti miru. ^•vetlični dan 15. avgusta je bil v bistvu odgovor slovenstva na nemška izzivanja v Ptuju. Milica Domajnko, Dana Furlan in Olga Meglic s sestro Anico so po mestu simboli~no prodajale cvetlice. Zbrana sredstva so bila namenjena brezposelnim mariborskim delavcem. Najpomembnejše dejanje mladinskega mirovnega gibanja v Ptuju je vsekakor izdaja "Proglasa mladini". Proglas, ki ga je sestavil Ivan Bratko, realno ocenjuje družbena dogajanja in poudarja, da je za mladino edina pot boj za mir, vojna in z njo mržnja med narodi pa nista izhod iz družbene krize. Proglas je odlo~no pozival k nasprotovanju vsem, ki skušajo z vojno dose~i, "da bi ves slovenski narod doživel pod tujim fašizmom iste sramotne ~ase, kot jih je doživljal del Slovencev pod Italijo in Avstrijo". 3. avgusta 1936 je Ivan Brat-ko poslal mariborskemu akcijskemu odboru "ptujski predlog" Proglasa in že 7. avgusta je mariborski Pripravljalni odbor sporo~il Ptuj~anom, da se z njim strinja. Tajnik ptujskega Pripravljalnega odbora Jože Drofenik je nato obvestil mariborske tovariše, da se bodo Ptuj~ani udeležili njihove mirovne akademije in da bodo tedaj "Proglas" razpe~ali po mestu ter tako podrobneje seznanili mariborsko javnost z mladinskim mirovnim gibanjem. Veli~astne mirovne akademije v mariborski Unionski dvo- ïtujBÏl iirtUoE. rHo tt:L AS_X A » ? >■■ t TíH.ít.i t ___________________________________,kl ï>r«d(.ttTlJoJo TiïHVo TflGlno BlOTíitialílh ElndlMklli orei.iilřoolJvc>ll vojna.jortu trvatomo nladi tírii zn Lnn^da Ubtvarl Iz sebd nnvo Jiladino^Vi. 'bo vucJií.aM n^irc.Lu dt.lu aTobcl iJorlja «IcTcmVo sa ftToTïedo fuali .îlijTerîeoT nírs latn -lOt. írfldrofíoj uíjpdáiif sn alr Js j'rí>rírt.íovftajo ít^rHi r.-mr-TtíJ jsfti »»H. saalral,Jsjiaè.'io ím» aa vojuj ali s* sn» H;* biti cOlí r.ň bjtt ftTť6i>íTto ciTillïftelJo.OlûfOrtiJ-* In JucůJl:iTlj0rj9 triba !b ùo t tořljí *a fllř ùtma Taa ialridííL.i vsayi ndílí* fcf^jav,Ta.^íi sloja? în ^iiys^rl^iinji ^ctnn laladijin Je iioD*ftn!aítlJiV)i,nei»n0trtA ij® Ji» irtw vojníl) íiuJtííOJBV. iiiuj^ bovtp 9A nlr ní naů biti Jo v bsind'ih Ifi a-mj^ih o taVoJunl řaao« Eltvi,i,Ma 'bor'ïjo ïA nip il « J * n J In Jođiis konfcťíta« ï B ja i ï 1 i .iiiiah lorbci ïa aîSrn lahrjutt ïz dgjBfrn»iîa çr Vfliino n» QT»tu đrja7««)el 3t>v«t lio^ojo s vrjjau uroufaiâiti iv^jv atar4 oavnjaln« allja l^ftjû liOtlLFa xu lalť £.ii);t4Va p r V 1 S t "boi-^o tjluoltlootIlJ,>:l Tlđljđ Mđitot l2 irlií t Vojnt^tl raav JciJù îîir^LnJn uôd rv»nïd,l le ůokuřujajo iljl»î rLim nenn.ikoatrkl ï>cvti lUujflJo rowuíitlků \cjfi« lu iïlltarUtiû a fllTSn ail koKcjjilrfcoll d r V S t 2 s do iû valjuill V Kliiůlnt Jt Elf c4vle;TÍt I»rui;fíii Tr-rcOPT» nr; olnr. îîi ■l:rf::ot:-!TT:r IsTrJrrJo i;r Tn» fin^nonlh lil yftlltlijnlh sijîielj yrct! vsr-.fccnv r.n;?P.iiplci;,2a portj'ivinjû liiixvTKi jiirîltr.io deTsl.ť4ti?-«lh ûr'iiv,Bliivtî ::ÍI1O tutea-tí.-ífutrtku riijigbH^ii w hiň !wrr. bití ïîi Vřrlíd bcfba 5a nlr.—iVři Jfornl; íf aploínl Ui kculi-cllr«il rtccrpsiivl Oiaa-. triiiiû odítTísnitffV iCûtîûfeWiîulli ti-^iiîlcv In Vtv'^l«;v,Ttl l^licdwjajo oïoijo Xiu pla'a.nVriiijU iowviiia n«! oíls t Iti iins-laít ntív&Sjlli prvIltůvJ ^iiLtoTíBi« jflùrâf.rïjwnje v(?jn.fit V <ítjoh 3l,V3lI» lio T.lÂ.lil. 6«< VriJi t Ťí^hovI nU roTnl kfir.gr«^ ulb:q liilaJlnn t "borbi' s air cnclna,-!» Icia JitasTi»l.onlcrttnl î-miiToft la t-voje Hrcuwo dfllo in Ć6 J« t»î.6 ïtc iîlrupno o hrvPÍ.}ro in rrfcpiro oliniino yripr^iTlJena branili ívojo lurJJo prfld TiipaiOB td ícoJeTkoll. roilTMTO VBO BlovnnBko jnlAdlnojlíi půínra iKo Vrxjevnih nVclJuVíh rJ,-"bůi-úT niť* VatTíriiic ncono eVupnoHt Jíulh prt-ti ví>JjiJ-,-í(< n,-r. ■'•v ťTlr-nl • -r^vtSi v .-roV"Vn;f otv rli^í n' ii : 1 Ptujski predlog Proglasa mladini, ki ga je sestavil akademik Ivan Bratko, poziva mladino, da se pridruži gibanju za mir. (AS 1505) rani 22. avgusta se je udeležilo ve~je število ptujske mladine. Ptujski akcijski odbor je z razglasom in s klicem "No~emo vojne!" vabil prebivalstvo na mirovno akademijo v dvorano Mladike. Pod geslom "No~emo vojne, no~emo skupnost mrtvih, ho~emo skupnost živih!" so se mariborski mladinci 29. avgusta ob veliki udeležbi prebivalstva predstavili ptujski javnosti. Da bi spoznali vini~-arstvo, so se nastopajo~i naslednji dan odpravili v Haloze. Toda ob vsestranski dejavnosti akcijskih odborov in vplivih levi~arjev je završalo med nasprotniki v slovenskem po- liti~nem prostoru, ~eravno je slovensko mirovno gibanje v ospredje postavljalo povsem de-mokrati~ne zahteve po miru in svobodi slehernega ~loveka. Iz tedanjih ~asopisnih poro~il je razbrati politi~no vznemirjenost, ki je ob aktivnosti mladih zavela med vodilnimi politi~-nimi strankami. Politi~na nesoglasja so se znova pokazala. Strah pred "mra~nimi silami" sta izrazila Slovenec in Jutro. V nekaterih glasilih se je vnela polemi~na razprava. V tisku spremljamo poro~ila o delu krajevnih akcijskih odborov in oceni, da so se "ve~ine odborov polastili skrajni levi~arji" in da se bo ženevski kongres spre- KIDRICEVO / PONOVNO ODPRTO RAZSTAVISCE V TALUMU Predstavljajo se u~enci Ekonomske {ole V ponedeljek so v Talumu v Kidričevem odprli likovno razstavo učencev Ekonomske šole Ptuj. Kot nam je povedala mentorica, profesorica likovne umetnosti Vesna Emeršič, so se tokrat odlo~ili za likovno nalogo ab-strahiranja in u~enci so v sliki in risbi predstavili Jesen ter Za~arano mesto. Jesenska tema je nudila mladim ustvarjalcem možnost izbire pestrosti barv in toplih jesenskih barvnih odtenkov, medtem ko je za~arano mesto poseglo v svet fantazije in lastnega likovnega izraza. Predstavilo se je 24 avtorjev, razstavo pa je odprla ravnateljica šole Branka Kampl Regvat. U~enci prvih razredov, ki so tokrat razstavljavci, so pripravili tudi kratek litetarni kulturni program, na violino pa sta zaigrali u~enki tretjega letnika Ana Vurcer ter Polona Kapun. V imenu Taluma je udeležence pozdravil Darko Ferlinc. Učenci likovniki z Ekonomske šole Ptuj z ravnateljico in profesorico likovne umetnosti. Foto: Lan-Franc Lačen gerholc vrgel "v navaden komunisti~ni kongres". Na polemi~ne razprave se je odzval Ivan Bratko ter na izkušnjah svoje generacije pojasnjeval upornost mladih na poti iskanja socialne pravi~nosti in vere v bodo~nost. Bratkova generacija je življenjsko hitro dozorevala ob spoznanju razmer na nerazvitem ptujskem ob-mo~ju. Omenjena generacija je pustila sledi na mlajših vrstnikih. - Širina mirovnega gibanja ptujske mladine to dokazuje. Opomba: Sestavek temelji na časopisnih poro~ilih in na virih, ki jih hranita Arhiv Republike Slovenije in Zgodovinski arhiv Ptuj. Zveza kulturnih društev Ptuj RAZPIS ZA PODELITEV PLAKET IN PRIZNANJ ZKD PTUJ Zveza kulturnih društev Ptuj podeljuje ob kulturnem prazniku plakete in priznanja za izredne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Predloge lahko posredujejo pravne ali fizične osebe. Predlog mora vsebovati: - naslov predlagatelja, - utemeljitev z navedbo, za katero vrsto priznanja velja predlog, in osebnimi podatki predlagane osebe, - utemeljitvi so lahko priložena mnenja organov in organizacij, ki predlog podpirajo. Merila za kandidiranje: * Vsako leto se podelijo največ 3 plakete in največ 20 priznanj. Za plaketo lahko kandidirajo ustvarjalci in organizatorji na področju ljubiteljske kulture, ki delujejo na območju ZKD Ptuj: - za vrhunske ustvarjalne dosežke ali pomembne organizacijske prispevke na podro~ju ljubiteljske kulture - vsaj 20 let dela. * Kandidati so lahko tudi dru{tva, skupine oziroma sekcije. Le-te lahko kandidirajo, ~e so dosegle že ve~ kot 30 let delovanja. * Plaketa je nagrada za življenjsko delo in se posamezniku lahko podeli le enkrat. Za priznanja lahko kandidirajo ustvarjalci in organizatorji na podro~ju ljubiteljske kulture: - za pomembne dosežke v zadnjih nekaj sezonah, ki so imeli veliko odmevnost v strokovni javnosti, med publiko in v medijih ali pa so dosegli priznanja in nagrade na tekmovanjih, festivalih in sre~anjih doma ali v tujini, - za pomembne organizacijske dosežke, ~e na podro~ju ljubiteljske dejavnosti delujejo najmanj 10 let. * Kandidati so lahko tudi dru{tva, skupine oziroma sekcije, ki delujejo na obmo~ju ZKD Ptuj, za pomembne umetni{ke dosežke, ki pomenijo celovito ustvarjalno delo. Kandidati, ki so v lanskem letu bili predlagani in zaradi prevelikega {te-vila predlogov niso bili izbrani, morajo letos predlog obnoviti! O izbiri kandidatov bo odlo~al izvr{ni odbor ZKD Ptuj. Predloge sprejemamo najkasneje do 28.12.2001 do 12. ure na naslov zKd Ptuj, Jadranska 13, Ptuj, s pripisom "Razpis za plakete in priznanja". Predlagatelji bodo o izbiri obve{~eni do 31.1.2002. Odbor bo obravnaval samo popolne in pravo~asno prispele predloge. Javni sklad RS za kulturne dejavnost Obmo~na izpostava Ptuj RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ SVETA OBMOCNE IZPOSTAVE JSKD PTUJ Obmo~na izpostava JSKD Ptuj razpisuje priznanja sveta obmo~ne izpostave na podro~ju ljubiteljske kulture za leto 2002: - priznanje sveta obmo~ne izpostave JSKD, - jubilejno priznanje obmo~ne izpostave JSKD. Predlog mora vsebovati: 1. podatke o predlagatelju - naziv in po{tni naslov dru{tva-predlagatelja, mati~na {tevilka dru{tva, - ime in priimek odgovorne osebe predlagatelja, - telefon, fax, elektronska po{ta. 2. podatke o kandidatih - ime in priimek oz. naziv kandidata, po{tni naslov, - za katero priznanje je kandidat predlagan, - katera priznanja je že prejel. 3. priloge - kratek življenjepis oz. delovanje kandidata, - utemeljitev, ki mora dovolj ob{irno navesti razloge, ki upravi~ujejo podelitev predlaganega priznanja (vsaj 10 vrstic). Merila za kandidiranje Vsako leto se podelijo najve~ 3 priznanja sveta obmo~ne izpostave. Število jubilejnih priznanj ni omejeno! Podelitev priznanja sveta obmo~ne izpostave JSKD upravi~ujejo predvsem pomembni dosežki ustvarjalnega in poustvarjalnega dela posameznika. Priznanje se lahko podeli tudi za izjemne dosežke pri organizacijskem delu, pri razvijanju novih oblik in vsebin delovanja, pri delu na podro~ju kulturne vzgoje in izobraževanja, pri raziskovalnem delu, pri organiziranju strokovno svetovalnega in mentorskega dela, pri razvijanju kulturnega sodelovanja z drugimi dru{tvi in zvezami dru{tev, pri publicisti~nem delu in pri ohranjanju nacionalne kulturne dedi{~ine. Podelitev jubilejnega priznanja obmo~ne izpostave JSKD upravi~uje dolgoletno delovanje posameznika (najmanj 20 let), dru{tva ali zveze (najmanj 30 let), ki je vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti. Podeljevanje priznanj Priznanja sveta obmo~ne izpostave JSKD se podelijo enkrat letno na proslavi ob kulturnem prazniku, jubilejna priznanja obmo~ne izpostave pa se podeljujejo ob letnih prireditvah dru{tev (letni koncert zbora, predstava gledali{ke skupine ...). O izbiri kandidatov bo odlo~al svet Obmo~ne izpostave JSKD Ptuj. Predloge sprejemamo najkasneje do petka, 28. 12. 2001, do 12. ure na naslov Obmo~na izpostava JSKD Ptuj, Jadranska 13, Ptuj s pripisom ^■Za priznanja". Predlagatelji bodo o izbiri obve{~eni do 31.1.2002. Svet Obmo~ne izpostave JSKD Ptuj bo obravnaval le popolne in pra-vo~asno prispele predloge! MAJSPERK / PROSLAVILI OBLETNICO SOLSKE STAVBE Sto let ni starost, temvei ponos Prejšnji ponedeljek so na osnovni šoli v Majšperku proslavljali jubilej, stoletnico šolske zgradbe. V šolski telovadnici se je zbralo veliko obiskovalcev - staršev, domačinov, bivših in sedanjih učiteljev, bivših učencev in gostov s političnega in pedagoškega področja. šole. Najprej je ravnatelj šole Rajko Jurgec govoril o zgodovini šole, pri čemer je izpostavil prelomna zgodovinska obdobja in mejnike, ki so spreminjali podobo {olskega poslopja. Leta 1966 je bila {ola prenovljena, 1975 je bila prizidana telovadnica, v naslednjih letih pa naj bi se stara {ola poslovila od svojega u~no-vzgojnega poslanstva, saj v Ma-jšperku načrtuje gradnjo nove Ravnatelj je poudaril, da je šola dajala pismenost in znanje številnim rodovom od rajnke Avstrije, preko stare Jugoslavije, pa Nemčije in socialistične Jugoslavije do najkrajšega, desetletnega obdobja samostojne Slovenije. Simboli~no je segel v roko vsem, ki so v šoli ogulili {olske klopi ter u~iteljem, ki so s svojim dobrim zgledom, pravi~- V temnem gozdu ob tabornem ognju ... Foto: Fl Ravnatelj šole Rajko Jurgec nostjo, preudarnostjo, razgledanostjo ter razumevajoče učili in vzgajali mladi rod v Majšperku in okoliških krajih. Ves čas so učitelji bili in so še vpeti v del zgodovinskega obdobja, ki so tudi vplivala na vsebinskost in razvojno naravnanost poučevanja in vzgajanja. [ola, ki resnično kaže znake starosti, je ponos kraja, saj kot je dejal ravnatelj, je bolje biti obrabljen od dela kot uničen od rje. Proslava, ki so jo pripravili učitelji z učenci šole ter moški pevski zbor domačega kulturno-umetniškega društva, je predstavila življenje in delo šole skozi stoletno dogajanje. Najprej % 10% BOŽIČNI POPUST OD 15. DO 31. 12. ■n«rri[ x-híls ^ J ^ smo slišali recitacijo Bog ohrani nam cesarja, slovensko narodno zavest v času Avstrije pa je predstavljala Ipavčeva pesem Slovenec sem, ki jo je zapel moški zbor pod vodstvom Stanka Ve-dlina ml. Prvo svetovno vojno je predstavljalo materino pismo vojaku in pesem Mati pi{e pismo belo, ki jo je zapel šolski pevski zbor pod vodstvom Stanke Erjavec. Iz časov stare Jugoslavije smo slišali nekaj vzgojnih nasvetov ter humoristični vložek o obisku inšpektorja na šoli ter opisan dogodek o smrti kralja Aleksandra, moški zbor pa je zapel Davorina Jenka Naprej, zastava slave (staro slovensko himno, ki je bila del takratne jugoslovanske himne). Narodnoosvobodilno borbo so predstavili učenci z recitacijo Samo milijon nas je ter s pesmijo V temnem gozdu, moški pa so zapeli Pesem o svobodi. Socialistično Jugoslavijo so predstavili s predstavitvijo Tita, pa s cicibani, pionirji (pionirska zaprisega) in mladinci, pa z delovnimi brigadami, Titovo štafeto, šolski zbor je zapel Na{o zemljo, iz zvočnikov pa je zadonela Od Triglava do Vardara. Sledila je predstavitev slovenske osamosvojitve, na koncu pa smo vstali, saj je moški zbor zapel slovensko himno Zdravljico. Vodja projekta proslave je bila Danica Lorber. Po protokolarnem programu je govoril župan občine Majš-perk Franc Bezjak in poudaril, da bo občina storile vse, da se bo čimprej pričela gradnja nove šole v Majšperku. Pozdrave je s strani Zavoda za šolstvo Slovenije - Organizacijske enote Maribor prinesel Franko Flor-jan~i~, v imenu navzočih ravnateljev pa je govoril hajdinski ravnatelj Jože Lah, nekoč učitelj v Majšperku. Na šoli so proslavo izkoristili tudi za podelitev jubilejnih nagrad, ki so jih tokrat prejeli Lili Kamensek za dvajset let dela ter Nada Planine in Lidija Jan za trideset let dela. Franc Lačen [olski pevski zbor pod vodstvom Stanke Erjavec PTUJ / LITERATI V SPOMIN NA PREŠERNA Dan^ ki diši po pisanju Javni sklad za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ptuj in Gledališče Ptuj sta v ponedeljek, na dan rojstva dr. Franceta Prešerna, v Narodnem domu pripravila literarno areno na temo Dan, ki diši po pisanju. Poklicni interpreti Alenka Tetickovic, Mateja Pucko, Da-vor Herga in Miha Nemec so pod režiserskim vodstvom Sama Strelca predstavili dela ptujskih pesnikov in pisateljev, ki se poklicno ne ustvarjajo s pisanjem. Besedila je izbrala Na- taša Petrovič, slišali pa smo dela oziroma odlomke del Davida Bedrača, Antonije Krajnc, Jelke Ciglenečki, Gabrijela Ber-liča, Romane Ercegovič, Jožeta Križančiča, Sonje Votolen in Božidarja Rozmana. Franc Lačen Ptujski pisci in interpreti njihovih del. Foto: Langerholc PTUJ / ETNOLOŠKE ZBIRKE V POKRAJINSKEM MUZEJU Iz etnološkega depoja V četrtek, 6. decembra so na ptujskem gradu odprli etnološko razstavo. Z izbranimi predmeti želijo avtorji opozoriti na bogato dediščino našega območja in na dolgoletna prizadevanja za stalno etnološko zbirko, ki so ji že pred tremi desetletji kot zadnje domovanje namenili grajsko žitnico. O etnoloških predmetih v muzeju na Ptuju in s tem zametkih bodoče etnolo{ke zbirke lahko govorimo kmalu po ustanovitvi ptujskega muzejskega društva in lokalnega muzeja leta 1893. Med zbirkami, ki jih je leta 1895 Franc Ferk poklonil novo nastalemu muzeju, so bili tudi etnološki predmeti, ki so bili razstavljeni z drugimi predmeti v prostorih nekdanje realne gimnazije. Leta 1928 se je muzej preselil v prostore dominikanskega samostana. Tudi na novi lokaciji so bili etnološki predmeti zaradi prostorske stiske razstavljeni med drugimi eksponati. Šele leta 1934, ko je mestna občina dodelila muzeju nekaj novih prostorov, je etnološka zbirka dobila lastnega. Čeprav je bil skromen, je bila zbirka prvič predstavljena samostojno, kot zaključena enota. V naslednjih letih so z namenom, da bi dostojneje uredili in prezentirali antične in druge zbirke, v muzejskem društvu sklenili, da se mora etnološka zbirka preseliti v popolnoma ločene prostore. Svoje novo mesto, z lastnim vhodom, je v letih 1936 — 1937 dobila v štirih pritličnih sobah ob južnem notranjem parku samostana. Na tej lokaciji je zbirka preživela drugo svetovno vojno in prva leta po osvoboditvi, ko je bilo potrebno povsod utrjevati narodno zavest in identiteto. Tako je etnološka zbirka postala zelo pomembna in za kratek čas s slovansko arheologijo postala med najpomembnejšimi v muzeju. Do leta 1948 so ji namenili nove prostore v drugem nadstropju ptujskega gradu, kjer so pričeli gradivo, prenešeno iz samostana, sortirati in pripravljati za novo postavitev. Zaradi sprememb v muzejskih načrtih pa zamisli niso uresničili. Zbirki so določili novo lokacijo v leta 1950 izpraznjenem nadstropju cerkvene ladje dominikanskega samostana. Zopet pa je ostalo samo pri načrtih in gradivo je ostalo deponirano v omenjenem nadstropju do jeseni leta 1956, ko so v južnem traktu grajskega pritličja ponovno odprli etnološko zbirko. Predmeti, povezani s kmečkim gospodarstvom ter bivalno in duhovno kulturo, so bili na ogled do leta 1970, ko so zbirko umaknili in deponirali. Ponovno je bila na ogled v dveh zgornjih etažah grajske žitnice med letoma 1978 in 1981 pod naslovom Maske in opravila. Že pred prvo svetovno vojno so v muzejskem društvu pričeli snovati vinarski muzej ter ga nato formalno ustanovili {ele leta 1937. Po zamudnih obnovitvenih in ureditvenih delih na starem obrambnem stolpu ob Dravi so ga odprli leta 1946. Po načinu postavitve je bil to splo{en muzej oziroma zbirka, ki naj bi prikazovala vinograd-ni{tvo in {tevilne nanj vezane sklope od antike do dana{njih dni. Leta 1967 je bil muzej zaradi različnih vzrokov ukinjen. V stolpu so uredili razstavni paviljon, v katerem je sedaj galerija Franceta Miheliča. V naslednjih letih so brez uspeha načrtovali ureditev vinarske zbirke v grajskem pala-ciju. [ele leta 1976 so jo odprli v kletnih prostorih grajske žitnice, kjer je bila na ogled do zaprtja leta 1981. Prav tako so se v muzeju od nekdaj zavedali pomena hranjenja in prezentacije številnih tradicionalnih pustnih likov. Kot samostojen sklop so bili razstavljeni v etnološki zbirki na gradu od leta 1956, nato pa so bili sestavni del zbirke v žitnici. Konec osemdesetih let so bili za krajši čas na ogled v pritličju gradu, leta 1998 pa smo v drugem nadstropju odprli stalno zbirko tradicionalnih pustnih mask Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Ob koncu se ne moremo izogniti vprašanju grajske žitnice in njene nadaljnje usode. Od leta 1969, ko je bila dodeljena muzeju v upravljanje, so jo v celoti namenili etnologiji, etnološki zbirki, zbirki mask in splošni vinarski zbirki. Stavbo, ki je bila v zelo slabem stanju, so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pričeli postopoma obnavljati in že pred zaključkom del odprli vinarsko in etnološko zbirko. Zaradi slabega stanja pa so morali leta 1981 stavbo zapreti, umakniti zbirke in predmete do nadaljnjega deponirati. Čeprav je bil v osemdesetih letih izdelan projekt za stalno etnološko zbirko in so bila opravljena nekatera sanacijska dela, se stanje doslej ni Porodna stekleničko, zapuščino Franca Ferko, 19. stoletje spremenilo. Na pragu novega tisočletja grajska žitnica še vedno čaka, da bo služila temu, za kar so jo namenili že leta 1969. O RAZSTAVI V etnološkem depoju, ki je v grajski žitnici, hranimo predmete, ki jih časovno večinoma uvrščamo v drugo polovico 19. in prvo polovico 20. stoletja, prostorsko pa izhajajo z območja Slovenskih goric, Haloz ter Dravskega in Ptujskega polja, ki je bilo v tem obdobju poseljeno skoraj izključno s kmečkim prebivalstvom. Nekaj predmetov je tudi iz zapuščine Franca Ferka. Za razstavo smo izbrali manj poznane predmete, ob katerih včasih ugibamo, čemu so jih ljudje v preteklosti uporabljali, in nam vzbujajo zanimanje in domišljijo. Nekaterim starejšim obiskovalcem se ob njih obudi spomin na trenutke iz preteklosti, ko so se v vsakdanjem življenju srečevali s temi ali podobnimi predmeti, ki so jih uporabljali njihovi starši ali pa so Etnografska zbirka na ptujskem gradu med letoma 1956 in 1970 o njih slišali pripovedovati druge. Obiskovalcem, ki jim predmeti niso poznani, pa razstava poskuša vsaj delno prikazati in ustvariti sliko o materialni, socialni in duhovni podobi kmečkega prebivalstva v omenjenem obdobju in prostoru. Da bi si jih v mislih laže predstavljali v okolju, iz katerega so bili prineseni, so dopolnjeni s fotografijami iz etnološke foto-teke, z diapozitivi ljubiteljskega, žal že pokojnega fotografa Jakoba [ešerka iz Maribora in s fotografijami domačina, mojstra fotografije Stojana Kerblerja, ki jih hrani kulturnozgodovinski oddelek našega muzeja. Tiste iz etnološke fototeke so bile večinoma posnete v času med svetovnima vojnama, nekatere pa v šestdesetih in sedemdesetih letih na širšem ptujskem območju. Jakob [ešerko je v objektiv ujel zanimive motive razkroja tradicionalne kulture v osrednjih Slovenskih goricah pred dvema ali tremi desetletji. Stojan Kerbler je izbrane fotografije posnel v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. V svet umetnosti se je zapisal kot fotograf, ki upodablja ljudi, še posebej tiste iz domačih haloških krajev. Odlikujejo se po svoji dokumentarnosti in so fotografski zapis o svetu, ki izginja. Haložani so fotografirani doma, sredi haloških gričev in na svojih domovih. Portretiranci, ki so pogosto v objektiv ujeti sredi dela, so postavljeni v ospredje, kljub temu pa v poudarjeni perspektivni globini prepoznavamo haloško pokrajino, vinograde, življenje na domačem dvorišču in v hiši. Iz tega okolja izvirajo mnogi predmeti iz etnološkega depoja. Prav zato so Kerblerjeve fotografije dragocena dopolnitev predmetov, razstavljenih na pričujoči razstavi. Predmeti so izbrani in razstavljeni tako, da prikazujejo segmente življenjskega in letnega delovnega ciklusa, ki se ujemata oziroma sta odvisna tudi od letnih časov. Razstava je razdeljena na deset sklopov. Sredina razstavnega prostora je namenjena predstavitvi zgodovine etnoloških zbirk v ptujskem muzeju, ob vstopu v prostor pa si v smeri urnih kazalcev sledijo še drugi sklopi: v uvodu so predmeti časovno in krajevno opredeljeni, nato poroka in rojstvo simbolično nakazujeta pomlad in na začetek nečesa novega. Ustvariti si je treba dom in ga tudi opremiti, o čemer govorita naslednja sklopa. V zrelem obdobju je človek na vrhuncu svojih delovnih moči. Poletna opravila, med katerimi smo več prostora namenili žetvi in košnji, zahtevajo človeka od ranega jutra do poznega večera. Pri delu so mu bile v veliko pomoč vprežne živali, revnejšim predvsem govedo, za katere je lepo skrbel. Kljub temu da vinograd skozi vse leto zahteva intenzivno delo, smo vinogradništvo povezali z jesenjo, ko je ob obilni trgatvi trdo delo pozabljeno. Tudi poljski pridelki so pobrani, zato si kmet poišče delo okoli domačije. Takšno opravilo je bilo tudi phanje sukna in izdelovanje lesenih ročajev, klinov in podobnega. Mrzle zimske dni je človek preživljal doma, popestril pa si jih je s pravim kmečkim praznikom — kolinami. Zima nas spominja na minevanje pa tudi na starost, s katero zaključujemo razstavo. Andrej Brence, Monika Simonie ... PA BREZ ZAMERE Knjlgocld KNJIGA KOT OGROŽENA VRSTA Okej. Prejšnji teden smo torej rekli besedo, dve o funkcionalni (ne)pismenosti. O temi torej, ki je absolutno preve~ pomembna, da bi jo lahko zajeli v en tako kratek eks-poze, kot ga redno objavljamo na tem mestu. To je tema, o kateri bi bilo potrebno pisati knjige, oblikovati neko nacionalno strategijo na državni ravni in potemtakem torej s strani države (kako otroško naivno iluzoricno, mar ne?). Vendar pa je ta tema, gledano z druge strani, verjetno precej duhamorna in ma-lodane tečna za večino publike. To pa iz dveh razlogov, ki nista nujno povezana med seboj. Pravzaprav sta celo nasprotna, da ne rečemo kar direkt kontradiktorna. Prvi je, da pravzaprav večina ljudi podcenjuje pomen celotne zadeve, češ da je brezzvezna in popolnoma nepotrebna. O takih in njim podobnih tukaj ne bomo izgubljali časa in besed. Njihov način razmišljanja sam po sebi pove že čisto vse o njih. Mogoče zgolj samo po sebi umevna pripomba, da se takim ljudem zdi, da o zadevi vedo dovolj, ter da potemtakem vsaka beseda, ki jo tej zadevi dodatno namenimo, zleti mimo. Zanimivo, to pa je pravzaprav tudi (edina) stična točka s tistimi, ki imajo o celotni problematiki drugačno, čeprav tudi precej ponesrečeno mnenje. Tudi ti drugi namreč menijo, da o tej temi ni potrebno kaj preveč govoriti in modrovati. Vendar pa ti tega ne mislijo zato, ker bi vse skupaj enačili z neko brezzvezno stvarjo, o kateri se prepirajo in nad njo roke vijejo itak samo kakšni slavisti in podobni modrijani, ampak, nasprotno, mislijo, da so sami dovolj, če ne že modrijani, pa vsaj zelo funkcionalno pismeni. Taki ljudje so večinoma lepo zadovoljni sami s seboj ter živijo v prepričanju, da o zadevi vedo dovolj. Morda je to sicer res, ampak nasploh v življenju nikoli ne škodi, še več, celo zelo koristno je, če tu-intam malce izprašate svoja prepričanja in maksime, pa kakršne koli naj si že bodo. Tako da niti najmanj ne škodi, če se take stvari kdaj pa kdaj pojavijo na vašem dnevnem redu. Da pa zadeva vseeno ne bi bila preveč duhamorna, se je lotimo z druge strani. Najprej kratek oris. V ptujski mestni knjižnici je na ogled postavljena, hm, kako bi temu rekli, recimo instalacija, ki vsekakor nosi svoj poziv javnosti. S tem mislimo predvsem na dejstvo, da zadeva ni ostala neopažena. Da je vzbudila burne reakcije pri širši publiki. Za kaj torej sploh gre oziroma kako zadeva sploh izgleda? Gre pravzaprav za nekakšno omaro, na kateri (skozi katero) so zaštihane knjige. Če dotične postavitve še niste videli, potem je treba zadevo razjasniti in poudariti, da so knjige dobesedno zaštihane. Z mesarskimi noži. Direkt, ja. Knjige so različne, kar pomeni, da verjetno sami naslovi knjig niso tako pomembni za samo stvaritev. Je pa zato zraven napisanih par gesel, ki jih tukaj ne bomo podrobno naštevali, lahko pa rečemo, da se sučejo bolj ali manj okoli knjig. Ja, ja, vem. Verjetno se zdaj sprašujete, ali je ta predstavitev sploh količkaj točna. Popolnoma pravilno. Tukaj spet trčimo na precej aktualno dilemo, kako (si) umetniško delo sploh tolmačiti. In če to tezo potenciramo, lahko rečemo tudi, da trčimo na vsekakor aktualno vprašanje, do katere meje lahko nekaj sploh imenujemo umetniško delo in ne zgolj neko skrpucalo, ki nima nobenega drugega namena, kot da služi samo sebi. To so seveda popolnoma upravičena vprašanja in dileme. Ampak vprašanje je, ali smo mi tukaj (ki nismo ravno strokovnjaki s tega področja) kvalificirani za to, da o tem sodimo. To je vprašanje, v katerega se ne bomo spuščali, saj zahteva precej več prostora, kot ga imamo tukaj na razpolago. Privzemimo torej, da to je umetnost. Potem se postavi logično vprašanje, čemu služi. Oziroma, bolje rečeno, lahko se vprašamo, kaj nam umetnik(a) želita s tem sporočiti. Zaštihane knjige? Hm. Težka bo. Recimo, da si dovolimo toliko svobode, da skušamo vse to skupaj malce pointerpretirati. Najbolje bi zadevo seveda razložila umetnika, avtorja sama. Ampak poskušajmo malo pomodrovati tudi mi (z neko zdravo rezervo, seveda). Postavimo torej, da celotna zadeva predstavlja, recimo, odnos do knjig v naši državi. Tako odnos države do knjig kot tudi odnos javnosti, se pravi, ljudstva. Knjige kot izginjajoča, ogrožena vrsta. Hudičevo draga ter zaradi tega in pač splošne kulture vse manj brana in cenjena dobrina. Ja, tako rekoč umorjena vrsta. Zaštihana. S tega stališča je zadeva v knjižnici smiselna. Vendar pa se tukaj pojavita dve pripombi. Prvič, če je to res (kar vsekakor je — da so knjige svinjsko drage), zakaj potem še dodatno uničevati knjige, in drugič, kar je še pomembnejše, če je sporočilo te postavitve res tako, kot domnevamo tukaj, potem ne moremo mimo sklepa, da je celotna zadeva postavljena na absolutno napačno mesto. Zakaj? Če je inštalacija res namenjena temu, da se zamislimo nad odnosom do knjig pri nas, je potemtakem namenjena tistim, ki tak odnos do knjig tudi de facto imajo. In zelo verjetno je, da to niso ljudje, ki bi kaj preveč zahajali v knjižnico. Razumete? Če je to res, je torej zadeva postavljena absolutno na napačno mesto. Morilci knjig ravno ne zahajajo v knjižnice, ne? Okej. Četudi se v naši interpretaciji motimo, pa vseeno ostaja boleče dejstvo, da je odnos do knjig v naši družbi vseeno takšen, kot smo ga opisali. Morilski. Glede omenjene inštalacije pa, če ima kdo kakšno idejo, kar na dan z besedo. Saj, če ne drugega, so takšne zadeve (postavitve) dobre za to, da nam sprožijo malce možganske telovadbe. Kar tudi ni slabo. Gregor Alič --ÇR^ÎACMOm«^ __^^^ aa,«.fl«,p mmt-- ----zOù/A^êim&^elljji^-- PTUJ / POMEMBNA PRIDOBITEV ENOLOŠKE STROKE Po odloibo odslej v Ptuj Andreja Brglez, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, je za~ela leta 1999 v Ptuju, v Grajski ulici 1, s svojo zasebno enolo{ko prakso. Vinogradnikom in vinarjem svetuje kako pridelati dobro vino, kako ga negovati in pravilno pripraviti na stekleni~enje. Poleg tega vinarjem svetuje tudi pri trženju vina. Stranke ima v vseh treh vinorodnih deželah, med njimi so mnogi nadpovpre~no uspe-{ni pridelovalci, ki vino tudi uspe{no tržijo. "Najpomembnejša za oceno vina je senzorika," pravi Andreja. "Na osnovi poku{anja ugotovimo, kaj je potrebno podrobneje ugotavljati z analizo in kako ukrepati pri posameznem vinu." Pred kratkim je Andreja Br-glez prejela pooblastilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ocenjevanje mošta, vina in drugih izdelkov iz grozdja in vina. Po novem bodo lahko pridelovalci v njenem laboratoriju Analiza pridobivali tudi uradne odlo~be, s katerimi jim je dovoljeno trženje vina. Pot do odločbe je vzorčenje, ki se v primeru kakovostnih in vrhunskih vin opravlja na domu pridelovalca. Vzorčeno vino pridobi oceno, enako velja za mošt, vinsko žganje in druge proizvode iz vina. Za vsak pridelek, namenjen trgu, mora pridelovalec predhodno pridobiti ustrezno odločbo, ki je sestavljena iz kemijske analize in organolepti-čne ocene posebne komisije. Te storitve so lahko pridelovalci z našega območja doslej zahtevali samo v Mariboru. Marsikdo, ki je obiskal laboratorij Analiza, je spraševal, zakaj ni mogoče v Ptuju zahtevati tudi uradne odločbe. Za Ptuj in širše vinorodno območje je pooblastilo laboratoriju Analiza pomembna pridobitev. Vinarji s tega območja laboratorij Analiza in njegovo lastnico že dobro poznajo. Andreja pravi, da jo proizvajalci pogosto kličejo, v času trgatve je delala tako rekoč noč in dan, saj je tudi v prilagajanju delovnega časa potrebam okolja pomembna prednost zasebnega podjetništva. Z delovno pot začela s pripravništvom in nadaljnjim delom v podjetju Slovenijavino, kjer je delala v oddelku Enologija in enološki laboratorij. Delala je v programu izvoza vina v Anglijo, Nemčijo, države Skandinavije, Japonsko, ZDA in Švico, poleg tega pa je vino pripravljala tudi za domači trg. Leta 1994 se je zaposlila v podjetju Jeruzalem Ormož, kjer je delala kot enologinja in pomočnica direktorja, leta 1999 pa se je odločila za pot samostojne podjetnice. Poleg osnovne dejavnosti sodeluje tudi s slovensko turistično Andreja Brglez, lastnica enološkega laboratorija "Analiza" v Ptuju naročniki storitev se dogovarja od primera do primera; nekateri prinesejo vzorec svojega mošta ali vina v laboratorij, mnoge, predvsem večje pridelovalce, pa Andreja obišče tudi na domu. Andreja Brglez je po študiju na biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala z nalogo Bentonit pred, med ali po alkoholnem vrenju, pri znani eno-loginji dr. Slavici Šikovec, svojo organizacijo ter drugimi organizacijami in podjetji na področju vinske in gastroturistične promocije. Leta 1999 je bila imenovana v delovno skupino za pripravo pogajalskih izhodišč za pogajanje z Evropsko unijo, zaradi tega je preštudirala zajeten del gradiva vinograd-niško-vinarskega prava EU. Na osnovi poznavanja tega področja sodeluje tudi pri pripravi nove slovenske vinske zakono- daje. Ob vsem tem piše v revije z enološko in vinsko-kulinarično vsebino ter ureja vinski del revije Dober tek. Je članica degusta-cijske komisije za oceno mošta in vina na Kmetijskem inštitutu V Ljubljani in Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor ... Kako z bogatimi izkušnjami petnajstletnega dela ocenjuje štajersko vinogradništvo in vinarstvo? "Štajerski vinogradniki postajajo vedno boljši," pravi, "že v treh letih, kar imam lastno enološko svetovanje, se je marsikaj spremenilo na boljše. Ob tem pa imamo še vedno preveč obremenjene vinograde, vinogradniki preveč gnojijo in nekontrolirano pretiravajo z zaščitnimi sredstvi. Tu vidim največ napak, zato imamo mnogo vina, ki ne izraža potencialne kakovosti, pa bi jo na tem vinorodnem območju lahko." Za vinski letnik 2001 pravi, da je po obdobju, ko nismo imeli žlahtne gnilobe, narava le poskrbela za nekoliko bolj žlahtni obraz vina. "Po drugi strani tako vino pomeni nekoliko večji problem, saj je kletarjenje zahtevnejše. Predvsem veliko težav imajo kletarji z bekserjem; pri tem še posebej izstopajo sovin-joni in laški rizlingi. Sedaj je zadnji čas, da odpravimo to napako in je ne smemo prenesti na pomlad, ker to ne bo dobro izhodišče za kakovost vina. Vsekakor bo letošnji letnik boljši od prejšnjih dveh," je prepričana Andreja, "saj so vina bolj polna, bolj izrazita. Na lestvici ocen do pet bi letošnji letnik ocenila s tri do štiri; pri boljših kletarjih, ki znajo pridelati kakovostno grozdje in to kakovost ohraniti tudi v kleti, pa bi bila lahko ocena najboljša." J. Bračič PTUJ / PRVI ROJSTNI DAN SKUPNEGA NOČNEGA PROGRAMA Noini radijski prijatelji Deset nekomercialnih radijskih postaj je 15. novembra praznovalo prvo obletnico skupnega no~nega programa, popularnega Snopa. Tudi na{a radijska postaja pripravlja oddaje v skupnem no~nem programu, zato so postali na{i radijski prijatelji poslu{alci iz cele Slovenije. Ob prvi obletnici so nam čestitali s številnimi voščilnicami, Lizika iz Doliča je izdelala košaro s sovami, ki naj bi predstavljale nočno druženje, Vera od Sv. Tomaža pa nam je za prvi rojstni dan prinesla torto. Vsakemu posebej in vsem skupaj se zahvaljujemo za čestitke in dobre želje. Za nočno druženje na valovih Radia Ptuj so v tem letu največkrat skrbeli urednik Ludvik Kotar, novinarke Anemari Ke- kec, Marija Slodnjak in Tatjana Mohorko, voditelja Marjan Nahberger in Peter Kirič ter tehniki Tone Topolovec, David Breznik in Branko Krefl. Občasno so se nam pridružili tudi druge kolegice in kolegi, tako da nas bo tudi v nočnem programu vedno več in bomo tako še pestrejšii in zanimivejši. Vsi skupaj pa želimo, da ostanemo nočni prijatelji po celi Sloveniji še naprej. Marija Slodnjak Košara s sovami, darilo poslušalke Lizike iz Doliča Poslušalka Vera od Sv. Tomaža s svojo sosedo v družbi voditelja Marjana Nabergerja in tonskega tehnika Toneta Topolovca iPTtO^ a9,B'9B.g'l04i^MH. - mmzz -.ottWiM^zmiJ^trsmSt:^- BRATISLAVA / OBRTNIKI OBISKALI SLOVAŠKO OBRTNO ZBORNICO Stike bodo poglobili V Bratislavi so se 23. in 24. novembra ~lani upravnega odbora Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj, predsedniki sekcij, zaposleni v strokovnih službah zbornice in predstavniki Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Ptuj ter se sestali s predstavniki Slova{ke obrtne zbornice, ki jih je vodila generalna sekretarka ing. Viola Kromerova. Fotografija Ptuja za ing. Violo Kromerovo, generalno sekretarko slova{ke zbornice. Ob njej sekretar Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj Janez Rižnar in predsednik Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj Jože Miloši~. Foto: Boris Repič Po uvodni predstavitvi zborničnega delovanja obeh dežel in obrtne zakonodaje so izmenjali praktične izkušnje delovanja obeh sistemov ter ugotovili, da se obe državi sicer srečujeta z značilnimi problemi tranzicijskih držav, da pa je slovensko obrtništvo ne glede na to bolje organizirano, dosega pa tudi boljše rezultate v pogajanjih z državo, ko gre za vprašanja obrtništva in njegovega razvoja. Dogovorili so se, da bodo stike še poglobili, saj imata obe strani željo, da bi vzpostavili konkretne oblike poslovnega sodelovanja med slovaškimi in slovenskimi obrtniki. Slovaška ima blizu 300 tisoč obrtnikov, vsak v povprečju zaposluje skoraj dva delavca. Članstvo v zbornici je prostovoljno, zbornica je organizirana po cehih (dejavnostih). Zadnji dve leti Območna obrtna zbornica Ptuj pospešeno navezuje stike z zbornicami sosednjih držav - v lanskem letu z madžarsko in hrvaško zbornico. Prvi konkretni rezultati so vidni: obrtniki s Ptujskega so letos prvič razstavljali na sejmu v Splitu, navezali pa so tudi nekaj konkretnih poslovnih stikov. MG DRENOVEC / PRI PUNGRACICEVIH PRIPRAVILI BARBARINO TRGATEV Sladka zimska trgatev Na vinogradni{ko-turisti~ni kmetiji Pungra~i~ v Drenovcu so na god sv. Barbare, 4. decembra, znova pripravili posebno trgatev, ki je že postala del družinske tradicije. Za decembrsko trgatev so letos pustili grozdje na blizu 400 trsih laškega rizlinga, ki je lepo dozorelo, pridobilo na sladkorju in se odlično držalo vse do barbarinega. Potem ga je bilo treba pobrati, pa četudi temperature še zdaleč niso bile primerne za ledeno trgatev, ki bi jo morda v tem času že lahko pričakovali. Dan za trgatev pa je bil lep, bolj oblačen kot sončen, temperature pa nič kaj zimske. Pri Pungračičevih se je zbralo kar nekaj beračev in delo v vinogradu so opravili v nekaj urah. Med trsjem se je grozdje lepo videlo, kajti listje je že pred časom od- padlo, prsti pa so se kar lepimi od obilice sladkorja, ki ga je vsebovalo grozdje. Iz vinograda so laški rizling potem spravili v prešo, mladi gospodar Robert Pungračič pa je povedal, da bo iz nabranega grozdja priteklo blizu 300 litrov tekočine. Kako bodo trgatev poimenovali, nam tistega dne še ni mogel zaupati, saj je bilo vse skupaj nekoliko prezgodaj. Bomo pa izvedeli prihodnje leto, ko bomo pri Pungračičevih lahko pokusili Barbarino vino, ki bo prav gotovo nekaj posebnega. Tekst in foto: TM MiHđmfomt VIDEM / PRAZNIČNE PRIREDITVE Društvo prijateljev mladine prireja prihodnji teden od ponedeljka do petka praznične prireditve za otroke od 2. do 10. leta. V mali občinski dvorani vsak večer ob 18. uri vabijo v cuker jamo, polno pravljic, bombonov, veselja, igra~ in presenečenj. V {oli Videm z obema podružnicama pa pripravljajo za predšolske in šolske otroke praznične delavnice z izdelavo okraskov, družabnimi igrami in likovno-plesno delavnico: v OŠ Leskovec 14. in 17. decembra ob 15. uri, v OŠ Sela 17. decembra ob 16. uri in v OŠ Videm 18. in 19. decembra ob 17. uri. DESTRNIK / DOBRODELNI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Osnovna šola Destrnik in občina Destrnik bosta tudi letos pripravili tradicionalni Božično-novoletni dobrodelni koncert, že šesti zapovrstjo. Koncert z nastopom priznanih domačih in nekaterih hrvaških glasbenikov bo v četrtek, 20. decembra, ob 18. uri v telovadnici osnovne šole. Izkupiček od prostovoljnih prispevkov in nakazil na žiro račun 52400-603-30026 bodo, kot so nam sporočili iz osnovne šole Destrnik, letos namenili za obisk destrniških otrok v šolah v naravi. (ak) PTUJ / NA SKD NOVO VODSTVO Svet območnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj je prejšnji ponedeljek obravnaval prispele vloge na razpis za vodjo izpostave. Prijavila se je Nataša Petrovič, ki je dolga leta delovala v kulturni skupnosti na Ptuju, pa tudi kot novinarka. Svet je zanjo podal soglasno pozitivno mnenje in ga posredoval direktorju Sklada Vojku Stoparju v Ljubljano. (Fl) KOLNKISTA PTUJ / HIP HOP POKUŠINA 2 Klub ptujskih študentov po zelo odmevni prvi Hip hop pokušini v aprilu spet pripravlja specialitete slovenske rap scene, tokrat z delovnim naslovom Prezgodnja novoletna večerja. Če torej ne veste, kaj bi ponudili svojemu najljubšemu raperju za novo leto, ga pripeljite v soboto, 15. decdembra, v Kolnkišto in prijatelj vam bo zelo hvaležen. Na pladnju bodo servirani velenjski Plan B, I.C.O. iz Maribora bo sodeloval s ptujski publiki že znanim 6 Pack Čukur-jem, prvič se bodo predstavili Čez-letodni (Maribor) in Day Weed & Master D iz Ptuja. Mešala bosta glavna kuharja DJ Ej (HHV) in DJ Splinter. Za vse drum'n'bass sladokusce pa še sladica v obliki DJ Hose in MC Ezy G. Želimo vam dober tek! (V.Š.) DORNAVA / 50 LET ČEBELARSKEGA DRUŠTVA V domu krajanov v Dornavi bodo v soboto, 15. decembra, proslavili 50-letnico delovanja Čebelarskega društva Dornava. Ob tej priložnosti bodo razvili prapor ter zaslužnim čebelarjem podelili priznanja Antona Janša. Slovesnost bo ob 15. uri. (ak) POPRAVEK V sestavku o zadnji seji sveta občine Destrnik z naslovom V načrtu javno podjetje za komunalne storitve smo v tekstu v drugem odstavku pomotoma izpustili besedico OSNUTEK; tekst bi se moral glasiti, da so svetniki po hitrem postopku sprejeli osnutek Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. Za napako se opravičujemo! Uredništvo! GORISNICA / PODJETJU ŽIHER STANDARD KAKOVOSTI 9002 Do odlUnosti po mednarodnih standardih V 37-članskem kolektivu podjetja Žiher, d.o.o., iz Moškanj-cev, ki je že nekaj let na lestvici hitro rastočih podjetij v Sloveniji, odslej poslujejo po mednarodnih standardih. V ponedeljek, 10. decembra, jim je namreč direktorica mariborske območne enote Gospodarske zbornice Slovenije Dubravka Breznik izročila certifikat kakovosti ISO 9002:1994. Ker so v letu 2000 dosegli letni promet 1,6 milijarde tolarjev in ker je bil njihov promet v bilanci stanja 557 milijonov, so iz srednje velikega prerasli v veliko podjetje. Kot je na slovesnosti v hotelu Botra v Gorišnici v družbi izbranih gostov in poslovnih partnerjev povedal ustanovitelj in direktor podjetja Alojz Žiher, segajo za~etki njihovega poslovanja v leto 1983, ko je za~el dejavnost kot samostojni avto-prevoznik. To je bil ~as, ko je bilo veliko dela na številnih gradbi{~ih in objektih. Potrebe na tržiš~u so narekovale nenehno posodabljanje prevoznih sredstev za betone in za vgrajevanje betonov. Potrebe kupcev so s~asoma zahtevale postavitev lastne be-tonarne, ki so jo zgradili na ob-mo~ju Ormoža. V njej namešajo letno od 12.000 do 15.000 ku-bi~nih metrov betonov, poleg tega pa na trgu še dodatno kupujejo do 15.000 kubi~nih metrov betona na leto. Glavni kupci njihovih storitev in proizvodov pa so gradbena podjetja ter privatni sektor. Tretjino storitev prodajo prav obrtnikom gradbenih storitev. Potrebe so narekovale, da so Direktor firme Alojz Žiher s certifikatom ISO 9002 v roki; desno Dubravka Breznik in mag. Branko Makun leta 1994 osnovno dejavnost -transport betona - razširili na podro~je trgovine, oziroma na prodajo naftnih derivatov, dodatnega asortimana, na razvoz kurilnega olja in na gostinstvo. Glavni dobavitelj njihovega trgovskega blaga in storitev je naftna družba PETROL iz Ljubljane. Ker so se potrebe po širitvi ve~ale so leta 1999 razširili gostinski del, zgradili upravne prostore, mehani~ne delavnice, ter avtopralnici. Z razvojem se je nenehno ve~-al tudi promet podjetja. Podatka, da so v letu 2000 dosegli letni promet 1,6 milijarde tolarjev, promet v bilanci stanja pa 557 milijonov povesta, da so iz srednje velikega že prerasli v veliko podjetje. So~asno s hitrim razvojem podjetja so zaposlovali tudi delovno silo, tako, da je danes v podjetju Žiher zaposlenih že 37 delavcev. Velik povdarek dajejo izobrazbi zaposlenih, zato štipendirajo, dodatno izobražujejo zaposlene, izobražujejo tudi vajence, dijakom in študentom pa nudijo obvezno ali neobvezno prakso. V vostvu podjetja so že od ustanovitve ciljno naravnani in usmerjeni v ~imbolj kakovostno poslovanje, kadrovsko izpopolnjevanje, investicijsko vlaganje, ter v izdelovanje ~imbolj kakovostnih izdelkov in opravljenih storitev. Razvojna naravnanost podjetja je narekovala tudi uvedbo standarda kakovosti, ki so ga v sodelovanju s podjetjem Halo pripravili tako dale~, da so vletu 2000 uspeli pridobiti certifi- PTUJ / V KREMPLJEVI ZA MIKLAVŽA Zadovoljni otroci, starši in obrtniki Nekatere trgovine in lokale v Krempljevi ulici na Ptuju je 5. decembra okrog 13. ure obiskal Miklavž. Veselo je bilo tudi zunaj lokalov, na ulici. Lastniki lokalov v Krempljevi so za vse otroke, ki so jih obiskali v spremstvu mamic, očetov, dedkov in babic, pripravili lepa darila. Miklavževanje so obrtniki in podjetniki Krempljeve pripravili tudi zato, da bi oživili ta del Ptuja. Na ptujskega župana so naslovili prošnjo, da do konca decembra po 15. uri več ne bi dvigovali valjev. S tem želijo svojo ponudbo še bolj približati kupcem. MG Miklavž v Krempljevi ulici. Foto: Kosi CELOVEC / RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDENTE SOLO PETJA 14.000 evrov za mlade pevce Družba Kaerntner Sparkasse AG iz Celovca in zasebni štipendijski sklad Kaerntner Sparkasse bosta v letu 2002 namenila dvema mladima umetnikoma solopevcema štipendijo in nagrado v skupni vrednosti 14.000 evrov. Za {ti-pendijo se lahko potegujejo tudi študentje iz Slovenije. Pogoj je, da so študentje vpisani ali pa so že kon~ali študij na javno priznani glasbeni akademiji, univerzi ali konserva- toriju v Sloveniji, Avstriji ali Furlaniji in ne smejo biti starejši od 28 let. Vsi zainteresirani lahko poiš~- ejo razpisno gradivo na spletni strani www.KaerntnerSparkass-e.at pod Musik — Stipendium. Informacije so tudi v slovenskem jeziku. Rok prijave je 31. januar 2002. V komisiji za izbor kandidatov je tudi slovenski dirigent Marko Letonja. Fl Pogled na Žihrov bencinski servis z gostinskim lokalom in avto-pralnico v Gorišnici. Foto: M. Ozmec kat za trgovino, junija letos pa še za ostale dejavnosti v podjetju. Skrbnik sistema vodenja kakovosti je Petra Žiher Sok, v pripravah pa so sodelovali vodilni in drugi sodelavci podjetja Žiher, kajti po besedah direktorja Alojza Žiherja se zavedajo da je kakovost nenehen proces na katerega je potrebno dajati izreden povdarek. Le to jim zagotavlja zadovoljnega kupca, koristnika njihovih storitev in proizvodov. O hitri rasti in uspehih podjetja Žiher sta govorila tudi mag. Branko Makun, pomo~-nik direktorja podjetja SiQ, ter Dubravka Breznik, direktorica Mariborske območne izpostave Gospodarske zbornice Slovenije, ki je direktorju Alojzu Žiher-ju certifikat kakovosti ISO 9002 tudi izročila. Ob tem je pov-darila, da certifikati niso samo pomemben del osebne izkaznice posameznega podjetja, temveč celotnega gospodarstva. So dokaz, da znamo, zmoremo in hočemo poslovati po mednarodnih standardih. In prav kakovost poslovanja je vedno bolj pomemben če že ne edini kriterij nastopanja na trgu ter upoštevanja s strani kupcev. Menila je, da je podjetje Žiher zraslo na družinski tradiciji ob izostrenem posluhu za dogajanje na trgu ter kdaj sprejeti pravočasno odločitev za pravo tržno nišo, za pravo storitev, za pravo usmeritev v sodelovanju s pomembnimi kupci. Po njenih besedah zahteva uvedba poslovanja po mebnarodnih standardih veliko napora, nele od vodstva, temveč od vseh zaposlenih. Zato je vsem zaželela, naj bo certifikat ISO 9002 vspodbuda na poti k nadaljne-mu izpopolnjevanju poslovanja, oziroma na poti do poslovne odličnosti. Vodstvu in vsem zaposlenim v podjetju Žiher je ob pomembni pridobitvi prvi čestital župan občine Gorišnica Slavko Vise-njak, ki je povdaril, da je to velik in pomemben dogodek tudi za občino in širše okolje. Po njegovih besedah je v gorišniški občini veliko podjetij, podjetje Žiher pa je zagotovo eno najbolj uspešnih. Slovesen dogodek so kulturno obogatili mlada citrar-ka - študentka medicine Maja Frangež, ter gorišniški tamburaši, zaokrožili pa so ga s kulinaričnimi dobrotami hotela Botra in domačih vinogradnikov. M. Ozmec y Pravijo, ^ da nismo ^ nič posebnega. Res je, že zelo dolgo delamo samo opeko ! Opekarna Opte Ptuj d.o.o., Zabjak 1, 2250 Ruj, Tel.:02/ 745 9001 v SODELOVANJU Z AEROKLUBOM PTUJ ZVESTE NAROČNIKE mroupmmsKiiEmBi: ime in priimek Terezka ČEH naslov: Kukava 40,8256 JURŠINCI Nagrajenci pr^jm^g nagrado po pošti. ORMOŽ / PREDSTAVILI KNJIGO RAZGLEDNIC Pozdrav iz Ormoža Foto: Štefan Hozyan V četrtek, 29. novembra, je v grajski dvorani v Ormožu potekala slovesna predstavitev knjige Pozdrav iz Ormoža, Ormož na razglednicah. Zamisel o nastanku knjige se je porodila v začetku letošnjega leta, ko je nastajala razstava Ormož na starih razglednicah. Ormož je eden tistih krajev, ki se ponašajo z bogato zgodovino in ki slovijo po svoji podeželski, zlasti vinorodni pokrajini. Stare razglednice razkrivajo znamenitosti mesta in želijo približati življenje v njem v že nekoliko odmaknjenem in pozabljenem času s konca 19. stoletja in zače- tka 20. stoletja ter so neizčrpen vir za preučevanje zgodovine, etnologije in življenja v Ormožu nasploh. Utrip Ormoža skozi čas sta ujela avtorja knjige Pozdrav iz Ormoža, Ormož na razglednicah, etnologinja Nevenka Kor-pic in fotograf Štefan Hozyan mlajši iz Ormoža. Knjigo je predstavila Nevenka Korpič, govorila pa sta tudi Peter Re- ORMOŽ / NA LJUDSKI UNIVERZI PROJEKT LEONARDO DA VINCI V boj proti brezposelnosti Projekt Leonardo da Vinci rešuje problem nezaposlenosti podeželskih prebivalcev v povezavi z naravnimi danostmi podeželja. Njegov namen in cilj je, ustvariti možnosti za samozaposlitev udeležencev usposabljanja. V okviru projekta se je šest članov izvajalske skupine podalo na izobraževanje v Avstrijo in na Irsko, kjer so si ogledali potek razvoja podeželja v teh dveh državah. V ljudski univerzi Ormož v okviru omenjenega projekta pripravljajo program usposabljanja, ki zavzema {irok spekter možnosti na področju proizvajanja izdelkov in storitev podeželskega turizma in dopolnilnih dejavnosti na podeželju in na kmetijah. Prav zato so člani izvajalske skupine Leonardo da Vinci v petek dopoldne v domu društev pripravili predstavitev izobraževalnega programa Proizvodnja izdelkov, storitev podeželskega turizma in dopolnilnih dejavnosti na podeželju - kmetiji. V programu bodo na podlagi posebnega vprašalnika in individualnih pogovorov izbrali okoli 25 udeležencev, ki si bodo s pomočjo usposabljanja pridobili vsa potrebna znanja za odprtje ali razširitev dejavnosti. Na tak način si bodo razširili spekter znanj, kar pomeni kasnejšo večjo konkurenčnost na trgu dela. Program se prične januarja prihodnje leto in bo predvidoma trajal dva meseca, to je 198 ur, zajema pa teoretični in praktični del, v katerem si bodo udeleženci ogledali, kako tovrstna dejavnost že poteka, ter delili izkušnje z zunanjimi sodelavci. Po končanem izobraževanju bo udeleženec projekta znal predvideti proces, izbrati surovine, kvalitetno narediti izdelek in oceniti ustreznost. Znal naj bi tudi dokumentirati in promovirati izdelek ter komunicirati z računalnikom. Program usposabljanja so razvili člani projektne skupine z vodjo projekta Ernestom Vo-dopivcem. Predlagani program je namenjen predvsem usposabljanju oseb, ki živijo na podeželju, imajo minimalna proizvodna sredstva za neko dejavnost, interes za samozaposlitev ali dopolnilno dejavnost in najmanj uspešno končano triletno poklicno šolo kmetijske ali gostinske usmeritve. Na predstavitvi v petek se je v domu društev zbralo veliko ljudi, ki so z zanimanjem prisluhnili članom izvajalske skupine projekta Leonardo da Vinci in se bodo prav gotovo z veseljem vključili tudi v omenjeno izobraževanje. mh bernik iz založbe Pozoj iz Velenja, ki je knjigo izdala, in Stane Hafner, ki je knjigo likovno uredil in opremil. Razmišljanje o knjigi in avtorjih je podal tudi Tone Luskovič. V programu ob predstavitvi so sodelovali pevci Miklavževske-ga okteta pod vodstvom Leona Laha in mlad harmonikar Aljoša Kmetec. Zgodovina Ormoža ostaja tako pisana še skozi eno knjigo. Avtorja sta v njej ohranila del časa na način, ki bo ostal zapisan za vedno. Monografija o Ormožu in okolici predstavlja s primerjavo včeraj - danes tudi osebno izkaznico mesta in njegove okolice ter je tiskana v slovenskem in nemškem jeziku. Na knjižne police prihaja ravno v času, ko lahko z njo koga obdarimo in ga tako prijetno presenetimo. mh SREDISCE OB DRAVI / MATEJ SLE-KOVEC - ZGODOVINAR IN KRONIST V spomin odkrili plošio V Središču ob Dravi so v teh dneh obeležili spomin na velikega zgodovinarja in kronista Mateja Slekovca. Bil je kaplan, služboval je v Markovcih, Središču ob Dravi, Cir-kovcah in v Lovrencu. Bil je tudi prvi predsednik mariborskega zgodovinskega društva. Zbiral je podatke ter spisal veliko število kronik, izdal pa je tudi navodila za pisanje kronik, po katerih so kasneje nastajale vse kronike. Že v četrtek je v župnijskih prostorih na Grabah potekala slovesna otvoritev priložnostne razstave del tega pomembnega moža. Razstavo sta postavili etnologinja Pokrajisnekga muzeja Ptuj Nevenka Korpic in zgodovinarka Zdenka Plenjšek. Skozi razstavo je zbrane popeljala Zdenka Plenjšek, slovesno pa jo je odprl predsednik sveta krajevne skupnosti Središče ob Dravi Martin Habjanic. Razstava je bila na ogled le krajši čas, spomladi pa naj bi jo preselili v Gornjo Radgono, kjer bo potekal simpozij o Mateju Slekovcu. V nedeljo je bilo slovesno odkritje spominske plošče Mateju Slekovcu na pročelju župnišča. Blagoslovil jo je mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je tudi vodil mašo. Postavitev plošče so v spomin na zgodovinarja pripravila tri zgodovinska društva, iz Ormoža, Ljutomera in Gornje Radgone. Na slovesen način so se torej v Središču spomnili moža, ki je življenje mnogih prednikov opisal v kronikah, obenem pa je začrtal nastajanja kronik za prihodnji čas. mh ORMOŽ / NOVICE IZ KLUBA TAJNIC Tajnice se izobražujejo Klub tajnic Ormoža in okolice je v soboto, 1. decembra, v hotelu pripravil seminar in delavnico na temo Osnove poslovnega protokola. Članice kluba so na splošno zelo aktivne. Prirejajo izlete, prav pred kratkim so se skupaj s ptujskimi kolegicami podale na Pohorje, pripravljajo pa tudi izobraževanja in seminarje. Vsako leto se članice kluba udeležijo tudi Dnevov tajnic, to je srečanja tajnic iz vse Slovenije. V Ormožu pa so pred nekaj časa ustanovile tudi svojo pisarno. Sobotni seminar Osnove poslovnega protokola je vodila Bojana Košnik, direktorica protokola Gostinstva in turizma Brdo. 23 udeleženk, kolikor se jih je seminarja udeležilo, je v prijetnem vzdušju spoznavalo osnove protokola in se ob tem še prijetno zabavalo, zagotovo pa bodo podobne seminarje pripravljale tudi v prihodnje. mh MIKLAV@ PRI ORMOŽ Blagoslovili nove jaslice Pri Miklavžu pri Ormožu so v nedeljo blagoslovili nove jaslice, ki jim jih je podaril njihov rojak dr. Stanko Janežič, izdelal pa kipar Jože TTontelj iz Ivančne Gorice, ki ima svojo delavnico v stiškem samostanu. Nove jaslice je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je tudi vodil mašo. Ta je bila tudi v čast farnemu zavetniku svetemu Miklavžu. Jaslice so zaenkrat le še razstavljene, ker pa se z veliko naglico bliža božični čas, jih bodo kmalu tudi zares postavili. mh, foto Stefan Hozyan ORMOŽ / MUZEJSKI VIKEND V soboto je v čitalnici ormoške knjižnice znova potekal Muzejski vikend. Malčki in njihovi starši so tokrat med 9. in 12. uro izdelovali božično-novoletne voščilnice. Delavnico sta tudi tokrat pripravili Nevenka Korpič in Zdenka Plenjšek. Kaže, da so se tovrstna srečanja zares dobro prijela med Ormožani in okoličani, saj se jih je tokrat nabralo kar 31. Naslednji Muzejski vikend bo okoli 15. januarja, ko bodo izdelovali koledarje. (Mtaimfiim, IVANJKOVCI / Z ODPRTIMI SRCI V VESELI DECEMBER December je mesec dobrih del. Tega so se spomnili tudi v Društvu prijateljev mladine Ivanjkovci in v soboto v domu kulture pripravili velik dobrodelni koncert. Nanj so povabili veliko nastopajočih: pevce duhovnih pesmi Accapella Benjamin, Mandolinski orkester iz Ptuja, humorista Pepeka z Brega, ansamble Jožeta Škrjanca s prijatelji, duo Taverna, ansambel Prlekija, ansambel Melodija, skupino harmonikarjev, ansambel Polanjko ter glasbeno skupino Prijatelji. V domu kulture se je zbralo lepo število ljudi, ki so z veseljem odprli srca in denarnice ter nabrali nekaj več kot 100.000,00 SIT Denar bo namenjen za decembrsko obdaritev predšolskih otrok. S tem bodo marsikateremu malčku naredili praznični december še prijetnejši in še bolj vesel. ORMOŽ / OB JUBILEJU VRTCA Vrtec Ormož te dni slavi trideset let organiziranega varstva. V ta namen so že pred dnevi v avli občinske zgradbe postavili razstavo Vsak je nekoga otrok. Slovesne prireditve pa so se nadaljevale minuli četrtek s srečanjem z izdajatelji revij za otroke ter revij s strokovnimi vsebinami, namenjenimi staršem, vzgojiteljicam, strokovnim sodelavce in vsem, ki jih tovrstne vsebine zanimajo. Na zanimivi predstavitvi v avli osnovne šole na Har-deku so se predstavile revije Cicido, Ciciban, založba Epta ter Otrok in družina. Skozi predstavitev je zbrane popeljala Frančiška Sagadin, predstavil pa se je tudi slavljenec, Vrtec Ormož, z glasilom Smeh nas vseh. Prireditve so se nadaljevale v torek z okroglo mizo Vzgoja samostojnega in odgovornega otroka, naslednja pa bo v petek, 21. decembra, ko bo osrednja svečanost Veselite se z nami -tri desetletja smo med vami ob 18.00 uri v domu Kulture v Or- ORMOZ/ KONCERT HRVAŠKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA SUPETROS V cerkvi svetega Jakoba v Ormožu je v soboto potekal koncert vokalnega komornega ansambla hrvaškega pevskega društva Supetros z otoka Brača. Nastopili so v organizaciji dekliškega pevskega zbora Okarina iz Ormoža. Dekleta že nekaj let letujejo na Braču in med tamkajšnjimi prebivalci so si našle dobre prijatelje. Na tak način so navezale stike s tamkajšnjimi pevci. Vsako leto pri njih ob koncu letovanja pripravijo koncert. Nekoč se jim je porodila ideja, da bi poglobili sodelovanje in člane društva so povabile v Slovenijo. Pevci so se povabilu z veseljem odzvali. Tokratni nastop je bil že drugi v Sloveniji. Z raznovrstnim repertoarjem, ki je obsegal tudi božične in tuje pesmi, so navdušili obiskovalce, ki so cerkev popolnoma napolnili. Z veseljem pa so naslednji dan, v nedeljo, sodelovali tudi pri maši. Med drugim so si pevci ogledali tudi grad v Veliki Nedelji in okusili pristne domače dobrote. Sodelovanje obeh zborov je tako rodilo še globlje sadove. Mateja Hržic déHéiatattÊi JURSINCI / 32. SEJA OBČINSKEGA SVETA V Juršincih se bo danes ob 18. uri pričela 32. redna seja občinskega sveta, kjer bodo svetniki razpravljali o devetih točkah dnevnega reda. Najprej naj bi govorili o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter obravnavali predloge posameznih odborov občinskega sveta: odbora za družbene dejavnosti o razdelitvi sredstev s področja kulture za leto 2001 ter za sofinanciranje programov športa za prihodnje leto, predlog odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v letu 2001 ter odbora za drobno gospodarstvo za dodelitev sredstev s področja drobnega gospodarstva in turizma za leto 2001. Svet občine Juršinci bo zatem začel še razpravo o osnutku proračuna za prihodnje leto. Proti koncu seje imajo svetniki na dnevnem redu tudi predlog sklepa o izstopu občine iz Prleške razvojne agencije Ljutomer ter obravnavo in rešitev vlog, ki so jih na svet naslovili posamezniki in društva. (ak) MAJSPERK / SVETNIKI O PRORAČUNU V sredo, 12. decembra, so se na 21. redni seji sestali člani sveta občine Majšperk in po uvodnem delu v prvi obravnavi sklepali o predlogu odloka občinskega proračuna za leto 2002. Sklepali so tudi o povišanju cen za program majšperškega vrtca, najemnin za poslovne prostore ter najemnin za grobove in vzdrževanje pokopališča. Odločali so se o imenovanju predstavnika ustanoviteljev v svet Zavoda Lekarne Ptuj ter o imenovanju direktorice Zdravstvenega doma Ptuj, razpravljali o podaljšanju pogodbe s Čistim mestom za zbiranje, sortiranje in odvažanje komunalnih odpadkov v občini Ptuj, ob koncu pa še o domu krajanov v Sestržah. (-OM) PTUJ / SREČANJE NAJSTAREJŠIH UPOKOJENCEV V Društvu upokojencev Ptuj so pripravili v sredo, 12. decembra, prednovoletno srečanje najstarejših članov društva, ki se je pričelo nekaj po 11. uri v dvorani Narodnega doma. Po pozdravnem nagovoru župana Miroslava Lucija in predsednika Društva upokojencev Andreja Fekonja so jim za prijetnejše praznične dni podarili komedijo Samo za en tolar v izvedbi dramske sekcije SPD Svoboda Ptuj, ob zaključku leta pa so jih tudi pogostili. (-OM) PTUJ / PREDPRAZNIČNI ZBOR BRIGADIRJEV V petek, 14. decembra, ob 14. uri se bodo sestali v delavskem domu Franca Kram-bergerja v Ptuju brigadirji in udeleženci mladinskega prostovoljnega dela s ptujskega območja. Po poročilu predsednika Feliksa Bagarja o delu in aktivnostih v letošnjem letu bo beseda o 25-letnici delovanja ptujskega kluba brigadirjev. Dogovorili se bodo tudi o dopolnitvi pravil o delovanju kluba, zatem pa si bodo ogledali vi-deokaseto o dokumentacijski razstavi Pesnica 1946 v Ptuju ter o letošnjem vseslovenskem srečanju brigadirjev v Dornavi. (-OM) KIDRIČEVO / PISMO O NAMERI PODPISANO Največja državna investicija Kidričevo, torek, 11. decembra, 2001. Po šestih letih pogajanj sta minister za obrambo republike Slovenije dr. Anton Grizold in župan občine Kidričevo Alojz Šprah ob prisotnosti načelnika Slovenske vojske brigadirja Ladislava Li-piča ter svetnice in svetnikov občine Kidričevo svečano podpisala pismo o nameri o gradnji vojaškega učnega centra v Apačah. Gre za enega največjih projektov slovenske vojske v naslednjih petih letih, ki bo veljal okoli 9 milijard tolarjev; kompleks se bo razprostiral na 120 hektarih, zgrajen pa naj bi bil do leta 2005. O pomembnosti dogodka govori podatek, da je bila sejna soba občine Kidričevo premajhna za vse, ki so se podpisa želeli udeležiti. Poleg ministra za obrambo dr. Grizolda s sodelavci so se slovesnosti udeležili tudi brigadir Ladislav Lipič, večina svetnikov občine Kidričevo ter tokrat posebej številni novinarji - od lokalnih do državnih časopisnih, radijskih in televizijskih medijev. Pismo o nameri so podpisali kmalu po dobrodošlici župana občine Kidričevo Alojza [praha in slavnostni najavi svetnika Janija Baštev-ca. Po podpisu je besedo prevzel minister za obrambo dr. Anton Grizold: "Z današnjim podpisom se simbolno in dejansko končuje 6-letno obdobje komuniciranja med obema stranema glede pro- jekta Apače. Ta projekt je eden od ključnih pri preoblikovanju slovenske vojske v dobro opremljeno in učinkovito oboroženo silo, ki jo republika Slovenija potrebuje kot suverena država v mednarodnih odnosih. Prepričan sem, da projekt Apače pomeni dejansko vzpodbudo za socialno-ekonomski razvoj ne samo občine Kidričevo, ampak celotne štajerske regije. In seveda sem v tem kontekstu vesel za celo Slovenijo, kajti s tem smo naredili prvi konkretni korak k racionalizaciji vojaških objektov na ozemlju republike Slovenije. Kot veste, so ti sedaj številni, v prihodnje pa računamo, da bomo imeli 4 do 5 centrov, ki bodo sodobni in moderno opremljeni in bodo omogočali infrastrukturo za uspešno usposabljanje vojske. Minister za obrambo dr. Anton Grizold (levo) in župan občine Kidričevo Alojz Šprah med podpisom dokumenta, ki naj bi v naslednjih letih korenito vplival tudi na razvoj širše regije. Foto: M. Ozmec Vedeti je treba, da bo v Apačah eden največjih vojaških centrov v Sloveniji s kapaciteto okoli 1700 do 1800 ljudi, kar pomeni takojšnje odprtje vsaj 100 delovnih mest za občino Kidričevo oziroma za sam kraj Apače, potem pa še vse drugo, kar pomeni še nekaj sto delovnih mest kasneje." To je prvi tak center, drugi bodo drugod po Sloveniji: Postojna, Celje in še nekateri, ki še niso povsem dorečeni, ampak tam se ne bo gradilo na novo, tam že obstajajo objekti, ki jih je treba adaptirati in prilagoditi. Projekt v Apačah pa je zelo zahteven ne samo po finančni plati, ampak tudi drugače." Tudi župan občine Kidričevo Alojz Šprah je bil po podpisu pisma o nameri navdušen: "Pridružujem se mnenju ministra dr. Grizolda, ki je dejal, da je danes za našo občino velik dan. Zahvaliti se želim občinskemu svetu, ki mi je dal mandat za podpis tega pomembnega dokumenta. Zavedamo se, da smo danes naredili prvi korak pri skupnem reševanju tega problema skupaj z ministrstvom. Mislim, da bomo na tej poti imeli še kar precej dogovarjanja in raznoraznih trdih pogovorov okrog tega, da bomo realizirali vsebino pisma o nameri. Pričakujem, da bo ministrstvo za obrambo spoštovalo namere, ki smo jih v pismu zapisali, in da bomo igrali pošteno oboji. Torej ne s figo v žepu, ampak da bomo stvari realizirali tako, kot smo jih dogovorili. To je tudi namen pisma ki smo ga pravkar podpisali." Minister Grizold pa je še dodal: "Prepričan sem, da bo tako, kot je dejal gospod župan. Mislim, da je treba prebivalcem Apač in drugim državljankam in državljanom Slovenije enkrat zelo odkrito povedati, da pomeni gradnja infrastrukture za Slo- PTUJ / OBČINE DOBILE PRAVDO S KMETIJSKIM KOMBINATOM Občina Ptuj predlagala poravnavo Občina Ptuj in kasneje njene pravne naslednice so si v postopku lastninskega preoblikovanja Kmetijskega kombinata Ptuj prizadevale za uveljavitev deleža občine Ptuj iz naslova vlaganj v izgradnjo rekreacijskega in turističnega centra Toplice Ptuj oziroma Terme Ptuj. Ker dogovori o prenosu deleža na občino Ptuj oziroma njene pravne naslednice niso bili uspešni, je bila 22. avgusta 1997 pri Okrožnem sodišču na Ptuju vložena tožba zaradi vzpostavitve solastniškega deleža. Po štirih letih pravdanja je sodišče prve stopnje izdalo vmesno sodbo, s katero je razsodilo, da je zahtevek občin utemeljen, kar pomeni, da je Kmetijski kombinat Ptuj s pravnimi naslednicami bivše občine Ptuj dolžan skleniti ustrezno pogodbo, s katero bo na občine prenesen določen delež družbe Terme Ptuj, in da se z ustreznimi vpisi prenos kapitalskega deleža na občine registrira pri pristojnem registru. Z obravavo o višini tožbene-ga zahtevka bo sodišče počakalo, dokler vmesna sodba ne bo pravnomočna. V mestni občini Ptuj se zavedajo, da odločitev sodišča na prvi stopnji še ne pomeni, da bo pravda uspešna, zato ocenjujejo, da je sedaj, ko Kmetijski kombinat Ptuj išče strateškega partnerja za odkup in vlaganje v Terme, primeren trenutek za sklenitev poravnave. S sklenit- vijo poravnave (o predlogu poravnave bodo na današnji seji v Majšperku razpravljali tudi župani občin na Ptujskem) bo Kmetijskemu kombinatu omogočena izbira strateškega vlagatelja - rok za oddajo ponudb je potekel 10. decembra; dokler pa tega ne bo, velja začasna odredba sodišča, izdana 7. decembra, po kateri je prepovedano kakršnokoli premoženjskopravno razpolaganje s celotnim lastni- škim deležem Term Ptuj, d.o.o. V Kmetijskem kombinatu Ptuj so mnenja, da prodaja Term zaradi vlaganj v posodobitev ne bi smela biti ustavljena. Občina Ptuj in Kmetijski kombinat Ptuj sta pogodbo o ustanovitvi družbe Terme Ptuj, d.o.o., podpisala 15. 7. 1992. S to pogodbo sta tudi ugotovila oziroma določila višino solastniških deležev: za občino Ptuj 28 odstotkov, za KK Ptuj pa 72 odstotkov od celotnega ustanovitvenega kapitala. Kljub temu je Kmetijski kombinat Ptuj 27. avgusta istega leta sprejel enostranski akt o ustanovitvi podjetja v družbeni lastnini Terme Ptuj, d.o.o., kot edini družbenik in tudi stoodstotni lastnik. Do roka so ponudbe za nakup Term Ptuj oddala podjetja Terme Čatež, Moravske Toplice in Atomske Toplice. Terme Čatež in Atomske Toplice vidijo prihodnost ptujskih Term v povečanju vodnih površin, Moravske Toplice pa bi najprej zgradile hotel. MG vensko vojsko, ki je vendar naša skupna vojska, veliko vzpodbudo za socialno-ekonomski in vsesplošen razvoj kraja, občine in širšega prostora. Tako je povsod po svetu in tako bo zagotovo tudi pri nas. Morda so bile včasih storjene napake, ker državni organi niso pravočasno in celovito obveščali o teh možnosti. Danes je drugače in prepričan sem, da ko bo projekt končan, ne bomo več MI in VI, ampak bomo vsi skupaj le MI. Ta center bo s svojo infrastrukturo, športnimi in drugimi objekti odprt tudi za lokalno prebivalstvo. In zame je osnovni pogoj za dobro sodelovanje in življenje tudi odkrit, pošten in korekten odnos z lokalnimi skupnostmi. Prepričan sem, da bomo to uresničili!" Naj ob konu zapišem, da se s podpisom pisma o nameri "obvezujejo" tudi v občini Kidričevo, da bodo v čim krajšem času uskladili prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana z obveznimi izhodišči s področja obrambe. Pospis pisma onameri pa nedvomno pomeni resen začetek priprav investicijskega načrta za izgradnjo vojaškega kompleksa, ki bo zgrajena s sredstvi od prodaje nepremičnin, ki so v upravljanju ministrstva za obrambo. Po načrtih naj bi bila nova sodobna vojašnica v Apačah zgrajena v letih 2004-05, vanjo pa naj bi se preselile enote iz mariborske, celjske, murskosoboške in seveda tudi ptujske vojašnice. M. Ozmec PTUJ / GRADNJA NOVEGA DIALIZNEGA CENTRA Do nove dialize tudi s humanitarnimi prispevki 15. oktobra so v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj pričeli graditi novi dializni center in fizioterapijo v skupni vrednosti (z opremo vred) 350 milijonov tolarjev. Za gradbena dela obeh investicij so najeli kredit pri podružnici Nove Ljubljanske banke na Ptuju, preostali del investicije pa naj bi pokrili s prispevki občin, posameznih institucij, farmacevtskih podjetij, drugih poslovnih partnerjev, podjetij, občanov in iz lastnih sredstev. Župani občin na Ptujskem so že februarja letos na pogovoru v ptujski bolnišnici, kamor jih je povabil direktor Lojze Arko, obljubili, da bodo investicijo podprli. Papirne podpore investiciji (sklepov svetov občin) je v tem trenutku za okrog 34 milijonov tolarjev, vključno s prispevkom mestne občine Ptuj, ki naj bi bil po obljubah ptujskega župana Miroslava Lucija enkrat višji, kot ga bodo skupaj zagotovile druge občine na Ptujskem. Na žiro račun bolnišnice (52400-673-50711) so doslej sredstva nakazali: IS S Servisystem, d.o.o., Maribor 3 milijone tolarjev, občina Kidričevo 1,6 milijona tolarjev, Belin -IPP, d.o.o., Rogaška Slatina 680.936 tolarjev, Medino-va, d.o.o., Ljubljana, 880.000 tolarjev, občina Dornava 300.000 tolarjev in Petlja, d.o.o., Ptuj 100.000 tolarjev. Ker gre za humanitarni namen za izboljšanje razmer zdravljenja dializ-nih bolnikov, trenutno jih je 60, v ptujski bolnišnici pričakujejo, da se bo dosedanjem darovalcem pridružilo še več novih, ki bodo spoznali prednosti takšne pomoči sočloveku. MG PTUJ / VIKTORINOV ADVENTNI v VEČER V gosteh dr. Smej NEDELJA, 16. DECEMBRA, OB 17. URI, RE-FEKTORIJ MINORITSKEGA SAMOSTANA Gost letošnjega Viktorinovega adventnega večera bo dr. Jožef Smej, pomožni mariborski škof. Od Bogojine, kjer je bil rojen 15. februarja 1922, do Maribora je Jožef Smej prehodil veliko študijskih in duhovniških postaj predvsem v Prekmurju, od leta 1983 pa je pomožni škof v Mariboru. Je vsestranska osebnost: škof, duhovnik, pesnik, pisatelj, prevajalec, cerkveni zgodovinar. Kulturna preteklost Slovenije je bila hvaležno polje njegovega nenehnega zanimanja za življenje tistih mož, ki so med Muro in Rabo stoletja ohranjali vero in slovenstvo. Napisal je več izvirnih znanstvenih in leposlovnih del, sodeloval pri prevajanju Bogo-služnega molitvenika, Zakonika cerkvenega prava, Svetega pisma stare in nove zaveze ter komentarjev k psalmom. Skoraj od duhovniškega posvečenja se je Jožef Smej poglabljal v življenje in delo dr. Franca Ivanocy-ja in njegovih sodelavcev, tistih mož, ki so med Muro in Rabo obračali kolo zgodovine. Glasbeni utrinek pa bodo oblikovali člani vokalno-instrumentalne skupine Navdih iz Sostrega pri Ljubljani. Skupina je nastala pred dobrimi tremi leti. Veselje do spoznavanja sveta glasbe in brezmejnosti sozvočij so v sorodstvene in prijateljske vezi vtkale nove razsežnosti ter povezale mlade ljubitelje lepega. V času druženja so oblikovali raznolik repertoar. Skupina Navdih se je oktobra letos predstavila na koncertu v cerkvici sv. Janeza Krstnika na Dravinjskem Vrhu (Videm pri Ptuju). Vabljeni na Viktorinov ad-ventni večer v nedeljo, 16. decembra, ob 17. uri, v refektorij minoritskega samostana na Ptuju. N.Č. DRENOVEC / SREČANJE PREDSTAVNIKOV OBMEJNIH OBČIN Naj dri^na meja povezuje Aprila letos so občine z območja Haloz na slovenski strani in občin varaždinske županije s hrvaške strani meje podpisale pismo o nameri, ki naj bi pospešilo njihovo sodelovanje in razvoj obeh območij ob meji. Lokalni pospeševalni center Haloze, ki deluje pod okriljem gospodarskega interesnega združenja HALO-EDING ING, je v četrtek, 6. decembra, organiziral delovni posvet na to temo; ta je bil na vinogradniško-turistični kmetiji Pungračič v Drenovcu. Večjo težo je delovnemu srečanju dala udeležba predstavnikov obeh držav, ki podpirata vse oblike čezmejnega sodelovanja s ciljem, da državna meja ljudi ne razdvaja, temveč povezuje s skupnimi cilji na področju gospodarskega razvoja, s podporo malim in srednjim podjetjem, v reševanju infrastrukrutnih problemov, razvoju kmetijstva in aktivnosti, ki pospešujejo raz- voj vasi in podeželja. Skupni cilj obmejnih občin je tudi razvoj turizma, predvsem v povezavi s kmečkim turizmom, zaščita naravne in kulturne dediščine, sodelovanje na kulturnem in športnem področju ter med obmejnimi društvi. Za pospeševanje sodelovanja in pripravo skupnih projektov je bila ustanovljena projektna pisarna za čezmejno sodelovanje. V Halozah bo pisarna delala v sestavi LPC Haloze, na hrvaški strani pa v okviru podjetja Inter In d.o.o. s sedežem v Vinici. Delo pisarn bo zasnovano na načelih projektnega vodenja programa CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) in zajema pripravo, uvajanje in izvajanje projektov. Med občinama Zavrč in Cestica že poteka 10 pilotnih projektov, za katere bodo poskušali pridobiti različne vire financiranja. V ostalih občinah bodo prihodnje leto potekale aktivnosti uvajanja programa čezmejnega sodelovanje in priprava aktivnosti, ki imajo za končni cilj blažitev vpliva državne meje na območ- SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Iskanje najboljših Pred nekaj dnevi je znani slovenski zdravnik izjavil, da ni plačan za prijaznost. Ta, očitno iz daljšega pogovora iztrgani citat, ki ga je objavil eden izmed slovenskih časnikov, je v vsakem pogledu šokanten. Najprej navaja na misel, da je najbrž zdravnik tudi tako hotel opozoriti na svoje nezadovoljstvo s plačo, ne da bi se zavedal, da bo zaradi tega v očeh javnosti "zablestel" kot človek, ki ravno ne ve, kaj je spodobno, kaj je "plačljivo" blago in kaj preprosto človeška kultura, sestavni del dobrega, humanega, kar se daje in ne računa. Zdravniški poklic pa naj bi bil še posebej skupek vrhunskega znanja in vrhunske omike, srčne kulture, ki seveda pomeni najprej in predvsem tudi prijaznost z bolnimi, pacienti. Včasih ti morda še bolj kot vrhunsko strokovno uslugo potrebujejo lepo, toplo besedo, razumevanje in zaupanje tistih, ki so jim zaupali skrb za svoje zdravje ... KAJ JE NORMALNO Pravzaprav je najbolj srhljivo to, da smo ustvarili razmere, v katerih se zdi zdravniku povsem normalno in nenevarno izrecno poudarjanje, da ni nikjer rečeno, da mora biti prijazen. Ali je zgolj naključje, da se ni od takšne njegove izjave distanciral njegov neposredni predpostavljeni ali pa večno zgovorni minister za zdravje? Zakaj direktor Kliničnega centra iz Ljubljane (v katerem deluje tudi omenjeni zdravnik) ni poskušal ravno pokazati in dokazati, da je v tej inštituciji "prijaznost" vendarle sestavni del "delovnih obveznosti in nalog" vseh zdravnikov in da gre potemtakem pri izjavi o "neplačani prijaznosti" za grobo in osamljeno izjemo, za napačno pojmovanje zdravniškega poklica in poslanstva? Seveda je čudna in pravzaprav nepojmljiva tudi mlačnost in otopelost javnosti, ki na izjavo sploh ni reagirala. Bojim se, da zdravnik, ki meni, da za prijaznost ni (dovolj) plačan, ni osamljen niti med zdravniki niti med številnimi drugimi poklici, ki vsak zase in vsi skupaj odločilno vplivajo na splošno (ne)prijazno podobo našega skupnega življenja. "Odličnost", o kateri tako radi govorimo, pa se vendarle največkrat začenja pri povsem preprostih stvareh. Pri zdravnikih, ki vedo, da k dobremu delu in zaslužku sodi tudi pogovor s pacienti, odzdravlja-nje na njihovo pozdravljanje in še kaj iz zakladnice siceršnjega lepega obnašanja. Zdravnik, ki tega ne obvlada, pač ni popoln zdravnik. Toda ali to zavest sleherniku med njimi zares vceplja celotni zdravstveni sistem, je to sestavni del vzgajanja novih kadrov? NAJBOLJ (NE)PRI-JAZNI Ob vznesenem iskanju vsakršnih zvezdnikov in junakov pozabljamo na tiste, ki bi jih lahko označili za najbolj prijazne oziroma neprijazne na posameznih področjih javnega delovanja. Vsekakor bi lahko dobili zajeten in zanimiv spisek oseb in zgodb, ki bi pričal, kako malo je pravzaprav potrebno za dobro ali slabo počutje, za lepo in neprijetno življenje. Če bi bolj organizirano in stalno spremljali in ugotavljali, kaj vse lahko predvsem sami s svojim ravnanjem storimo za lastno in splošno boljše počutje, če bi začeli bolj neizprosno šibati neprijaznost in netolerantnost po ambulantah in bolnicah, na cestah in v uradih, v javnih prevoznih sredstvih in nasploh v javnosti, bi zagotovo imeli manj medsebojnih napetosti, manj sebičnih prerivanj in sebičnih potez, pa tudi manj izjav, ki bi prijaznost enačile s tem, koliko je za to kdo pripravljen plačati. Predvsem pa bi se tudi utajeva-la zavest, da je v bistvu prijaznost šele prvo pogoj za uspeh in za več denarja povsod, ne le v zdravstvu. NOGOMETAŠI ZA VZOR Tisti, ki v poslovni reviji Menager vsako leto iščejo in izbirajo najuspešnejše osebnosti in odločitve iztekajočega se leta, so se letos odločili, da bodo v ospredje gospodarskih dosežkov potisnili uspeh slovenske nogometne reprezentance. Ravno ta reprezentanca namreč najbolj zgovorno dokazuje, da je vsak uspeh - bodisi športni bodisi gospodarski ali zdravstveni - skupek sozvočja različnih pomembnih dejavnikov: znanja, volje, organiziranosti, odnosov, tudi medsebojne in siceršnje prijaznosti. In ob tem je še posebej pomembno, da "motor" reprezentance, selektor Srečko Katanec, poudarja: "Če ti gre le za denar, prodaš svoj jaz in svoj prav." Seveda nihče ne trdi, da ne gre tudi slovenskim nogometnim reprezentantom zelo tudi za denar, je pa njihova filozofija različna od tiste, s katero nastopa znani slovenski zdravnik v svoji zgodbi o "neplačani prijaznosti". Konec koncev bi lahko - v primerjavi s številnimi drugimi, bolje plačanimi nogometnimi zvezdniki - jadikovali in se predajali malodušju in slabim rezultatom, češ, saj smo za kaj drugega premalo plačani ... Komentator Dnevnika vidi v vsem, kar se je zgodilo s slovensko nogometno reprezentanco, "malce presenetljiv dokaz, da celo v današnjem svetu denar, moč, velikost, ugled in vpliv niso vse: pomanjkanje vsega tega je možno nadomestiti s tistimi lastnostmi, ki smo jih ob osamosvajanju v kulinaričnem žargonu označevali z možgani z jajci, obloženimi z obilico debelega krompirja. To pa je vsekakor poanta, ki je v majhnih in ne preveč bogatih deželah vredna ne samo proslavljanja, ampak nanjo tudi nikoli ne bi smeli pozabiti. Ne samo v športu, ampak na vseh področjih človeškega udejstvovanja. In ne samo takrat, kadar nam uspe pričarati kak čudež, ampak tudi, ko nam gre slabo ..." Menager ugotavlja, da uspeh slovenske reprezentance ni zgolj golo naključje in tudi ne samo posledica zmagovitega gola na odločilni tekmi z Romunijo. "V tej zgodbi nastopa celo moštvo na čelu s strategom Katancem." To pa seveda ne velja samo za nogometaše. V novomeški Krki, ki sodi med najuspešnejše slovenske proizvajalce in izvoznike, poudarjajo, da je hitro poslovno odločanje pogoj za uspešne prodore. Ob tem njen prvi mož Miloš Kovačič nikoli ne pozabi povedati, da je prijaznost in sozvočje znotraj kolektiva in v odnosu do poslovnih partnerjev in okolja, v katerem delujejo, sestavni del podjetniške strategije. S tem hoče - za razliko od zdravnika iz naše zgodbe - povedati, da je povsod, tako v nogometu kot v farmacevtski industriji in v zdravstvu treba delovati skladno in ob upoštevanju vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na uspeh ali neuspeh. Jak Koprive Udeleženci delovnega srečanja na vinogradniško turistični kmetiji Pungračič v Drenovcu ja ob njej. S podpisom pisma o nameri so k čezmejnemu sodelovanju s slovenske strani pristopile občine Zavrč, Gori{ni-ca, Videm, @etale, Maj{perk in Podlehnik, s hrva{ke strani pa ob~ine Lepoglava, Bednja, Kle-novnik, Donja Vo~a, Cestica, Je- senje, \urmanec in Vinica. Na tiskovni konferenci so predstavniki obmejnh ob~in, pa tudi predstavniki slovenske in hrva{ke države pozitivno ocenili aktivnosti sodelovanja. Predstavnik ministrstva RS za gospo- darstvo - sektorja za regionlni razvoj Leon Devjak je dejal, da ima Slovenska država izredno dobre izku{nje s čezmejnim sodelovanjem z Avstrijo in Italijo in da podpira tudi pobudo sodelovanja slovensko-hrva{kih občin. V leto 2001 je bilo za to sodelovanje v državni blagajni namenjenih 90 milijonov tolarjev, denar pa je bil s prijavljenimi projekti posameznih občin v celoti porabljen. Prvi konkreten cilj sodelovanja obmejnih občin je priprava dokumenta, ki bo opredelil skupne aktivnosti in določil prioritete do leta 2006. Sedanje dobro sodelovanje obmejnih občin prera{ča s tem na institucionalni nivo, ki bo zagotovo pripeljal do tega, da bo tudi hrva{ka država v svojem proračunu zanj zagotovila sredstva. Poleg tega pa je ambicija skupnega regijskega nastopanja obmejnih občin v pridobivanju sredstev iz razvojnih skladov Evropske unije. JB PTUJ / O NOVIH SPODBUDAH ZA REGIONALNI IN GOSPODARSKI RAZVOJ Nova razvojna strategija je nujna Na delovnem srečanju v ptujskem Narodnem domu, ki so ga organizirali Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, Območna gospodarska zbornica Maribor in Evro Info Center 5. decembra, so govorili o državnih vzpodbudah pri pospeševanju gospodarske rasti oziroma pripravi regijskega razvojnega programa, pri realizaciji katerega pa lahko pričakujemo tudi pomoč Evropske unije oziroma strukturnih razvojnih skladov. Na ta sredstva lahko računa vsako okolje, ki ustvari manj kot 75 odstotkov bruto družbenega produkta od povprečja v Evropski uniji. Če bi znali priti v Bruselj s pametnimi programi, je povedal dr. Štefan Čelan, direktor ptujske Bistre, bi za te namene lahko pridobili tudi sredstva unije do višine treh odstotkov bruto družbenega proizvoda. Za dve funkcionalno zaključeni regiji v Podravju so za pripravo regijskega razvojnega programa odgovorne tri razvojne agencije, med njimi tudi Bistra, ki bo delala program za 19 občin. V vseh razvitih ekonomijah so že zdavnaj spoznali prednosti odločanja o razvoju na regionalni ravni, kjer je mogoče tudi zelo hitro sprejemati odločitve; država je namreč s svojo organiziranostjo zelo toga pri odločanju. Regija postaja vse bolj laboratorij demokracije in razvoja. V Sloveniji bomo do tega spoznanja {e morali priti. Pripravljavci regijskega programa želijo čimprej evidentirati vse probleme, s katerimi se dnevno srečujejo gospodarstveniki, da jih bodo lahko zajeli v projekte, ki bodo imeli možnost financiranja oziroma sofinanciranja. V Sloveniji se razlike med posameznimi regijami vse bolj povečujejo, tak{nega prepada, kot smo mu priče danes, v preteklosti ni bilo. Zato je država sprejela zakon o spodbujanju skladnej{ega regionalnega razvoja, s katerim naj bi te razlike zmanj{ali. "Ker je zakon že v osnovi diskriminato- ren do nekaterih območij, tudi Podravja, smo v podzakonskih aktih uveljavili dopolnila, ki kategorizirajo statistične regije v A, B, C in D razrede. Statistična regija Podravje je uvr{č-ena v A kategorijo spodbud, ki predvidevajo 50-odstotni delež sofinanciranja razvojnih programov ali projektov s strani države; regije v skupini D so upravičene do 20-odstotnega sofinanciranja. Glede na sprejeto metodologijo naj bi na osnovi zakona o skladnej{em regionalnem razvoju Podravje dobilo 8,1 milijarde tolarjev s strani države, skupni znesek za celo državo pa je 40 milijard tolarjev. Možnosti daje tudi Evropska unija do 3 odstotkov bruto družbenega proizvoda," je med drugim povedal direktor ptujske Bistre dr. Štefan Celan. Na delovnem srečanju v Narodnem domu, na katerem so sodelovali predstavniki občin s {ir{ega ptujskega območja, podjetij in institucij, so govorili tudi o nacionalnem razvojnem programu in strategiji gospodarskega razvoja. Kot je poudaril dr. Celan, bo v bodoče večina ukrepov države namenjena tako imenovanim horizontalnim vzvodom pospe{evanja gospodarske raste. Posamezna podjetja bodo deležna indirektne podpore v obliki sofinanciranja programov usposabljanja člove{kih virov, sofinanciranja raziskovalne razvojne dejavnosti, investicij v skupno raziskovalno, analitsko, merilno in drugo infrastrukturo, na področju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja pa bodo posamezne gospodarske družbe deležne predvsem indirektnih finančnih spodbud v komunalno infrastrukturo. "Ce želimo izkoristiti ponujeno priložnost, je potrebno pripraviti konkretne razvojne programe in projekte, ki bodo usklajeni z regionalnim in nacionalnim razvojnim programom," je {e poudaril dr. Celan. Na delovnem srečanju je {e posebej izpostavil dilemo o samem pojmovanju razvoja, saj večina makroekonomistov in politikov vidi razvoj že v neki ekonomski rasti, ne glede na vložena sredstva. V svetu je ta definicija že zdavnaj preživela, tam razvoj pojmujejo kot kvalitativno spremembo. V to so tudi usmerjeni ukrepi. Strategiji gospodarskega razvoja kot dokumentu ni kaj očitati, pravi dr. Celan, vsebuje vse pomembne elemente, ki jih mora tak dokument zajemati. Slovenija potrebuje novo razvojno strategijo, pre{li naj bi v aktivno podporo tistim, ki denar ustvarjajo. Kakovost in človek zavzemata osrednjo mesto v strategiji, v ospredju pa je ambicija, da bi pri{li do pričakovanega razvoja "od spodaj navzgor". MG PO SLOVENSKIH GORICAH BENEDIKT / PREDSTAVITEV ČOLNIKOVE POTI V sredo, 19. decembra, bodo v občini Benedikt na tiskovni konferenci predstavili Čolnikovo turistično pot in prvo zloženko o občini Benedikt. V njej predstavljajo občino skozi zgodovino s cerkvijo sv. Treh Kraljev in sv. Benedikta ter zgodovino šolstva. V zloženki so ob Čolniko-kovi turistični poti predstavljene turistične zmogljivosti v občini Benedikt, posebej pa tudi bene-diški slatinski vrelci, imenovani po lepih ženskah: Heleni, Pavli in Ani. LENART / O RAZDRUŽITVI IN PRORAČUNU V torek, 18. decembra, se bodo na 25. redni seji sestali svetniki občine Lenart. Govorili bodo o predlogu odloka o uvedbi povračila za priključno zmogljivost z okvirnim petletnim programom investicijskih vlaganj na vodoos-krbnem sistemu Mariborskega vodovoda in o odloku o ustanovitvi skupnega organa v zvezi z zagotavljanjem javne službe za oskrbo s pitno vodo ter o odloku o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. Sprejeli bodo tudi sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lenart. V drugem branju bodo sprejemali odlok o proračunu občine, razpravljali pa bodo tudi o dopisu predsednika državnega zbora, v katerem jih ta prosi za mnenje o razdelitvi občine Lenart v štiri nove občine: Sv. Trojica, Sv. Jurij, Voličina in Lenart. LENART / PRIPRAVLJAJO LETNI KOLEDAR Mnogi slovenski kraji izdajajo letni koledar prireditev, saj je ta iz leta v leto bolj potreben. Letos so se tudi v Lokalni turistični organizaciji Slovenske gorice odločili, da ga izdajo v nakladi 4000 izvodov in ga nameravajo dostaviti vsem gospodinjstvom v občini Lenart. Pri projektu zraven LTO sodelujejo Občina Lenart, turistična društva, Javni sklad za kulturne dejavnosti -Območna izpostava Lenart, Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Športna zveza Lenart, Območna obrtna zbornica Lenart, planinska društva, AMD in Galerija Konrada Krajnca. Seveda pa je letni koledar prireditev velik finančni zalogaj, zato so k sodelovanju povabili gospodarske subjekte, tako da se podjetja lahko predstavijo v obliki samostojnega plačanega oglasa in s tem pripomorejo k izdaji koledarja prireditev. Kot je povedala direktorica LTO Vesna Murko, želijo s koledarjem zbrati "pod eno streho" vse, ki delujejo na območju občine Lenart. LENART / GLEDALIŠKA PREDSTAVA V petek, 14. decembra, organizira JSKD - Območna izpostava Lenart v domu kulture gledališko predstavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Borisa Kovača in v izvedbi gledališke skupine kulturnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici. Zmagoslav Šalamun BENEDIKT Gradijo prvi blok V občini Benedikt so pričeli gradnjo prvega stanovanjskega bloka od dveh, ki ju načrtujejo; gradi ga domači podjetnik Stanko Bernjak. V njem bo 20 stanovanj; s sedmimi stanovanji bo gospodarila občina, saj so preko stanovanjskega sklada pridobili sredstva za odkup petih nepridobitnih stanovanj in dveh socialnih. Ostala bo investitor prodal na trgu. Drugi stanovanjski blok bo stal na mestu zdajšnje kmetijske zadruge, ki jo bodo preseli- li v obrtno cono. Blok, ki ga že gradijo, bo imel tri nadstropja, drugi pa dve. V pritličju druge- ga bloka je občina že zakupila prostore za zdravstveno ambulanto, ki jo bodo preselili iz zdajšnjega prvega nadstropja v občinski stavbi v pritličje, kar bo pomembno zlasti za starejše občane. V občini Benedikt imajo sedaj dve socialni stanovanji in štiri nepridobitna. Po besedah župana Milana Gumzarja je povpraševanje po stanovanjih vsako leto večje. Zavedajo se, da s temi novimi stanovanji ne bodo mogli ugoditi vsem prosilcem, zato bodo spomladi prihodnje leto stanovanja dodelili s pomočjo razpisa, da ne bi delali krivic. Gradnjo prvega bloka naj bi zaključili spomladi prihodnje leto. Župan občine Benedikt pa dodaja: "Tako bomo lahko prihodnje leto ob občinskem prazniku podelili prvim sedmim družinam ključe stanovanja občine Benedikt." Zmago Šalamun SVETA TROJICA / SREČANJE LITERATOV Tradidja, ki rojeva kakovost V soboto, 1. decembra, je v gostilni Na griču pri Sveti TTo-jici potekalo območno srečanje literatov občin Benedikt, Lenart in Sv. Ana. Organizirala sta ga javni sklad RS za kulturne dejavnosti in kulturno društvo Ernesta Goloba — Petra od Sv. Trojice. Zbrane sta pozdravila Breda Slavinec, vodja območne izpostave sklada, in Drago Lipic, predsednik trojiškega kulturnega društva. Srečanja se je udeležilo pet literatov: Jožica Mihelic iz Lenarta, Marija Žemljic od Svete Ane, Barbara Jurša iz Vo-ličine, Danica Elbl iz Benedikta in Franc Pucko iz Jerenine. Skupaj s pesnikom in literar- nim kritikom Marjanom Pun- gartnikom so analizirali prispele tekste. Po tem so si udeleženci ogledali razstavo 25 srečanj li-teratov začetnikov v avli kulturnega doma in samostansko knjižnico v frančiškanskem samostanu pri Sveti Trojici. Kot je povedala Breda Slavi-nec, se je kulturno gibanje v tem kraju pričelo leta 1973. Na srečanja so se prijavljali iz cele države, domačinov ni bilo. Zato so začeli iskati ustvarjalce v domačem kraju in do danes so jih našli 25, pravijo pa, da je neodkritih še več. S teh srečanj pa izhajajo tudi zveneča imena, kot so Feri Lainšček, Milan Vince-tič, Vlado Žabot, Aldo Žerjal, Danica Petrovič, Valerija Perko, Ančka Šumenjak, Aleš Debeljak in mnogi drugi. Literarni ustvarjalci so sobotno srečanje zaključili z večernim družabnim srečanjem. Zmago Šalamun LENART Dirka za pokal narodov Evrope Avto-moto društvo Lenart deluje že od leta 1949. 1. maja 1980 so organizirali prvo motokros dirko na Kamen{aku, od leta 1987 pa prirejajo dirke v Oseku. Vodstvo AMD Lenart je v torek, 4. decembra, sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so predstavili na~rt dela in koledar dirk za prihodnje leto. Za največji dosežek društva štejejo, da jim je v prihodnjem letu zaupana organizacija ekipnega prvenstva za pokal narodov Evrope, ki bo 22. septembra v Oseku. Gre za največjo moto športno prireditev v Sloveniji do sedaj, zato so priprave že pričeli. Dirke se udeleži 25 do 30 ekip iz evropskih držav, s IZJAVA ZA JAVNOST Protest proti ukinitvi {tudentskih popustov Socialdemokratska mladina protestira proti ukrepu Slovenskih železnic glede ukinitve popusta za študente in dijake na vožnji z vlakom, krajši od 60 km. Mislimo, da so bile Slovenske železnice prisiljene v tovrstni ukrep, ker vlada ne vodi pametne prometne politike, kot je obljubila pred izvolitvijo. Železniški prevoz mora biti bolj subvencioniran s strani države, saj je mladina najpogostejši uporabnik le-tega. Vlada trdi, da je več denarja v novem proračunu namenjenega študentom, hkrati pa se zaradi njene neustrezne prometne politike ukinjajo že obstoječe ugodnosti, ki so jih bili mladi deležni. Od Slovenskih železnic zahtevamo takojšnjo povrnitev že prej obstoječih ugodnosti, vlada pa naj ne krpa svoje proračunske luknje iz žepov študentov in dijakov. Socialdemokratska mladina Ptuj tekmovalci pa so tudi predstavniki servisov in tovarn. Celotna dirka traja tri dni (v petek, soboto in nedeljo), zato je potrebno za udeležence zagotoviti prenočišča, kar je kar velik zalogaj za Slovenske gorice. Vodstvo društva se že pogovarja s turističnimi delavci za zagotovitev nočitvenih možnosti, seveda pa je dirka tudi velika turistična priložnost za Slovenske gorice in celotno Slovenijo. Tako razmišljajo, da bi ob dirki v Oseku organizirali tudi turistični sejem za promocijo Slovenskih goric s prodajo spominkov. V društvo pri pripravah dirke intenzivno delajo, saj morajo do dirke še narediti male popravke na 1850 metrov dolgi progi - izboljšati varnostne ograje, spremeniti cilj in povečati prostor za mehanike. Na tiskovni konferenci so predstavili tudi ploščo, ki so jo prejeli za na kongresu UEM v Budimpešti za dobro organizacijo motokros dirk in dobro urejeno progo. Zmago Šalamun SVETA TROJICA / MLADI SE ZABAVAJO DRUGAČE Lan Party V soboto, 15. decembra, mlaj{a ~lanska sekcija kulturnega dru{tva Ernesta Goloba — Petra v kulturnem domu pri Sveti Trojici organizira družabno sre~anje, imenovano v ra~unalniškem žargonu Lan Party. Organizatorji pravijo: "Včasih so mladi prišli skupaj, poslušali glasbo, brali revije, igrali šah v takratnih mladinskih prostorih, kot so imenovali klube v sedemdesetih letih. Danes se shajajo iz povsem drugih razlogov. Diskoteke sicer dajejo obilico zabave, pa vseeno večini mladih primanjkuje tudi drugačne ustvarjalne aktivnosti. Računalnik je postal sopotnik mladini, morda celo član družine, ali pa je celo v posameznih primerih zamenjal prijatelje. V želji, da se zraven virtualnega računalniškega povezovanja (mreže) tudi ti med seboj v živo vidijo, bomo pripravili to prireditev. V Sloveniji je bilo že nekaj teh srečanj in so bila dobro obiskana. Tudi za naše sobotno srečanje se je že prijavilo več kot 20 udeležencev, med njimi celo dva iz sosednje države Hrvaške." Srečanje poteka preko računalniške mreže, v katero so udeleženci povezani in v si- stemu igrajo računalniške igre (QUAKE 3 ARENA, UNREAL TURNAMENT ...), si med seboj izmenjujejo znanje ter se seznanjajo z razvojem računalniške opreme in pripadajočih programov. Srečanje bo trajalo do jutranjih nedeljskih ur. Na ta način kulturne prostore približajo mladim, ti spoznajo vsebino raznih drugih sekcij, ki delujejo v domu, zato so tudi to srečanje vključili med prireditve ob 50-letnici delovanja KD Ernesta Goloba - Petra Sv. Trojica. Zmago Šalamun vsak četitek TEDNDK vaša štajerska kionika tednik@amis.net http://www.radio-tednik.si PREJELI SMO Znati brati Rad prebiram kolumno (stolpec) "Pa brez zamere" g. Gregorja Aliča, njegovo mladostno gostobesednost, iz katere je marsikdaj moč izluščiti kleno zrnce resnice. Kolumna v zadnji številki Tednika "Znati brati" pa me je med branjem malo zživcirala. Ne le dejstvo, da sem okoli petnajstkrat prebral "funkcionalno pismen" in čez desetkrat "funkcionalno nepismen", preden sem proti koncu kolumne le ugotovil, da je funkcionalno pismen tisti, ki zna brati, razume tisto, kar je prebral, in zna to tudi v praksi uporabiti, posredovati še drugim. Kdor pa zna nekaj samo gladko prebrati in povrh še s pravilnim naglasom, ne zna pa tistega v praksi uporabljati, je funkcionalno nepismen. Torej, prebrskaš celo košaro praznih plev, da najdeš nekaj zrnc. V začetku drugega odstavka kolumnist piše, da "hodimo v šolo zato, da se naučimo brati". Toda v osnovni šoli, od Slomškove nedeljske šole do današnje devetletke, se učenci učijo brati in pisati! To je dejstvo in zato bi morali za oceno funkcionalne pismenosti upoštevati tudi, da človek zna kaj lepo in razumljivo napisati - od ljubezenskega pisemca do prošnje za štipendijo in tako naprej. Tisti pa, ki piše za javno občilo, mora povrh še znati oceniti, za kateri krog bralcev piše - ali za dijaško oz. študentsko glasilo ali pa za časnik, ki ga z zanimanjem prebirajo tudi funkcionalno nepismeni, da drugih vrst glasil niti ne omenjam. Povrh je treba pisati tudi tako, da ga bodo razumeli tudi tisti, ki nimajo pri roki slovarja tujk, pisati tudi brez okejev, apgrejdanov in podobnih štosov. Res katastrofa, kam plove naša lepa, a za tujce težka slovenščina. Grozi nam še nova nevarnost. "Sodeč po zadnjih raziskavah, smo Slovenci pravi morilci knjig," je zapisal kolumnist. Od Trubarja naprej poznamo razne sežigalce knjig, za nekatere pravimo, da knjige kar požirajo, nekateri jih trgajo in uničujejo. Toda moriti knjige je nekaj novega, ali ne? Naj se ob koncu spet vrnem k funkcionalni pismenosti. Kolumnist daje primer, nekaj podobnega sem že prej bral v enem od slovenskih osrednjih časnikov, da je funkcionalno pismen tisti, ki zna sam izpolniti davčno napoved. To naj bi bilo "sicer že samo po sebi sila duhamorno in mukotrpno početje" - pravi kolumnist. S tem se ne strinjam, kvečjemu je bilo pred leti mukotrpno stati v dolgih vrstah pred okenci na davčni upravi, zadnja leta pa se že tudi to odpravlja. Izpolnjevanje davčne napovedi pa je golo prepisovanje številk iz lepo izpisanih "plonklističev", ki jih vsakemu davčnemu zavezancu obvezno morajo poslati delodajalci, izplačevalci pokojnin, tudi računovodstva javnih glasil in vsi drugi, ki so kakršenkoli tolar poslali v davkoplačevalčev žep, lastnikom kakih kvadratov slovenske zemlje pa davkarija pošlje podatek o katastrskem dohodku. Na vsakem takem sporočilu je tudi točno navedeno, pod katero številko kolone in stolpca je treba posamezno številko napisati. No, glede tega merila si domišljam, da sem funkcionalno pismen. Tistega nasveta ob koncu kolumne pa ne bom upošteval. Ne bom šel v knjižnico, temveč v knjigarno, če bom želel ob praznikih koga obdarovati ... Pa brez zamere ... Franc Fideršek MARIBOR / SLOVENSKI POŠTARJI ZE V EVROPI Namesto izgube - dobiček čeprav so v Pošti Slovenije v začetku leta predvidevali skoraj pol milijarde izgube, so s korekcijo cen, animiranjem notranjih rezerv in racionalizacijo ukrepov dosegli, da bodo poslovno leto zaključili uspešno. Kot je na tiskovni konferenci v Mariboru povedal direktor Pošte mag. Alfonz Podgorelec, pri~akujejo celo dobi~ek. To je za 6.040-~-lanski poštarski kolektiv vsekakor dobra popotnica za naslednje poslovno leto, ko na~rtujejo, da bodo sedanjim 545 poštam in poslovalnicam dodali še štiri nove. TEDNIK: Kako vam je kljub težavam to uspelo, smo povprašali direktorja Po{te Slovenije mag. Alfonza Podgorelca? "Na to, da bomo kljub precejšnjim težavam leto{nje leto po vsej verjetnosti sklenili z dobičkom, sta vplivali dve stvari: jesensko koregiranje cen monopolnih storitev s strani vlade in močna racionalizacija, ki smo jo zlasti v drugem polletju uspešno izvajali. Po drugi strani pa smo uspeli razširiti asortiman svojih storitev in jih uspeli celo povečati." TEDNIK: Kljub težavam ste letos odprli tudi tri nove pošte. Koliko jih načrtujete v prihodnjem letu? "Letos smo odprli pošte v ljubljanskih Stožicah, Zgornjem Radvanju in Malečniku. Za investicije bomo letos porabili 3,8 milijarde tolarjev, kar pomeni le 68-odstotno realizacijo poslov- nega načrta. Na to je vplivala nepravočasno pripravljena in-vesticijsko-tehnična dokumentacija za novi poštni center v Mariboru ter prepozno podpisane izvajalske pogodbe za objekte v Murski Soboti, Trbovlju, Ki-sovcu in Kanalu. Sicer pa bo do konca leta 2001 v nove prostore preseljenih 15 pošt, medtem ko bo 10 obnovljenih, tako da naše poštno omrežje zajema že 551 poštnih enot. Uspešno zaključujemo tudi informatizacijo poštnega poslovanja. Projekt je trajal tri leta, njegova skupna vrednost pa je prek 4 miljarde tolarjev." TEDNIK: Kaj pa v letu 2002? "Načrtujemo, da bomo uspeli zagotoviti nove prostore za 27 pošt, medtem ko naj bi tri obnovili. Za vse naložbe načrtujemo 5,8 milijarde tolarjev; od tega bomo zagotovili 3,8 milijarde lastnih sredstev, ostalo pa s kre- Direktor Pošte Slovenije mag. Ozmec diti. Ce se omejim na to območje, naj povem, da bi radi prišli do novih prostorov v Zgornjem Leskovcu, saj so sedanji skrajno neprimerni. Nove prostore bi radi zagotovili tudi poštam Miklavž pri Ormožu, Ivajnkov-ci ter Sv. Tomaž pri Ormožu. Na širšem mariborskem območju bodo nove poštne prostore dobili tudi pri Sveti Ani v Slovenskih goricah, v Miklavžu na Dravskem polju, Orehovi vasi, Selnici ob Dravi, Šentilju v Slovenskih goricah ter pri Sveti Trojici." TEDNIK: V letošnjem letu ste na novo zaposlili 170 de- Alfonz Podgorelec. Foto: M. lavcev, tako da vas je sedaj že 6040. Načrtujete tudi v prihodnjem letu kako novo zaposlitev? "Vsekakor, v prihodnjem letu naj bi povečali število zaposlenih za 60, saj predvidevamo, da se bo rast naših storitev nekoliko umirila. Naj dodam, da smo kljub težavam vsem zaposlenim zagotavljali redne plače, ki so sicer nekoliko pod slovenskim povprečjem." TEDNIK: V Pošti Slovenije ste v zadnjem obdobju vsekakor opravili velik razvoj, saj redno 6-krat tedensko dostavljate pošto že skoraj vsem državljanom, nekaj poštnih predalnikov za redkejšo dostavo je le še na območju Haloz in Kozjanskega ... "Kar 98 odstotkov slovenskih prebivalcev ima redno dostavo pošte, torej 5 ali 6 krat tedensko in le še 2 odstotka prebivalcev 3 ali 4 krat, v nekaterih primerih tudi prek izpostavljenih pre-dalčnikov, ki so postavljeni ob poti posameznikov proti domu. Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost pa bo morala tudi pošta Slovenije zagotoviti 5 do 6-krat tedensko dodstavo vsem občanom razen nekaterih izjem na določeni nadmorski višini ali geografsko neugodnem območju. Vse to bo precizirano v posebnem predpisu, ki ga bomo sprejeli takoj po sprejetju novega zakona o poštnih storitvah v državnem zboru." TEDNIK: Katere bistvene novosti pa lahko še pričakujemo-o? "Nekaj novosti pripravljamo skupaj s Poštno banko na področju finančnih storitev, saj želimo uvesti transakcijske račune za občane in druge brezgotovinske storitve. V Pošti se vključujemo tudi v elektronsko ter v reševanje informacijske povezave države z občani." TEDNIK: Gre za to, da bi bili v pošti čimprej na evropski ravni? "Moram reči, da smo že marsikje na povprečju držav Evropske unije, v nekaterih primerih pa že nad povprečjem, zlasti kar se tiče gostote poštnega omrežja, števila prejetih pošiljk po zaposlenem ter števila občanov na eno pošto." TEDNIK: Vsem je znano, da je sedež Pošte Slovenije v Mariboru, zadnje čase pa se pojavljajo govorice, da naj bi tudi pošto preselili v Ljubljano. Gre samo za govorice? "Prepričan sem, da te govorice nimajo nobene osnove, saj to enostavno ni možno. Take govorice širijo nekateri posamezniki, ker jim morda iz dnevnopolitičnih razlogov to pač prija. Za to, da je sedež pošte v Mariboru, je bilo od leta 1993 naprej vloženega izredno veliko strokovnega znanja, veliko truda in dela, pa tudi veliko denarja smo porabili za to. Danes je uprava Pošte Slovenije sestavljena iz pretežno mladih strokovnjakov različnih profilov in ti so kos vsem nalogam, ki se pojavljajo." TEDNIK: Še vprašanje za ljubitelje filatelizma. V letu 2001 ste v pošti izdali 43 znamk, od tega 7 rednih in 36 priložnostnih. Koliko jih nameravate izdati v prihodnjem letu? "Tudi za prihodnje leto je že izdelan program izdaj poštnih znamk in posameznih motivov. Tako načrtujemo izdajo 26 novih priložnostnih znamk, tudi nekoliko drugačnih oblik." TEDNIK: Pred nami so praznični dnevi, vaši poštarji imajo dela čez glavo. Ali lahko pričakujemo pri dostavi pošte v predprazničnih dneh kakšne zastoje? "Promet v decembru je za nas pričakovano povečan, zato smo se ustrezno organizirali: prekinili smo vse dopuste, na delu je tudi poštna rezerva, ponekod pa bomo število zaposlenih povečali še z dodatno delovno silo in študenti. Skratka če bodo božične in novoletne čestitke pravočasno oddane, zastojev ne bi smelo biti. Občanom svetujemo, da oddajo čestitke za tujino do 10. decembra in do 20., če so za naslovnike v domovini. Dovolite, da se ob koncu zahvalim vsem našim strankam, ki nam zaupajo, prepričan sem, da ste z nami v glavnem zadovoljni. To zadovoljstvo želimo v prihodnjem letu še povečati. Vsem želim vesele božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno leto 2002!" M. Ozmec waw.ow^.in^r-______ --------CTTWl-- Družba za časopisno In radlisko d^avnost RADIO-TEDNIK, d.o.o, RADIO-TEDNIK p.p. 95, RalCcva 6,2250 Ptuj, tcl.i 02/749^10, POŠTA SLOVENIJE OB BOZICU IN NOVEM LETU Na tržišču novi znamki Pošta Slovenije je v letošnjem letu izdala že 32 priložnostnih in 7 rednih poštnih znamk. Med njimi sta tudi priložnostni znamki, ki sta izšli 16. novembra in obeležujeta dva pomembna dogodka: družinski in krščanski praznik božič ter novo leto s prehodom v leto 2002. Tradicionalni praznik Božič je obeležen z znamko, ki ima motiv Kristusovega rojstva in jo je po fotografiji Marjana Smer-keta oblikovala Suzana Duhovnik. Na znamki, ki je označena z nazivno vrednostjo D (kar pomeni vrednost poštnine za prenos nestandardiziranega pisma v mednarodnem prometu), je upodobljen del krilnega oltarja iz cerkve svetih Treh kraljev pri Benediktu v Slovenskih goricah. Letošnja novoletna znamka pa skuša simbolizirati želje, ki si jih izrekamo ob prazničnih dneh, zato je oblikovalka - prav tako Suzana Duhovnik - za motiv izbrala drevesce želja s podkvicami za srečo, srčki in žogicami. Znamka z nazivno vrednostjo B označuje vrednost poštnine za prenos nestandardi-ziranega pisma v notranjem poštnem prometu. Nove znamke spremljajo tudi priložnostni poštni žigi, ki bodo na voljo na poštah 2101 Maribor, 2234 Benedikt in 1420 Trbovlje. Kot lani so znamke izšle v polah po 25, v zvezčkih z 12 novoletnimi znamkami na samolepilnem papirju in kombiniranih zvezčkih s šestimi božičnimi in šestimi novoletnimi znamkami. Naslednje znamke Pošte Slovenije bodo izšle 23. januarja prihodnje leto. V seriji pustnih mask bosta izšli znamki z motivi ruse in piceka, ki sta poleg korantov najznačilnejša lika Ptujskega polja. Ljubezni bo namenjena voščilna znamka, v seriji znamenite osebnosti bosta tokrat arhitekt Jože Plečnik in pisatelj Janko Kersnik, priložnostni znamki pa bosta izšli tudi ob zimskih olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju. -OM Novi znamki za letošnje bocicne in novoletne praznike - rojstvo Kristusa in drevesce želja 13. -19. decembra 2001 RADIO PTUJ 89,8 • 98,2 • 104,3 FM Četrtek, 13. december SLOVENIJA 1 7.55 Kultura, ponovitev 8.00 Odmevi, ponovitev # 8.30 Mostovi 9.00 Pod klobukom, ponovitev 9.50 Zgodbe iz školjke 10.25 Risanka 10.30 Avstralska kronika, poljudnoznanstvena serija, 6/12 # 11.20 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 12/17 11.50 Slovenija - domovina kraškega ov~arja 12.20 4 X 4, oddaja o ljudeh in živalih Tv Maribor 13.00 Poro~ila # 13.25 Intervju, ponovitev # 14.15 Mario, nedeljski ve~er v živo, ponovitev # 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poro~ila # 16.45 Prlkilč! džina iz zvona, kratki igrani film za otroke 17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.40 Resni~na resni~nost 18.15 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi # 22.50 (Ne)znani oder 23.20 Miroslav Krleža: V agoniji, posnetek predstave SNG SLOVENIJA 2 12.20 Pokljuka: SP v biatlonu - Individualno (m), prenos 15.05 Videospotnice, ponovitev 15.35 Divjakinja na Antarktiki, dokumentarna oddaja, ponovitev 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 133. epizoda 17.00 Med prijatelji, nanizanka, 3/13 17.55 Športni film 18.30 Solun, Evroliga v košarki: Peristeri - Union Olimpija, prenos 21.00 SP v rokometu (ž): ~etrtflnale, posnetek 22.15 Šoferja, nadaljevanka, 3/18 23.00 Akcija!, nanizanka, 8/14 23.50 Poseben pogled: Potovanje k soncu, turška drama 1.35 Videospotnice POP TV 9.10 Dragon Ball, 25. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 4. del serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 41. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 183. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 53. dela 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 156. del nanizanke 15.30 Oprah show: aids v Virginiji, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 54. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 184. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 42. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Raztresena Ally, 15. del nanizanke 20.55 Prijatelji, 15. del nanizanke 21.30 Seks v mestu, 15. del nanizanke 22.00 Zahodno krilo, 15. del nanizanke 22.50 Trije, 7. del nanizanke 23.40 M.A.S.H., 66. del nanizanke 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Begunec, ponovitev 15. dela 12.30 Obala ljubezni, 188. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 54. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 11. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 9. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 15. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 23. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 22. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Columbo: Sled umora, kriminalka, 1997 21.50 Will in Grace, 23. del nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 20. del nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 12. del nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA Petek, 14. december SLOVENIJA 1 8.30 Prisluhnimo tišini 9.00 Fra~ji dol, lutkovna nanizanka, 9/23 9.25 Eia Peroci: Ankine risbe: Čebela diši po medu 9.35 Prikliči džina iz zvona, kratki igrani film za otroke 9.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.20 Oddaja za otroke 10.35 Resni~na resni~nost 11.10 Dosežki, ponovitev 11.30 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope # 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 15/29 13.00 Poro~ila # 13.10 Godalni kvartet Coolidge - L. Van Beethoven 13.45 Čari za~imb: rakovi repki s pršutom in polnjeni lignji 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Afna Friki, 4. oddaja 17.10 Iz popotne torbe, 11. oddaja: voš~ilnice 17.30 Risanka 17.45 National Geographic, dokumentarna serija, 5/10 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrtičkarji: Generalski posli, tv nadaljevanka # 20.35 Deteljica 20.45 Poljub v Glasgowu, nadaljevanka, 5/6 21.35 Zabava z glasbo 22.00 Odmevi 22.50 Polno~ni klub 0.00 National Geographic, dokumentarna serija, 5/10, pon. SLOVENIJA 2 10.00 Pokljuka: svetovni pokal v biatlonu - štafeta (ž), prenos 12.05 Val Gardena, SP v alpskem smu~anju: superv. (m), prenos 14.30 Videospotnice 15.05 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 8/10 15.55 Ljubljana, hokejski turnir: Slovenija - Norveška, prenos 18.15 Superveleslalom (ž), posnetek iz Megeva 19.30 Videospotnice 20.05 Nebesa, pekel in nirvana, dokumentarna serija, 1/3 20.50 Bliš~ in beda kurtizan, nadaljevanka, 9., zadnji del 21.50 Krik I, ameriški film 23.35 Ljubimkanja in nogomet, nadaljevanka, 4/7 0.25 Iz slovenskih jazz klubov - Jazz klub Gajo 1.00 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.10 Dragon Ball, 26. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 5. del serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 42. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 184. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 54. dela 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.10 Zakon v Los Angelesu, 157. del nanizanke 15.30 Oprah show: Rasne napetosti v Georgiji, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 55. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 185. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 43. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Newtonovi fantje, akcijski film, 1998 22.10 Privid zlo~ina, 7. del nanizanke 23.00 Trije, 8. del nanizanke 23.50 M.A.S.H., 67. del nanizanke 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Pop'n'Roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, 189. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 55. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 12. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 10. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 16. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 24. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 1. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Horor: Čarovnice, 15. del nanizanke 21.00 Izganjalka vampirjev, 15. del nanizanke 21.50 No~na mora v 13. nadstropju, grozljivka, 1990 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Pop'n'Roll, ponovitev 7.30 Wai Lana joga TROJKA 11.00 Popotovanja z Janinom, ponovitev 12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.30 Policist s petelinjega vrha, 7. del nadaljevanke 11.00 Kickboxer 5, film 7.30 Wai Lana joga 13.00 Mondenost, film 14.30 Sijaj, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 15.00 Motor Show Report 15.00 Čestitke iz doma~e skrinje 15.15 Vera in ~as 11.00 Črna Marija, film 15.30 Risanke 16.15 Družinska TV prodaja 15.45 Boži~na oddaja 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 16.30 Automobille, ponovitev 16.30 Knjiga 16.30 Iz doma~e skrinje 15.15 Risanke 16.45 Avtodrom, ponovitev 17.00 Ekskluzivni magazin 18.15 Kuharski dvoboj 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 17.00 Reporter X 17.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja 19.00 Glasba 18.15 Kuharski dvoboj 17.30 SQ Jam 18.30 Štiri ta~ke 19.30 Wai Lana joga 19.00 Glasba 18.30 Spidi in Gogi Show 19.00 TV razglednica 20.00 Policist s Petelinjega vrha, 7. del serije 19.30 Wai Lana joga 19.30 Wai Lana joga 19.30 Wai Lana joga 21.00 Dvoboj za južno progo, jug. vojna akcija, 1978 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 20.00 Ekskluzivni magazin 20.00 Reporter X 23.00 TV razglednica 21.30 Mondenost, ameriška komedija, 1988 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 22.30 Koncert 22.30 Italijanska nogometna liga, posnetek Sobota, 15. december SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Gulimišek, 8. oddaja 9.25 Pod klobukom 10.20 Mala lažnivka, francoski film 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Mostovi, ponovitev 14.00 4 X 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 14.30 Miklavžev ve~er, posnetek koncerta 16.30 Poro~ila # 16.45 Grdi ra~ek Tine, risana nanizanka, 2/26 17.10 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka, 6/8 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare 18.15 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija, 5/13 # 18.40 Risanka 19.00 Danes # 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrti~karji: Ljubimec, TV nadaljevanka # 20.35 Balzac, nadaljevanka, 2., zadnji del 22.15 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 13/17 22.45 Poro~ila # 23.20 Oz, nadaljevanka, 1/8 0.15 Videnje odrešenja, dokumentarna serija, 1/4 1.05 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija, 5/13, pon. SLOVENIJA 2 9.00 Videospotnice 9.35 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 13. epizoda 10.00 Pokljuka: SP v biatlonu - štafeta (m), prenos 12.05 Val Gardena: SP v alpskem smu~anju, smuk (m), prenos 13.45 Šport 15.25 TV prodaja 15.55 Ljubljana: Hokejski turnir, Slovenija - Francija, prenos 18.15 SP v alpskem smu~anju, smuk (m), posn. iz Val Gardene 19.30 Videospotnice 20.05 J. Strauss-R. Hynd: Rosalinda, balet SNG 21.40 Praksa, nanizanka, 62. epizoda 22.25 Sobotna no~ 0.25 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.50 TV prodaja 8.20 Slon~ek Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, 18. del risane serije 9.10 Dragon Ball, 27. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 6. del risane serije 10.00 Jezdeci senc, 18. del risane serije 10.30 Možje v ~rnem, 35. del risane serije 11.00 Pasji policist, 4. del nanizanke 11.30 Mladi Herkul, 35. del serije 12.00 Šolska košarkarska lliga 13.00 Preverjeno, ponovitev 13.45 TV Dober dan, ponovitev nanizanke 14.40 Zakon v Los Angelesu, 158. del nanizanke 15.30 Danielle Steel: Zoya, nadaljevanka, 1/2 17.10 Moja mala punčka, drama, 1986 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Gillian za 37. rojstni dan, drama 1996 22.50 Časopis, drama, 1994 0.50 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 TV prodaja 9.20 Obala ljubezni, ponovitev 185. dela 10.10 Obala ljubezni, ponovitev 186. dela 11.00 Obala ljubezni, ponovitev 187. dela 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 188. dela 12.40 Obala ljubezni, ponovitev 189. dela 13.30 Noro leto 1941, komedija, 1979 16.00 Tako pa~ je!, 8. del nanizanke 16.30 Matlock, 15. del nanizanke 17.20 Goodyear liga: KK Sloboda Dita: KK Union Olimpija, košarka 19.30 Doma~e kraljestvo, 12. del nanizanke 20.00 Dvojna igra, akcijska drama, 1993 21.45 Ledeno hladni, 11. del nanizanke 22.40 Skrivnostne igre, drama, 1992 0.15 Rde~e petke, 13. del eroti~ne serije TROJKA 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Štiri ta~ke 10.30 TV razglednica Nedelja, 16. december SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Telebajski; Trnovo robidovje; Pal~ek David 9.45 Slavnostni koncert Policijskega orkestra 10.25 Med valovi, oddaja TV Koper 10.55 Afrika - Pogled s tal, pz. serija, 5/13 # 11.20 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha # 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 13.00 Poro~ila # 13.15 Balzac, nadaljevanka, 2., zadnji del, ponovitev 14.50 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 15.25 Lingo, TV igrica 16.00 Čari za~imb: Riževe klobase, 8/20 16.30 Poro~ila # 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.35 Slovenski magazin 18.05 Martina, dokumentarni film 18.35 Risanka 18.45 Žrebanje lota 19.00 Danes # 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik # 20.00 Mario, nedeljski ve~er v živo 21.45 Pod preprogo 22.40 Poro~ila # 23.05 Zgodbe o knjigah 23.15 Howardov kot, angleški film 1.35 Martina, dokumentarni film, ponovitev SLOVENIJA 2 8.30 Bliš~ in beda kurtizana, nadaljevanka, 9., zadnji del 9.30 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 10.05 Pokljuka: SP v biatlonu - zasledovalno (ž), prenos 11.05 Pokljuka: SP v biatlonu - zasledovalno (m), prenos 12.50 TV prodaja 13.25 Liga prvakov v rokometu (m), Ademar Leon - Celje PL 14.55 SP v alpskem smu~anju, veleslalom (m), posn. 15.55 Ljubljana: Hokejski turnir, Slovenija - Latvija, prenos 18.15 Drsanje - finale za Grand prix, posnetek z Bleda 19.30 Videospotnice 20.05 Arkti~ni nomad, dokumentarna oddaja 20.55 Homo turisticus 21.30 Kon~nica 22.30 SP v rokometu (ž), finale, posnetek iz Merana 23.40 Iz slovenske operne ustvarjalnosti - Pavel Šivic 1.00 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.20 Slon~ek Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, 19. del risane serije 9.10 Dragon Ball, 28. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 7. del serije 10.00 Jezdeci senc, 19. del serije 10.30 Možje v ~rnem, 36. del risane serije 11.00 Pasji policist, 5. del nanizanke 11.30 Mladi Herkul, 36. del serije 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Popolno, drama, 1985 14.00 Otroški zdravnik, 13. del nanizanke 16.00 Gorski zdravnik, 13. del nanizanke 17.00 Blažen med ženami, 1. del nanizanke 17.30 Muppetki na Manhattnu, komedija, 1984 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Nepozabno križarjenje, ameriški triler 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20 Mladi in nemirni, ponovitev 51. dela nadaljevanke 10.10 Mladi in nemirni, ponovitev 52. dela 11.00 Mladi in nemirni, ponovitev 53. dela 11.50 Mladi in nemirni, ponovitev 54. dela 12.40 Mladi in nemirni, ponovitev 55. dela 13.30 Ljubica, komedija, 1967 15.15 Slavne zvezde, 15. del dokumentarne serije 16.15 Jack in Jill, 4. del nanizanke 17.10 Beverly Hills, 16. del nadaljevanke 18.05 Melrose Place, 16. del nadaljevanke 19.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 20.00 Varuh časa, znanstveno fantastični film, 1994 21.45 Dosjeji X, 11. del nanizanke 22.40 Goodyear liga, ponovitev košarke TROJKA 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Spidi in Gogi Show, ponovitev 11.00 Vera in ~as, ponovitev 11.30 V sedlu video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net - Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. - Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. - Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. - Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE Anici pristojijo dvodelna oblaiila Anica Jamnik iz Gajevcev 18 v občini Gorišnica je po poklicu tekstilno-konfekcijska tehnica, zaposlena v trgovini Twil dekor na Ptuju, kon~ala pa je tudi {olo za trgovinskega poslovodjo. Nekaj ~asa je delala v Delti za trakom, a ker je bilo delo monotono, rada pa dela z ljudmi, se je odločila za prekvalifikacijo. Trenutno se najbolj posve~a sedemmesečnemu sinku Leu. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti, da bi jo pobliže spoznala, želela pa si je tudi spremembo. Želja, da bi oblekla nekaj "od-štekanega", se ji ni uresničila; ponudba ptujskih tekstilnih trgovin je, kar zadeva tovrstna ob-la~ila, {e vedno ni~na, prevladuje v glavnem klasika. Aničina koža je normalno Anica prej , , in pozneje PTUJ / KEOR POSLEJ NA ORMOSKI 29 Keor vam omogoia uživanje široka izbira keramičnih ploščic, sanitarne keramike in kopalniške opreme; visoka kakovost, vsestranska uporabnost in cenovna konkuren~nost izdelkov; tradicija, znanje in izku{nje doma~ih prodajalcev in svetovnih proizvajalcev; ustvarjalni, zagnani in izzivom predani sodelavci — vse to je osebna izkaznica uspe{nega podjetja KEOR, d.o.o., s sedežem v Mariboru. V novem tisočletju svojim cenjenim kupcem ponujajo izdelke za "nove dimenzije bivanja" v "kopalnicah z navdihom" ob upoštevanju tradicionalnih vrednot v obojestransko korist in zadovoljstvo. Na Ptuju ima KEOR svoj pro-dajno-razstavni salon že dobrih pet let, a {ele nekaj dni na novi lokaciji na Ormo{ki cesti 29 (v biv{ih prostorih Tehnoservisa). KEOR se je med kupci na Ptuju dobro prijel in postal eden osrednjih prodajno-razstavnih salonov kerami~nih plo{~ic, kopalni{ke opreme, sanitarne keramike, masažnih kadi, ko-palni{kih dodatkov na {ir{em ptujskem območju. Začetek delovanja podjetja KEOR sega v leto 1981, ko je osnovna dejavnost obsegala polaganje keramičnih plo{čic tatov sodobne tehnologije iz {irokega spektra stenskih in talnih keramičnih plo{čic, sanitarne keramike, armatur, kopalnih kadi, pr{nih kabin, kopalni{ke-ga pohi{tva in različnih ko-palni{kih dodatkov končnim potro{nikom. V ponudbi KE-OR-ja boste na{li izdelke svetovno znanih proizvajalcev, kot so Porcelanosa, Venis, Cooperativa Ceramica D'Imola, Floor Gres, Jacuzzi, System Pool, Laufen, Duravit, Catalano, Grohe, Fan-tini, Villeroy&Boch, Gama Decor ter {e mnogi drugi. KEOR je ekskluzivni zastop- Prodajno-razstavni salon KEOR na novi lokaciji na Ormoški cesti 29 na Ptuju. kopalnic, hkrati pa poskrbijo za popolno prenova va{e kopalnice, kjer boste poslej na{li sprostitev, pomiritev in poživitev, kajti v novi KEOR-jevi kopalnici boste nadvse uživali. Ob bogati ter raznoliki ponudbi v KEOR-ju skrbijo, da bi kupci naročene izdelke dobili čim prej, kar jim omogočajo velike zaloge, cene pri njih pa si sledijo od nizkega do visokega cenovnega razreda. V novem prodajno-razstavnem salonu na Ptuju, Ormo{ka 29, so ponudbo {e obogatili in raz{irili, na enem samem mestu pa boste na{li vse za preureditev svojega stanovanja, ki mora biti po mnenju Keorjevih svetovalcev kraj za uživanje. Vodja poslovnega centra na Ptuju Matjaž Pivec obljublja, da bodo posku{ali ustreči želji vsakega kupca. Veselijo se obiska in vas vabijo v salon na Ormo{ko 29. Lahko jih tudi pokličete na tel. {t.: 771-01-70 ali po{ljete faks sporočilo na 771-01-69. Z veseljem vam bodo odgovorili. PR Pogled v notranjost salona, kjer z bogato izbiro sledijo modnim trendom. ter izdelavo zaključnih letev in orodja za polagalce. Osnovna dejavnost se je potem hitro {iri-la ter kmalu prerasla začetne okvirje; leta 1991 je bila ustanovljena družba KEOR. KEOR danes zajema mrežo prodajno-razstavnih salonov na različnih lokacijah: v Mariboru, kjer je tudi sedež podjetja, Ljubljani, Celju, Beltincih in na Ptuju. IZDELKI PRIZNANIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV Osnovno vodilo podjetja KEOR je posredovanje rezul- nik za prodajo plo{čic Porcela-nosa in Venis ter poobla{čeni zastopnik in serviser hidroma-sažnih in pr{nih kabin Jacuzzi za celotno področje Slovenije. Na trži{ču se trudijo slediti evropskim trendom in ponuditi najnovej{e izdelke s področja keramičnih plo{čic, sanitarne keramike in kopalni{kega pohi-{tva. Njihova ponudba je v vseh prodajno-razstavnih salonih pestra, barvita, in kar je {e kako pomembno omeniti, v KEOR-ju ne boste ostali brez strokovnega svetovanja, ki ga ponujajo ob vsakem va{em obisku, za nasvet pa jih lahko povabite tudi na dom. Svetujejo pri obnovi FOTOZAPIS Maiek Muri na obisku v Pikapolonici Tako je v petek, 16. novembra, v Ptuju Maček Muri končal svoje obiske po trgovinah Pikapo- lonica. Pred odhodom v Mačje mesto se je za spomin fotografiral z otroki. Anica v dvodelnem rdečem hlačnem kostimu iz tekstilne prodajalne Mercator Modne hiše Maribor na Novem trgu na Ptuju. Fotogroflje: Črtomir Goznik suha, je ugotovila kozmetičarka Neda Tokalic. Pri tem tipu kože je najpomebnejše vlaženje z ustrezno hidratantno kremo, pa tudi čiščenje zjutraj in zvečer. Kljub temu da je Aničina koža trenutno brezhibna, bo občasno potrebovala strokovno nego. V frizerskem salonu Stanka je za Aničino novo pričesko in make up poskrbela frizerka Nina Škerlak. Anica si je zaželela kratko razgibano pričesko, ki ji pri oblikovanju ne bo delala težav. Lase ji Nina je pobarvala v rdeče, za večjo razgibanost pričeske pa ji je naredila nekaj črnih in bakrenih pramenov. Oblikovala jo je s krtačo in gelom. Make up je začela z nanosom tekočega pudra ter ga na nekaterih delih fiksirala. Veki ji je rahlo očrtala, da so oči videti optično večje, in jih nato osenčila s svetlejšo barvo. Trepalnice je poudarila s črno maskaro, na ustnice ji je nanesla rdečilo, dodatno pa jih je osvežila z lip glosom. Anica je prikupna mlada mamica in zadnje čase ni imela dovolj časa zase, zato se je odločila za spremembo stila. Njen življenjski stil ji narekuje barve, ki dajejo energijo, zato so v modnem studiu Barbare Plavec zanjo izbrali športni hlačni komplet v rdečem, ki je modna uspešnica te sezone. V tekstilni prodajalni Mercator Modne hiše Maribor na Novem trgu na Ptuju so ga dopolnili še s polpulijem z vzorcem temno-modrega valovanja. Tudi za druge priložnosti ji priporočajo dvodelne komplete v živih barvah, lepo ji bodo pristajale tudi črte in pletenine. V športnem studiu Olimpic so za Anico izbrali program Olim-pic, kombiniran s poporodno vadbo, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš. V okviru tega je delala na krepitvi telesa in dvigu vzdržljivosti. Končni cilj pa je bil oblikovanje želene postave. V izbranem programu je brezplačno vadila en mesec. MG ZG. VELOVLEK / ZLATI PAR ANA IN LUDVIK HERAK Proslavila pol stoletja zakona V cerkvi sv. Urbana sta si 24. novembra po 50 letih zakona nadela zlata prstana Ana in Ludvik Herak iz Zgornjega Ve-lovleka (občina Destrnik). In kar je bilo še posebej veselo: priči sta bili isti kot pred 50 leti, ko sta si prvič nadela zlate prstane. Civilno zlato poroko sta opravila v poročni dvorani na občini Destrnik, kjer sta ju poročila župan Franc Pukšic in Julijana Cernezel. Da je bilo še lepše, sta se zlatoporočenca pripeljala s kočijo, ki so jo vlekli beli konji. Slovesnosti v cerkvi, kjer je prepeval cerkveni mladinski pevski zbor, so se pridružili člani upravnega odbora Društva upo- kojencev Sv. Urban - Destrnik z obema praporoma, saj sta slav-ljenca zvesta člana tega društva. V letih zakona Ano in Ludvika razveseljujejo sinova Marjan in Srečko ter hčerka Anica, pa že tudi pet vnukov in pravnuk ter seveda tudi snahi Anica in Slavica, ki poskrbita za njun dom, saj jima že pešajo moči. Julijana Cernezel Zlati par Ana in Ludvik Herak REPISCE / VINOGRADNIKI USTANOVILI SVOJE DRUŠTVO Na zdravje z repišianom Repišče so majhna haloška vasica na območju krajevne skupnosti Leskovec v občini Videm. V kraju živi bolj malo ljudi, a je več občasnih obiskovalcev, ki imajo tam svoj vinograd in zidanico. Prav ti so se letos združili v Društvo vinogradnikov Repišče in ob trgatvi poskrbeli, da bodo ob prihodnjih druženjih pili skupno vino; poimenovali so ga kar repiščan. Kakih 20 vinogradnikov je zdaj včlanjenih v društvo, ki mu predseduje vinogradnik Stanko Bedrač, ob njem pa so zbrani {e drugi vinogradniki in kletarji z izku{njami, ki so za svoja vina na vinskih ocenjevanjih že prejeli lepo število priznanj. Društvo je staro šele nekaj mesecev, a je že zaživelo ob letošnji tr- gatvi, ko so se vinogradniki dogovorili, da bodo poskušali pridelati svoje "društveno" vino. Vsak je prinesel po vedro in več grozdja, skupaj so ga sprešali in spravili v posodo, ob martinovem pa so ga že pokusili. Vino repiščan je zdaj shranjeno pri vinogradniku Bojanu Lubeju, tam se člani društva tudi obč- asno dobivajo, prvič pa so bolj organizirano sodelovali na ocenjevanju vina v Leskovcu. Na ocenjevanju je bilo kar 38 vzorcev iz Repišč, prineslo jih je 18 vinogradnikov, pa tudi ocene so na koncu dokazale dobro delo vinogradnikov iz Repišč. Posebnega martinovanja v Re-piščah niso pripravili, temveč so se srečali po martinovem, 18. novembra, ko so člani društva ob pomoči še nekaterih domačinov v dolini ob vstopu v kraj postavili napisno leseno tablo z dobrodošlico. Pomartinovali so pri Feguševih v Repiščah, skupnih druženj pa bo v prihodnje prav gotovo še več, obljubljajo vinogradniki iz Repišč. V društvu vinogradnikov pa so povedali, da so društvo ustavili pred- vsem zaradi boljše povezanosti med tamkajšnjimi vinogradniki in domačini, želijo se čim večkrat srečevati ob dobri kap- ljici in svoj repiščan predstavili še drugim, ki bodo obiskali ta mali haloški kraj. T. Mohorko PTUJ / PRIZADEVANJE GOLFISTOV ZA OKOLJSKI CERTIFIKAT Igrišie v sozvoiju z naravo Predsednik fundacije "Commited to Green" David Stubbs, ki vodi istoimenski evropski okoljski projekt (podpira ga tudi evropska komisija), si je 28. novembra v spremstvu predsednika sveta za okolje pri Golf zvezi Slovenije Goraz-da Nastrana ogledal igri{~e za golf na Ptuju. Po mnenju sveta je namre~ ptujsko igri{~e z vidika ekologije najbolj{e v Sloveniji in ima kot okolju prijazno igri{~e dobre pogoje za pridobitev certifikata. Poleg tega je edino igri{~e za golf v Sloveniji, zgrajeno na osnovi gradbenega dovoljenja. Doslej je bilo v Evropi podeljenih 15 tovrstnih certifikatov, zanj pa si trenutno prizadeva že okrog 500 od 6000 evropskih klasičnih igrišč za golf (igrišč z osemnajstimi luknjami). V Sloveniji je trenutno zgrajenih sedem igrišč za golf, eno pa je še v gradnji. 18 igralnih lukenj imajo le štiri, ptujsko pa je edino, zgrajeno z gradbenim dovoljenjem in ima tudi uporabno dovoljenje. Njegovo gradnjo je vseskozi spremljalo veliko nasprotovanj in zapletov, ki pa so po skoraj dveh in pol letih uspešnega obratovanja skoraj v celoti potihnili. Kot je prejšnjo sredo povedal direktor igrišča Dimitrij Hlastec, s potegovanjem za okoljski cerifikat samo dokazujejo, da so bile ekološke obljube ob načrtovanju in grad- nji izredno resne. Gorazd Nastran, predsednik sveta za okolje pri Golf zvezi Slovenije, je poudaril, da ima ptujsko igrišče možnosti, da kot prvo pridobi okoljski certifikat. Ta ni nekaj dokončnega, potrebno ga bo nenehno obnavljati, izboljševati odnos do okolja in zmajševati vplive nanj. Tega se morajo zavedati tako lastniki kot upravljavci igrišča in igralci golfa. Po Nastranovih besedah golf v Sloveniji sploh ni problematičen, vendar ni igrišča, ki ne bi moglo biti še boljše. Prvi korak pri pridobitvi certifikata je sprejem t.i. okoljske iz- jave. Pri gradnji ptujskega igrišča za golf so že od vsega začetka skušali v največji meri upoštevati zahteve po varovanju okolja. Pridobitev certifikata bo samo še potrdilo resnost investitorjev pri gradnji igrišča, da v največji meri upoštevajo zahteve po varovanju okolja, je še posebej poudaril direktor igrišča Dimitrij Hlastec. Čeprav je izgradnja pomenila velik poseg v prostor, so toliko dreves, kot so jih posekali, tudi posadili na novo. David Stubbs, predsednik fundacije "Commited to Green", se je med obiskom ptujskega igrišča za golf konkretno seznanil, kako resna in odgovorna je skrb za varovanje okolja. Vodo in zemljo analizirajo dva- krat letno. Ker je igrišče zgrajeno na ravnini, je še posebej občutljivo za podtalnico; prav z argumentom, da jo bodo z gradnjo uničili, so najpogosteje mahali nasprotniki gradnje. Meritve pa kažejo, da ima Stu-denčnica, ki priteče na igrišče, več nitratov kot potem, ko z igrišča odteka. David Stubbs je ob tej priložnosti povedal, da so ponekod v Evropi velika igrišča z meritvami dokazala, da so v bistvu čistilci degradiranega kmetijskega okolja. Tudi divjadi niso ogrozili, ta se prosto sprehaja, saj so zanjo v ograjah naredili posebne prehode, v Stu-denčnico pa bodo spet naselili potočne rake. MG Ponedeljek, 17. december SLOVENIJA 1 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 4 X 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 9.10 Afna friki, 4. oddaja 9.35 Iz popotne torbe, 11. oddaja: Voš~ilnice 9.55 Oddaja za otroke 10.10 Dnevnik velikih ma~k, pz. serija, 6/10 # 10.30 National geographic, dokumentarna serija, 5/10 # 11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.50 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija, 5/13 # 12.15 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poro~ila # 13.15 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria 14.10 Polno~ni klub 15.25 (Ne)znani oder 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poro~ila # 16.45 Telebajski, ponovitev 57. oddaje 17.05 Radovedni Ta~ek: Jadro 17.20 Moja enciklopedija živali 17.40 Dober ve~er, oddaja # 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Komisar Rex, nanizanka, 10/15 20.55 Gore in ljudje # 22.00 Odmevi # 22.55 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Dober ve~er, pon. SLOVENIJA 2 15.10 Videospotnice 15.45 Nebesa, pekel in nirvana, dokumentarna serija, 1/3 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 134. epizoda 17.00 Med prijatelji, nanizanka, 4/13 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Parada plesa 20.30 Svetovni izzivi 21.05 Studio City 22.00 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 9/10 22.55 Brane Ron~el izza odra POP TV 9.10 Dragon Ball, 29. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 8. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 43. dela nadaljevanke 10.55 Črni biser, ponovitev 185. dela nadaljevanke 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 55. dela nadaljevanke 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 159. del nanizanke 15.30 Oprah show: V pasti preteklosti, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 56. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 186. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 44. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 14. del nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 16. del nanizanke 21.50 Urgenca, 14. del nanizanke 22.40 Trije, 9. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 68. del nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 190. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 56. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 13. del nanizanke 15.35 Malcolm in Eddie, nanizanka 16.00 FIFA GALA 2001, prenos 17.30 Fant zre v svet, 17. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, zadnji del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 2. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 O~ka snežak, drama, 1998 22.00 Will in Grace, zadnji del nanizanke 22.30 Tretji kamen od sonca, 21. del nanizanke 23.00 Noro zaljubljena, 13. del nanizanke 23.30 Ekstra magazin, ponovitev 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 7.00 Pokemoni, risana serija 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 15.15 SQ Jam, ponovitev 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 V sedlu 21.30 Ekskluzivni magazin 22.30 Dunlop motocros magazin 23.00 Motor Show Report 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev Torek, 18. december SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Gulimišek, 8. oddaja 9.25 Radovedni Ta~ek: Jadro 9.40 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka, 29/39 10.05 Risanka 10.10 Moja enciklopedija živali 10.20 Dober ve~er, oddaja # 11.10 Naokoli po Nem~iji: Bonn in zahodni Harz 12.00 Komisar Rex, nanizanka, 10/15 13.00 Poro~ila 13.10 Koncert vokalno instrumentalnih del J. F. Zupana 13.35 Obzorja duha # 14.10 Gore in ljudje # 15.05 Videnje odrešenja, dokumentarna serija, 1/4 15.55 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor 16.30 Poro~ila # 16.45 Zlatko zakladko: Vol~ja ~ešnja 17.00 Risanka 17.10 Čarovnikova hiša, nadaljevanka, 2/12 17.50 Človek opica, poljudnoznanstvena serija, 5/6 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Titani, nadaljevanka, 13., zadnji del 20.50 Pogovor s slovenskimi škofi 22.00 Odmevi # 22.50 Moj veliki prijatelj, nemška drama 0.10 Človek opica, poljudnoznanstvena serija, 5/6, ponovitev SLOVENIJA 2 14.25 Videospotnice 15.00 Svetovni izzivi 15.30 Studio City 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 135. epizoda 17.00 Med prijatelji, nanizanka, 5/13 17.55 Petrovi prijatelji, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Novoletno praznovanje z Avseniki 21.05 Zbiralci perja, jugoslovanski film 22.25 Alica, evropski dokumentarni film: Sofija-Toulouse 22.50 Delirium Credens, slovenski kratki film 23.20 Čudovito življenje, japonski film 1.20 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.10 Dragon Ball, 30. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 9. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 44. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 186. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 56. dela 13.10 TV Dober dan, ponovitev 14. dela 14.05 Zakon v Los Angelesu, 160. del nanizanke 15.30 Oprah show: Pet vprašanj pred poroko, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 57. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 187. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 45. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Razbita družina, drama, 1995 22.30 Trije, 69. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 69. del nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.40 Ekstra magazin, ponovitev 8.55 FIFA GALA 2001, posnetek 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Mladeni~ v modrem, 158. del nanizanke 12.30 Obala ljubezni, 191. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 57. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 14. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 11. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 18. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Jesse, 1. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 3. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Močvirniki, akcijski film, 1986 22.10 Pa me ustreli!, 1. del nanizanke 22.40 Tretji kamen od sonca, 22. del nanizanke 23.10 Noro zaljubljena, 14. del nanizanke 23.40 Ekstra magazin, ponovitev 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 7.00 Pokemoni, risana serija 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 15.15 Ježek Show, ponovitev 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 Windsorski protokol, ameriški triler 1996 22.00 Naj N - nogometni studio 23.00 Automobille 23.15 Avtodrom 23.30 Kuharski dvoboj Sreda, 19. december SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Troj~ice, risana nanizanka, 10/13 9.25 Risanka 9.30 Grdi ra~ek Tine, risana nanizanka, 2/26 9.55 Zlatko Zakladko: Vol~ja ~ešnja 10.10 ~arovnikova hiša, nadaljevanka, 2/12 10.40 Lingo, tv igrica # 11.10 Človek opica, poljudnoznanstvena serija, 5/6 # 12.00 Titani, nadaljevanka, 13., zadnji del 13.00 Poro~ila # 13.10 Mala lažnivka, francoski film 14.50 Pogovor s slovenskimi škofi 15.55 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Avstralska kronika, poljudnoznanstvena serija, 7/12 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Mali glas, angleško-ameriški film 22.00 Odmevi # 22.55 Mariborska filharmonija - Antonin Dvorak: koncert 23.50 Avstralska kronika, pz. serija, 7/12, ponovitev SLOVENIJA 2 14.55 Videospotnice 15.30 Homo Turisticus 16.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 136. epizoda 17.00 Med prijatelji, nanizanka, 6/13 17.55 Milijoni takih kot mi, angleški film 19.30 Videospotnice 20.00 Novo Mesto: Košarka, Krka Telekom - Real (m), prenos 22.20 Umori, nanizanka, 36/45 23.05 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.10 Dragon Ball, 31. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 10. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 45. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 187. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 57. dela 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 161. del nanizanke 15.30 Oprah show: Kako zaceliti zlomljeno srce, oddaja 16.25 Prepovedana strast, 58. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 188. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 46. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 83 ur do zore, ameriška kriminalka, 1990 21.45 Newyorška policija, 16. del nanizanke 22.40 Trije, 11. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 70. del nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 192. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 58. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 15. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 12. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 19. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Jesse, 2. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 4. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Begunec, 16. del nanizanke 21.00 Na kraju zlo~ina, 16. del nanizanke 21.50 Pa me ustreli!, 2. del nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 23. del nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 15. del nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 7.00 Pokemoni, risana serija 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 11.00 Miss HIT 2002, posnetek finalnega izbora 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.45 Knjiga, oddaja o kulturi 15.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 Obljubljena dežela, ameriška drama, 1988 22.00 Sijaj 22.30 Razveselimo otroke, humanitarna prireditev 23.00 In pala~a ustvari mesto, dokumentarni film o Splitu 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89.8'>98,2°I04,3mhz Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro pripravlja in vodi: vladimir KAJZOVAR ^ Mercator ■m^: 02 / 77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 z vami bodo mesečni zmagovaici: Ans. TONETA RUSA Ans. POMLAD MLADI DOLENJCI Ans. BRATOV POUANŠEK Ans. PETRA FINKA IGOR IN ZLATI ZVOKI Ans. ROSA Ans. DINAMIKA NATALIJA KOLŠEK MARJAN ZGONC DOLORES DRAGO JOŠAR NUŠA DERENDA GAMSI KARIZMA PTUJSKIH 5 in gostje: Ans. DAN IN NOČ Ans. POETOVlO Ans. EKART KORADO + BRENDI HARMONIKARICE ZUPAN RUDI ŠANTL SESTRE BUDJA Ans. ROBERTA ZUPANA ALFI NIPIČ BRINA DAVOR BORNO ŠPELA LUKA in PEPI Parado vodita Danica Godec in Ljubo Huzjan Generalni poicroviteij: BELVi CÍTY ŠPORT — ZASTOPNiK ZA TEKSTiLNO ZNAMKO GIN TONIC! ČETRTEK, 13. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (se 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Miklavž pri Mariboru. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). PETEK, 14. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HORO-SKOIP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). SOBOTA, 15. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsi-edler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). NEDELJA, 16. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOl^ 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 17. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA ({port - Danilo Klajn{ek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormo-{ka kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koro{ki radio). TOREK, 18. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Za ljudi odprtih src. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koro{ki radio). SREDA, 19. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA (D. Lukman-Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). DEŽELE, KI OČARAJO ... LAOS No^vo leto drugaie Ničesar ni imel, da bi lahko dajal, Se imena ne. A ker je želel dajati, prejema, da lahko daje. (D. Mrak — Lu~) Laos je s Tajsko, Kitajsko, Vietnamom in Kambodžo vklenjen v srce Indokine. In v teh predprazni~nih ad-ventnih dneh, ko že z upanjem zremo v drugo, boljše leto, bi vam hotela predstaviti deželo, katere glavna zna~ilnost so z drobnimi vasicami posejani pragozdovi, skozi katere si brezslišno utira pot mogo~na reka Mekong. Trda oblast pa za razkazovanje svoje mo~i potrebuje svoje paradne državne simbole. A tako pa~ je, ~eprav se vsem obiskovalcem najbolj vtisne globoko v spomin, dušo in srce ~as katerega izmed številnih pisanih festivalov. Še posebej zanimivo in enigmati~no je pii mai lao, budisti~no novo leto. Ob tej priložnosti se vsa država za nekaj dni prepusti praznovanju, najbolj pestro pa je na tradicionalnem festivalu v severnem mestu Luang Prabang. V državi, ki pokriva 235 kvadratnih kilometrov, živi samo 4,9 milijona ljudi. Od teh je polovica etni~nih Lao, druga pa pripada 68 uradno registriranim etni~nim manjšinam, ~eprav so nekateri etnografi med plemeni, ki prebivajo raztresena po visokih gorah, glede na zgodovino, veroizpoved, obi~aje in obla~ila identificirali kar 119 ljudstev. Po stoletnih vojnah s Siamom, fran- o> m Jí vt □ a •i: i: coski kolonizaciji, krvavem ameriškem posredovanju v Indokini in po notranjih nemirih, ki so se leta 1975 kon~ali z revolucijo, je socialisti~no usmerjeni Laos izginil iz spomina zahodnih drž- av. Čeprav se zadnja leta povsem izolirana država vendarle odpira navzven, postopki za pridobitev dokaj dragih vizumov, obvezne dovolilnice za obisk nekaterih krajev, ob~asno nasilje nasprotnikov režima in pomanjkljiva infrastruktura k ob~utnemu pritoku turistov ne pripomorejo preve~. Hkrati pa so omejitve prej blagoslov kot prekletstvo, saj Laos zaradi te dolgoletne izolacije pred zahodnim vplivom ponuja najbolj neprimerljiv pogled v podobo jugovzhodne Azije. Ko boste pristajali, se vam bo pogled ujel v slikovite hribe, med katerimi se v globoki dolinah svetlikata reki Mekong in Khan. Pred vami se bo na njunem soto~ju zableš~alo 32 budisti~nih templjev starega Luang Prabanga in vsaj za trenutek boste pozabili na sumljiv ob~-utek o varnosti laoške letalske družbe s pretežno ruskimi in kitajskimi letali. Zgodovinsko in kulturno srce Luang Prabanga je slab kilometer dolg in pi~-lih 250 metrov širok polotok na soto~ju že omenjenih rek. Na tem malem prostoru, ki ga z lahkoto obhodite na popoldanskem sprehodu, stoji tako veliko število zgodovinsko pomembnih stavb, da so ga leta 1995 kon~no uvrstili na Unescov seznam svetovne kulturne dediš~ine in ga poimenovali "Najbolje ohranjeno mesto v jugovzhodni Aziji". A le enkrat na leto se mesto v trenutku prebudi iz sna. Sredi aprila, ko sonce iz astrološkega znaka rib stopi v znak ovna, se zgodi songkan — tridnevno slavje ob pri~akovanju novega leta. Songkan ali vodni festival na spiritualni ravni predstavlja pomemben prehod od starega k novemu duhu. V treh uradnih dneh praznovanja, ki se v praksi mnogokrat raztegnejo na štiri ali pet dni, stari duh odide in naredi prostor novemu. Templji so takrat še posebno bogato okrašeni, doma~ini si nadenejo najlepša tradicionalna obla~ila in na vsakem koraku se dogajajo skrivnostni, z budizmom povezani obredi ali pa zgolj vesele, bu~ne zabave. Prvi dan festivala doma~ini ostanejo doma in dodobra o~istijo svojo hišo, potem se mnogi izmed njih, oble~eni v tradicionalna obla~ila, sprehodijo po glavni ulici. Drugi dan festivala je po tradiciji dan po~itka, ki pa se v popoldanskih ~asu prelevi v dve uri trajajo~o parado z basi, bobni ... Po bu~nem popoldnevu se z mrakom spusti nad mesto popolnoma druga~no vzdušje: iz skrivnostno osvetljenih templjev odmevajo globoki glasovi v molitve zatopljenih menihov. Kot bi odrezal, se po tretjem dnevu Luang Prabang vrne v sen. In ne bo se prebudil do naslednjega aprila. Morda le za hip ob najve~jem hrupu in gne~i, ki v mestu vsak dan nastaneta v zgodnjem popoldnevu, ko ob koncu pouka glavno ulico preplavijo modro — bele uniforme razposajenih šolarjev. In morda se v prvih pomladnih dneh napotite tja ... Nagradno turistično vprašanje Decembra bodo na Ptujskem potekale številne božično-novoletne prireditve. V soboto, 15. decembra, ob 18. uri kulturno društvo iz Vidma pripravlja boži~no-novoletni koncert vseh svojih sekcij z naslovom Ko pride polno~, 16. decembra bo v refektoriju minorit-skega samostana Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega pripravilo Advent-ni ve~er, v OŠ Destrnik bo dobrodelni boži~no-novoletni koncert 20. decembra, tega dne bo novoletni koncert tudi v ptujski glasbeni šoli. Boži~no-novoletna koncerta bosta 21. decembra v baro~nem dvorcu Dornava in v cerkvi sv. Martina na Hajdini. Zbor sv. Viktorina vabi na boži~ni koncert v re-fektorij minoritske cerkve 25. decem- bra, v organizaciji Radio-Tednika pa bo 26. decembra potekala tradicionalna Orfej~kova parada, ki bo letos prvi~ v dvorani v Gorišnici, naslednji dan, 27. decembra, ob 17. uri pa v isti dvorani boži~no-novoletna prireditev Za male in velike. V farni cerkvi na Polenšaku bo 27. decembra imel koncert pihalni orkester Dornava z gosti, ki vabi na koncert tudi 28. decembra, ko bo nastopil v vaški dvorani Dornava. V cerkvi sv. Marka v Markovcih bo boži~no-novoletni koncert 29. decembra. Javni silvestrovanji pa pripravljajo - po sedaj znanih podatkih - v Markovcih in na Ptuju; tu bo v živo igral ansambel Mi-treji, vstop v novo leto pa bo oznanil tudi ognjemet. Mednarodni dan prostovoljcev je peti december, je pravilno odgovorila Rozi- Apartmajsko naselje ptujskih Term je bilo letos dobro zasedeno - nočitev bo okrog 43 tisoč. Foto: Črtomir Goznik NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kako bodo letos silvestrovali v Termah Ptuj? Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: ka Vrhovšek iz Nove vasi 34 pri Ptuju in bo prejela nagrado. Čestitamo! Na silvestrovanje oziroma prihod novega leta se v teh dneh že pospešeno pripravljajo tudi gostinci. Zelo izvirno bodo vstop v novo leto 2002 do~akali gostje ptujskih Term, kjer so letos dobro gospodarili in pri~akujejo trikrat višji dobi~ek kot lansko leto, v no~-itvenem delu pa bodo zabeležili okrog 43 tiso~ no~itev (prvi~ so številko 40 tiso~ presegli lansko leto). Vprašujemo, kako bodo letos silvestrovali v Termah Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je kopanje za dve osebi s kosilom. Odgovore pri~akujemo v uredništvu Tednika, Rai~eva ulica 6, do 21. decembra. POGLEJ IN m: DUNAJ 7.990 SIT dec., 1 dan, bus, plaža eden - potujeta dva ČATEŽ - vikend paket F 14.990 SIT 3.1.-10.2., 4* hotel, 2D, POL PRAGA, novo leto 29.900 SIT 29.12.. bus, 5D, NZ UMAG, Sončkov klub 39.990 SIT novo leto, 3* Sipar, 3D, POL RIM, novo leto 55.900 SIT 29.12., 3* hotel, bus, 5D, POL TUNIZUA. Djerba 62.950 SIT 14.12., 3* hotel Gaiden Park, 7D, POL KUBA, Varadero 189.960 SIT 17.12., 3* Palma Real, 7D,AI SONČEK PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK,02/33 00 915 LJUBIJANA, 01/234 21 55 CEUE, 03/425 46 40 www.sonchek.com POmVAUW CBVIER ZANIMIVOSTI, NASVETI PTUJ / USTANOVILI DIJAŠKO SEKCIJO KLUBA PTUJSKIH STUDENTOV Za kvalitetnelšo izrabo prostega ~asa dijakov Dijaška sekcija kluba ptujskih študentov je bila ustanovljena na pobudo upravnega odbora KPŠ, ki so v svoje aktivnosti želeli vklju~iti tudi dijake. Ustanovni zbor sekcije z volitvami je bil 5. oktobra, za predsednika sekcije pa so izvolili Miha Sen~arja, dijaka 3. letnika ptujske gimnazije, ki je tudi predsednik šolske dijaške skupnosti gimnazije in v prostem ~asu odli~en golfist. S svojim delom želijo v dijaški sekciji predvsem poživiti življenje v mestu, je povedal Miha, predvsem pa nekaj ponuditi dijakom, zlasti še na kulturnem, športnem in drugih podro~jih, da bi se tudi srednješolci aktivno vklju~ili v razvoj mesta, mestno dogajanje in da bi dijakom omogo~ili kvalitetnejše preživljanje prostega ~asa. Dela so že pri~eli, prvo zabavo so pripravili za no~ ~arovnic v klubu Marakuja. Uspelo jim je: na kulturni na~in se je zabavalo ve~ kot dvesto mladih. V tem mesecu dajejo posebni poudarek likovnemu in literarnemu ustvarjanju; svoje izdelke bodo razstavili v steklarski delavnici. Ob prvem decembru - svetovnem dnevu boja proti aidsu so pripravili okroglo mizo. Poskrbeli bodo tudi za prazni~ne in po~itniške aktivnosti, pri tem bodo uporabljali tudi prostore ptujskega centra interesnih dejavnosti. Februarja pa bodo aktivni udeleženci tradicionalnega ptujskega pustnega dogajanja. Želijo si na-mre~, da bi od njihovega dela imelo nekaj tudi mesto. Ob vsej pestrosti aktivnosti, ki jo na~rtujejo, pa jim je, kot poudarja Miha Sen~ar, na prvem mestu u~enje. Dijaška sekcija, ki ima trenutno okrog 200 ~lanov, v glavnem gimnazijcev, želi za svoje delovanje pridobiti tudi druge ptujske srednješolce. V teh dneh poteka intenzivno vklju~evanje. Ker ~lanarine niso dolo~ili, jim s sredstvi pomaga Klub ptujskih študentov. Pri ve~jih projektih bodo iskali sponzorje, trudili pa se bodo, da bi jih izpeljali ~imbolj var~-no. Posamezne projekte oziroma delavnice bodo vodili sami, brez mentorjev od zunaj, oziroma s pomo~jo študentskega kluba. Vajeti bodo v posameznih delavnicah prevzeli tisti, ki neko stvar bolj obvladajo kot drugi. V veliko pomo~ jim je tudi ra~unalnik, ki jim ga je podarilo podjetje Multimedia. Prve aktivnosti dijaške sekcije Miha Senear, predsednik dijaške sekcije kluba ptujskih študentov. Foto: Črtomir Goznik so pokazale, da je med mladimi veliko zanimanja za kvalitetnejše in bolj zdravo preživljanje prostega ~asa, le priložnost jim je potrebno dati. MG Družba za časopisno in radysko dejavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6,2250 Ptuj, tel.: 0g/74»34-10, poítirňáBISliiTRSřa PREJELI SMO Odgovor na pojasnila in razmišljanja ... (Tednik, četrtek, 22. 11.2001) Dragi kolega, Boštjan Kolari~. Vsekakor nas zelo veseli, da si se odzval na naš ~lanek ob ~etrtem kongresu Mladega foruma ZLSD Ptuj. Pa vendar si nas obtožil, da govorimo neresnico in iš~emo odgovorne osebe za nastale probleme v ob~ini Ptuj. Zaradi tvoje nevednosti ti bom še enkrat pojasnil, da ne širimo neresnice, ampak izražamo svoje mnenje in navsezadnje navajamo dejstva. Popolnoma se pa strinjam s teboj, ko praviš, da iš~emo odgovorne osebe. Ja, prišel bo dan, ko bo oblast na Ptuju enkrat morala za~eti sprejemati odgovornost, ki si jo je naložila ob izvolitvi, in ne venomer kazati s prstom na druge. Navsezadnje ima neko politi~no mo~ in zaupanje volivcev, teh pa, kot vsi vemo, do sedaj ni mogla zadovoljiti. V svojem ~lanku navajaš tudi, da tisti, ki sodi, ne sme biti politi~no motiviran. Pa vendar si v njem ti tisti, ki si sodil o delovanju Mladega foruma. Navsezadnje si tudi ti zelo politi~-no motiviran, saj si aktiven ~lan socialdemokratske Mladine in stranke SDS. Predlagam ti, da pogledaš malo okrog sebe, oceniš položaj mladih na Ptuju, se sprehodiš ob Ptujskem jezeru, razmisliš malo o prihodnosti Ptuja, in ne sprejemaš vse tako, kot ti to prikažejo drugi. Kot naslednje si navedel, da je pristojne in odgovorne za ureditev ekološke sprejemljivosti Ptujskega jezera potrebno iskati na naslovu Dravskih elektrarn. Zelo je žalostno, da najprej nas obtožiš, da iš~emo krivce kar vsepovsod, sedaj si pa ti kar tako predal odgovornost drugim. Tudi mi vemo, da je o~iš~enje Ptujskega jezera daljnoro~ni projekt, za katerega bo potrebno vložiti mnogo truda in energije. Zavedamo se, da že potekajo pogajanja z Dravskimi elektrarnami in da je veliko odvisno od naše države. Ampak verjetno ne bomo vsi Ptuj~ani in Ptuj~anke sedaj klicali na upravo Dravskih elektrarn. To lahko mirne volje pri~akujemo od vodilnih in odgovornih politi~nih struktur na mestni ob~ini Ptuj. Potreben je samo prvi korak, tudi Mladi forum ZLSD Ptuj je pripravljen pomagati pri o~iš~enju oziroma ~imprejšnjem reševanju tega problema. Zanima te tudi, kakšna je naša ideja delovanja. Mladi forum ZLSD je politi~ni podmladek ZLSD. Naši ideali so predvsem odpreti prostor za strpnost in solidarnost, nau~iti se sprejemati druga~nost, graditi na znanju, vlagati v socialo, kar je na Ptuju zelo pomembno, predvsem pa je cilj lokalnega odbora narediti nekaj za mlade, izkoristiti turisti~ni potencial našega pre~-udovitega mesta Ptuj, o~istiti Ptujsko jezero, povzdigniti nivo sociale, kar z graditvijo oziroma obnavljanjem fasad cerkva ni mogo~e, ter navsezadnje združiti mlade z istimi ideali in pogledom na prihodnost, jih vzpodbuditi, da se vklju~ujejo v javne razprave in projekte, saj le tako pridejo do nekega znanja in kriti~nega mišljenja. To je sedaj napisano v strnjeni obliki. Ve~ o tem si lahko ogledaš na naši spletni strani ( http://mf.ptuj.org ) ali se celo osebno oglasiš. Naj še pojasnim, da Mladi forum ZLSD ni proti NATU, ampak je proti ~lanstvu Slovenije v njem. Tako mala država, kot je Slovenija, si ne more privoš~iti tolikšnega finan~nega izdatka, ki bi ga morala nameniti za NATO. Prav tako je nesmiselno graditi neko obrambo, ko pa bomo v Evropski uniji v manj kot štirih letih. In v primeru napada na Slovenijo je napadena tudi Evropa. Torej je dolžnost NATA potemtakem braniti Evropo. Tako bo Slovenija kot ~lanica Evropske unije, zaš~itena, ne glede na svoje ~lanstvo v NATU. Zakaj bi se torej vklju~evali v takšno organizacijo, ko pa je partnerstvo z njo ~isto dovolj? Najprej poskrbimo za prebivalstvo Slovenije na tak na~in, da jim nudimo boljše življenje, višji nivo sociale in ne skušajmo za vsako ceno in brez premisleka vstopati v takšne organizacije. Za konec bi še rad poudaril, da se Mladi forum ZLSD financira povsem legalno. Iz vsega, kar je bilo predstavljeno v medijih, je razvidno, da ni bilo nobene metode bypassa in da je vse potekalo po pravilih Ministrstva za informacijsko družbo. Tvoja obtožba, da širimo neresnice, se zdaj nanaša na tebe, saj si ti tisti, ki si tukaj podal veliko neresnic in nepotrjenih podatkov. Dejstvo je namre~, da so Mladi forum Kristal~ki po statutu društvo in se imenujejo društvo Mladi forum Kristal~ki. Zato imajo vsekakor pravico, da se prijavijo na razpis Ministrstva za informacijsko družbo. Navajaš tudi, da so že dobili 130 tiso~ SIT, to pa sploh ne drži. Odobrenih je bilo 180 tiso~ SIT, denarja pa Kristal~ki še niso dobili. Za informacijo: ta denar bo porabljen za pomo~ u~encem, ki so v šoli slabši, in tudi tistim, ki si ne morejo privoš~it šolskih potrebš~in. Kristal~ki se bodo povezali z lokalnim klubom študentov in skupaj bodo izpeljali ta projekt. Po mojem mnenju ta denar ni namenjen samo temu društvu in bo vsekakor dobro porabljen. Predlagam ti, da vseeno še enkrat preveriš vsa dejstva, ki jih navajaš v ~lanku. Torej, drage Ptuj~anke in Ptuj~ani, priznajmo si: na Ptuju bo potrebno sprejeti nekatere spremembe, ne smemo kar takole obtoževati mlade za njihovo razgrajanje, pijan~evanje in povzro~anje vandalizma. Problem je potrebno preu~iti v malo širšem krogu. Vsekakor mladi nimajo samo slabih lastnosti. Navsezadnje res velja pregovor, da na mladih svet stoji. Dajmo jim priložnost. Veliko je pozitivnih stvari oziroma lastnosti, ki jih posedujejo mladi. Poiš~imo jim prostor, kamor bodo lahko zahajali kadarkoli in tudi ob petkih ve~er, kjer bodo lahko izkoristili svojo nadarjenost in kjer bo njihov prosti ~as prišel do izraza. Veliko jih je, ki radi rišejo, pišejo pesmi, se ukvarjajo z organizacijo projektov itd. Vse, kar jim pa danes nudi Ptuj, je kopica neurejenih lokalov in diskotek in menim, da le-te niso najboljši prostor za izražanje njihovih talentov. Predsednik Mladega foruma ZLSD Ptuj Dejan LEVANIC RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Ra~unalni{ke novice V nekem poročilu raziskovalnega podjetja Nielsen je zanimiv podatek o tem, da ve~ina ljudi pogosteje surfa po internetu v službi kot doma. Povedano bolj konkretno: mnogo ljudi surfa doma pol manj kot v službi. Razlogov za tako obnašanje je več. Službeni internet je običajno brezplačen. Omogoča tudi večjo hitrost surfanja. Podjetja večinoma uporabljajo hitre povezave do interneta, ki nudijo udobnejše surfanje od standardnih analognih in ISDN modemov. Zelo pomemben element tako intenzivne uporabe interneta v službi pa je tudi dolgočasje. Marsikomu je v službi preprosto dolgčas, v takih trenutkih pa se lahko internet izkaže kot čudovito mašilo časa. *** Organizatorji zimskih olimpijskih iger v Salt Lake Cityju so zapravili 300 milijonov dolarjev za posebej varen informacijski sistem, ki naj bi vzdržal napade hekerjev. Sistem bo izvajal statistične obdelave rezultatov in jih pripravljal v obliki, primerni za medije. Mnogi informatiki se že zdaj držijo za glavo ob izredni zapletenosti informacijskega sistema, ki bo tekel v ozadju olimpijskih iger. Še posebej impresivni so varnostni ukrepi, ki se izvajajo na vseh nivojih sistema, uporablja pa se celoten arzenal programskih in strojnih zaščitnih orodij. Olimpijske igre v Sydneyju so si nekateri informatiki zapomnili po kar precejšnjem številu poskusov hekerskih vdorov v informacijske sisteme. Varnost pa je letos še pomembnejša, kajne? *** Spletni iskalnik/portal Google je nek premeteni heker izkoristil kot odskočno desko za napade na večje število spletnih strežnikov. Google je v tem primeru služil kot iskalnik šibkih točk spletnih strežnikov. Mnoga podjetja imajo javno dostopne spletne strani, ki včasih omogočajo dostop do administracije spletnega strežnika. Manj vešči administratorji se pogosto zanašajo na lažni občutek varnosti, pri tem pa ne upoštevajo orodja, ki ga za preiskovanje spleta uporabljajo nekateri spletni iskalniki. Ti. pajki avtomatsko skenirajo spletne naslove in v bazo iskalnika pogosto posredujejo sicer zasebne spletne naslove. Dovolj zvit heker lahko s pravimi iskalnimi gesli odkrije zaupne in občutljive podatke ali celo pridobi dostop do različnih strežnikov. *** Združitev proizvodnje flash pomnilnika je AMD in Fujitsu pripeljala do slabših rezultatov od pričakovanih. Tako AMD že zapira Fujitsuje-vo tovarno v ameriškem Oregonu. Razmere na trgu flash pomnilnika so precej resne. AMD je najprej nameraval odpustiti polovico delavce in zmanjšati proizvodnjo, po zadnjih podatkih pa bodo na cesto odšli prav vsi, tovarna pa ne bo več delovala. *** NEC zopet povzroča navdušenje med pripadniki močnejšega spola, ki se kar ne morejo upreti novosti, zelooo velikemu plazma televizorju. Diagonala 155 cm pove več kot dovolj o ustreznih dimenzijah te zveri, ki pa se ponaša s ceno 18.000 britanskih funtov. Slovensko ceno si izračunajte sami, vendar le, če niste srčni bolnik. Kakorkoli že, za ta denar dobimo zelo veliko. Izredna slika, priklop do petih naprav, slika v sliki, možnost prikaza slike iz računalnika in ohišje iz magnezijevega oksida. Funkcij je malo morje, vseh na tem mestu ne bomo opisovali, kaj več o televizorju pa na spletnem naslovu www.plasmasync.com *** Nizozemski strokovnjak za računalniško varnost Job de Haas je objavil precej udarno novico, v kateri omenja možnost sestave takšnega SMS sporočila, ki lahko na prejemnikovem mobilnku povzroči takojšen izklop aparata. Omenjeno je demonstriral pred javnostjo. Z računalnika je poslal SMS sporočilo na mobilnik in ta je takoj po prejemu sporočila prenehal delovati. Med aparati, ki so zaradi hrošča lahko podvrženi takšnim neželenim dogodkom, so poleg drugih tudi nekateri popularni mobilniki finske Nokie, npr. modeli 6210, 3310 in 3330. Nesrečnežu po prejemu takšnega sporočila ne preostane drugega, kot da iz aparata izvleče SIM kartico in jo uporablja na drugem aparatu. Zaenkrat so "ubijalsko" sporočilo preizkusili na omejenem številu aparatov, zato še ni povsem natančno znan obseg mobilnikov, ki so potencialno ogroženi. *** AOL Time Warner pričakuje, da bo AOL izkoristil pravico odkupa lastnih delnic, ki jih je AOL Europe prodal Bertelsmannu. Slednja sta se letos dogovorila o nekakšnem "posojilu". Bertelsmann je pred časom v veliki meri financiral izgradnjo in zagon AOL Europe ter s tem postal pomemben delničar. AOL ima prednostno pravico nakupa v primeru prodaje Bertelsmannovega deleža, in kot kaže, je prišel trenutek. Matični AOL se želi z nakupom lastnih delnic evropske podružnice izogniti možnosti prevzema s strani konkurence. *** Podjetniška skupina Gambit trade je v tekočem letu velik del svojega poslovanja preselila na splet in z njegovo uporabo svojo ponudbo in storitve približala svojim ključnim partnerjem in širši javnosti. V skupini so zadovoljni z dosedanjimi rezultati. Zato so se odločili, da v letu 2002 še razširijo obseg sredstev, namenjenih promociji na spletu. V prvih dneh decembra so s podjetjem Iprom, lastnikom oglaševalskega omrežja Central Iprom, sklenili enoletno pogodbo in zakupili 250.000 klikov - preusmeritev obiskovalcev na njihove spletne strani. Skupina, ki je lastnik kar nekaj zanimivih spletnih točk (na www.menea.si deluje njihov center za pospeševanje e-trgovanja, www.enaa.com je trgovina za modre nakupe računalniške opreme, na www.vsezastonj.com je na voljo brezplačna programska oprema, na www.gambit.si pa raste pravi portal za vse, ki želijo spremljati razvoj informacijske tehnologije), si je na ta način zagotovila stalno prisotnost na več kot 200 kakovostnih slovenskih spletnih straneh, ki delujejo v okviru omrežja Central Iprom. Aljoša Domijan, predstavnik skupine Gambit trade je ob tem povedal, da so si z nakupom 250.000 klikov zagotovili tudi dodatnih 15 do 20 odstotkov obiskov, vsaj 50% novih obiskovalcev in 22 do 27 milijonov prikazov njihovih reklamnih sporočil na zaslonih obiskovalcev. Take ponudbe pa ne moreš spregledati. Simon Cetin, predstavnik Iprom, d.o.o., je dodal, da bo skupina Gambit trade na ta način s spletnimi oglasi dosegla vsaj 85% celotne slovenske populacije na spletu in pri tem ohranila nadzor nad porabo sredstev, saj gre za sistem v svetu vse bolj uveljavljenega oglaševanja, plačanega po učinku. Številke so res visoke, toda ne pozabimo, da gre za internet, tako da je vrednost celotnega projekta primerljiva z manjšo oglaševalsko akcijo na klasičen način, pričakovani učinki pa seveda precej večji, in kar je najpomembnejše, tudi natančno merljivi. > (J C 'iT !l C 10 C 'íá Kuharski nasveti Majhnj prigrizek] Z majhnim drobnim prigrizkom lahko začnemo slavnostno kosilo ali ve~erjo, lahko pa je tudi ena izmed idej, kako pričakati novo leto, ki se hitro približuje. Za uvodne jedi si velikokrat lahko pripravimo številne majhne prigrizke, ki so dobrodošli ob kozarcu dobrega vina ali z njimi potešimo uvodno lakoto, lahko pa so tudi popolnoma samostojna jed. Med majhne prigrizke spadajo različno obloženi majhni kruhki, ki jih imenujemo kanapeji in so ob slavnostnih dneh še posebej skrbno obloženi, na primer s kaviarjem, prekajenim lososom, lahko tudi s prekajeno postrvjo, pršutom, za ljubitelje zelenjave jih lahko obložimo tudi z olivami, artičokami, primerna obloga so tudi kvalitetni sir, siri, ki zorijo s plemenito plesnijo, ali poljubni namazi, ki jih pripravimo kar sami. Med majhne prigrizke spada tudi slano pecivo, ki ga prav tako lahko po peki polnimo s prej omenjenimi sestavinami ali ga oblikujemo tako, da v sami sestavi že vsebuje eno izmed naštetih sestavin. Slano pecivo lahko pripravimo iz listnatega testa, kvašenega ali iz mešanice krhkega testa in kvašenega testa. Ne glede na to, iz katere skupine testa pripravljamo slano pecivo, je vedno pomembno, da ga razvaljamo ne preveč na tanko, po vrhu premažemo z mešanico rumenjakov in mleka in po vrhu potresemo z grobo soljo, kumino, parmezanom, sesekljano slanino in podobnimi sestavinami. Seveda pazimo, da slano pecivo ni preslano, sploh če ga ponudimo pred začetkom kosila ali večerje, saj ne bomo zaznali milih in nežnih okusov drugih jedi. Drobne prigrizke si lahko pripravimo tudi iz paljenega ali kuhanega testa. To testo lahko samo domiselno nabrizgamo na pomaščen pekač in dobimo po peki zanimive oblike, po vrhu pa prav tako potresemo s slanimi začimbami. Lahko pa pečeno testo prerežemo na polovico in posamezne košarice napolnimo z poljubnimi sestavinami: s francosko, rusko ali drugo poljubno solato, tudi s poljubnimi namazi iz skute ali s kislo zelenjavo. Tako pripravljen prigrizke ponudimo kot samostojne jedi. Ljubitelji sira bi bili najbolj veseli, če jim za manjši prigrizek ponudimo sirove plošče, kjer naj bo vsaj 4 do 5 različnih vrst sira, in zraven ponudimo sezonsko sadje. Če boste ravno ob sirovi plošči pričakali novo leto, naj na plošči poleg sirov ne manjkajo jagode, grozdje, koščki svežega ananasa in poljubno sveže sadje, ki ga te dni lahko dobimo. Ravno sirove in seveda tudi mesne plošče so lahko prava paša za oči, pa še prej si lahko vse pripravite, tako da je praznovanje res praznovanje. Kanapeje si pripravimo tako, da kruh narežemo na tanke rezine. Iz rezin narežemo poljubne oblike, kot so trikotniki, kvadrati ali z manjšim kozarcem izrežemo kroge. Nato kruh po potrebi rahlo osušimo, lahko ga tudi opečemo v pečici. Opečeni kruh narahlo premažemo z maslom ali drugim poljubnim namazom in obložimo. Med najbolj cenjene kruhke so- - zelenjavne jedi - mesne jedi <3^ - priloge in prikuhe - enolončnice in goste juhe kisle juhe , jedi iz kaš - sladice ^ - - konzerviranje Več informacij lahko dobite pri avtoriih: tel.: 02/758-41-51 ali E-mail: nada.pignar@guest.arnes.si v .»tt^ a Naročam_izvod(ov) knjige NAROCILNICA sodobne domače IEDU cena izvoda 3.89O SIT + poštnina Ime, priimek: Naslov:_ Kraj/ poštna št.: Tel. št.:_ Datum:_ Podpis: Izpolnjeno naročilnico izrežite in pošljite na naslov: Radio-TEDNIK, Raičeva 6, p.p. 95,2250 Piuj. Knjigo lahko kupite tudi v tajništvu Radio-Tednika (brez poštnine). dijo kruhki, obloženi s kaviarjem. Še posebej vabljive kruhke, obložene s kaviarjem, dobimo, če uporabimo vsaj dve barvi kaviarja, na primer črni in rdeči kaviar. Po vrhu okrasimo še z vejico kodrastega peteršilja in ponudimo. Če imamo goste, ki kaviarja ne obožujejo, pripravite še nekaj kruhkov, ki jih obložite s prekajenim lososom ali prekajeno postrvjo, lahko pa tudi z rezino pršuta in okrasite z olivo. Med majhne prigrizke spadajo tudi koktajli, predvsem zelenjavni in mesni, ki jih prav tako ponudimo kot uvodno jed v svečanem jedilniku, lahko pa so tudi samostojne jedi. Med mesnimi so posebej cenjeni škam-pov koktajl, koktajl iz morskih sadežev, perutninski in drugi. Svoj čar daje katajlom tudi poseben kozarec, v katerih jih ponudimo. Škampov koktajl pripravimo tako, da repke škam- pov skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali krhelj limone, cel poper in lovor. Kuhane odce-dimo in ohladimo. Po želji jim dodamo malo na kocke narezane kisle kumare in prilijemo navadni jogurt ali dodamo ma-jonezno omako. Kozarec obložimo z listi sveže solate, vanj vsipamo pripravljene škampe, po vrhu pokapljamo z limonin sokom, dekoriramo in ponudimo. Kot majhni prigrizek pa si lahko pripravimo tudi polnjene artičoke. Kot podstavek lahko za majhne prigrizke uporabimo tudi trdo kuhano jajce, tako da ga prerežemo na polovico, rahlo odrežemo dno, da stabilno stoji, in nato izdolbemo rumenjak. Rumenjak uporabimo pri nadevu ali ga uporabimo kot dekoracijo. V jajčno polovičko lahko prav tako nadevamo poljubne solate, kisle gobice ali pripravimo namaze iz skute. Kot dekoracijo pa lahko pri na-devanih jajcih uporabite tudi prej omenjeni kaviar in dobite prav tako svečane jedi. Nada Pignar, profesorica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 360. NAD. Dujevno z^d/avje uJ/ok h J jnJadustni^^^uv 72. nadaljevanje Programi za boljši psihosocialni razvoj in varovanje duševnega zdravja otrok - 3. nad. Mednarodna priporočila poudarjajo, da morajo nacionalni in regionalni načrti za varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter njihovih družin zagotoviti: - sistem varstva in obravnave, ki je dosegljiv za družine iz vseh socialnih in ekonomskih okolij, službe in programe, ki najmanj moteče posegajo v normalne odnose otroka z njegovim okoljem ter imajo največ možnosti, da pomagajo otroku in mladostniku obvladovati normalne razvojne naloge; - dosegljivost mentalnohi-gienskih in podobnih služb naj omogoči zagotavljanje normalnega razvoja in preprečevanje motenj; to vključuje programe podpore družini, materi in otroku v pediatričnih ustanovah, pediatrično skrb za psihosocialni razvoj otroka, kakovostno predšolsko vzgojo, zlasti pa programe v skupnosti, ki spodbujajo zdrav razvoj in zmanjšujejo tveganje glede psihosocialnih motenj; - vključevanje vrste stro- kovnjakov (otroških psihiatrov, kliničnih psihologov, psihologov, socialnih delavcev, pedagogov, medicinskih sester in drugih), ki imajo ustrezno izobrazbo, v preventivno delo, v zgodnje intervencije in terapevtske obravnave. Pri zaščiti duševnega zdravja je najpomembnejše načrtovati programe in službe, zasidrane v skupnosti, ki ne-diskrimitivno skrbijo za vse otroke, mladostnike in njihove družine. V programu varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov si delijo odgovornost mentalnohigien-ski delavci, vlada, institucije za otroke in druga okolja, v katerih poteka otrokovo življenje. Vse več poudarka pri varovanju duševnega zdravja je na preventivnih programih in na programih promocije duševnega zdravja. Naslednjič pa še nekaj o usmeritvah in priporočilih za varovanje duševnega zdravja otrok. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Vrt v pozni jesenski sivini Narava in vrt sta že odeta v jesensko sivino, vrtno rastlinje pa je v stanju zimskega počitka. Občasno lepo in suho poznojesensko vreme, ko še posije kakšen sončen žarek, vrtnarju dopušča, da pred močnejšo zmrzaljo ali obilnim sneženjem opravi kakšno vrtno opravilo. V SADNEM VRTU redkeje prihaja do potrebe po presajanju starejšega sadnega drevesa. Presaditev na drugo rastišče opravimo le izjemoma, če za obstoječo sadno vrsto ali sorto ni nadomestitve z mlado sadiko. Starejše sadno drevo ali okrasna drevnina ob presaditvi doživi tolikšen stres in porabi toliko časa, da se ponovno obraste in prične roditi, da ga mlada sadika časovno prehiti. Starejše drevo presadimo v času zimskega mirovanja, najboljše v zimskih mesecih od decembra do februarja, tudi ko zemlja zmrzuje. Uspešnost presaditve drevesa je v čim večji mogoči ohranitvi korenin in čvrstosti koreninske grude. V ta namen skopljemo 50 cm globok jarek v tolikšni oddaljenosti od debla, da pri izkopu le zasledimo vršičke obodnih koreninic. Koreninska gruda je pri drevesih na šibko rastočih podlagah majhna in lažje prenosljiva že pri srednje veliki košari, drevesa na močno rastoči podlagi semenjaka pa lahko dosežejo tolikšno velikost koreninske grude, da so prenosljiva le z gradbenim strojem. Zemlja se pri premikanju ne sme sesuti od korenin. Koreninsko grudo z rahlo zemljo povežemo z žičnim pletivom ali jutovino, premik pa opravimo lahko tudi v zmrzlem stanju. Glede količini poškodovanih korenin se ravnamo pri krajšanju ogrodnih vej in krčenju obsega drevesne krošnje, da ostane drevesno ravnotežje med koreninami in nadzemnimi organi. Jama za presaditev naj bo toliko prostorna, da na dno in obrobje koreninske grude lahko namestimo obilo preperele kom-postovke in dobre vrtne zemlje, kamor se bodo vraščale korenine. Poškodovane korenine prikrajšamo do zdravega dela z gladko rez-jo, ki pa jih je priporočljivo razkužiti z 2% raztopino modre galice. V OKRASNEM VRTU, ne glede na vremenske razmere, redno pregledujemo stanje okrasnih drevnin in trajnic, zavarovanih na prostem pred poškodbami, ki jih prinašajo zimske vremenske razmere. Nameščamo in popravljamo varovala ali opore, ki jih je poškodoval veter ali sneg, in odstranimo od vetra nanešeno listje, da bo okrasno rastlinje zavarovano, vrt pa obdržal urejen videz. Pod podstavke občutljivejših lončnic, nameščenih v zavetišču na hladnem betonu, položimo deske, stiroporne plošče, tekstilne odpadke ali podobne materiale, da se jim ne "prehladijo" korenine, najobčutljivejši organ vsake rastline. Prehlad korenin je često vzrok odmiranja okrasnih rastlin ob prezimitvi na prehladnem betonu. Lončnice in v zimovniku hranjene okrasne rastline v času mirovanja zalivamo le toliko, da se ne izsuši koreninska gruda, s postano vodo, ogreto na sobno toploto. Porumeneli, oveneli in suhi listi so znak motenj v rastlini zaradi neustrezne zračne vlage, svetlobe in toplote v prostoru ter pomanjkljive oskrbe z vodo in hranili. Sproti pobiramo in odstranjujemo poškodovane liste in ukrepamo z odpravo vzrokov za njihove poškodbe. Pegasto in plesnivo listje je znak okužbe z rastlinskimi boleznimi, dobro pa so vidne poškodbe, ki jih povzročajo škodljivci, kot so listne uši, tripsi ali kaparji. Rastline zavarujemo pred njimi z ustreznimi pripravki in zaščitnimi sredstvi. V ZELENJAVNEM VRTU pobiramo poznojesenske pridelke vrtnin: motovilec, špinačo, ohrovt in brstični ohrovt. Pobiramo jih tedaj, ko niso v zmrzlem stanju, sicer se poškodujejo in niso uporabni. Tudi izkop korenčka, ki se v tem času še najbolje drži na gredici, opravimo, ko zemlja ni zmrzla. Dokler ne zapade sneg in zemlja ne zmrzuje, opravimo globoko jesensko kop ali praho vrtnih gredic. Če gnojimo s hlevskim gnojem, zelenim podorom ali še ne povsem preperelim kompostom, gnojila zakopljemo, po vrhu neporavnane brazde pa po potrebi potrosimo apnene pripravke za razkisanje tal in počasi topna rudninska gnojila, ki se bodo ob zimskih padavinah počasi izpirala v tla. Leseno kolje in opore, ki so nam med letom služili pri pridelovanju fižola, paradižnika in drugih vrtnin ali okrasnih rastlin, poberemo, izločimo neuporabne, po potrebi ošilimo, da zaustavimo trohnenje, in tesno zvežemo v butare ter shranimo v zračen in suh prostor, kot so vrtne utice ali ostrešnice za vrtno orodje. Če jih hranimo na prostem, naj ne bodo položeni po tleh, temveč z navzgor obrnjeno konico zloženi v piramido. Izpustimo vodo iz vodovodnih naprav, ki so nam med letom služile za namakanje, in škropilnih naprav, cevi in črpalke prezračimo, pipe pa pustimo odprte, da voda in vlaga v njih ne bi zamrznili. Voda se ob zmrzovanju razširi za enajstino, pri tem pa ni tako trdnega materiala, ki bi vzdržal ta pritisk. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenike, od 17. do 19. decembra, zaradi cveta 20. decembra, zaradi lista 13., 22. in 23. decembra ter zaradi plodov od 15. do 17. decembra. Miran Glušič, ing. agr. KRVODAJALCI 20. november - Milan Grešnik, Hardek 20; Boris Mesarec, Senešci 20; Jože Potočnik, Lušečka vas 33; Maks Petrovič, Zg. Pristava 25/a; Ana Glogovčan, Mestni Vrh 28; Janez Krajnc, Zagorci 9; Roman Fridauer, Kvedrova 5; Zdravka Kermat, Strnišče 22; Jože Kokot, Mezgovci 61/b; Franc Paj, Pongrce 4; Franc Lah, Spuhlja 46; Zdenka Vidovič, Velika Varnica 32; Jožef Hanželič, K. Meška 7, Grmož. 22. november - Ivan Gavez, Gbrež 125/a; Mirko Meško, Kajžar 35; Sofija Erhatič, Gbrež 125; Marta Hanžič, Gbrež 125/a; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Franc Gvčar, Gorca 15; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Anton Horvat, Po-brežje 40/a; Silvester Škerget, Sagadinova 1, Ptuj; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a; Emil Korenjak, Mariborska 37/a, Ptuj; Miran Žgeč, Žamenci 4; Ivan Lesjak, Nova vas 17; Martin Potočnik, C. 8. avgusta 8, Ptuj; Ivan Lajh, Rjavci 6; Branko Majerič, Selska c. 6, Ptuj; Janez Malinger, Skorba 27/c; Franc Šumenjak, Prerad 37; Stanislav Večerič, Paradiž 45; Robert Filipič, Sakušak 74; Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu; Marjan Drevenšek, Ormoška 2, Ptuj; Danilo Krajnc, Arbajterjeva 7, Ptuj; Srečko Korez, Kočice 53; Milena Štopfer, Pobrežje 32/a; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; Ivan Vindiš, Janežovski Vrh 21/c; Irena Šprah, Krče- vina pri Vurbergu; Boris Klep, Zg. Pristava 31/a; Vinko Ko-drič, Dobrina 54; Janez Muhič, Bukovci 63; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Tatjana Molnar, CMD 11, Ptuj; Marjan Feguš, Stanošina 17; Jože Fideršek, Tržec 34/a; Franc Roškar, Bresnica 15; Danilo Švikart, Smolnik 61; Peter Ci-gula, Sakušak 20; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Ivan Du-karič, Cvetlinska Jazbina 99, R Hrvaška; Robert Krajnc, Pristava 18; Bojan Košič, Križni Vrh 96; Damijan Sobotič, Sp. Polskava 317; Boštjan Dolšak, Križni Vrh 42; Branko Kurnik, Žikarce 92/b, Branko Frangež, Podlože 49/a; Marjan Voda, Straža na Gori 27; Bojan Beber, Žmavčeva 7, Maribor; Drago Bukovec, Ferkova 15, Maribor. 1-—I m < ÍE > PREDSTAVLJAMO VAM: RENAULT LAGUNA II Navdih elegance Z razvojnim programom X74 je Renault jasno nakazal dinamičen pristop k vozilom višjega srednjega razreda ob upoštevanju pričakovanj kupcev svojih vozil. Ponudba lagune II tako zajema model "berline" s petimi vrati in kombi različico, imenovano "grandtour". Na področjih aktivne in pasivne varnosti, potovalnega udobja, užitka v vožnji in brezskrbne uporabe zagotavlja laguna II nova občutja v vožnji in prepričljive zmogljivosti. = Oblika Oblika lagune "berline" združuje zaobljene linije z dinamičnim karakterjem. Sprednji del poudarja {irino vozila, zadnji del pa s {irokimi lučmi in izstopajočim zadkom ustvarja {por-tni videz, ki ga poudarjajo v spojler zavihan rob zadnjih vrat in poteze kupeja s četvero vrati. Laguno "grandtour" ozna~uje {portna narava, kombinirana z eleganco sprednjega dela vozila. Njene estetsko dovr{ene linije poudarjajo oblika zadnjega dela in luči, ki se nadaljujejo ob straneh avtomobila. Zadnji stranski {ipi se v elegantnem loku, ki poteka od prednjega do zadnjega stebrička, spojita z zadnjima lu~ema. Peta vrata so v zgornjem delu nagnjena naprej in imajo vgrajeno plo{čato {ipo, katere spodnji rob je v obliki odprte ~rke V. Izzivalno oblikovan avtomobil zagotovo sodi v vrh dana{nje ponudbe v tem segmentu. Notranjost Notranjost lagune II je izredno prostorna in izraža Renaultovo luksuzno dojemanje potovalnega udobja. Odlikujejo jo {tevilne odlagalne povr{ine, od odlagalnih žepov v notranjih oblogah vrat, predala za rokavice pred sovoznikom, posebnega odlagalnega prostora pod volanskim obročem do shranjevalnega prostora v sredinskih naslonjalih za roke spredaj in zadaj. Pod vsakim sedežem je tudi priročen in funkcionalen predal. Nova konstrukcija in oblazinjenje sedežev prispevajo k udobju med vožnjo. Njihova posebna zasnova zmanj{uje tresljaje, ki jih povzroča slabo cesti{če. Elektri- čna nastavitev sedežev, ki je del serijske opreme v opremi initiale, samodejno premakne voznikov sedež v pravi položaj glede na podatke o zadnji nastavitvi, ki so shranjeni na "kartici Renault". Barve in materiali, ki so uporabljeni v petih nivojih opreme, zagotavljajo občutek lahkotnosti in v vsakem nivoju opreme ustvarjajo drugačen ambient. Serijska avtomatska klimatska naprava ima ločeno delovanje za levo in desno stran kabine. Od drugega nivoja opreme dalje je na voljo avtomatska klimatska naprava, ki vključuje tipalo Elektronska kartica je nadomestila klasični ključ za temperaturo v prostoru za potnike, tipalo za zaznavanje moči sončnih žarkov in tipalo za zaznavanje onesnaženosti zunanjega zraka, ki samodejno vključi kroženje zraka v kabini. Laguna ponuja tudi sodobni potovalni računalnik z elektronskim prikazom. Ta vozniku omogoča prikaz razdalje, ki jo lahko prevozi do naslednjega vzdrževalnega pregleda, prevoženo pot, povprečno hitrost, povprečno in trenutno porabo goriva ter razdaljo, ki jo lahko prevozimo s preostankom goriva. Del serijske opreme je tudi variabilni servo volan, nastavljiv po vi{ini in globini. Ta uporablja dve tehnologiji: elek- Laguna II berline, limuzina s petimi vrati tronsko nadzorovani sistem, ki deluje glede na hitrost vozila, ter podporo volanskega servo ojačevalnika, ki nara{ča v obratnem sorazmerju s {tevilom vrtljajev motorja. Najbolj opazna tehnolo{ka novost v notranjosti lagune II je vsekakor ključavnica za zagon brez ključa. Sistem elektronske kartice je plod skupnega razvoja podjetij Renault in Valeo. Elektronska kartica je velika kot kreditna kartica in le malce debelej{a. V osnovni različici kartice z vgrajenim daljinskim upravljalnikom se s pritiskom na ustrezen gumb sproži zaklepanje ali odklepanje vrat, pokrova prtljažnika in pokrova posode za gorivo. Hkrati kartica shranjuje tudi mnogo informacij o stanju vozilu in nadome{ča klasični ključ za zagon motorja. Vrhunska aktivna in pasivna varnost Laguna II grandtour, estetsko oblikovan karavan da je pritisk gornjega kraka varnostnega pasu na prsni ko{ med trčenji le 400 kg. Z omejeval-niki zatezne sile so opremljeni tudi sedeži na zadnji klopi, le da so ti umerjeni na 600 kg. Vse različice lagune II imajo dvokrožni zavorni sistem s {ti-rimi zavornimi koluti, od katerih sta prednja dva prisilno hlajena. V serijsko opremo sodi Notranjost lagune II je prijazna, pregledna, prostorna in svetla Osnovna zgradba in zasnova karoserije sta povsem novi. Uporaba več kot 70 kg visoko kakovostnega elastičnega jekla zagotavlja večjo trdnost in sposobnost absorbiranja energije s programirano zmečkljivimi deli. Zaradi ojačitve karoserije je slednja s težo 400 kilogramov kar 50 kilogramov težja kot pri prvi generaciji. Laguna II je prvi model, v katerega je vgrajen najnovej{i rod Renaul-tovega sistema programiranega varovanja, ki vsebuje tudi novi čelni varnostni blazini s prilagodljivim delovanjem. Poleg čelnih in stranskih varnostnih blazin sta proti doplačilu na voljo tudi stranski varnostni vreči na zadnji klopi. Za za{čito potnikov ob trkih s strani skrbi nova varnostna zavesa, ki je zložena v robu stre{ne obloge in v primeru sprožitve za{čiti glave potnikov spredaj in zadaj. Tako ima vozilo lahko skupno osem varnostnih blazin, kar je v tem avtomobilskem razredu redka ponudba. Prednja sedeža sta v vseh različicah opremljena z vzglavnikoma na ergonomskih vodilih, zadaj pa so trije po vi{ini nastavljivi in pogrezljivi vzglavniki. Na novo zasnovani sedeži zmanj{ujejo možnost zdrsa telesa pod varnostnim pasom (efekt "submarining"). Od petih tri-točkovnih varnostnih pasov so v laguni {tirje opremljeni s pirotehničnimi zategovalniki, voznikov pa ima celo dva zate-govalnika. Tudi potniki na zadnjih sedežih so deležni vseh prednosti za{čite, ki jim jih nudijo tritočkovni varnostni pasovi. Omejevalniki zatezne sile varnostnih pasov na obeh prednjih sedežih so umerjeni tako, tudi protiblokirni sistem ABS zadnjega rodu. Zavorni sistem je bogato dimenzioniran, saj je premer prednjih kolutov 300 mm in zadnjih 274 mm. Vse različice lagune II vključujejo tudi sistem pomoči zaviranja v sili, ki s posebnim senzorjem zazna hitrost pritiska na zavoro. Kadar sistem oceni, da gre za zaviranje v sili, poveča pritisk na zavoro in tako omogoči popoln izkoristek zavorne sile, hitrej{i vklop sistema ABS in občutno skraj{a zavorno pot. Sistem zaviranja v sili zagotovi konstanten pritisk vseh {tirih zavor, dokler voznik ne popusti pedala. Ob ostrej{em zaviranju se sprožijo tudi vse {tiri varnostne utripalke. Večina različic ponuja tudi elektronsko podprt sistem za di- namičen nadzor stabilnosti avtomobila, ESP. ESP je sistem, ki pomaga ohraniti nadzor nad avtomobilom v kritičnih situacijah. Dopolnjuje ga sistem ASR za nadzor zdrsa pogonskih koles, ki pomaga pri speljevanju ali pospe{evanju na spolzkem cesti{ču. Sistem nadzora tlaka v pnevmatikah je najnovej{a tehnična značilnost lagune II in sodi v serijsko opremo vseh različic. Sistem zaznava vse nepravilnosti v tlaku in opozori voznika tudi na majhne luknje ali po{kodbe, ki povzročijo počasen padec tlaka v pnevmatikah. Zaznane nepravilnosti sistem sporoči s pomočjo signala na armaturni plo{či, ki vozniku javi položaj in naravo napake. Renault prvič v tem razredu avtomobilov kot dodatno opremo ponuja tudi ksenonska žarometa, ki imata samodejno prilagajanje vi{ine snopa svetlobe glede na obremenitev vozila. Doseg svetlobnega snopa je za skoraj 30 odstotkov večji, bo-lj{i pa je tudi njegov obseg. Zahvaljujoč zasnovi in obsežni varnostni opremi je Renault laguna II prvi in doslej edini avtomobil, ki je na Euro NCAP crash testu dosegel pet zvezdic. Motorji Paleta motorjev obsega {tiri bencinske, vsi s {tirimi ventili na valj, in en dizelski motor z neposrednim vbrizgom goriva. Najmanj{i bencinski agregat iz prostornine 1,6 litra iztisne največjo moč 79 kW (110 KM), kar ob povprečni porabi 7,2 litra zadostuje za največjo hitrost 195 km/h. 1,8-litrski motor s prilagodljivim krmiljenjem sesalnih ventilov razvije moč 89 kW (123 KM), v povprečju porabi 7,5 litra goriva in avto- mobil požene do 203 km/h. Motor 2,0 16 V IDE je prvi evropski bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva v zgorevalni prostor. Deluje s homogeno zmesjo goriva in zraka, kar omogoča uporabo klasičnega tristeznega katalizatorja. Motor razvije največjo moč 103 kW (140 KM), porabi 7,7 litra goriva in omogoča največjo hitrost 210 km/h. Vrh motorne ponudbe v laguni II predstavlja motor 3,0 V6 24 V, razvit v sodelovanju s koncernom PSA (Peugeot, Citroen). Šestvaljnik razvije največjo moč 152 kW (210 KM) in v povprečju porabi 10,1 litra goriva na sto prevoženih kilometrov. Laguna II s tem motorjem doseže največjo hitrost 235 km/h. Dizelski motor z oznako 1,9 dCi je tehnolo{ko izpeljan iz motorja iz prej{njega rodu lagune. Odlikuje ga vbrizg goriva po skupnem vodu in turbinski polnilnik s prilagodljivo geometrijo. Doseže 88 kW (120 KM), kar zadostuje za največjo hitrosti 200 km/h. V povprečju porabi le 5,5 litra goriva. Laguno II je možno opremiti z novo paleto ročnih in samodejnih menjalnikov. Oprema Laguna berline in laguna gran-dtour izražata različni filozofiji in tržni ume{čenosti, kar se zrcali tudi v razliki pri serijski opremi. Ob petih paketih serijske opreme (authentique, exspression, dynamique, privilege in initiale) je na voljo dolg seznam dodatne opreme za doplačilo, tako da vsak kupec avtomobil lahko prilagodi svojim individualnim željam. Cene za izvedenko "berline" se okvirno gibljejo med 3. 845.000 in 6.670.000 SIT, za izvedenko "grandtour" med 4.106.000 in 6.827.000 SIT. RENAULT praznični popusti ugodni krediti ma vsa .Uai^enau\t leasing ti-" qamn 7 n^pnnn samo z osebno izkaznico Petovia avto, trgovina in storitve d.d., Ptuj, Ormoška o. 23, tel.: 02 749 35 46 glasbene novice V glasbenem svetu je zelo pomembno, kdo osvoji 1. mesto na božičnih lestvicah. Tokrat vam še zadnjic letos predstavljam nekaj novosti oziroma kandidatov za zmagovalce božičnih glasbenih lestvic. Ameriška pevka ALICIA KEYS je šokirala glasbeni svet s hitom Fallin' in briljantnim albumom Songs in A Minor. Komaj 20-letna pevka vas bo gotovo ponovno navdušila v sproš~ujo~i, vendar zelo zahtevni soul baladi A WOMAN'S WORTH (****), pod katero se je kot producent podpisal slavni Clive Davis. Britanska pevka SAMANTHA MUMBA je pri{la na sceno lani z uspe{nico Gotta Tell you, medtem ko je bila letos najbolj v modi z uspe{nico Always Come Back to your Love. Vedno bolj{a pevka je priredila klasi~no ljubezensko soul popevko LATELY (*****), ki so jo leta 1999 na vrh ameri{ke lestvice popeljale ~lanice skupine Divine. *** Ameri{ka pevka MELAINE THORNTON je svojo glasbeno pot za~ela pri duetu La Bouche, ki beleži mega uspešnici Sweet Dreams in Be my Lover. Pevka je letos zavila na solo glasbeno pot, ki pa se je žalostno kon~ala, saj je pevka umrla v letalski nesre~i v Švici na poti na dobrodelni koncert. Njena založba je v njen spomin izdala še eno njeno novo optimisti~no ter lahkotno pesem WONDERFUL DREAM (****). Kanadska pevka NELLY FURTADO je dodobra osvojila poslušalce s hitoma I'm Like a Bird in Turn Off the Light. Pevka v svoji glasbi goji svobodni r&b stil v novi posebni pesmi ON THE RADIO (***), ki jo najdete na albumu Whoa Nelly. Ameriška pevka MARY J. BLIGE se je zapisala v glasbeno zgodovino s komadom Family Affair, ki je bil kar šest tednov na 1. mestu Billboardove lestvice (v tem tednu je na vrh pevec Usher s soul skladbo U Got it Bad). Odli~na pevka pa ponuja novo atraktivno in sodobno r&b godbo v komadu NO MORE DRAMA (***), ki ga je produciral Dr. Dre. *** Avstralska pevka VANESSA AMOROSI je uspela z dinami~nim plesnim komadom Absolutely Everybody. Mlada izvajalka je v pesmi EVERY TIME I CLOSE MY EYES (***) spremenila glasbeni stil, saj gre tokrat za omejeno mešanje popa, r&b-ja in soula. *** Švedska skupina ATEENS naj bi bila otroška verzija skupine Abba in tako je njihova najve~ja uspešnica priredba klasike Dancing Queen. Kvartet predstavlja sila povpre~no srednje hitro pop limonado HEARTBREAK LULLABY (**), ki se je naveli~aš že po drugem predvajanju. *** P. DIDDY (v bistvu je to Puff Daddy), priznani raper, je blestel s komadom I'll Be Missing you, ki ga je posvetil svojemu umrlemu u~itelju Notoriousu B.I.G.-ju. Uspešni raper, producent in tekstopisec je tokrat "brcnil v meglo" v novem dvopomenskem komadu DIDDY (***), ki ga najdete na njegovem povpre~nem albumu The Saga Continues. *** Britanska pevka SOPHIE ELLIS BEXTOR je lani zapela uspešnico Groovejet, ki jo izvaja Spiller Letos pa se je simpatična pevka vrnila s solo uspešnico Take me Home. SOPHIE presene~a v komadu MURDER ON THE DANCEFLOOR (***) s svojimi pozitivnimi pop/house vibracijami. *** SHAKIRA je mega zvezda latino glasbe in je letos dobila grammy kot najboljša latino pevka. Fatalno lepa blondinka vas bo gotovo zelo zabavala s svojim dinami~nim, napadalnim in razgibanim latino komadom WHENEVER WHATEVER (****). *** V prihajajo~ih se prazni~nih dneh bomo radi zaplesali in v pomo~ DJ predstavljam nekaj sodobnih plesnih komadov: Tarantula - FAITHLESS, Catch - KOSHEEN, Will I - IAN VAN DAHL, Gotta Get Thru This - DANIEL BEDINGFIELD in Resurection - PPK. Sir PAUL McCartney je letos izdal kar dva albuma: Wingspan -THE Best of in Driving Rain. Delavni bivši beatle pa je v New Yorku organiziral tudi dobrodelni koncert za pomo~ družinam, ki so ostale brez svojcev po napadu na ZDA 11. septembra. Legendarni pevec je zapel dobrodelno pesem FREEDOM (***), ki ima dvopomensko, vendar zelo pou~no življenjsko besedilo. David Breznik Mladi dopisniki POVZPELI SMO SE NA SVETINO V nedeljo, 18. novembra, smo se odpravili na planinski izlet na 804 m visoko Svetino nad [tora-mi. Zgodaj zjutraj smo se zbrali na železniški postaji v Kidričevem. Bilo je zelo, zelo hladno, a to nam ni pokvarilo veselega planinskega razpoloženja. Naša mentorica, učiteljica Alenka Kut- smo se ogreli in dovolj odpočili, smo si ogledali cerkev, pred katero smo se fotografirali. Tudi ke-panje je bilo prisotno. Približno ob 13. uri smo se pričeli odpravljati nazaj v dolino. Po poti smo morali zavirati, da ni prišlo do zdrsa, zato so nas boleli prsti na nogah. Ko smo prispeli na železniško postajo, smo izvedeli, da ima vlak nekoliko zamude. A čas je hitro minil in Na letališču sem videl jadralna in motorna letala. Videl sem helikopter, ki je vozil po zraku. Denis, drugošolci OŠ Sela ČATEŠKE TOPLICE Nekega vročega poletnega dne smo se s star{i odlo~ili, da se gremo naslednji dan kopat v toplice. [li smo v čateške, saj še tam nismo bili. Tako smo naslednje jutro zgodaj vstali in se odpravili v Čatež. Vozili smo se skoraj uro in pol, njak, je preverila, ali smo vsi prijavljeni zbrani, a so štirje manjkali. Nekateri so verjetno zaspali, nekateri pa zboleli. Odhod vlaka je bil ob 6.50. Vodnik našega izleta je bil nam že dobro poznani Primož, že na veliko izletih smo bili skupaj. Izstopili smo v kraju [tore. Pot nas je nato vodila med hišami in mimo železarne. [li smo tudi mimo nogometnega igrišča, kjer smo lahko odigrali kratko tekmo (Kidričani proti Ptujčanom). Po 20 minutah smo se odpravili naprej in prišli do soteske, po kateri je tekel potok, ki smo ga morali večkrat prečkati. Pot je bila posuta s spolzkim listjem in podrtimi drevesi, ki smo se jim morali kar velikokrat izogniti. Kristjan, Miha in jaz smo med potjo nabirali praprot, ki se imenuje jelenov jezik, in druge rastline. Kristjan in Miha jih potrebujeta v šoli ... Po približno dveh urah smo prišli do jase, na kateri smo malicali, počivali, pa tudi kepali smo se, kajti tam je bil že prvi sneg. Nato smo nadaljevali pot proti vrhu. Pot se nam je že malo vlekla, zato smo spraševali učiteljico, koliko je še do vrha. Kar naenkrat pa se je pred nami pokazal velik travnik, na katerem je bila planinska koča. V prijetno ogreti koči so nam postregli s čajem in tudi pomalicali smo. Ko vlak je bil tam, kot bi mignil. Že kar močno utrujeni smo se posedli po kupejih. Med potjo domov smo se sladkali s sladkarijami, ki so še ostale v nahrbtnikih, in se pogovarjali o zanimivostih tega dne. Kar naenkrat smo prispeli v Kidričevo, kjer so nas že čakali starši. S prijatelji smo se dogovorili, da pojdemo zopet skupaj na naslednji planinski izlet. Upamo, da bo kmalu. Denis Kouter, 5. b, OŠ Borisa Kidri~a, Kidri~-evo NA LETALIŠČU Všeč mi je bilo, ko je helikopter vozil po zraku. Matej Meni je bilo najbolj všeč, ko smo videli jadralna letala in ko smo gledali padalce na televiziji. Marcel Na letališču mi je bilo všeč, ko sem videl jadralna letala. Sandi Na letališču sem videla jadralna letala in motorna letala. Bilo mi je všeč. Janja Videl sem motorna letala in jadralna letala. Ko bom velik, bom padalec. Leon lOjá stupid - HDBBIÈ AHrni p KIDMAN ^ -^CDLE ^ Héro'- ENRIQUE IGLESIA^ Because I Got High - AFHCIMM rxxx r 4. Free / Dne - LIGHTHDUSE FAMILY^ iluB Sera Sera - HERMES HDUSE BAk .yWDuld you he Happier - THE CDRRS ^.Ydu are-ATDMIC KITTEN ' 8. Raila - ZUCHERD 9. Queen of my Heart - WESTl ID. Paid my Dues Vsakť? 5o\:>o\:o med 21. in uro nato pa smo bili na cilju. Takoj, ko smo vstopili, sem vedela, da bo zelo zanimivo. Ker je bil dan vroč, je bila ohladitev prav prijetna. Veliko sem plavala in se vozila po toboganih. Ko sem bila v vodi že skoraj tri ure, me je mami poklicala na kosilo. Po kosilu sem šla spet v vodo in tako je dan zelo hitro minil. Zvečer sem bila zelo utrujena, a hkrati tudi vesela, saj sem spoznala še en novi kraj, kjer še nisem bila. Tadeja Leskovar, 7.a/9, OŠ Kidri~evo MAJA^, ZASPANKA TI! Sonce skozi okno žari, moja prijateljica pa še vedno spi. Kaj naj storim, da jo prebudim in z njo v šolo odhitim? "Pocukam" jo za las in Maja zavpije zelo naglas. Vstane, se obleče in obe odhitiva, da šole ne zamudiva. Tanja Godec, 8.b/9, OŠ Kidri~evo GREMO NA MORJE Moj najlepši dan v počitnicah je bil, ko smo šli na morje. Odpravili smo se na otok Krk -Omišalj. Tam je zelo lepo. Ko smo si pripravljali stvari in obleke, smo že komaj čakali, da pridemo tja. Vozili smo se vso noč. Ko smo prispeli skoraj do tja, smo iz avta opazovali velike ladje in dvigala. Pogled na morje je bil zelo lep. Ko smo prispeli, smo komaj čakali, da vidimo plažo in dobimo sobo. Ker sobe nismo dobili takoj, smo šli na sprehod ob morju. Ob 12.00 smo končno lahko odšli v sobo. V eni sta spala ati in mami, v drugi pa mi otroci. Takoj po kosilu smo se šli na plažo kopat. Voda je bila kar mirna, ampak kljub temu smo skočili vanjo in plavali. Vsak večer smo odšli na sprehod do mesta in nazaj. Na morju je bilo zelo lepo in komaj čakam, da gremo spet drugo leto. Natalija Vek, 7.a/9, OŠ Kidri~evo - Zakaj se ženske po štiridesetem letu starosti ne igrajo skrivalnic? Ker jih nih~e ne bi ve~ iskal! *** Na oddelku kozmetike in drogerije v veleblagovnici se je oglasil moški in vpra{al: "@elel bi izvedeti, kdo je v~eraj ob 15. uri starejši mo~ni gospe z o~ali, kije bila oble~ena v zeleno bluzo in sivo krilo, prodal lepilo namesto zobne kreme?" Poslovodja se je zdrznil in resno rekel: "Takoj bom poklical vse prodajalke in obljubim vam, da bomo to razkrili in tisto, ki je za to odgovorna, tudi kaznovali!" "Ne, ne, saj ne gre za to, da bi se pritoževal. Rad bi se ji samo zahvalil!' *** Policista sedita v kinu. Glavni igralec z veliko hitrostjo z avtom drvi po cesti. "Zaletel se bo!" je rekel prvi policist. "Stavim, da se ne bo!" se je oglasil drugi. "V redu! Staviva za pet tiso~-ako-v!" Glavni igralec se je zaletel, prvi policist pa je rekel: "Ne bo ti treba pla~ati stave, saj sem ta film že videl. Samo za pija~o boš dal." "Saj sem ga jaz tudi že videl!' "Zakaj pa si potem sploh stavil z menoj?' "Nisem si mislil, da je tako nor, da se bo dvakrat zaletel na istem mestu!' *** Milanu je doktor predpisal viagro in ga poučil, kako jo mora jemati. Uro pred spolnim odnosom jo mora vzeti. Milan se vrne domov, vzame viagro in pokliče ženo v službo: "Takoj pridi domo-v! Zelo nujno je in doma moraš biti v roku ene ure!' "Bom poskusila," je rekla žena. Milan pa čaka, čaka in čaka. Še deset minut, pa bo minila ena ura, odkar je vzel viagro. Takrat zazvoni telefon: "Ljubi, naletela sem na prometno nesrečo in ne vem, kdaj bom lahko doma." Borut pokliče doktorja: "Doktor, strašno! Ne vem, kaj naj storim. Vzel sem tableto, žena pa ne more priti domo-v. Kaj naj storim?' "Ali nimate pri vas tudi gospodinjske pomočnice? Poskusite z njo!' "To pa ne! Z gospodinjsko pomočnico lahko seksam brez viagre." *** Meja med nebesi in peklom je bila poškodovana s strani neznanega storilca. Hudič je v nebesa poslal pismo: "Zahvaljujoč poškodovani meji so naši odvetniki ugotovili, da ste si prilastili del našega ozemlja. Če ga ne boste vrnili, bodo naši odvetniki vložili tožbo!' Odgovor iz nebes: "Vrnili vam bomo vaše ozemlje, saj pri nas v nebesih žal nimamo nobenega odvetnika, da bi nas lahko zastopal v pravdi!' *** Katere besede najbolj osrečijo morskega psa? "Človek v vodi! Nekdo je padel s krova!' *** REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: skrak, trava, Rider, Elo, Jeiovčan, Bk, gastrula, alkoholaza, estrada, kna, Gaiunič, skonto, KR, neolitik, tal, team, amonai, Aretino, kum, EŽ, ribe, Gita Vončina, TAM, zar, Edo Zorko, iks, namera, nava, dok, hod, izomer. UGANKARSKI SLOVARČEK: AGOULT = francoska pisateljica (Marie de Flavigny, 1805 - 1876), ARFONS = ameriški konstruktor avtomobilov za tekmovanje v hitrosti (Arthur), AVUS = model Audija, DOU = nizozemski slikar, Rembrandtov učenec (Gerrit, 1613-1675), KRATOVO = mesto v severovzhodni Makedoniji, NAES = norveški filozof (Arne, 1912), OGI = luka na japonskem otoku Sado, zahodno od Honšuja, RASOVO = črnogorsko mesto ob reki Lim, ROT = slovenski alpinist (Robi) S-E ••• GOVORI ... DA so slovenski menešer-ji resno oboleli na sluhu. Sindikat vpije o 13. pla~i, direktorji pa ni~ ne sli{ijo. ... DA so otroci sre~ni, da socializem {e ni povsem zamrl. Tako jih obdarujejo Miklavš, novodobni Boši~ek in staro-, socialisti~nodobni dedek Mraz. ... DA je pri otrokih priblišno tako tudi pri odraslih povzpetnikih: stare ~ase neusmiljeno napadajo, osebne pridobitve tega obdobja pa so postale svete. ... DA se izteka sa Slovence relativno mirno leto medsebojne ljubezni. Kmalu po novem letu pa se bodo kandidati za predsednika, šupane in svetni- ^ V ... ke za~eli spominjati napak svojih nasprotnikov. ... DA naj kmetje na pomlad var~ujejo s stro{ki za gnojila, saj bo zaradi volitev gnoja v izobilju. ... DA ob~ine pospe{eno ustanavljajo svoje komunalne slu-šbe. Tudi to je dokaz, da je dr... preve~. ... DA dršava razmi{lja o {iritvi podro~ja nalepk. Ce se bodo obnesle na avtomobilih, jih - namesto osebne izkaznice - dobimo na ~elo tudi dršavlja-ni. ... DA bo menda na njih tudi podatek, pa ne zgolj za policaja, kdaj bo nešnej{i nosilec nalepke v "izpravnem" stanju. ... DA dršava tudi na tak na~in pristopa k zvi{evanju natalitete. ... DA bo v Ptuju nujno zgraditi novi hotel. Že sedaj je bil neverjeten naval turistov iz Savdske Arabije, kjer se je pred ~asom Ptuj predstavljal med narodi v razcvetu, zamislite si, koliko je Kitajcev, ki bodo sedaj navalili na najstarej{e slovensko mesto. Aforizmi by Fredi Ni vsak, ki je na psu, sodomit. *** Pri nas je tako, da so celo impotentni kompetentni za razprave o ženskah in seksu. *** Denar leži na cesti le za tiste, ki niso na cesti. *** Kamenjanje je najbolj lapidary oblika medčloveških odnosov. *** Marsikdo začne iz svojega zornega kota gledati šele, ko ga postavijo v kot. *** Vsak je svoje sreče kovač le, če dobičke kuje. *** Zadnje čase so se za podtikanje "kukavičjih jajc" specializirali celo jastrebi. *** Martin K. je bil pravi amater. Namesto da bi tihotapil drogo in orožje, se je ukvarjal s soljo. LUJZEK Dober den vsoki den! Bija sen na službenem potovanji iz Prlekije v Haloze in vam zato pisem toto pismo v torek, 11. decembra. Sneg pada in tudi jaz sen padna na ledi, tak ke sen si skoro celo premožeje strosa in potrja. Mica se mi smeje in provi, da osel gre samo enkrat na led, jaz pa baje na vsokem ledi podnem. Kaj si čemo, če pa smo že malo v letih, malo na prepihi in malo na odstreli. Kaj se strelaja tiče, vam moren povedati, da sen jaz jager ali kak bi se boj slovensko čulo član zelene bratovšč- ine. Moja lovska družina Suhi breg je tudi čista suha, kaj se divjadi tiče. Včosik so nam peli fazoni, jerebice, gledale so nas veverice in divji zovci, gnešji den pa nam pojejo samo {e tisti smrtovniki: spiš, spiš, ali pa čuk vmerji brez muk. Vničli smo vse živo okoli sebe. Strupi in stroji, s kerimi obdeluvlemo zemlo, so naši vejki sovrožniki in se toga niti ne zavedamo. Z Mico sma postavla pred našo hišico tri krmilnice za ftič-eke, na njivi sma naredla krmišče za fazone in srnice, pa vam moren povedati, z žalostjo v srci, da so krmišča in krmilnice prozne. To pomeni katastrofa tudi za živleje ljudi. Prova misel provi, da smo te, gdo so ogrožene ribe v vodah in ftičeki ter divjad v narovi, hujdo ogroženi tudi lidje. Ne bi rad dosti fizolo-fira, samo to so hujde resnice, saj lidje nemremo preživeti brez svojih pernatih in dlakastih pri-jatelov v narovi. Jagri mamo puške samo že za okras, ne pa za strelaje. Malo me je zaneslo in vam preveč gučim o ftičih in divjodi, samo bote vidli, da brez sožitja nede lepo na totem sveti. Ovi den sen po televiziji posluša oddajo, kije povedala, da vsoki den izumre na totem pukla-stem sveti najmanj ena živalska vrsta, za aidsom vmirajo lidje, za lakoto vmirajo deca ... Vam rečem, provi narobe svet, ki se mu nič dobrega ne piše. Tejko za gnes in drugi tjeden več. Lepo vas podavljam v imeni Mikloža, ki mi nič neje prinesa, in v imeni dedeka Mraza ter Božička, od kerih tudi nič ne pričakuvlem. Vas podavlja Vaš LUJZEK OVEN 21. 3. do 20. 4. Sedaj ste končno začeli znova, in čeprav imate v sebi občutek nemoči, vseeno trdno verjamete, da se ne more čisto nič več zalomiti in da ste na pravi poti. Pravilno razmišljate, samo pogumno naprej. BIK 21. 4. do 20. 5. Če bi vam nekdo v začetku vašega projekta ponudil tak razplet, bi ga enostavno zavrnili, sedaj pa boste veseli, če boste dobili pomoč. Ne sekirajte se, pač niste mogli predvidevati tako neprijaznih okoliščin. DVOJČKA 21,5. Do 20.6. Kar najhitreje se morate znebiti strahu v sebi, ker edino ta strah vas hromi in vam blokira misli, da se ne morete zbrati in samo razmišljate, kako projekt ne bo uspel. A boste vse zadeve opravili zelo dobro, brez skrbi. RAK 21. 6. do 22. 7. Nekdo v vaši bližini zelo veliko razmišlja o vas in ima glede tega velike načrte. Nikar ne razmišljajte negativno, to niso nesramni in slabi nameni, ampak stvari, o katerih si sploh ne upate razmišljati. LEV 23. 7. do 23. 8. Te dni boste slišali veliko praznih obljub, a bo med njimi tudi marsikatera iskrena. Težko jo boste prepoznali, a če boste sogovorniki pogledali globoko v oči, boste tam našli iskren pogled in pravo resnico. DEVICA 24. 8. do 23. 9. V teh dneh boste polni samega sebe in na veliko boste delili nasvete. Vaši znanci in sodelavci vam bodo radi prisluhnili, na žalost pa bodo tudi zelo kmalu ugotovili, da o stvareh nimate pojma. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Nikoli niste mogli razumeti tistih, ki so se vtikavali v reči, ki se jih čisto nič ne tičejo, in s tem ranili čustva drugih tam, kjer so najbolj ranljivi. Trenutno se to dogaja tudi vam, bodite mirni. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Prepir v vaši ljubezenski zvezi se ne bo razpletel v nerazrešljivo nasprotje, ampak se bo s pomočjo obojestranske vztrajnostni in potrpežljivosti čisto lepo razrešil. Tako je to, če sta le volja in ljubezen. STRELEC 23. 11. do 21. 12. V tem tednu si boste končno oddahnili po napetem obdobju in dobili malo miru. Ampak to ne bo trajalo dolgo, saj osebno ne marate dolgočasja in boste kaj kmalu poiskali nove adrenalinske injekcije - in jih tudi dobili. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Pri vsem uspehu, ki ga imate na poslovnem področju, ne morate pomagati, da ne bi vsega okrog vas spremljala zavist sodelavcev in znancev Ampak veliko tega ste si zakuhali sami, saj ste zadnje čase samo še delali. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Včasih ste že zelo siti svojega sodelavca, saj ne govori o drugem kot o svojem poštenju. Čeprav zelo cenite notranje vrednote, ne marate nakladanja in vam sodelavec že pošteno načenja živce. RIBI 20. 2. do 20. 3. Ne bo čisto tako, kot ste si obetali in želeli, toda ravno ob tem boste začeli spoznavati zanimivopsti, za katere ste bili do sedaj slepi. Razkril se vam bo čisto nov svet. Videli boste, vznemirljivo bo. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski posti: majda.golubovic@netsi.net ROKOMET Črna serija porazov na domačem igrišču se v Veliki Nedelji nadaljuje - tokrat so s 25:28 izgubili s Tri-mom iz Trebnjega. STRAN 26 ATLETIKA @e kar nekaj ~asa se je v glavah ormo{kih zaljubljencev teka pojavljala misel, da bi ustanovili samostojni teka{ki klub. STRAN 27 IMA/ S TEM KUPONOM Qy^popum - - PRI NAKUPU SMUČARSKIH ROKAVIC 14. 12. In 15. 12.2001 PC DOMINO, Trstenjakova ul. 5, PTUJ ROKOMET Sobota, 15.12. Gorišnica, športna dvorana 1.B. liga GORIŠNICA - ORMOŽ KOŠARKA Po tekmah tretjega kroga ptujske amaterske rekreacijske košarkarske lige so samo še štiri ekipe neporažene in verjetno je med temi štirimi potrebno iskati favorita za prvaka. STRAN 27 NOGOMET / 1. SNL Mariboriani "samo" tretji S srečanji 20. kroga se je končal prvi del tekmovanja v prvi slovenski nogometni ligi. Na prvem mestu so malce nepri~akovano nogometa{i Primorja iz Ajdov{čine, ki so dokazali, da so res naj-bolj{i. Vsekakor pa so veliko razočaranje nogometa{i Maribora Pivovarne La{ko, ki so končali na tretjem mestu. Da bi "{tajerski prestolnici" podarili tudi naslednji naslov državnih prvakov, bodo morali zaigrati neprimerno bolje - že zaradi armade navijačev, ki jim je tudi v teh težkih trenutkih stala ob strani. Razlike pri vrhu razpredelnici so majhne in je še vse odprto, pogled nanjo pa je za nekatere zadnji opomin. Rezultati 20 kroga: Maribor Pivovarna Laško - CMC Publikum 2:0 (1:0), Korotan - Sport Line Koper 1:0 (1:0), Primorje - Era Šmartno 1:1 (0:0), Domžale - Živila Triglav 1:0 (1:0), Olimpija -Mura 1:0 (0:0), Rudar Velenje - HIT Gorica 0:2 (0:1). 1. PRIMORJE 20 12 4 4 35:13 40 2. SPORT LINE KOPER 20 10 6 4 32:15 36 3. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 20 10 5 5 33:20 35 4. OLIMPIJA 20 10 5 5 27:21 35 5. ERA ŠMARTNO 20 7 9 4 31:20 30 6. CMC PUBLIKUM 20 8 5 7 29:24 29 7. MURA 20 8 4 8 19:23 28 8. RUDAR VELENJE 20 7 6 7 31:31 27 9. HIT GORICA 20 6 6 8 18:24 24 10. KOROTAN 20 4 4 12 16:31 16 11. @IVILA TRIGLAV 20 4 4 12 20:39 16 12. DOM@ALE 20 2 6 12 18:48 12 Danilo Klajnšek ROKOMET 1. SLOVENSKA LIGA MOŠKI Rezultati 10. kroga: Velika Nedelja - Trimo Trebnje 25:28 (11:16), Izola - Termo 26:24 (13:13), Mobitel Prule 67 - Inles Riko 39:25 (21:15); srečanji Prevent - Celje Pivovarna Laško in Sevnica - Slovan sta bili sinoči, srečanje Gorenje - Rudar Trbovlje bo 18. 12. 1. MOBITEL PRULE 67 10 9 0 1 344:252 18 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO /-1/ 9 9 0 0 300:206 17 3. GORENJE 9 6 0 3 237:208 12 4. PREVENT 9 5 1 3 262:239 11 5. TERMO 10 5 1 4 250:269 11 6. RUDAR TRBOVLJE 9 5 1 3 265:246 11 7. TRIMO TREBNJE 10 5 0 5 258:258 10 8. SLOVAN 10 4 1 4 256:254 9 9. INLES RIKO 10 3 0 7 247:302 6 10. SEVNICA /-1/ 9 2 0 7 227:264 3 11. VELIKA NEDELJA 10 1 0 9 231:275 2 12. IZOLA 10 1 0 9 248:329 2 Pari 11. kroga: Rudar Trbovlje - Velika Nedelja, Slovan - Gorenje, Termo - Sevnica, Celje Pivovarna Laško - Izola, Inles Ribnica - Prevent, Trimo Trebnje - Mobitel Prule 67. I. B LIGA - MOŠKI Rezultati 10. kroga: Ormož - Šmartno 99 24:24 (13:11), Novo-les Novo mesto - Gorišnica 29:28 (12:11), Cimos Koper - Dobova 28:25 (14:12), Dol TKI Hrastnik - Mitol Pro Mak Sežana 26:26 (13:13), Gorica Leasing - Chio Kranj 36:27 (17:13), KIG Mokerc Ig - Pivka Perutninarstvo 23:33 (11:15). 1. PIVKA PERUTNINARSTVO 10 9 0 1 18 2. GORICA LEASING 10 8 1 1 17 3. CIMOS KOPER 10 7 1 2 15 4. DOBOVA 10 7 0 3 14 5. NOVOLES NOVO MESTO 10 6 1 3 13 6. GORIŠNICA 10 5 2 3 12 7. ORMO@ 10 5 2 3 12 8. DOL TKI HRASTNIK 10 3 1 6 7 9. CHIO KRANJ 10 2 0 8 4 10. MITOL PRO MAK SE@ANA 10 1 2 7 4 11. ŠMARTNO 99 10 1 1 8 3 12. KIG MOKERC IG 10 0 1 9 1 Pari 11. kroga: Gorišnica - Ormož, Pivka Perutninarstvo - Cimos Koper, Chio Kranj - KIG Mokerc Ig, Šmartno 99 - Gorica Leasing, Mitol Pro Mak Sežana - Novoles Novo mesto, Dobova - Dol TKI Hrastnik. BOKS / ZLATA ROKAVICA SLOVENIJE V PTUJU Zlata rokavica Caru, Šaiteglovi in Brainiju Boks klub Ptuj je v športni dvorani Center pripravil že 21. ~lansko zlato rokavico Slovenije, drugo mladinsko in prvo zlato rokavico Slovenije v ženski konkurenci. TUdi tokrat je bilo to prestižno boksarsko tekmovanje dobro organizirano. Organizator je zraven boksarskih dvobojev pripravil zanimiv program, ob tem pa podelil priznanja tistim, ki so pomagali pri razvoju in propagiranju te športne zvrsti, ki je na Ptuju dobila domovinsko pravico davnega 1970. leta, ko je boks pričel Slavko Dokl, sedaj predsednik ptujskega kluba. Najprej so okrog 350 gledalcev ogrela dekleta, ki so prikazala zavidljiv nivo boksarskih veščin. Trud je bil nesporen, videlo pa se je tudi, da se ne ukvarjajo dolgo s to dejavnostjo, vendar je opazna volja, talent in delo. Še najbolj je navdušil dvoboj med domačinko Dominiko Šajtegl in Ljubljančanko Katjo Zatler. Dominika je bila boljša in je dvoboj dobila po soglasni odločitvi sodnikov. Ta dvoboj je tudi nekoliko izstopal in prva zlata ženska rokavica je ostala v rokah domačinke Dominike. Sledilo je nekaj mladinskih dvobojev, za njimi pa so prišli dvoboji v članski konkurenci. Zelo dobro borbo sta prikazala Dušan Kerin iz Ptuja in Mariborčan Damjan Šel. Zmaga je po soglasni odločitvi sodnikov pripadla Ptujčanu Kerinu. V zadnjem dvoboju tekmovanja pa sta se pomerila domačin Viki Zmagoslavje Vikija Cara Car in Avstrijec Huber. Mladi ptujski tekmovalec, ki se z boksom resneje ukvarja zadnji dve leti, je bil boljši, prikazal je več od svojega nasprotnika, ki je žilavo prenašal raznovrstne udarce, jih tudi nekaj vrnil in s tem omogočil, da je komisija za podelitev moške zlate rokavice imela lažje delo. 21. zlata rokavica Slovenije je tako pristala v rokah mladega Vikija Cara, ki se razvija v dobrega boksarja. "Nisem pričakoval, da bi lahko bil med dobitniki tega priznanja, in sem ga izredno vesel," je presrečen po osvojitvi prestižne boksarske lovorike dejal mladi boksar. Rezultati - ženske: do 60 kg: Dominika Šajtegl (Ptuj) - Katja Zatler (Ljubljana) 2:0, Martina Tomšič (Ljubljana) - Anita Plav-čič (Hrvaška) 2:0; do 77 kg: Žaklina Zahirovič (Ljubljana) -Lizzi Rumpf (Avstrija) 0:2. Mladinci: do 57 kg: Sašo Pučko (Ptuj ) - Mario Butina (Hrvaška) 2:0; do 60 kg: Ivica Babič (Hrvaška ) - Braini Erdi-an (Kranj) 0:2; do 81 kg: Albin Novak (Ptuj) - Izidor Makuc (Savoy) 2:0; do 71 kg: Aldin Črnolič (Maribor) - Daniel Gu- ero (Dolomiti) 2:0. Člani: do 75 kg: Sebastijan Je-seničnik ( Celje) - Dušan Rakuš (Maribor) 0:2 predaja v 3. rundi; Romanescu (Avstrija) - Da-rio Vukajlič (Hrvaška) 0:2; do 77 kg: Vlatko Nikolov (Maribor) - Ivan Bizjak (Ljubljana) 2:0; do 63,5 kg: Boštjan Kerin (Ptuj) - Damjan Šel (Maribor) 2:0; do 61 kg: Viki Car (Ptuj) -Huber (Avstrija) 2:0 Dobitniki zlate rokavice: članice: Dominika Šajtegl, Ptuj; mladinci: Erdian Braini, Kranj; člani: Viki Car, Ptuj. Danilo Klajnšek I Zmagoslavje Dominike Šajtegl. Foto Kosi copy ČRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE Vladimir Sitar s.p. TeL: 02/78 78 766 JUDO KLUB GORIŠNICA Novoletni turnir Celje 2001 V nedeljo, 9. decembra, se je pet~lanska ekipa udeležila novoletnega turnirja, ki je potekal v Celju. Judoisti Go-rišnice so se kljub mo~ni udeležbi, saj se je tekme udeležilo 114 tekmovalcev, od tega 79 v moški kategoriji in 35 v ženski kategoriji, odli~no odrezali. V posameznih kategorijah so dosegli naslednje rezultate: starejši dečki: - do 38 kg Rene Gabrovec 2. mesto; do 42 kg Domen Černivec 9. mesto; do 46 kg Darjan Podgoršek 3. mesto; do 60 kg Leon Jaušovec 5. mesto. Starejše deklice: do 48 kg Tamara Gerecnik 2. mesto, ki se je do finala odlično borila, v finalnem dvoboju pa je bila nasprotnica iz Jesenic za odtenek boljša. S tem so judoisti Gorišnice ponovno izpopolnili RADIOPTUJ 89,8"98,e°l04;3MHz svojo zbirko medalj, ki jo z odličnimi tekmovalci polnijo že celo leto. Fabjan Kovacec I telefon: 02/779-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA VARGAS d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidrifevo ROKOMET / 1. A SRL MOŠKI Nadaljevanje trne serije Velikonedeljianov VELIKA NEDELJA -TRIMO TREBNJE 25:28 (11:16) VELIKA NEDELJA: Gotal 3, Trofenik 1, Cvetko 1, Marcen 3, Bezjak 10, Šoštaric, Planine 4, Kokol, Belec, Poje, Okreša, Podpecan, Kumer, Šantl. Črna serija porazov Velike Nedelje na domačem parketu se nadaljuje - v srečanju s Trimom Trebnje so doživeli še enega. Gostje so odlično pričeli, saj so povedli s 4:0. Domači so do 14. minute uspeli znižati prednost na samo zadetek (5:6), toda to je bilo tudi vse. Vse preveč lahko so igrali v napadu, kjer so zvečine poizkušali čez sredino ter zelo malo po krilnih položajih. Napake v napadu so gostom dajale možnost za zadevanje iz nasprotnih napadov in svojo prednost so do odhoda na odmor zvišali na pet zadetkov. V 36. minuti so varovanci trenerja Igora Razgorja imeli neulovljivo prednost osmih zadetkov (12:20). Rokometaši Velike Nedelje so se le prebudili in v 51. minuti prišli na samo tri zadetke zaostanka (20:23), imeli pa so možnost, da jo še znižajo, kar bi jim v zadnjih devetih minutah dalo vsekakor možnost za kaj več kot minimalni poraz. Na žalost številnega občinstva pa je strel Okreše vratar Torlo ubranil. Do konca srečanja so gostje brez večjih POKAL SLOVENIJE - OSMINA FINALA GORIÎNICA - RUDAR TRBOVLJE 26:28 (16:12) GORISNICA: Valenko, Gajšek 9, Belšak, Štorman, Fricelj 3, Kumer 5, I. Ivančic, Zajnkovič 2, D. Ivančič 4, Pisar 1, Šte-fanič 2, Štrbal, Janžekovič, Cvitanič. V prvem srečanju osmine finala bi rokometaši Gorišnice skoraj uspeli premagati favorizirano prvoligaško ekipo iz Trbovelj. Po nekoliko slabšem začetku so domačini v zadnjih minutah prvega polčasa prišli do prednosti štirih zadetkov, kar je bilo veliko presenečenje. V drugem polčasu so domačini držali vodstvo vse do 51. minute, nato pa je prišla do izraza večja izkušenost in gostje so zmagali z dvema zadetkoma. Domačini pa so ostali brez mladega Štefaniča, ki se je težje poškodoval in verjetno bo njegova odsotnost iz igrišča trajala dalj časa. Danilo Klajnšek del igre na koncu dobili z zadetkom prednosti. Konec srečanja je bil zelo zanimiv in razburljiv, saj so domačini vodili z 29:28, gostje iz Gorišnice pa so imeli napad in Dejan Ivančič, sicer najboljši strelec na tem srečanju, je petnajst sekund pred koncem dosegel izenačujoči zadetek, a sta ga sodnika iz samo njima znanih razlogov razveljavila, tako da je zmaga srečno in spretno ostala v Novem mestu. Gostom je lahko žal, saj bi v tem srečanju lahko naredili veliko več kot pa le doživeli neugoden minimalni poraz. V soboto bodo rokometaši Gorišnice v svoji dvorani merili moči z ekipo iz Ormoža. Boštjan Belec je dobro branil težav ubranili vse poizkuse domačih, da naredijo kaj več. V drugem polčasu je v domačih vratih odlično branil Boštjan Belec, vendar pa njegovi soigralci niso znali izkoristiti svojih priložnosti. V Veliki Nedelji je po tem porazu zagorela rdeča luč, ki pomeni, da bodo nekaj morali spremeniti. I. B LIGA - MOŠKI NOVOLES - GORIÎNICA 29:28 (12:11) GORISNICA: Valenko, Štorman, Fricelj 2, Kumer 3, I. Ivančič 1, Zajnkovič, Cvitanič, Buzeti 3, D. Ivančič 14, Gajšek 4, Pisar 1, Janžekovič, Štrbal. Rokometaši Gorišnice so v Novem mestu odlično pričeli srečanje, saj so si v 13. minuti priigrali pet zadetkov prednosti in jo zadržali vse do 18. minute. Zadnjih dvanajst minut prvega polčasa pa je bil popolnoma v znaku domačih, ki so ta ORMO@ - [MARTNO 24:24 (13:11) ORMOŽ: Radek, Belšak 7, Lukaček, Hanželič 1, Bezjak, Prapotnik 5, Grabovac 3, Iva-nuša 1, Kirič 1, Dogša, Sapač 2, Bistrovič, Luskovič, Hrnja-dovič 4. Trener: Ivan Hrupič Gostje iz Šmartnega so v Ormožu domačinom pokazali, kako se pravilno pristopi k srečanju in kako se je potrebno boriti za barve svojega kluba, ter povsem zasluženo osvojili točko. Čeprav so domačini nastopili brez nekaterih poškodovanih rokometašev, to ne more biti razlog za izgubo točke, saj so tudi gostje nastopili zelo oslabljeni. Začetek je pripadel domačinom, ki so po zaslugi obramb vratarja Sanimirja Radeka (15 obramb) povedli 3:0. Gostje so svoj prvi zadetek dosegli šele v osmi minuti, v petnajsti minuti pa kar z dvema igralcema manj prvič na srečanju tudi povedli 4:5. Sledi serija domačih 5:0 in vodstvo 9:5, kasneje so domači vodstvo še povišali na pet zadetkov razlike 12:7. Borbeni gostje so do konca polčasa izid znižali na 13:11. V drugem polčasu so Ormožani še povedli 15:12, nato pa je na sceno stopil junak srečanja, vratar gostov Igor Doblekar (20 obramb in 4 sedemmetrovke) ter spravil v obup domače rokometaše. Gostje so dvakrat povedli z dvema zadetkoma razlike (18:20, 19:21), toda domačini so nato obrnili rezultat v svojo korist 24:22. Ko so maloštevilni ljubitelji rokometa v Ormožu že vpisali novi točki, so se gostje ponovno vrnili v igro in izenačili na 24:24. Domači so za zadnji napad imeli na razpolago štirideset sekund, vendar je odlični Doblekar Ormožanom v zadnjem napadu ubranil dva stoodstotna strela. Gostom je ob koncu zmanjkalo časa za zmagoviti zadetek. Uroš Krstić 2. LIGA - MOŠKI DRAVA - SVI[ IVANČNA GORICA 33:27 (15:10) DRAVA: Berlič, Klemenčič, Počivavšek 3, Djekič 5 (1), Honingmann 1, Osterc 9 (2), Bračič 4, Kac 3, Arapovič 4, Ko-kol, Vajda, Selinšek 4, Šimunič, Ladič. V domači ekipi že dolgo nismo videli takšnega zagona in samozavesti. Smiselno izdelane akcije in zadetki ter homogena obramba so bile vrlina ekipe. Vse do 14, minute je bila igra na strani gostov, ki so povedli z dvema zadetkoma, domačini so izenačevali in si priigrali pred-nostter jo do odmora zvišali. V nadaljevanju so domačini imeli inciativo, gostje so se le branili, v napadih pa jih je uspešno zaustavljala obramba in nekaj krat nepremagljivi vratar Berlič. V 41. minuti je bila razlika 10 zadetkov (24:14) in popolnoma nerazumljivo je prišlo do krize pri domačinih; gostje so jo izkoristili ter dosegli šest zaporednih zadetkov. Prepričljiva prednost je splahnela v nekaj minutah (25:21), ko so domačini ponovno uredili svoje vrste in do konca ob izenačeni igri prepričljivo zmagali. Žal le maloštevilni gledalci so tokrat gledali odlično igro, potrebno pa bo, da trener takšne krizne trenutke čimprej odpravi in skupno z igralci analizira vzroke brezglave igre. anc MALI NOGOMET / MALI NOGOMET ZIMSKA LIGA ORMOŽ 2. SLMN - VZHOD Rezultati 11. kroga: Vitomarci Petlja - Lovrenc na Pohorju 9:5 (3:2), Tomaž Mila Poetovio - Sat-ler PVC okna 11:3 (3:0), Križevci - Slovenske gorice 3:7 (1:2), Oplotnica Jado - Nakani 9:4 (4:3); prosti ekipi Mak Cola in Grafis tiskarna. 1. GRAFIS TISKARNA 9 8 0 1 49:25 24 2. MAK COLA 9 6 1 2 61:38 19 3. TOMAŽ MILA POETOVIO 9 6 1 2 55:34 19 4. SLOVENSKE GORICE 9 4 2 3 47:43 14 5. NAKANI 9 4 0 5 56:50 12 6. VITOMARCI PETLJA PTUJ 9 3 2 4 35:43 11 7. OPLOTNICA JADO 9 3 4 2 35:45 11 8. KRIŽEVCI 9 3 0 6 38:43 9 9. SATLER PVC OKNA 9 2 1 6 35:41 7 10. LOVRENC NA POHORJU 9 1 1 7 32:60 4 MNZ PTUJ Rezultati 4. kroga - skupina A: Butik Ivana -ND Skoke 0:4, Rim - Julija 6:1, Telekom - Macho Extra 4:4, Avtoelektrika Bračič - Gostišče pri Tonetu 10:1. 1. AVTOELEKTRIKA BRAČIČ 4 3 1 0 27:5 10 2. RIM 4 3 1 0 24:9 10 3. AVTOLIČARSTVO KAC 4 2 11 13:9 7 4. ISMD HARDI 4 1 3 0 12:9 6 5. SKD SESTERŽE 4 2 0 2 5:9 6 6. TENZOR 3 1 2 0 9:7 5 7. ND SKOKE 3 111 8:5 4 8. BUTIK IVANA 4 1 1 2 9:19 4 9. TELEKOM 4 1 1 2 9:19 4 10. MACHO EXTRA 4 0 3 1 7:12 3 11. GOSTIŠČE PRI TONETU 4 1 0 3 7:21 3 12. JULIJA 4 0 0 4 4:15 0 Skupina B - rezultati 4. kroga: Bar Gajec - Lancova vas 5:2, Remos - Juršinci 1: 1, Rick's cafe - Kozminci 15:2. 1. BAR GAJEC 2. RICKS CAFE 3. JURŠINCI 4. REMOS 5. TAMES 6. CLUB 13 7. NK SKORBA 8. LANCOVA VAS 9. DRAŽENCI 10. KOZMINCI ONL GORIŠNICA 4 3 1 0 24:8 10 4 2 2 0 26:11 8 4 2 2 0 11:4 8 4 2 2 0 14:8 8 3 12 0 10:7 5 3 111 11:10 4 3 10 2 10:13 3 4 10 3 14:18 3 3 0 0 3 4:19 0 4 0 0 4 9:35 0 Danilo Klajnšek Rezultati 2. kroga: SKEI Talum - Podgorci 3:5, Hidus - Poetovio Ptuj 0:2, VO Moškanjci - Žiher 2:8. 1. POETOVIO PTUJ 2. ŽIHER 3. SKEI TALUM 4. PODGORCI 5. HIDUS 6. VO MOŠKAJNCI 2 2 0 0 8:0 6 2 2 0 0 14:3 6 2 1 0 1 9:8 3 2 1 0 1 5:9 3 2 0 0 2 1:8 0 2 0 0 1 5:14 0 1. LIGA Rezultati 3. kroga: Kog - Marinci VešČica 3:6, Cvetkovci - RTV Kupčič 2:12, Ivajnkovci -Nova Slovenija 2:3, Trsničarstvo Žiher - Zidarstvo Čurin 3:4, Pušenci - Mladost Miklavž 5:3, Holermous - Belcont 3:7. 1. BELCONT 2. PUŠENCI 3. RTV KUPČIČ 4. ZID. ČURIN 5. MLADOST M. 6. N. SLOVENIJA 7. MARINCI V. 8. T. ŽIHER 9. IVANJKOVCI 10. HOLERMOUS 11. KOG 12. CVETKOVCI 2. LIGA Rezultati 2. kroga: Borec - Litmerk 0:1, Mark 69 - Slog Interieri 4:0, Avtošola Prednost - TSO Ormož 2:5, Gostišče Akcija - NK Ormož ml. 3:9, Zadnja šansa - Mladost Miklavž II. 6:7, Pušenci vet. prosti. 1. MARK 69 2 2 2. LITMERK 2 2 3. NK ORMOŽ ML. 1 1 4. Z. ŠANSA 2 1 5. TSO ORMOŽ 2 1 6. BOREC 2 1 7. MLADOST M. II 2 1 8. GOST. AKCIJA 2 1 9. PUŠENCI VET. 1 0 10. AVT. PREDNOST 2 0 11. SLOG INT. 2 0 3 3 0 0 26:10 9 3 3 0 0 18:6 9 3 2 0 1 22:11 6 3 2 0 1 12:9 6 3 2 0 1 12:11 6 3 2 0 1 13:14 6 3 1 0 2 9:9 3 3 10 2 10:11 3 3 1 0 2 7:10 3 3 1 0 2 8:17 3 3 0 0 3 9:16 0 3 0 0 3 6:28 0 8:1 5:1 9:3 10:9 6:6 5:5 8.10 7:10 4:5 3:9 2:8 Uroš Krstić OBČINSKA LIGA VIDEM Rezultati 3. kroga: KMN Majolka - NK Videm člani 3:3, NK Tržec - Šturmovec 0:3 b.b., NK Videm mladina - Videm mladi 1:4, NK Tržec veterani - NK Leskovec 4:2, ŠD Majski Vrh - ŠD Zg. Pristava 2:3, ŠD Pobrežje - ŠD Lanco-va vas 3:2 1. ŠTURMOVEC 3 3 0 0 2. KMN MAJOLKA 3 2 10 3. NK VIDEM - ČLANI 3 2 10 4. ŠD LANCOVA VAS 3 2 0 1 5. ŠD POBREŽJE 3 2 0 1 6. VIDEM - MLADI 3 2 0 1 7. NK VIDEM - MLADINA 3 10 2 8. ŠD ZG. PRISTAVA 3 10 2 9. NK TRŽEC - VETERANI 3 10 2 10. NK TRŽEC (-1) 3 10 2 11. NK LESKOVEC 3 0 0 3 12. ŠD MAJSKI VRH 3 0 0 3 14:5 24:7 18:10 7 14:7 11:7 9:11 7:9 8:13 12:18 3 6:12 2 6:14 0 4:20 0 F. Lah ŠPORTNE NOVICE NOGOMET / KIDRIČANI PRVI V AVSTRIJI Zelo uspešno so na močnem mednarodnem turnirju v malem nogometu v avstrijskem Bernbachu nastopili mladi nogometaši Aluminija do 14 let starosti, saj so prepričljivo osvojili prvo mesto v mo~ni konkurenci. V polfinalu so z 1:0 premagali gra{ki Gak, v finalu pa s 3:0 {e Voitsberg. Strelec teh pomembnih zadetkov je bil Uro{ Veseli~, ki je skupno mrežo nasprotnikov zatresel trinajstkrat. Za Aluminij so nastopili: Matjaž Rozman, Rok Marinic, Marko Jus, Anton Drevensek, Dejan Veler, Denis Resman, Darin Mlinaric, Rok Breg, Mitja Horvat, Gregor Kuret, Uros Veselic in Blaž Lah. Ekipo je vodil trener Franc Žitnik. Danilo Klajnšek NOGOMET / PTUJČANI DRUGI V AVSTRIJI Nogometaši Drave Asfaltov do 14 let oziroma Drave Pet-rola so nastopili na močnem mednarodnem turnirju v avstrijskem Gnasu. Varovanci trenerja Damjana Bezjaka so zelo dobro igrali in osvojili drugo mesto. V finalu so morali priznati premoč vrstnikov Maribora Branika. V svoji predtekmoval-ni skupini so premagali VSV Gnas s 4:3, FC Stadlau s 3:1, Furstenberg s 6:1 ; izgubili pa s Kapfenbergom s 3:2. V polfi-nalu so mladi Ptujčani premagali madžarski Zalaegerseg s 3:0 in v finalu izgubili s 3:1 proti Mariboru Braniku. Najboljši strelec je bil Dejan Novak, ki je dosegel šest zadetkov. Za Dravo Petrol so nastopili: Matjaž Vesenjak, Žiga Tement, Ales Vesenjak, Dejan Čeh, Dejan Novak, Damir Zagor-sek, Uros Knez, Jani Dru-Zovic, Davor Zorko, Aljaž Štumpf, Blaž Obran in Davorin Cingesar. PTUJ / 4. BOŽIČNI DVORANSKI NOGOMETNI TURNIR Nogometni klub Drava Asfalti bo v soboto, 22. decembra, ob 10. uri organiziral 4. božični dvoranski nogometni turnir za starejše dečke do 14 let starosti. Nastopilo bo devet ekip. Danilo Klajnšek PLANINSKI KOTIČEK Izlet v jamo Belojačo V petek, 21. decembra, vas ptujski planinci vabijo na zanimiv in nenavaden izlet v pravo pravcato kraško jamo na obronkih Haloz. Skupaj se boste podali v podzemno jamo z imenom Belojača. Ob 16. uri se vsi zainteresirani zberejo pred trgovino v Makolah, do koder pride vsak z lastnim prevozom. S seboj je nujno potrebno vzeti delovni kombinezon oz. oblačila, ki jih ni škoda, gumijaste škornje in čelno svetilko. Izlet po jami bo trajal okrog 6 ur. Prispevek za vodenje znaša 400 SIT, prijave pa sprejemajo v pisarni Planinskega društva Ptuj do torka, 18. decembra. Prostih je le 8 mest, zato bo potrebno pohiteti s prijavami. Vodil bo Sandi Kelnerič. T. Radek ODBOJKA / 1. A DOL - MOŠKI Kontno prva zmaga Granita GRANIT - GALEX POMURJE 3:1 (25, -24, 21, 23) GRANIT: Kavnik, Bra~ko, Djuki~, Mileti~, Gomivnik, Jurak, Kneževi~, Lampret, Pipenbaher, Jesenko, Koželj. Odbojkarji bistriškega Granita so končno prišli do prve zmage v prvenstvu, ki bo zelo pomembna v boju za obstanek v prvoligaški konkurenci. Srečanje je bilo zelo izenačeno v vseh štirih nizih, domačini pa so bili le nekoliko spretnejši in srečnejši v zaklju~kih. Zanje bo zelo pomembno že naslednje srečanje, 1.A DOL - moški: Rezultati 7. kroga: Granit - Galex Pomurje 3:1, Calcit Kamnik - Fužinar GOK IGM 3:0, Šoštanj Topolščica - Olim-pija 0:3, Merkur Bled - Salonit Anhovo 3:0, Maribor Stavbar - Ke-kooprema Žužemberk 3:2. 1. CALCIT KAMNIK 7 6 1 19:6 18 2. FU@INAR GOK IGM 7 6 1 18:6 17 3. SALONIT ANHOVO 7 5 2 17:10 16 4. MARIBOR STAVBAR 7 5 2 12:10 14 5. MERKUR BLED 7 4 3 13:11 11 6. KEKOOPREMA @U@EMBERK 7 2 5 12:18 8 7. GALEX POMURJE 7 3 4 11:15 8 8. ÏOÏTANJ TOPOLiČICA 7 2 5 9:16 6 9. GRANIT 7 1 6 6.19 4 10. OLIMPIJA 7 1 6 7:18 3 Pari 8. kroga: Olimpija - Granit, Fužinar GOK IGM - Galex Pomurje, Kekooprema Žužemberk - Šoštanj Topolščica, Salonit Anhovo - Maribor Stavbar, Calcit Kamnik - Merkur Bled. 2. DOL - ženske: Rezultati 9. kroga: Purus Tabor Maribor - Ptuj 3:2, Ml. Jesenice - Mežica 1:3, Ljubljana II. - Prevalje 1:3, Benedikt - 3 S Kamnik 3:0, Koževje - Mislinja 0:3, Bled - Comet Zreče 3:1. 1. BENEDIKT 9 8 1 25 2. 3 S KAMNIK 9 7 2 22 3. PURUS TABOR MARIBOR 9 8 1 21 4. @OK PTUJ 9 6 3 19 5. GRADBENIiTVO STANE ME@ICA 9 6 3 18 6. MISLINJA 9 6 3 17 7. KOČEVJE 9 3 6 10 8. PREVALJE 9 3 6 10 9. BLED 9 3 6 9 10. LJUBLJANA II. 9 2 7 6 11. COMET ZREČE 9 2 7 4 12. MLADI JESENICE 9 0 9 1 Pari 10. kroga: ŽOK Ptuj - Benedikt, Prevalje - Comet Zreče, Mislinja - Bled, 3 S Kamnik - Kočevje, Gradbeništvo Stane Mežica -Purus Tabor Maribor, Ljubljana II. - Mladi Jesenice. ATLETIKA V Ormožu ustanovili atletski klub že kar nekaj ~asa se je v glavah velikih zaljubljencev teka pojavljala misel, da bi v Ormožu ustanovili samostojni tekaški klub. Vendar so se na ustanovnem ob~nem zboru odlo~ili, da namesto tekaškega kluba ustanovijo Atletski klub Ormož in pri tem z veseljem ponudijo priložnost še komu drugemu razen teka~em. Ob koncu vabijo vse zaljubljence atletike v AK Ormož, kjer so jim vrata vedno odprta in vsak nov član dragocen. Za začetek klub predstavljajo veliki zaljubljenci teka Ivan Golob, Rajko Lazar, Jože Rajh, Branko Brumen, Franček Velnar, Mitja Masten, Boštjan Štefančič, Rudi Majcen, Primož Meško in bivši mladinski prvak na 1000 metrov Aleš Jur-čec ter drugi, ki se bodo potrudili povabiti v svoje vrste nove člane in pri tem tudi uspešno braniti barve novo ustanovljenega atletskega kluba v Ormožu. Uroš Krstić Za predsednika so izbrali srebrnega v maratonu na zadnjem veteranskem svetovnem prvenstvu v avstralskem Brisbanu Ivana Goloba, sicer odličnega tekača in poznavalca teka. Pri atletskem klubu so se odločili, da bodo za začetek dela v prihodnjem letu organizirali tek po občini Ormož, ki naj bi v prihodnje postal tradicionalen. Prav tako se bodo udeleževali državnih prvenstev in raznih tekov po Sloveniji in tujini. Pričakujejo tudi pomoč občine Ormož ter ureditev in posodobitev katere izmed tekaških prog v občini. Člani novo ustanovljenega ormoškega atletskega kluba ko bodo gostovali v Ljubljani pri Olimpiji. 2. DOL - ŽENSKE PURUS TABOR MARIBOR - @OK PTUJ 3:2 (24, -23, 27, -23, 16) ŽOK PTUJ: Horvatova, In-tiharjeva, Mimčeva, Rolova, Kutsayeva, Kostanjevčeva, Inti-harjeva, Oletičeva, Janžekoviče-va, Zajškova, Senčarjeva. Ptujske odbojkarice so v Mariboru izgubile pomembno srečanje v borbi za vrh prvenstvene razpredelnice. Tekma je bila zelo dramatična, saj je trajala dve uri in deset minut. Pet odigranih nizov pa kaže, da sta ekipi precej izenačeni in tak je bil tudi rezultat. Gostje so naredile preveč napak pri sprejemu in s slabimi podajami. To pa je bilo dovolj, da so izkušene domačinke prišle do pomembne zmage. No, tudi poraz je gostjam prinesel točko, ki pa je verjetno manj, kot so načrtovali v klubu. Pohvaliti gre mlado Ano Nimec, ki se je izkazala z dobro igro, predvsem s servisi. Že to soboto ob 17.00 uri bo v športni dvorani Center mogoče odločilna tekma za vrh prvenstvene razpredelnice, ko se bodo odbojkarice Ptuja pomerile z vo-dečim Benediktom. Danilo Kla^-nšek MNZ PTUJ Jože Klinc znova na ielu sodnikov člani Medob~inskega društva nogometnih sodnikov pri MNZ Ptuj so se zbrali na volilni skupš~ini. Na njej je bilo 72 sodnikov. Po pregledu poro~il, ki so jih sprejeli soglasno, so izvolili novo vodstvo za naslednja štiri leta. Jože Klinc je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika ptujskih sodni-kovenako tudi ~lani upravnega in nadzornega odbora. Jože Klinc - še štiri leta na čelu ptujskih sodnikov Z opravljenim v minulem obdobju so zadovoljni. Veliko priznanje pa so dobili z imenovanjem Roberta Krajnca za mednarodnega sodnika v velikem nogometu in Borisa Grabarja za mali nogomet. V svojih vrstah pa imajo še nekaj mladih sodnikov, ki zelo visoko kotirajo v Sloveniji. To je odsev dobrega dela v sodniški organizaciji. Danilo Klajnšek KOŠARKA [tiri ekipe še neporažene Novinci v ligi - ekipa Destrnika Po tekmah tretjega kroga so še samo štiri ekipe neporažene in verjetno je med temi štirimi potrebno iskati favorita za prvaka lige. čeprav je šele za~etek razigrava-nja, lestvici v obeh skupinah povesta svoje. Sicer pa je možno vse komentarje in podatke videti na spletni strani www.parkl.com. S skupini A so v derbiju kroga Veterani gostili ekipo Cirkovc. Po začetni nervozi obeh ekip so gosti "pobegnili" in spet so domači celo tekmo lovili priključek. V končnici so bili blizu izenačenju, vendar je najboljši strelec lige Jože Kolarič postavil "stvari na svoje mesto" in bil najzaslužnejši za osvojeni dve točki. V lepi in športni tekmi so Maj-šperčani gostili novinca v ligi, ekipo Destrnika. Domači so z lahkoto premagali goste, razlika pa bi lahko bila še višja. Drugi derbi v skupini pa je bil med ekipama Ptujske Gore in Rač. Celo tekmo so se oboji izmenjevali v vodstvu, pa tudi višje razlike si ni priigrala nobena ekipa. Na koncu tesen poraz Ptujske Gore, za goste pa najzaslužnejši STRELSTVO Robi Majcen z doseženimi sedmimi trojkami. V skupini B so Draženci gostili Orače. Domači so se upirali le toliko, kolikor so jim dovolili gostje. Razlika je naraščala skozi celo tekmo in na koncu ponovno stotica. "Dobri dečki" so se pošteno namučili z ekipo Kidričevega, ki je v tretji četrtini zapravila "solidno" vodstvo in se v zadnji četrtini ponovno vrnili v igro za zmago. V razburljivi končnici, v kateri bi si obe ekipi zaslužili zmago, so tesno slavili "dobri dečki". Ekipa Neman je gostila prvake iz Starš in hitro je bilo jasno, da kaj več od častnega poraza ne bo mogoče izvleči. Rezultati: Veterani - Šd Cirko-vce 63:73, KK Draženci - Orači 42:100, Šd Majšperk - [d Destr-nik 81:47, Good guys - Šd Kidri- Turnir samostojnosti V po~astitev dneva samostojnosti Strelski klub Ptuj že šesti~ organizira na zra~nem streliš~u "Mladika" državno tekmovanje z zra~no puško in pištolo - v soboto, 15. decembra, s puško in v nedeljo, 16. decembra, s pištolo, obakrat ob 8.00 uri. Najboljše tri ekipe bodo dobile v trajno last pokale Športnega zavoda Ptuj, ~lani ekipe in prvi trije posamezno pa medalje. Predsednik SK Ptuj Franc Simoni~ je povedal: "Pričakujemo več kot sto tekmovalcev iz vse Slovenije, pa tudi zlatega olimpijca Rajmonda Debevca in olimpijko Natalijo Prednik. Favoriti so ekipno v puški ljubljanska Olimpija, pri pištoli SD Dušan Poženel Rečica in pri posameznikih Debevc in Predniko-va, pri pištoli pa Cvetko Ljubič iz Konjic, Peter Tkalec iz Rečice in Boštjan Simonič iz Kidričevega." SI TURNIR EUROSPEKTER V Ljubljani je SD Olimpija organizirala deveti turnir EURO-SPEKTER v streljanju z zračno pištolo. Ekipno je slavila ekipa SD Dušana Poženela iz Rečice s 1703 krogi, drugo mesto je pripadlo SD Kidričevo 1666 krogov, tretje mesto so zasedli strelci iz Juršincev s 1663 krogi, četrti so bili strelci SD COAL - Peti-šovci z enakim rezultatom, vendar slabšo zadnjo serijo. Posamezno so tekmovalci iz Juršincev dosegli naslednje rezultate: Mirko Moleh 560 krogov, Majda Rau{l 555 krogov, Simon Simoni~ 548 krogov in Zlatko Kostanjevec 533 krogov. PRVO MESTO MLAJŠIM MLADINCEM JURŠINCI V organizaciji SD Železniki je v Ljubljani potekal četrti krog državne lige za mlajše kategorije. V streljanju z zračno pištolo so mlajši mladinci iz Juršincev kar štirikrat stali na zmagovalnih stopničkah. Ekipno so s 1037 krogi slavili pred Domžalami 977 krogov in tretjeuvrščenimi Grosupeljčani 972 krogov. Posamezno je pri dekletih tretje mesto pripadlo Nini Pavlin - Juršinci s 314 krogi. Pri čevo 75:73, Šd Ptuj. Gora - KK Rače 77:78, Neman - KK Starše 59:96 SKUPINA A 1. SD CIRKOVCE 2. Sd majSperk 3. VETERANI 4. SD PTUJ. GORA 3 1 5. KK RAČE 6. Sd destrnik 3 3 0 +150 +56 3 3 0 3 1 2 3 1 2 3 0 3 3 3 0 3 3 0 3 2 1 3 1 2 3 0 3 3 0 3 + 22 -4 -71 -153 + 183 +98 + 2 -5 -71 - 207 SKUPINA B 1. KK STARSE 2. ORAČI 3. GOOD GUYS 4. NEMAN 5. SD KIDRIČEVO 6. KK DRAŽENCI Lestvica najbolj{ih strelcev po tretjem krogu: 1. Jože Ko-larič (Cirkovce) 134 košev, 2. Peter Trifkovič (Starše) 99 košev, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 86 košev, 4. Boštjan Kostanje-vec (Veterani) 77 košev, 5. Matjaž Frangež (Cirkovce) 68 košev Pari ~etrtega kroga: Šd Destr-nik - Veterani, KK Starše - Good guys, Šd Majšperk - KK Rače, Neman - Orači, Šd Cirkovce -Šd Ptujska Gora, Šd Kidričevo -KK Draženci R. Hojak fantih pa je prvo mesto zasedel Simon Simoni~ - Juršinci s 369 krogi, drugi je bil Denis Zorko - Ruše s 351 krogi, za največje presenečenje pa je poskrbel Rok Pu~ko - Juršinci, ki je s 346 krogi zasedel odlično tretje mesto. K zmagoslavju juršinskih strelcev je pripomogel tudi Simon Druzovi~, ki je s 322 krogi zasedel solidno trinajsto mesto. P.D. MLADINCI PTUJA ČETRTI NA POKALU PRIJATELJSTVA V Ljubljani so na Pokalu prijateljstva tekmovali tudi mladinci SK Ptuj. Posamezno je Simon Gonc dosegel 341 krogov, Simon Fras 336 in Sebastijan Molnar 332 kroga. Mlajši mladinec Domen Solina je nastrelil solidnih 315 krogov. U. KRAJNC ZMAGOVALEC OŠ O. MEGLIČ V počastitev dneva šole sta OŠ O. Meglič in Strelski klub Ptuj organizirala šolsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Zlato medaljo si je priboril Uro{ Krajnc, srebrno kolajno Nejc @mavc, učenca petega razreda, in bron Jernej Terbuc iz sedmega razreda. SI 2 1. DECEMBER, SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU Meni ni vseeno - kaj pa tebi? Od začetka epidemije okužbe z virusom HIV pa do danes, se je s tem virusom okužilo okrog {estdeset milijonov ljudi, od tega jih je enaindvajset milijonov že umrlo za posledicami aidsa. Samo v preteklem letu se je z virusom HIV okužilo pet milijonov ljudi, od tega jih je tri milijone umrlo {e v istem letu. Ocenjuje se, da naj bi se na svetu vsako minuto s tem smrtonosnim virusom, za katerega {e vedno ni učinkovite terapije, okužilo dvanajst ljudi in to predvsem mladih od petnajstega do enaindvajsetega leta starosti. V sklopu projekta VIRUS (izobraževanje mladih o raznih boleznih), ki ga že četrto leto izvaja Slovensko društvo študentov medicine (SloMISC) ,so v sodelovanju s ŠOU v Ljubljani pripravili širšo vseslovensko ak- cijo, katere moto je Meni ni vseeno, kaj pa tebi? Z njo skušajo poučiti mlade in druge o bolezni, ki trka na vrata naše države. Akcijo so začeli že v četrtek, 29. novembra, in jo nadaljevali do sobote, 1. decembra. Prva dva dni so s svojimi stojnicami, na katerih so delili brošure in kondome, obveščali in poučevali mlade in mimoidoče v Ljubljani, v soboto pa so se oglasili tudi v drugih večjih krajih po Sloveniji, med drugim tudi v Ptuju. Na Ptuju so ŠOU in CID ter SloMISC pri izvajanju projekta pomagali še Klub ptujskih študentov in ptujska dijaška sekcija. Prva aktivnost se je začela že takoj po polnoči s tridesetega novembra na prvi december v Kolnkišti, nato so ob deveti Delitev kondomov in brošur no gimnaziji uri zjutraj so postavali stojnico pred blagovnico, kjer so razdelili tisoč kondomov in brošur Rado&Živa, nazadnje pa so se preselili še v ptujsko gimnazijo, PTUJ / Z RAZŠIRJENE SEJE SVETA MESTNE ČETRTI CENTER '"Zadosti nam je II ••• Nezadovoljstvo v mestni četrti Center oziroma v starem mestnem jedru je čedalje večje, saj se vandalsko početje stopnjuje, namesto da bi se zmanj{evalo. Ljudi je strah, počutijo se ogrožene, bojijo se za svoje premoženje, nekateri pa celo razmi{ljajo o tem, da bi se s tega območja izselili, zaprli lokale, ki jih je že tako malo, in se preselili na območja, kjer niti sami niti njihovo premoženje ne bodo ogroženi. Janez Cuš iz Jadranske ulice 6 na nevzdržne razmere opozarja že dobri dve leti, prav tako Mojmir Andrič iz iste ulice, ki je zato, ker se razmere ne izboljšujejo, prepričan, da imajo odgovorni podcenjujoč odnos do tega dela mesta in njegovih prebivalcev. Prav tako ga zanima, kdo je krivec za vse, kar se dogaja v starem mestnem jedru ob koncu tedna. Ogroženim prebivalcem počasi zmanjkuje potrpljenja. "Nam je zadosti ...," še poudarja Andrič. Tanja Ostrman Renault iz Prešernove ulice je prepričana, da nočni bari ne sodijo v staro mestno jedro, ker tudi stavbe v tem delu niso bile grajene za te namene. Nič nima proti veselju ljudi, vendar turizem ni v opijanju in razbijanju, kot si to, kot kaže, nekateri na Ptuju predstavljajo. Najbolj ogrožene ulice so Jadranska, Vrazov trg, Cvetkov trg, podhod pri kinu, Prešernova ulica, območje okrog avtobusne postaje, po novem tudi Ljudski vrt, ker zaradi pogostejših obhodov policije mestni park ni več toliko zanimiv. Dobro leto po prvem sestanku v mestni četrti Center na temo vandalizma so se o tem pogovarjali tudi 10. decembra, ko so se jim pridružili še predstavniki policije Ptuj in Policijske uprave Maribor, ptujski župan Miroslav Luci, podžupan Ervin Hojker in svetniki mestnega sveta s tega območja. Na pobudo prizadetih občanov mestne četrti Center so ustanovili varnostni sosvet, ki je že pričel izvajati nekatere aktivnosti, vendar občani s prizadetega območja tega ne zaznavajo, glede na to da je vandalizma vedno več. Prepričani so, da bi obhodov policije ob kritičnih urah ob petkih in sobotah moralo biti več, prav tako pogrešajo druge oblike nadzora. Gostinski lokali namreč krepko kršijo določila o odpiralnem času, prav tako gostinci točijo alkohol vinjenim osebam, na Petrolu na Ormoški pa se z njim lahko nemoteno oskrbujejo. Kot je povedal komandir ptujske policijske postaje Darko Najvirt, se trudijo po najboljših močeh, vendar sami problema ne bodo obvladali, tudi drugi bodo morali narediti svoje. Obhode v kritičnih dneh izvajajo uniformirani policisti, opazovanje pa s pomočjo policistov v civilu. Pogostejši obhodi mestnega parka so dali rezultate, mladih tam ni več toliko, preselili pa so se na drugo lokacijo, v bližino OŠ Ljudski vrt. Na nekaterih delih mesta manjkajo le svetilke, da bi bilo stanje boljše, na primer v podhodu za kino, kjer se, ker ni luči, dogaja marsikaj. Nekateri občani vandalskega početja ne prijavljajo iz strahu; tem je na voljo anonimni telefon številka 080-1200. Policija je letos sicer evidentirala manj primerov vandalizma (59, lani 93), veliko primerov pa ni evidentiranih. Pri poškodovanju tujih stvarih se srečuje s težavami že na samem začetku, pri zaznavi problema, ker mora predlog za pregon sestaviti skupaj z oškodovanci. Za kršenje uredbe o hrupu v naravnem in bivalnem okolju so policisti v enajstih mesecih letos napisali 42 plačilnih nalogov, 25 oseb pa so predlagali sodniku za prekrške, ker so točili alkohol vinjenim osebam. Izvedli pa so tudi več nadzorov v lokalih. Razprava na ponedeljkovi razširjeni seji sveta mestne četrti Center je nakazala, da je v prvi PROGRAM 13.1227.12.01 Ko je človek voljan in željan, se mu bogovi pridružijo.starogrški traged NASLOV URA DATUM VSEBINA ANA IN KRAU, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE Predstava za šole in izven 9.30 11.00 13. četrtek Čisto prava pravljica o četrtošolki Ani in kralju, kije padel Iz knjige pravljic... SVOBODNO RAZMERJE Gostovanje v Škofja Loki 19.30 14. petek Neskončno zabavno o smrtno resnih stvareh, pa o tem, kaj se zgodi ko se moški in ženska ujameta vsvolmdno razmerje! SVOBODNO RAZMERJE Gostovanje v Škofja Loki 19.30 15. sobota Zakonska satira Slovensko ljudsko gledališče Celje PODNAJEMNIK Predstava za Izven 19.30 Zgodila komedije Podnajemnik je živa. Živi v naši najbližji soseščini, sosednji hiši, nemara celo v tisti, v kateri živimo. Tatjana Doma DEDEK MRAZ PRI NAS 16.30 18.00 Od 17. do 21. Veseli december PRINCESKA IN ČARODEJ Gostovanje v CD Izubijana 9.00 10.30 18. torek Pravljica o muhasti princeski, ki za začara mojstra vseh čarovnij! PRINCESKA IN ČARODEJ Gostovanje v CD Izubijana 9.00 10.30 19. sreda Muhasta razvajenka spozna, da lahko na nekatera življenjska vprašanja najdemo odgovor le... PRINCESKA IN ČARODEJ Gostovanje v CD Ljubljana 10.30 17.00 20. četrtek ... če prisluhnemo svojemu srcu! MARJETKA, STR. 89 Predstava za Izven 19.30 četrtek, 27. in sobota, 29. Najboljša komedija leta 2001!!! vrsti potrebno poostriti nadzor, prav tako pa povečati kontrolo izvajanja posameznih odlokov. Kot je povedal svetnik Vlado Cuš, je že samo soočenje s problematiko dober impulz, da bodo vse službe v mestni občini naredile vse, kar je v njihovi pristojnosti, da se bo vandalsko početje omejilo. Vsak s svojega resornega področja naj bi pripravil predloge za reševanje. V mestnem svetu pa so po besedah Emila Mesariča tako in tako odprti za vsak strokovno utemeljen predlog. Poostren nadzor in večja kontrola izvajanja odlokov bosta še posebej potrebna v tem prednovoletnem času - v neposredni bližini Šolskega centra Ptuj je "petardna vojna" prisotna že od sredine novembra. V ponedeljek je svet četrti Center razpravljal tudi o prometni problematiki Potrčeve, Ciril-Metodovega drevoreda in mestnega jedra. V Volkmerjevi se je divjanje z avtomobili umirilo s položitvijo ležečih policajev. Ker divjanje tod ni več mogoče, to poskušajo s prevozi rdeče luči v križišču Volkmer-jeve s Potrčevo in CMD, nakar se divjanje nadaljujejo po CMD. Vojo Veličkovič s Potrčeve ceste je na sejo prinesel zahteve po ureditvi te ceste, ki so podprte s 109 podpisi krajanov, zbiranje podpisov pa nadaljujejo. Občani ob Potrčevi pričakujejo, da jim bodo odgovorni v mestni oblasti prisluhnili. Predvsem želijo, da se uveljavi prepoved prometa tovornim vozilom nad 3,5 tone nosilnosti in vsem poljedelskim strojem, z ležečimi policaji naj bi dosegli upočasnitev vožnje na odseku od župnijskega urada do otroškega dispanzerja, zahtevajo pa tudi odstranitev divjega avtobusnega parkirišča pred vhodom na Potrčevi 48 in takojšnjo prepoved ustavljanja avtobusa in vstopanje šolarjev pred vhodom na Potrčevi 50, ker tam ni avtobusnega postajališča. Po celi Potrčevi naj se obnovijo pločniki in cestišča. Prometne problematike na Potrčevi cesti se zavedajo tudi v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri mestni občini Ptuj, je povedal predsednik Franc Kozel. Žal je v njihovi pristojnosti samo oblikovanje pobud, predlogov in strokovnih mnenj, ne pa tudi odločanje. MG Darovalci finančnih sredstev za izgradnjo bolnišnice: - Družina Kreft, CMD 12, Ptuj - namesto cvetja ob smrti gospoda Du-{ana Suhadolnika 3.000,00 SIT. Delavci bolnišnice Ptuj se za pri-spevana finančna sredstva iskreno zahvaljujemo. kjer so mladim prav tako delili že omenjene izdelke. Na svetovni dan boja proti AIDS-u se je odzval tudi Mladi forum ZLSD Ptuj, ki je prav tako delil kondome in lastne brošure Seksaj varno. Po besedah obeh organizacij (Kluba ptujskih študentov skupaj z dijaško sekcijo Ptuja in Mladega foruma ZLSD Ptuj) so se mimoido~i zelo dobro in z velikim zanimanjem odzvali na akcijo, saj so v zelo kratkem ~asu pograbili vse kondome in brošure ter postavljali zanimiva vprašanja. Pa še nekaj podatkov, kako se lahko oz. ne moremo okužiti z virusom HIV, ki bi jih po mnenju večine mimoidočih morali povedati tudi v šoli, saj bi se tako zmanjšalo tveganje za okužbo. Okužimo se lahko z nezaščitenimi spolnimi odnosi (s spermo, krvjo, nožničnimi izločki), kar je poleg uporabe že uporabljene narkomanske igle ena najpogostejših okužb Hiv se prenaša tudi s HIV pozitivne mamice na dojenčka z dojenjem. Ne moremo se okužiti na straniščih, pri pitju iz iste skodelice, v bazenih, s piki komarjev ali klopov, s poljubljanjem, z objemanjem in dotikanjem ter pri darovanju krvi. Ozren Blanuša PTUJ / GLASBENA ŠOLA Kl^^irski recital mladega pianista Prej{nji četrtek je v okviru sodelovanja med glasbeno {olo Trbovlje in glasbeno {olo Ptuj v dvorani ptujske glasbene {ole nastopil mladi trboveljski pianist Samo Kovač. Šestnajstletni učenec 8. razreda glasbene {ole v Trbovljah in dijak tretjega letnika gimnazije je zaigral {tirinajst skladb iz starej{e klavirske literature (Bach, Mozart, Chopin) do sodobnej{ih avtorjev (Krek, Berkovic, Buys, Hessenberg). Ne glede na dejstvo, da mladi pianist obiskuje še nižjo glasbeno šolo, se je pri izvajanju predstavil z dovršeno tehniko, prepričljivim podajanjem in efektnostjo, predvsem v forte delih. Ves recital, ki je trajal približno eno uro je izvajal na pamet. Pod mentorskim vodstvom profesorja Filipa Križnika je koncertiral že v Dobrni, Rogaški Slatini, na Omiškem ljetu in v Nemčiji. Nedvomno bomo tudi v bodoče o Samo Kovaču, kot o pianistu še pisali. Ker gre za sodelovanje med dvema šolama, smo se redki obiskovalci koncerta začudili ob abstinenci domačih glasbenih pedagogov in učencev ptujske glasbene šole (bojda se jih kar 90 uči klavir). Včasih je poslušanje koncertov bilo del učnega procesa učencev glasbene šole, poslušanje vrstnikov pa je še toliko bolj pomembno za samozavest, oziroma za spodbujanje skomin za še boljšim delom. Franc Lačen Samo Kovač no koncertu no Ptuju. Foto: Fl TRON ECONO1000 TRONECONOlClOOO MBAsusTUSI-mAlX, RAM 128 MB PC 133, VGA onboard, LAN 10/100 Compex Mi disk 20,4 GB ATA-100, CD-ROiVI52x,dislœtnii< 1,44 iVIB mišlta s podiogo, tipi