Edini slovenski dnevnik -: v Zedinjenih državah* ■ ■ ■ Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS List slovenskih delavcev r Ameriki. The only Slovenian daily in the United States :- Issued every day except [j] -: Sundays and Holidays:- fjj =JE TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 141. — STEV. 141. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 17, 1913. — TOREK, 17. JUNIJA, 1913. VOLUME XXI. — LETNIK XXI. v stavki tkalcev v Patersonu. Tovarnarji so bili razočaram, ker niso sledili delavci pozivu parnih piščalk. — o— PAR DELAVOLJNIH, Samskim stav kar jeni cbeh spolov se je naročilo, naj zapuste začasno Paterson. Nove bojne ladje. Mornariški tajnik hoče, da bi se začele take j graditi v treh ladjedelnicah tri nove bojne ladje. Stavka v West Va. zopet izbruhnila? Nezadovoljni premegarji so sklenili zopet uprizoriti splošno stavko. PREVARANO DELAVSTVO. Pateraen, N. J., Iti. junija. — Dasiravno no včeraj zjutraj parne piščalke tovarni dajale signal /.a pričete k dela ter so tovarnarji računali. da m* bo najmanj par 1 isoč Mtavkarjev vrnilo na delo, M' vendar ni zgodilo nič Klicnega ter so bil*' tovarne prav tako zapuščene kot so že 17 tednov. Le iz ene tovarne in sicer i/. Ashley & Bailey se je poročalo, «1h h.- jr vrnilo, veliko deklie na d«*ln. a run bolj je tekel ea2, tem bolj se je izkazalo, da je poročilo neresnično. Deklice, ki so se vrnile na delo. »o po večini pomožne delavke ter niso zmožne napraviti nit i najmanjšega kosca svile. Nepristransko sodeči ljudje cenijo število onih, ki delajo.- tia 1000. Vendar so po večini le pomožni delavci. * Stavilo piketnih straž je bilo včeraj zjutraj precej močno in tudi policija je bila številno zastopana. Do nemirov ni prišlo ter se zatrjuje, da dela v vseh tovarnah veliko manj ljudi kot prejšni teden. Na vseh dosedanjih zborovanjih j«. namignilo, da se bu nadaljni boj koncentriral posebno na barvilniee, kjer se ne morejo vršiti nikaka druga dela. ako počiva d»'Io v teh. Na \ čerajšnih zborovanjih se je tudi pozvalo vse neomožene in neoženjene, naj začasno /a p liste Paterson ter iščejo drugod dela in sicer zato, da se došlo podporo lahko razdeli med potrebne družine. Popoldne in zvečer so piketne straže radi vročine zapustile svoje postojanke. Boston, Mass.. 16. junija. — Ko si je danes ogledal mornariški taj- j nik Daniels Charlestowii-ladje- | delnico, se je izrazil, da bi bilo dobro, če bi s«* začele ob enem in islem •'■asu graditi tri nove bojne Premcgarske družbe nočejo drža-ladje v bostonski brooklynski in ti danih cbljub. Zanimiva odkri. ncrfolski ladjedelnici, lo naj se 7,goa s tem pri- » j . t .. .. . ' , . r. protestnih shodov, na katerih se si J jene /nizati svoji- dosedaj silno - , „ ...... , . . ' i je ostro napadalo krivično posto- visoke cene. I'o Danic sovem mne- , - , . _ . . . . . . .. panje premogarske družbe. Dasi- nju 111 potreba biti odvisni vladi ,.. . , , . , . v , . r ravno se je sklenilo ter odobrilo /idr. držav v tem pogledu od pri- ! , , , • ■ i , , . . nn'il delavci in družbo novo pla- vatnih tirni, posebno ee se se , . - - . . . . ^ " „. ,• ■ , . . cilno lestvico je ostala ta lestvica /.tfiadi pro ruzba je pogodbo naravnost s in* a Jll : pivlomj]a- ker se brani jemati v m jot o delo unijske premogarjo. Na sho- vai na za oklopne p graditelji bodo v tem skoraj ub \rs zaslužek radi prevzeli f^radbo kri žar k oklopnie za veliko nižje cene. 111 1 du se je dalje sklenilo odposlati po zastopnikih zveze "United Mine Workers of America" k go-vernerju Hatfieldu posebno de-putacijo. v svrho sklenitve in posredovanja miru. Govemer na j bi namreč uporabil vso silo, da se bodo držale premogarske družbe svojih danih obljub; v nasprotnem slučaju bo izruhnila zopet splošna stavka. Na ta način prevarano delavstvo ne more nikakor več služiti oholim kapitalistom. • , ... „ „ _ , i Danes se je vršila zopet kitles je hodila ze Yt* tednov k »<.lult»ke preiskovalne Ustrelila zdravnika, 23 letna pacientinja se je maščevala nad zdravnikom, ker ji ni pomagal. Savannah, Ga., Iti. junija. — Mlada in lepa 23 letna Miss Kate Včeraj je posebna komisija preiskovala nesrečo, ki se je zgodila pri gradnji podzemske železnice v Lexington Ave. Utrgala se je ua-mreč velika plast kamenja in pokopala pod seboj deset delavcev. Sedaj nastane vprašanje: kedo je vzrok vsega lega, kedo ima na vesti smrt desetih trpinov? Komisija je odločila: nikdo! Tajniki prometne komisije, Whitney, je ' rekel, da je bil to le nesrečen slu- j čaj. katerega ni bilo mogoče pre-; prečiti. Skale so bile v sled nepre-1 stanega streljanja tako omajane, Kit:ij(1(. Ho Whv stalluj0c da je bila katastrofa neizogibna. I v sVojj ^ mi 2(Mj Rentuckv Ako se hočejo preprečiti podobne) . x , , . - - ____- „. , * , . , . 1 Ave. >• a\ edenec ie lzvrse^al to nesreče, bi se moralo po njegovem I mnenju rušiti kamenje s pomoč ju i zagozd in ne s pomočjo dinamita. HLADNOKRVNI GOSTJE. Vsi povabljenci so mirno gledali, kc se je Kitajec ustrelil. Policija aretirala čudno družbo. —o— Atlantic City, N. J., Iti. junija. Tukajšnja policija že ne pomni dolgo časa tako čudnega ' samomora. kakošnega je danes zvečer Policija s«' toliko časa ne bod umešavala v celo zadevo, dokler | ne bo c o roller jeva preiskava kon- j čana. Zaslišan je bil odgovorni iuže- I nir pa mu niso mogli do živega, i ker je dokazal, tla j'* bil strop po- i poluoina po. predpisih podprt. tuk. zdravniku Dr. Guy O. Brin-kleyu da bi ji po možnosti pomagal. ker se ji j«- mraeil um. Kakor običajno vsak dan. tako je prišla Miss Kitles tudi danes v pisarno navedenega zdravnika, to pot pa v spremstvu svoje sestre. Med tem, ko ji je zapisal zdravnik nova zdravila, je poteg-i nila Miss Kitles iz svoje ročne ! torbice nabasani samokres in oddala na nasprotnika zaporedno 4 strele. Že pri prvem poku se je zdravnik zgrudil mrtev na tla, za-dei naravnost v srce. Po storje- Generai Salazar ujet. £1 Paso, Texas, Iti. junija. Deputy maršal Charles R. Moore seja komisije. ki ima po naročilu vlade preiskati iiedostatke in glavne vzroke zadnje velike stavke v W. Va. Zagovarjati se je moral v prvi vrsti po dra v na tel j Baldwin Felt-zove privatne detektivske družbe Thomas L. Feltz. Ta j.- pravil, da je bilo zaposlenih za časa stavke po Ca bin in Paint Creek okrožju 145 posebnih policistov za kar je dobivala agencija dnevno $500 nagrade. Pri razpravi y je tudi dognalo, da je pristopilo več detektivov k premog, uniji, samo da s0 izvrševali izdajske posle Vožnja "Imperatorja". 7 r ... , , . , ----- j zura\ niKovega trupla; n Združenih držav je danes popol- stro jc pa sede]a ^d te," dne aretira generala Jose Inez rom Z1inaj v -akalni sobj Nalazar-ja. ko ie sledmi nrekora- tt_, - . . f,!"! S' .:i:; m°.ri,ka med Bakhvinova družba'je jemala v prvi vrsti le fuie može, ki so znali posebno dobro streljati, neoziraje se na njih stanovsko prizo- j zmožnost. Izjava Feltza je razo-• čarala celo izpraševalno komi- tudi sama smrtonosno krogljo v glavo, da se jc zgrudila preko zdravnikovega trupla; njena se- tem azar-ja, ko je slednji prekora-j Splo-uo je mil(?llje> da je izvr. I jj() ... . , u>; sila Miss Kitles umor in samomor' t)ll nciMP vrlinvni I .. i . čil mejo Združenih držav. Gene- ral Salazar je bil preje vrhovni, v obupu, ker ji ni mogel zdrav-1 poveljnik ustasev v severni in se-; llik pomagatL vernozapadui ^lohiki ter brigad-! _ ni general neregularne federalne j armade na severu. Aretacija se je izvršila radi kršenja nevtralitete. General Salazar je ravno hotel iti v hotel, kjer ga je pričakovalo par ameriških prijateljev. Obtožnica pravi, da se je pod njegovim poveljstvom utihotapilo dne 12. augusta lanskega leta 50.000 nabojev m uniči je preko meje v New Arexico. Takrat je poveljeval Salazar ualaše proti predsedniku Maderu. Proti varščini $1000 je bil pozneje izpuščen na prosto. ' Strela. Boj s sovo. Greenville, Pa., 16. junija. — I Težke poškodbe je dobil 15 letni Zrakcplovci v kanalu la Manche. London, Anglija, Iti. junija. — Neka Dubonnet in Jouraud-a, člana francoskega aero-kluba. so danes rešili iz razvalin zrakoplova, ki je bil padel v kanal. Poleteti sta hotela na Škotsko. v • x . ,-, Albei*t K- Smith v boju z velikau- \ Cliardon, O., je strela ubila sk0 dva dečka. Eno farmarsko poslopja je pogorelo do tal Rekord. sovo, katera ga je napadla. Razjarjena žival bi ga gotovo u-bila, ako bi dečku ne prišel na j pomoč njegov zvesti pes. Deček je šel ob progi Pennsylvania železnice, ko ga je naenkrat uapad-Dunaj, Avstrija. 16. junija. — j la ptica. Po parminutnem boju je Perroyn, francoski aviatik, se je bil deček že tako slab radi izgube danes vzdignil s tremi pasažir.ii ; krvi, da je padel na kolena. Nato 15.480 čevljev visoko. mu je pa prišel tia pomoč njegov ------j pes, ki je bil medtem podil v gr- Qant too v ju kunce. Pes je skočil na Samomor trgovca. |ptic0 ter jo zgrabilJza vrat Da. V trgovini štv. 107. zap. 119. siravno ga je pa hudo opraskala, Glascm brezžičnih brzojavnih poročil dospe "Imperator" v sredo v' New York. Ako bo " Imperator", novi orjak ua morju, nadaljeval svojo pot z isto hitrostjo kot dosedaj, bo dospel v New York jutri, v sredo popoldne. Svoje potnike bo odložil med drugo in četrto uro. Da se prepreči zmešnjave, je odločila družba, da se pred soboto in nedeljo ne sprejme na krov ni-kakih obiskovalcev. V nedeljo in ponedeljek se bo prodajalo nstop-nice po 50 centov. V zadnjih dneh je prevozil "Imperator'' po 517 in 556 mil j na dan. dasiravno je bilo vreme neprijatno ter viharno. Commodore Ruser. pod koje-ga poveljstvom stoje štiri drugi kapitani, prinaša v naše pristaniške štiri tisoč oseb. Tisoč teh tvori posadko. Nove določbe Hamburg-Amerika parobrodne družbe uveljavljajo, da mora biti na poveljniškem mostiču neprestano en kapitan. Odgovoren je commodorju Ruser-ju za navigacijo. Vsak kapitan stoji na mostiču tri ure na vsakih dvanajst ur. Pier št. 1. Hamburg-Amerika parobrodne družbe je bilo treba podaljšati za 130 čevljev in sicer specijelno za "Imperatorja". eaenec je obrt št' nad let ; dasiravno si je z delom pridnih rok prihranil lepe novce. — ni bil zadovoljen: prvič ker ni imel nobenega po-tomea i i ■ drugič, ker ga je mučil neprestano kašelj. Sklenil je torej končati svoje življenje in se preseliti v nebeške prostore kitajskega Konfucija. V ta namen je povabil na zadnjo večerjo ti svojih ožjih prijateljev iz bližnjih mest. ter jim je zaeno naznanil da se bo danes zvečer ob ti. uri ustrelil. Ko so dospeli povabljenci na predsmrtno odhodnico, je bila \ stranski sobi Ho Whya miza bogato obložena z okusnimi kitajskimi jedili. Vsi so se imenitne zabavali v prijaznem prijateljskem krogu. Točno ob ti uri, — kakor napovedano, se je kaudt dat smrti dvignil raz svoj sedež: pomeril s samokresom v glavo, in oddal zadnji smrtnosni strel; zgrudil se je v naročje svojih prijateljev že po preteku nekaj mi nut. Med tem časom so njegov; prijatelji mirno sedeli okrog mi ze in mu kadili v smrtni pozdrav. Nihče se ni upal preprečiti nameravanega koraka m rt vaškega slavi jenca. kajti vsi so bili trdno prepričani, da gre tu za "častno' smrt. Strel iz samokresa je pa slučajno čul mimoidoči policist Marshall. ter je spravil vse čudne goste v zapor. — truplo samomorilca pa v bližnjo mrtvašnico. Policija bo sedaj držala aretiranee odgovornim smrti Ho Whya, ker niso hoteli preprečiti njegovega samomora. cesta, so dobili trgovca Josepha De vi no mrtvega. Najprej je dobro zadelal vsa okna in vrata, po- jo je vendar pogumno držal ter jo konečno tudi umoril. Tekom boja med sovo in psom je deček cmed- tem pa odprl plin. Baje je šel pro- j lel ter so ga kmalu nato našli še stovoljno v smrt zaradi ueozdrav- nezavestnega. Ijive bolezni. M«« mrnOP" Kr ni ]n brzi parnjk (Avstro-American proge) Kaiser Franz Josef I. odpluje v soboto doe 21. junija vdaja do Trata sama 13 dni. do Trata ali Reka - - $37.00 Cena fofnik Ustkov: do UaMjane - . - $38.18 do Zagreba • • • - $38.08 • Z* potatoes krnSiS* (oddelek med II. i» IIL neredom) atene roinjs »M* S4-00 ni se Odrasle, se otroke polovice. Te oddelek pooo&no dmUnem petpefeteme. Voie.e lletftw je dobiti pri F*. SAKSER, 83 Cortlendt St., New York. Grozen požar. Mlddletown, 16. junija. — Včeraj zvečer je izbruhnil v Feru-dale požar in uničil ves trgovski del mesta. Škoda znaša $100.000. Konvencija zdravnikov. Minneapolis, Minn.. 16. junija. Na 64. letno zborovanje Ameriške zdravniške zveze je došlo semkaj številno delegatov iz vseh držav. Konvenciji -predseduje Dr. Abraham Jaeobi iz New Yorka. K zvezi je pristopilo tekom leta 37.913 novih članov; skupno število organiziranih Eskulapovih sinov sirom držav pa znaša 70.538. N'a tej konvenciji se hoče storiti energične korake za odpravo takozvanili "patentnih" zdravil. Nepreviden osel. . Dillonval®, O.. 16. junija. — V rovu št. 3. Jefferson Coal Co., je nek osel prišel v dotiko z električno žico, kar je povzročilo kratki stik. V bližini sod smodnika je šinila iskra, smodnik je eksplodiral in težko poškodoval štiri delavce. Triletna vojaška služba. Pariz, Francija. 16. junija. — V poslanski zbornici se je danes zopet razpravljalo o triletni vojaški službi. Socialistični govorniki so povdarjali da vlada samo zaraditega namerava zdaljšati službeno dobo, ker hoče zasesti Maroko. Ministrski predsednik je podobna naziranja odločno zavračal. Dr. Friedmann odpotoval v Evropo. V Združenih, državah zadnji čas naibolj poznani zdravnik Dr. Frieclrich Franz Friedmann se je vrnil danes s parni kom "Kais. W. d. G.'' v Evropo, ker je dobil baje iz Hamburga brzojavno notico. Njegovi prijatelji zatrjujejo, da je naredil Friedmann s svojim izjalovljenim serumom vsejedno nekaj na $-10.000 čistega dobička. Se li zone t povrne nazaj, — ni znano. Včeraj je umrla 10. Friedman-nova žrtev, 29-letni šofer Arthur Delia Torre v New Roehelle, N. V. Friedmann se je mudil v Zdr. državah približno 4 mesece. Tajinstven umor. Rim, Italija, 16. junija. — Po licija je šele sedaj razjasnila zločin, ki-se jje zgodil pred šestimi leti. Bogatega moža po imenu Renzzullo so zvabili neznanci v neko javno hišo, kjer so ga oropali, umorili in prodali truplo anatomičnemu . laboratoriju. S tem so popolnoma izbrisali sled za seboj. Mori poraženi. V boju je padlo šest Amerikan cev, sedem je ranjenih. Število' padlih Morov še ni znano. [ Manila, Havaisko otočje, 16. junija. Amerikanske čete so danes ponoči zavzele zadnjo pozicijo u-staških Morov in sovražnike popolnoma razkropile. Boj se je vršil na gori Bagsag. Amerikanci imajo šest mrtvih in sedem ranjenih. Razen nekaj brezžičnih brzojavk iz otoka Jolo še ni nobenega natančnega poročila. Število padlih Morov še ni znano. V bojih. ki so sv vršili zadnji teden, so izgubili Amerikanci šest svojih ljudi. Amerikanske čete so napadle Mor«- v zgodnjem mraku. Boj je >ii vro«\ prodiranje Amerikaneev tako hitro, da se Mori niso mogli dolgo časa vzdrževati ampak so se podali v beg. Begunce so zasledovali več ur. Brigadni general Pershing, poveljnik amerikanskih vojakov, hvali v svojem poročilu iievstrašenost in hrabrost amerikanskih čet. Maščevanje sufragetk. —o-- Podivjane angleške sufragetke so tiničile nad 300 dragocenih knjig St. Johns univerze. London, Anglija. 16 junija. — Ravnateljstvo splošnoznam* St. Johns univerze v Cambridge je prišlo šele sedaj na sh'd peklenskemu početju podivjanih sufra-jvtk. V veliki knjižnici se je na-lo namreč nad 300 izvodov Uuj-jolj dragocenih knjig do cela uni enih. Ženske, bodisiže suf.aget-.eT ali njih zaveznice so hodile adnji čas kaj rade čitat v označeno knjižnico. Običajno so si \z-posojevale same dragocene knjige. kojih ni mogoče več nadomestiti. Pri tem so iztrgal«:- hudobne čitateljiee po ceh- liste iz izposo-.enili knjig, tako da nimajo se-laj nikake veljave več. Našlo se je sled hudobne roke v raznih i-isih med platnicami v obliki maj-tnih lističev: "Votes for Women ''. Zadevo se je takoj prijavilo po-iciji, ki bode uvedla potrebne ko-.ake da izsledi krivce. Voditeljica sufragetk, Mre. Pankhusrt bo morala plačati raz-aim trgovcem $8000 odškodnine za razbita izložbena okna povo-iom zadnjih nemirov. Iz Avstro-Ogrske. Čestitka Viljemu II. Armadno povelje cesarja Fianca Jožefa I. Tesne zveze med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. SUFRAGETKE V BUDIMPEŠTI Kongresu mednarodne zveze za t žensko volilno pravico preseduje Carrie Chapman Catt. Dunaj, Avstrija, 16. junija. — Cesar Franc Jožef je izdal danes armadno povelje, ki je pa pravzaprav le čestitka nemškemu cesarju. kateri praznuje v teh dneh svoi petindvajsetletni vladarski jubilej. Povelje se glasi takole: "(.Vsar Viljem 11. pripada od leta 1SS1. naši armadi. Za naše vojaštvo in mornarico se je vedno zanimal in se veselil njenega napredka. Avstrijski vojaki in mornarji se mu klanjajo in gu najsrčnejše pozdravljajo ob priliki 25 letnega jubileja. Bog ohrani N egovo Veličanstvo, cesarja Viljema II., da bi še dolgo časa vladal in skrbel za dobrobit nemškega kraljestva! Budimpešta, Ogrsko. 16. junija. Danes se je začel tukaj pod pred-sestvom Carrie Chapman Catt iz New Yorka kongres mednarodne zveze za žensk« volilno pravico. Dosedaj se je vršila še cela prireditev popoluoma mirno, ne ve se pa kako bo v prihodnje. Na tribunah nastopajo govornice, po.vdarjajo svojo enakopravnost z možkimi in zahtevajo, da naj se vlada ukloni njihovim zahtevam. Dunaj, Avstrija 16. junija. — Nadvojvodinja Izabela. katera se je leta 1912. poročila z J n jem Bavarskim in s« kmalo potem ločila od njega, se nahaja v neki veliki tukajšnji bolnici kot strežnica. Sarajevo, Bosna. 16. junija. — Potres je povzročil tukaj veliko škode. Več hiš se je popolnoma podrlo, mnogo ljudi je ranjenih. — Iz Bolgarske naznanjajo, da je samo v eni vasi zahteval potres v soboto preko sto človeških žrtev. V kopalni obleki. Sodnik Voorhees v Coney Island je kaznoval včeraj tri možke z ^lobo .$2. ker so šli v kopalni obleki po cesti. Redko družinsko slavlje. Včeraj so obhajali stanovniki prijaznega letovišča Sea Cliff na Long Islandu zelo redko slavlje. 83 letnico splošnoznanih že*isl*ih dvojčkov Mrs. Marije Hawxhurst Banks in Miss Elizabete Ha*.vx-hurst. Obe sta bili rojeni dne 16. junija 1830. v Toslvnu L. I. 5 mesecev po smrti svojega očeta. Kasneje sta postali učiteljici, ena izmed teh je oženjena, druga pa saniiea. Možko truplo v vodi. Včeraj so našli med pomoloma Hamburg-Amerika črte možko truplo. Bil je star kakih 45 let in po obleki sodeč, delavec. Policija še ni na jasnem, ali se je dogodil zločin ali nesreča. Detektiv — krivoprisežnik. Albany, N. Y,, 16. junija. — Danes so aretirali detektiva J. F Kenney-a, ker ga dolže krive Smrt v valovih Niagare. Niagara Falls, N. Y„ 16. junija. Danes proti večeru, ko se je zbralo več sto setalcev na Luna Island mostu, je skočil iz množice v vodno globočino slapa 35 letni Friderik Herman iz Buffalo. Ta čin je prisege. Vse njegove zaprisežene izjave, ki jih je podal v stavkar-' izvršil gotovo vsled obupa, ozi-skem procesu, so baje neresnične, roma vsled neozdravljive bolezni Vetirana predloga za deveturno dnevno delo. Boston, Mass., 16. junija. — Govemer Foss je danes vetiral predlogo, ki prepoveduje železniškim družbam. da bi delali uslužbenci dalj kot devet ur v enajstih zaporednih urah. da naroči* jo rojaki vožnje list- Seda] ]e čas, ke za svoje sorodnike, znance in prijatelje. Pojasnila glede cen kretanja parnikov in sploh vs* kar potrebuje potnik, daje znan« in zanesljiva tvrdka: Fr. Sakser 82 Cortlandt St., New York. Na vsako vprašanje se toia< odcQTiui — Masakriranje v Maroku. Madrid, Španija. 16. junija. — V Tetranu so aretirali več Mavrov, ki so bili oblečeni kot ženske in nameravali pomoriti ta-mošnje Špance. Sparsko vojaštvo straži različne konzulate in varuje inozemce. Iz mesta ne odpošljejo nikake pošte. Obsojen trgovec z dekleti Philadelphia, Pa., 15. junija. Pred tuk. okrožnim sodiščem je bil včeraj obsojen Rumunec Harry Haspel vsled trgovine z dekleti v 15 mesečno težko ječo. Haspel je imel tri žene; poleg tega je pa J importiral iz Evrope še svojo lastno sestro v nemoralne svrhe. Trgovina z dekleti mu je zadnja štiri leta tako uspevala, da je*nare-dil v tem času $75.000 čistega dobička ! Minas Oeraes' Braziljska bojna ladja "Minas Geraes", ki je pripeljala v Zdr. države ministra za zunanje zadeve, dr. Lavra Miillera, je oplula včeraj iz Norfolka proti New Yorku. kZ, "GLAS NARODA" • (Slovenk Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Tremnrer. Place of Badness of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N, Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 " pol leta....................... 1.50 " leto za mesto New York........ 4.00 " pol leta za mesto New York ... 2.00 ** Evropo za vse leto...........4.50 " pol leta............. 2.55 .....'četrt leta............ 1.70 '•GLAS NARODA" izhaja vsak dan isvzemAi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA1* ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ' Advrti—ment on agreemwit Dopisi brez podpisa in osobnoeti Bene pnobčujejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 62 Cortlandt St., New York City. Telefon 4^87 Cortlandt. ce finaneijelno ruiniraue. ako bi se do pičice izvajalo določbe postave, ako bi se uvedlo izključno jeklene vozove ter najmodernejši, znanosti odgovarjajoč signalni sistem. S to tožbo prihajajo vedno in vedno ter so se do sedaj vedno izognili vsakemu poizkusu. da se jih prisili k izvedbi najprimernejših naprav. Kakšne posledicc ima tako načela: Vsi smo slovanske krvi. — Dne 12. t. m. je bil tuk&j obsojen na smrt Črnogorec Peter Jabič, ker je letos meseca februarja pri Moverjevem rudniku v silobranu ubil nekega 191etnega Irca. Umoril ga je z jeklenim držajem svečnika, kakoršnega se Denar je drag, blago je pa poceni. Produkcija zlata je j ako na-rastla. zategadelj danes zlato mnogo manj vredno, nego je bilo prejšnje čase. ko se ni pridelalo toliko zlata. Zategadelj se Tukaj treba izpremembe. treba vlado prisiliti, da ščiti in podpi-, ra ne samo industrijske in banč-! ne viteze ter baronskejn magnat-1 ske kmete, ampak da se ozira tu-! d i na koristi ostalega prebivalstva. Vlada pa mora tudi podpirati bo Jabič pritožil na višje sodi-! ljudstvom tudi več denarja .(z'a* šče. — Dolgozaželjena pomlad je ta in srebra). ravnanje, se razvidi iz poročila geje sedaj semkaj priromala, daj Ali > blago vsled obilice zlata omenjene komisije. To velikan- je jej0 ZOpet zeleneti. Nič nam ni in srebra drago, ali če je vsled sko število nesreč in smrtnih po- pa novega, če začne po lepem ju-; pomanjkanja teh kovin poceni, škodb je posledica lova na visoke |tru včasih še snežiti. Ravno da- j«' za ljudski blagor vseeno, lsto- pla- uiora danes dati za enako množi-rabi po rudnikih. Čuje se, da sejno blaga več denarja, ker je med j kmetijstvo: pa ne tako kakor se-f daj, da imajo od tega koristi le veleposestniki. Vlada podpiraj in poučuj kmeta da bo znal bolj racijonalno obdelovati zemljo, da bo obdelovanje intenzivnejše (močnejše). dividende. Mrtvi in ranjeni pa ueSf ko to pišem, 13. junija, pada j tako vseeno je, če se mora pla-\posebno tam, kjer se vrši eksten-pomagajo pri dobivanju divi- j zopet takozvana "babja jeza": čati za vola 50 kron ali pa 500[zivno (raztezno), ali kjer se zem-dend. na katere so bile in so že- menda zato. ker hitro pride in hi- kron. če je možno z enakim tru-1 ]ja Celo ropa. leznice tako ponosne. | tro mine. Res. vsaka dežela ima dom in delom si pridobiti deset- To je najnujneja potreba seda Po vsaki nesreči se navadno svoje vremenske neprilike ali te-j ki-nt večji zaslužek. Kakor smo zvali vso krivdo na strojevodjo, j ^ave; tu imamo tekom leta vedno viih-li i/, višje navedenih prime-Železničarji žive prav tako radi hladno, ko je po drugod že vroče,! rov. so porastli zaslužki, a po-kot vsi drugi ljudje. Njih posel (ja ^ se ]ahko peklo jajca na rastla je tudi cena blaga. Kakor jim zabranjuje, da bi bili nena-1 solncu. Vsak kraj in vsak stan ' so se povišale cene, tako se višajo vadno brezskrbni in lahkomišlje- J jma svoje težave; tu se zamore-; tudi zaslužki, vendar cene blaga ni. Tudi so izvrstno izurjeni. Ako mo \e ponašati z vedno svežim ; vedno prehitavajo zaslužke, se ne bi bile vse železniške naprave do- gorskim zrakom, z mladimi gor viša oboje istočasno v enakem bre in pravilne, bi bilo veliko skimi ali planinskimi dekleti in s'razmerju. Vzrok tej disharmoniji Slovensko katoliško :0 svete Barbare Železniško krvoprelitje. Poročilo, katerega je izdal manj nesreč.. Naprave pa niso pristno californijsko kapljico dobre ter ne bodo nikdar, dokler |Da res kar pesnik opeva: se železnic ne vzame iz rok borz-! nih igralcev ter se lastninsko j ''Lepšega nikjer ni kraja, pravico izroči celemu narodu. In j Kot ta kraj je vrh planin'7 itd. takrat ne bodo _ varili vlaki edino- ve{.krat koMr£.ku «ea.|nes se zamore s pomočjo strojev le zato, da proizvajajo dividende. |ifornij,ana., jejno v veselem I izdelovati velike množine in veh- \in hi itA wlrnniln »un ni i7nnihila , krogu ter zremo proti sanjavi obmorski Californiji, kjer raste vin Nič bi ne škodilo, ako bi izgubila država pri tem denar. Boljše je izgubiti denar kot pa življenje. V sedanjem času pa delajo železnice denar na stroške tisočerih življenj. Dopisi tiči drugje. Obrtni in industrijski pridelki se daiajo pomnožiti (vsaj teoretično. ker neomejeno pomnožil ev i ovirajo razne okoliščine), ker da- ko cenejše, nego pa prejšnje ča- j se. Zategadelj so danes industrij- njega časa in za vlado najnujneja dolžnost, ker ljudstvo hoče jesti! Gojiti treba ljudski blagor, j ne pa aristokratsko domišljavost in budalosti. Skrbeti treba za priprosto ljudstvo, ki plačuje največ krvnega in denarnega davka, ne pa za žepe avstrijskih aristokratov in madjarskih mug-natov in Židov. Razne zanimivosti. za Zedlnjene držav© Severno Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKI: Pr«d(s«dnJk: MARTIN GERCMAN, Box IS1, Forest City. F*. Podpredsednik: JOSEF PETERSEL, Bo* »6 WlUock. Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City. Pa. n. tajnik: JOHN OBOLJN, Box 492, Forest City, !>•, Blacajnlk: MARTIN MUHIC, Box 617, Fcreat City, Pa. NADZORNIKli Preda«dnlk nadzornega odbora: KAROL ZALAR, Box 847, Forest City, Pa. I. nadaornik: IGNAC PODVASNIK. 4734 Hatfield Sf-. Plttsbur*. Pall. nadzornik: FRANK SUNK. 60 Mill St. Luzerne, Pa. m. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 29» Cor. N. — trd St., Rock Springs, Wj*. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL, OBREGAR, Box 400, Witt. UL L porotnik: MARTIN OBERZaX. Box SI, Mineral. Kana. IL porotnik: ANDREJ SLAK,, 7711 Issler St., ClsTtlaod. Okie Dr. J. M. VRHOVNI ZDRAVNIK: 8KLJLSKAR, «127 St. Clair Ave., Cleveland, Olio, Dopisi naj se potlljajo L tajniku IVAN TELBAN, P. O. Boa TI7 V Forest City, Fa. Druitveno glasilo Je "GLAB NARODA". Pismo slovenskega rezervista, iz Dalmacije. •ska trta. oranže in citron«. Slabo ski il1 obrtni izdelki mI10-° ee bi ne jim godilo, ako bi se jih no lw?jsl- sw 1>lh Prejšnje dni pošiljalo v one kraje, kjer ne ra-titejo. Zares krasen je razgled s tega gorskega ali prirodnega ra- Izvzeti so le izdelki iz usnja in ! volne. Ti so danes dražji, nego so i bili prej. Druga pa je s pridelovanjem Jcliet, BI. — Danes teden sem bil še v En law. Ala., danes sem varnostni oddelek meddržavne j pa že v Jolietu, 111. Vožnja je bi-trgovske komisije glede nesreč- j prav iepa? porvsod sama pro-na železnicah, kaže, da so razme-j storua polja, zrak izredno dober. ja, katerega vživamo kot bratje" planin. Najlepši kine so veličast - n«'a 1,1 dn,-,h ^vlp-uskih pred-■tie gore krog Leadville. Pripoveduje se o dveh odvetnikih, došlih po sodnih opravkih iz Californi-je, ki sta navlašč zavlekla obravnavo namesto dveh dni na celi teden, samo da sta opazovala sre- re naravnost grozne. Tekom 24 j y Chicagi je bil precejšen mraz. S poletja padajoči sneg. ki je v metov Površina zemlje se nikakor 110 da povečat i, istotako ne zaloga J imamo črno kavo, pa je bolj po-j mineralij. Te se vedno manjšajo j dolma topli vodi. Ob 11. uri imamo menažo in zvečer ob 6. uri zo- j pet črno kavo. Kakor vidite, iia.sj imajo precej na trdem. Človek bi j z nekaterimi bankami akcijsko 1 ROJAKOM družbo za izkoriščanje omenjene- v Pennsylvaniji in W. Virginiji ! ga ozemlja. Od tisoč akcij, ki jih NA ZNANJE Slovenski rezervist p.se ljub-j ftu.jtf družba, ima vsaka hči 267 j Rojakom v Pennsylvaniji in ijanskemu : I akcij, ostale imajo Solvav in pa West Virginiji naznanjamo, da Novigrad (C astelnuovo) due l)anke Vsaba princezinja bo ime- jih obi~e noyi ^ 2b. maja. tez par tednov bo ze 1;l 1>ravieo, imenovati Člana u- ____ pol leta, kar smo slovenski fant je i pravnega sveta, vendar pa bodo iu možje v Dalmaciji na straži in tudi salUv |ahkw ,%laniee upravne-branibi države. Kako se nam «odi sVcta, kar dovoljuje belgijski oh državni meji.' Kar se hrane ti-; zakon če. bolj slabo. Ob petih zjutraj - in tako Im vedno dražji premog, pa tudi druge mineralije (pos^'b- vedno no železo). Istotako si* let je bilo ubitih 188.0:i< oseb, |jaz St.m dejai osem let stalno v poškodovanih pa 1,395,018. To iz šumi. sedaj pa pride kar naen-gleda tako, kot da bi bilo celo krat taka sprememba, iz tenine-prebivalstvo mesta, velikega kot gozda v prijazno mestece. Zdi je na primer Columbus, O., sprav-; se mi, kot da bi bil v Ljubljani. Ijeno s sveta. tftevilo ubitih je j Slovenci imajo precej trgovin in večje celoletno kot prebivalstvo j drugih podjetij. Cerkev imajo mesta New Haven. i tako kot je mogoče ni na celem Gotovo je, da so bile nekatere S Kranjskem. Delavske razmere so teh nesreč neizogibne. Po večini pa so bile izogibne. Vsled brezbrižnosti za življenje so ubile že- dobre. Pozdrav I lic, Grafton, Wis. Peter Mihe-Tem potom leznice na tisoče ljudi. Radi za- naznanjam vsem članom, da pri lite ve občinstva za hitro vožnjo redi naše društvo "Sloga" št. 5 dne 29. junija piknik, so bile železnice prisiljene zviša ti hitrost vlakov, kar je dostikrat povod nesrečam. Ker se ni odredilo vseh mogočih varnost-j izvrstna, nih odredb, je bilo ubitih na ti- zdrav! -soče žele2niških uslužbencev. katerega upam, da se ga bodo rojaki pol-noštevilno udeležili. Zabava bo postrežba točna. Po-Jožef Lesjak. Ironwood, Mich. — Dne 10. ju- Vsled "ekonomije" pri popravah| uija se je tukaj poročil g. Louis tirov železnic se je pripetilo ne- Levstik, doma iz Travnika na šteto nezgod. Krivda za vse te stvari zadene vodstva železnic. Veljalo bi mnogo denarja, da bi se izvršile potrebne poprave in izpremembe. Ker pa je treba denarja tudi za dividende, je neizogibno, da se kolikor mogoče veliko denarja določi za dividende. Zaslišanje glede katastrofe v Stamford je prineslo na dan čudno naziranje enega dela uradnikov. Mislijo namreč, da se jih preganja, po krivici preganja, da jih zasleduje neki hudobni duh. To praznoverje je povsem naravno in umljivo, kajti New Haven železnica zaznamuje celo vrsto velikih nesreč, med kojimi ni v očeh njenih ravnateljev zadnja ta, da je padla vrednost družbi-nih akcij od 200 na manj kot sto. Neprestano je vloženih neštevil-no tožb za odškodnino proti tej železnici. Vozovi so bili razbiti in nadomestili so jih z ravnotako slabimi. Ni torej euda, ako pravijo, da se srdi Bog nanje. Poročilo meddržavne trgovske komisije nam pa nadalje kaže, da so tudi dnige železniee ravnotako krive. New Haven je le ena med mnogimi morilnimi železnicami. Glavni namen vseh teh železnic je, delati in deliti mastne dividende. Vsakih sedem minut se ponesreči aH ubije na ameriških železnicah kak človek. Usodepol-nejše so skoro kot pa jetika. Ako se pomisli, da obstojajo poškodbe večkrat v izgubi udov ali da povzročijo popolno delanezmožnost, se razume, koliko žrtev mora trpeti človeštvo, ker dovoli, da se nahajajo železnice v privatnih rokah. Ako bi bile železnice last dr* zave, bi seveda tudi ne izginil« vse nesreče. Velikanske teže se pomikajo po železnicah s silno hitroetjo in na milijone ljudstva potuje vsaki dan na njih. V«n-dar bi pa postale železnice kolikor mag*4e dovršene, ako bi pre-Se v vladno last. Voditelji šttes-jo, da bi bile železni- Kranjskem, z gdč. Marijo Ober-star, doma iz Strug pri Ribnici. Mladima poročencema želimo o-bilo sreče! — Louis Mikulič. Kansas City, Kan. — Ker se malokedaj bere kak dopis iz naše naselbine, sem se jaz namenil malo pojasniti razmere. Slovencev je tukaj okoli 600, dela se še precej dobro, večinoma smo zaposleni v, kJLaunicak Razen pet podpornih društet imamo tudi zabavno društvo "Triglav", ki prav lepo napreduje. Še boljše bi lahko, če bi se rojaki malo bolj zanimali za dramatiko. Druge naselbine imajo vsega dosti, do-čiih nam zelo manjka igralskih moči. Ce bi prišel k nam kak dramatik, bi ga z največjim veseljem sprejeli. Dne 8. junija se je vršila tukaj izvanredna slavnost, bilo je blagoslovljeuje novega Križevega pota. Da je slavnost tako lepo uspela, gre v prvi vrsti hvala častitemu gospodu J. Za-krajšku iz New Yorka. — Društvo Vitezi sv. Jurija št. 49 J. S. K. J. je sklenilo na svoji zaduji seji, da se priredi 29. junija Iee Cream Social v prid blagajni na 515 Ohae. Začetek bo ob 3. uri popoldan. T eni potom tudi opozarjam vse rojake, da naj pristopajo k društvom, ker so edino društva največje vrednosti v slučaju bolezni in nesreče. Rojaki, pristopite, da ne bo prepozno! Pozdrav! — Alojzij Lužar. Leadville, Colo. — Le bolj po-redkoma se oglašajo dopisniki iz naše najvišje slovenske naselbine v Združenih državah in sploh po velikosti najvišje delavske naselbine na svetu. Znano je namreč, da meri glavna cesta v Leadville nekaj nad 10,200 čevljev (3050 metrov) nad morsko gladino. Na-4ih Slovencev živi tukaj nad tisoč; mnogo je pa še tudi drugih Slovanov. V Leadville, Colo., vlada med Slovenci in Sldvani precejšna edinost ; posebno naša mlada dekleta, kojih je tu precej, jemljejo v zakon kaj rade so-bratske nam D&taurttnee* Soanje-ke in druge; držijo se-namreč pridelkov si« da povečati le z racionalnejšim obdelovanjem že obdelane zemlje, ali pa z obdelanjem še neobdelane zemlje. In take je še veliko na naši ljubi zemlji. Toda Californiji nepoznat. Da. res. tu I mall^a ,M:iozma '«*»• v našem hribovju ni pravega mra-1 M »<>«"« kmetijskih za in tudi ne hude vročine; ravno sedaj cveto lepe rožice "Columbine", ki delajo pravi kras tukajšnje naselbine. — Leadvill-ska naselbina vidoma napreduje; naši rojaki imajo več podpornih društev, medsebojno obširno dvorano, več gostiln in skoro največja trgovina z mešanim biagom je v slovenski oskrbi. Tudi sloven-sk i naraščaj lepo napreduje; za birmo, ki se bo vršila v nekaj dneh, je pripravljeno namreč približno 200 slovenskih otrok; zadnja sv. birma se je vršila tu pred tremi leti. Gotovo imajo birinan- dik- ladja za ladjo in vozile bla-o. Dan Zo dnevom, noč za nočjo neobdelane kraje se mpra najprej gacine iu šotore. Ves čas so lio-obljuditi (kolonizirati ), za kar je pa moderen človek kaj malo vnet. Dobri kolonizatorji so bili naši predniki. Visoke cene živil izpodbujajo k racionalnejšemu obdelava n ju kultiviraiie zemlje, kakor tudi k obdelauju še neobdelane zemlje, ker se to dobro obrestuje. Vzemimo .primer iz let 1870 do Častna zveza. San Francisco, Cal., 15. junija. Sodišče je obsodilo detektiva Franka Ksolasa v petletno ječo. so mu dokazali, da je delal skupno z dobroorganizirauo zločinsko bando. V kratkem se začne obravnava proti osmim stražnikom, ki so obdolženi enakih pregreh. Mahael (lallo, vodja tukajšnjih žepnih tal »v. (sedaj ji' zaprt v ječi) je odkrito izpovedal, da j«' smo morali to blago prevažati in; po vsaki posrečeni tatvini delil si sieer rad kaj kupil za svoj dc-liar, a kaj. ko je po gostilnah 1a-ko strašna draginja, da nimafe pojma o nji. Mi " Verptlegs vojaki imamo že eeli mesec vedno žaklje na rami. kakor berač koš, in nreiiašaino blasjo z ladii v ma- ci. botre in botriee sedaj obilno 187;j. Tista leta je veljalo 100 kg posla. — Kakor se čuje, se delo tukaj ne dobi prav lahko, posebno ne po bližnjih zlatorudnikih in drugih rudokopih. kojih je tu okoli številno. Okoli gorate doline malo višje od Leadville je videti same rudarske koče; videti je tudi kupe rude, podobne velikim mravljiščem; to, že bolj slabo vrsto rude so namreč že pred leti zameta val i, sedaj jo pa zopet vozijo v bližnje rudotopilnice. Po ostalih rudnikih dela veliko število naših rojakov. — Z rojaškim pozdravom- kličem koneeno: Pridi semkaj se hladit, Mestne če vročine sit Si, — tu ohladil boš srce. Trgal gorske rožice! M. Pogorele. Draginja, Piše Fran Zelenik. (Konec.) Temu nasproti pa moramo tudi postaviti zaslužke. Še pred kakimi 12 leti je dobila ženjica na dan po 28 do :10 krajcarjev, danes pa dobiva 80 krajcarjev. Ko; sec je dobil 70 krajcerjev, danes 1 goldinar in še več. Mlinski delavec je imel na dan 1 goldinar 20 krajcarjev, danes ga ne dobite za 5 kron. Živila in druge potrebščine so se torej v manje nego v dveh desetletjih za več nego polovico podražila. a povišali so se pa tudi zaslužki za toliko. Če je torej živež stal gotovo manj od danes, se je pa tudi toliko manj zaslužilo. Tako smo prišli na nauk narodnega gospodarstva, ki pravi, da se cena blaga ravna po množini denarja, oziroma miložini žlahtnih kovin, to je: zlata in srebra. Danes odločuje le zlato, srebro je izgubilo svojo veljavo kot plačilno sredstvo. Ako je na razpolago malo zlata, se ga more porabiti le malo za ICttlNiiijftkd operacije, tedaj se dobiva za manj denarja več -blaga. pšenice 25 kron (danes stane 22 kron in le leta 1908 je stala pšenica nekaj dni na budimpeštan-ski borzi :{<) kron). Takrat so veliki posestniki v Severni Ameriki (farmerji) začeli na svojih velikanskih posestvih (farmah) sejati pšenico. Obdelovanje jih je stalo zelo mairt. Vrgli so na tržišču velikanske množine blaga. Imeli so majhne stroške s pridelovanjem, njihove transportne organizacije so istotako delale poceni in zategadelj so znatno potlačili cene pšenice. Za Ameriko pa so prišle na plan kot eks-porterji ludi druge dežele. Sledila je Argentini ja. Nji se je pridružila naprej Indij.., potem Avstralija in najzadnja je nastopila Rusija. V teh deželah je še mnogo neobdelane ali površno obdelani' zemlje, tako da bo eksporl vedno rastel in se bo pridelovalo vedno več blaga. Zakaj pa so živila kljub njihovi naraščajoči produkciji vedno dražja'! — bo vpraševal marsikdo. Vseh vzrokov, ki so povzročili v zadnjih desetletjih gospodarski preobrat in s tem spo-j? jeno draginjo, ne moremo navesti: le nekaj jih navedemo. Prebivalstvo se vedno viša. Povišanje prebivalstva pa viša cene žita, mesa, mleka itd. Toda. odkar kuga iu druge take nezgode ne more človeštva v velikih trumah, se to hitrejše množi, nego pa pridelki. Produkcija človeštva vedno prehiteva produkcije življenskih predmetov. Vsled naraščajočega prebivalstva je pridobitna zmožnost ne samo posameznika. ampak tudi celili krogov vedno manjša, to je prilika zaslužka je vedno slabša, nasprotno pa se cene živil zvišajo vsled zaostajajoče produkcije. Pa tudi naše moderne naprave so krive, da med ljudstvom ni toliko denarja, da se zaslužek in plače niso primerno cenam povišale, kajti vsled kartelov in drugih gospodarskih organizacij (v prvi vrsti bank), pa tudi carine, se zaslužek steka v roke posameznikov ali posameznih skupin, medle«-Jnrj|g(r;*w#žica brez primernega dobička in zaslužka. J razkladati. Sedaj je vendarle to delo nekoliko prenehalo. Prenočujemo pod nebom in platnom, pozimi smo pa spali po hleveli in kleteh. Najbolj gledajo na to. da I ne pijemo slabe vode; kdor med inaršom vodo pije, je kaznovan. Voda je sploh v Dalmaciji zelo slaba in jo ni v vsakem grabnu, kakor na Kranjskem. Veliko vojakov. lahko rečem, si je nakopalo bolezen vsled te vode. ki jo bo plen s policijo. marsikdo čutil do konea življenja. V prvih časih, ko smo prišli dol. so se vršili med vojaki iu častniki pogosti samomori. Da-so že precej ponehali. •Zadružno gibanje na Angleškem. Angleška zadružna centrala je zborovala pred kyatkim v Aber-^ deenu. Iz poročila posnemamo, da je bilo koncem leta 1912 na An-. , gleškem 1250 zadrug, število čla- ^"^t pozdravim vse znance in LISTNICA UREDNIŠTVA. Mr. Ant. Zbašnik, Pittsburgh, j LE0 ŠTRUKELJ, Pa. Resnici na ljubo izjavi jamo, ; ki je zastopnik Sloveuic Publish-da niste Vi v nikaki zvezi z do- | Company in pooblaščen pobi-pisom, priobčenem v št. 96 naše-' rati naročnino za list "Glas Naga lista izpod peresa "Žaue iz j roda", kakor tudi druga naroei-1 bi a ne v penzjon" tikajoč se on-1 bi. Vedno in povsodi so šli naši dotuih "špikizarjev". rojaki na roko našemu potniku --------— iu ga lepo sprejeli, zato smo u- POZDRAV. verjeni, da bode tudi novemu ...... .... potniku na prvem potovanju tarred odhodom v stari krai se , r» • » -. . .: ko. Rojaka našega novega potm-enkrat pozdravljava vse pri jate- , , , ■ . . .. . .. ka kar najtopleje j>nporoeamo. Ije ni znance 111 sirom Amerike, posebno pa Josipa Skerl in Ludvika Zeman v Dunlo, Pa. Zdravstvu jte do svidenja! New York, 14. junija 191:}. Janez in -Matevž Drenik. Slovenic Publishing Co. SKRBITE ZA BODOČNOST. Kdor hoče, da bode imel živeti od česa na stare dni, mora že zdaj skrbeti za svojo bodočnost. Ni je lepše prilike, kot vam jo Denarje v staro domovino poiUjamox vat no last. Ko je belgijska država sprejemala od kralja Leopolda državo Kongo, je izrecno priznala to ozemlje kot privatno Predli o stopim na parnik. nudiva midva. Kupi in odplačuj prijatelje v Monessen, Pa. Lep Polagoma zemljo, pa boš kdaj na pozdrav družini Božieevi, Kofal- svojem. Prodajava svojo zemljo tovi, svojima sinovoma Štefanu dolarjev naprej za aker. in Petru, kakor tudi snahi Mav- Sto dolarjev plačaš takoj, ostalo rovič. Na tem mestu priporočam mesečno po deset dolarjev. Če si vsakemu rojaku najtopleje tvrd- bolan ali nimaš dela, počakava, ko Frank Sakser. Če kupiš 40 akrov, plačava vož- Ncw York. 14. junija 191:5. ojo. Prodava samo tistim, kateri Josip Mavrovič. pridejo sami pogledat. Jamčiva, da pridelate na vsak aker najmanj toliko čistega vsako leto, kolikor plačat-9 za ves aker. Iz-čistite lahko nekaj akrov na teden. Do železnic in mest od ene do štirih milj. Kmetije vse na okoli. Zdrav zrak, nobenega močvirja, polno studencev. Nimava nobenih agentov in zato ne zamenjujte naju z drugimi, ki prodajajo danes tukaj, jutri tam, da- sarno živinoreja, ker za živino na potrebujete 40 akrov, kot pri naa, ampak trikrat toliko. Najboljša 6000----IO17.00 letos iti gori, kupi letos, kupi ta- Poštarina je všteta pri teh «vo koj. Pa boš že nekaj odplačal do Vedi, da delo ni nov je znašalo 2,876,892. Te zadruge so imele prometa čez 2948 milijonov kron, čisti dobiček pa je znašal nad 318 milijonov kron. Angleška velenakupna družba, kateri pripada 1162 zadrug, je prodala blaga za 714 milijonov kron iu je imela čistega dobička nad 16 milijonov kron. Škotska velenakupna družba je imela 7 milijonov 800 tisoč kron čistega dobička, blaga je prodala za 201 milijon 600 tisoč kron. Produktivne zadruge in velenakupne družbe so v lastnih obratih proizvajale blago, vredno .'128 milijonov 800 tisoč kron. 706 zadrug ima hranilnice za otroke, v katerih je naloženih nad 62,400,000 kron. Kraljevske princesinje — podjetnice. ! Belgijski uradni list "Le Mo-niteur Beige" objavlja pravila nove akcijske družbe za izkoriščanje ozemlja Mayumbe v državi Kongo (Afrika). To ozemlje si je pred mnogimi leti pridobil kralj Leopold II. kot svojo pri tah. Doma «e nakazane ivot« iz drugega I^ta. plačujejo popolnoma, brej vimarjs stalno, da pridejo krize — pa ča odbitka. imaš svoj košček zemlje, se lahko Na5e denarne poliljatv« razpo umakneš in v vsaki krizi napra-iilja na zadnje polt« a. k. poitne viš življenje. Piši ali pridi še da-kraljevo imetje. To imetje je po-1 hranilnižni urad aa Dumaju v naj ue8 na naslov: Krže Mladič Land tem pripadlo kot dedščina njego- j krajSera čaau. Co., 2616 S. Lawndale Ave Chi- vim trem hčeram. Najmlajša, j Denarje poslati )• majpri cag0j m Telefon: Lawndale Klementina, poročena kneginja, lifineje do $50.00 ▼ rotovai t pri 7449 Za5ni daneg ho5pg k Bonaparte, je prepustila svoj de- poročenem ah r*iiitnra»ein pia imeti jutrl če ^^ K. $ K. $ 5____ 1.10 130.. . 26.60 10.... 2.15 140.. . 28.65 15____ 3.15 150.. . 30.70 2o____ 4.20 160.. . 32.75 25.... 5.20 170.. . 34.80 30____ 6.25 180... . 36 85 35____ 7.25 190.. . '.i8 90 •10____ 8.30 200.. . lO.po 45.... 9 30 250.. . 51.15 50____ 10.30 300.. . 61.35 55____ 12.35 350.. . 71.60 60____ 12.35 400... . 81.80 65.. J. 13.40 450.., . 92.00 70____ 14.40 500-. . 102.25 75____ 15.45 01 . 122.70 80____ 16.45 700... . 113.15 S3.... 17.45 80"- - . IOS.^O 90.... 18.45 900... . 184.0C 100____ 2o.45 1000... . SOVJO 110____ 22.50 2000... . 407.00 120____ 24.55 6000.. .1017.00 lež bruseljskemu veleindustrijcu Solvavu. Ostali dve hčeri, princezinja Lmjiza Koburška in grofica Štefanija L-onyayeva. sta zdaj u-stanovili v družbi s Solvayem in mu, večje zneske pa po Posta - * • . . . - Money Order ali pa po New Yorf |M Jqtn' De boa mel ***** ^ Bank Drjrft. "GLAS NARODA" JE EDINI FBA7TK SAKSER. r ,, XT ^ , . T „ i SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR, S2 Cortlandt at:, New York, N. T. |dr2 naročite „ NANJ, GLAS NARODA, 17. JTOTJA, 1*>13. Strašna noč. Rusko spisal Anton Čehov. Ivan Petrovič je postal čisto bled, pri vil svetilko in pričel s tresočim glasom pripovedovati: "Velika tema je ležala nad zemljo v noči pred Božičem 1. 1883., ko sem se vračal od spiritist iške es je proti stanovanju. Ulice, skozi katere sem šel, niso bile razsvetljene. Stanoval sem pri cerkvi Marijinega vnebovzetja v Moskvi, v hiši visokega uradnika Mihajloviča; torej v najbolj pustem delu mesta. Težke in temne misli so me nadlegovale na poti proti domu. Tvoje življenje se bliža koncu. ... Delaj pokoro ... To je bil stavek, ki mi ga je razodel duh Spinoze, katerega je poklical spiritist iz onega sveta. Prosil sem, da naj duh ponovi stavek, in ta ga ni le ponovil, am-pak zraven še pristavil: "Danes ponoči." Ne verujem spiritizmu; toda misel na smrt me je užalo-stila in preplašila. Smrt, gospodje. je nekaj neizogibnega, nekaj vsakdanjega; vendar ni človeški naravi le misel nanjo zaraditega nič manj zorna in strašna. In tedaj, ko me je obdajala neprodir-na, mrzla tema in so velike težki- dežne kaplje bile ob tlak in je veter ječal nad visokimi strehami. ko nisem videl žive človeške duše in slišal nikakega človeškega glasu, tedaj je objel neskončen. na popisen strah moje srce. Čeravno nimam bahjega srca, sem vendar gledal le naprej in sem se bal pogledati na stnm ali celo nazaj. Mislil sem. da bom gotovo u-gledal smrt v podobi blede žene, če se ozrem."* V močnem razburjenju je Petrovič vzdihnil, izpil kozarec vode in nadaljeval: "Ta grozni strah, katerega si gotovo morete predstavljati, me ni zapustil tudi takrat, ko sem stopil po velikih stopnicah, odprl vrata in stopil v stanovanje, kjer je bilo čisto temno. Strašno je divjal in tulil vihar in se zaletaval v okna. kot bi želel v gorko stanovanje. C'e smem verjeti duhu, — sem rekel sam pri sebi, — bom moral umreti pri žalostni pesmi tulečega viharja. To ni ravno prijetna misel! Prižgal sem žveplenko ... Veter je močneje zapihal. Tiha, tožeča pesem se je izpremenila v jezno bučanje. Spodaj nekje se je z močnim ropotom zaprlo priprto okno. Vbožec, kdor je v taki noči brez strehe, sem si mislil. Toda nisem imel časa udajati se takim mislim. Ko je žveplenka razstvetljevala sobo in sem se zbegan ozrl okoli po sobi, sem zagledal nekaj nenavadnega. Kako škoda, da ni dosegel vihar žve-plenke! Potem ne bi videl morebiti ničesar, in moji lasje ne bi vstali vsled strahu. Zakričal sem, stopil korak nazaj in zapri vsled groze in velikega strahu oči... Sredi moje sobe je stala krsta. Modri plamenček ni dolgo tre-.petal; toda imel sera dosti časa videti glavne obrise krste. Videl sera jo. vso črno, okrašeno z zlato pobarvanim papirjem. Na sredi je bil pritrjen velik in lep križ. So reči, gospodje, ki si jih dobro zapomnite, čeravno ste jih videli le en trenutek. Tako je bilo tudi s to krsto; komaj eno sekundo sem jo videl; toda še danes se spominjam vseh njenih podrobnosti. Bila je določena za srednjevelike-ga človeka. Dragocene noge pri krsti in lepi, kovinski držaji so pričali, da je bil umrli bogat. Ves zmeden sem pobegnil iz sobe in hitel brez preudarka in premisleka vsled velikega strahu po stopnicah. V veži in na stopnicah je bil temno; noge so se mi zapletale v dolgo suknjo in čudno se mi zdi, da nisem padel in si polomil vseh kosti. Na cesti sem se naslonil ob goli železni drog, na katerem je bila svetilka, da bi se odpočil. Srce mi je močno bilo; komaj sem dihal...*' Eden izmed poslušalcev je pri-vil svetilko, da je gorela svetle-je, in se pomaknil bliže pripovedovalcu, ki je nadaljeval: "Ne bi se čudil, če bi zagledal v sobi ogenj, tatu ali besnega psa... Ne bi se čudil, če bi se udri strop ali tla, Če bi se porušile stene. Toda kako je prišla krsta v mojo sobo T Odkod je prišla? Kako more priti v sobo revnega uradnika draga, aristokratska krsta? Ali je bila prazna, ali je ležalo v njej truplo? Kdo je bil umrli človek, ki i obiskal na tako redek in n način? Čudna zagonetka! Mislil sem: Če se ni zgodil čudež, potem tiči vmes gotovo hudodelstvo. Pokrepčal sem se nekoliko. Vrata so bila med mojo odsotnostjo zaprta in zaklenjena, In kraj, kjer se je najahal ključ, je bil znan le mojim prijateljem. Toda prijatelji mi vendar niso prinesli krste. Duhovi so mi napovedali smrt, sem mislil. Morebiti pa so se vrhu-tega potrudili in mi prinesli krsto, da bi je ne bilo treba meni preskrbeti. Gospodje, nisem pristaš spiri-tizma ; toda tak slučaj bi samega filozofa prestrašil, da bi postal lahkoveren. To je vse skupaj neumnost, strahopeten sem kot šolarček, sem rekel konečno sam pri sebi. To je le optična prikazen in nič drugega. Na poti proti domu sem bil tako slabo razpoložen, da ni čudno, če sem videl krsto, katere v resnici ni bilo ... Gotovo sem se zmotil. * Dež mi je padal na obraz in veter se jc zaletaval v suknjo in čepico ... Zmrzoval sem, ker sem bil premočen do kože. Moral sem iti nekam... toda kam? Ali naj se vrnem na stanovanje. Potem bi se izpostavil nevarnosti, da bi videl krsto še enkrat; in to bi presegalo moje moči. Č'e ne bi videl pri sebi nobenega človeka, če ne bi slišal nikakega človeškega glasu in bi ostal sam, čisto sam pri krsti, v kateri leži lahko mrtvec, potem bi izgubil razum. Toda o-stati na cesti, v dežju in mrazu, je bilo nemogoče. Sklenil sem iti k svojemu prijatelju Ivanu in tam prenočiti. Kakor veste, se je pozneje ustrelil. Tedaj je imel v najemu lepo sobo v hiši trgovca Schiidlerja, ki je bil Nemec." Pripovedovalec si je obrisal s čela mrzli pot in nadaljeval: "Prijatelja nisem našel doma. Ko sem potrkal na vrata in se prepričal, da ni doma, sem poiskal ključ, odprl vrata in vstopil. Slekel sem mokro suknjo in poiskal v temi zofo, na katero sem se vsedel, da bi se odpočil. Bilo je zelo temno v sobi. V bližnji cerkvi je vabilo k polnoenici. Prižgal sem žveplenko. Toda luč me ni oprostila strahu, nasprotno! Nepopisljiva groza me je vnovič objela... Zakričal sem, naglo vstal in sko-ro nezavesten bežal iz sobe... V tovariševem stanovanju sem zagledal isto kot v mojem: krsto! Prijateljeva krsta je bila večja kot moja in je bila še bolj strašna. Kako je prišla sem? Da je bila optična prikazen, nisem mogel nič več dvomiti... V vsakem stanovanju vendar ne more biti krsta ! Bolezen na živcih imam, halucinacijo. Naj pridem kamor hočem, povsod bom ugledal strašen obisk smrti. Izgubil bom razum! sem pomislil prestrašen in se prijel za glavo. Moj Bog! Kaj naj počnem? Glava mi je hotela počiti; kolena so se šibila... Stal sem na cesti; dež je bil kot iz škafa, vihar pa bi me bil kmalu odnesel, in jaz nisem imel niti suknje, niti čepice. Vrniti se na stanovanje prijateljevo mi ni prišlo niti na misel, kajti to bi presegalo moje moči. Bojazen me je imela tesno k sebi pritisnjenega v naročju. Lasje so se mi jezili, mrzel pot mi je stopal na čelo, čeprav sem veroval v halucinacije. Kaj sem hotel storiti? Bil sem čisto brez uma in v nevarnosti, da se prehladim. Slučajno sem se domislil, da stanuje na Nikolajevi cesti dober prijatelj — slučajno zdravnik. Tudi on je bil pri spiritist iški seji. K temu sem hitel... Bival je* v nekem hotelu v petem nadstropju. Pri njem sem moral zopet prestati veliko muko. Ko sem stopal proti petemu nadstropju, sem naenkrat zaslišal strašen ropot. Nekdo je tekal semintja in močno zapiral vrata. Nato se je razlegel strašen krik: "Pomoč! Pomoč! Hlapci kje ste?" F ' Nekaj trenutkov pozneje je pritekla po stopnicah temna postava v kožuhu in z raztrganim cilindrom. "Vasilij!" sem zaklical, ko sem spoznal, da mi teče nasproti moj prijatelj. |JtJ ? I i Prava beseda o pravem č^.su. Tujec: "Gospod baron, ali imate kako službo, zame?" — Baron: "Zal. da ne vem, b« vas po- treboval!" — Tujec: Če ne za drugo, vsaj za svetovavea!" —. Ba ron : Prav, dajte mi torej svet, kako naj se vas iznebim!" Prazna misel. Zagovornik: "Jaz vam svetujem, da se zadovoljite z obsodbo; saj je verdar sodnijsko, dokazano, da ste s svojim dvokolesom lahkomiselno povozili dečka!" — Zatoženere: "To je prazna misel; saj kolo ni bilo moje, ampak ukradeno!" Tolažba. Igralec: "Prosil bi Vas zopet g. ravnatelj za $100 posojila. Lačen sem tako, da ne morem že radi lakote nastopiti." — Potrpite še malo. Pri drugem dejanju 'Roparjev' itak um rje te na odru. V priliki rečeno. Čevljar učencu: "Ti nočeš piti mleka zat6, ker je muha noter padla! Vidiš, ko sem se jaz učil šivati. bi bil pa moral izpiti mleko, če bi bil — inagari volk noter padel!" Is vzroka. Evo je Boog ustvaril zato nazadnje, da se ni pri stvarjenju ved no vmes silila. Kaj je krivo? Kaj je krivo, da je na svetu hudo? — "Ljubezen, denar, jezik in pero." PRED KOSARNO. EV* Vellkazaloga vina in žganja. Marija drill Prodaja beio vias po..............70c. gallon črno vino po.............5Qc. " Drolnik 4 galone n...«................»11. M Brinjevec 12 steklenic ca...............#1200 4 gal. (sodček) za..................fl*.0t Za obilno naročbo se priporoča MARIJA QRILL, «308 St. Clair Av»., IS. E., Clavaland, O PhOne 246, FRANK PETKOVSEK, Javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKBGAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje Iganje te-izvrstne smotke — patentov ana idra ▼ila. PRODAJA volne llstKe vseh prehomor skih črt. POŠILJA denar v stat kraj aancsljlvfl ln poSteno UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. Af Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.NewYork. ■^iMi^i ...........H^ Sreča, Postopač: Dosihmal sem bil še zmeraj obsojen, da sem moral plakati, — dant-s sem imel pa srečo, dobil sem pet mesecev!" OGLAS. r'Rogo viležI stegni nogo tovo — samo na 3 mesece." — Ce bi te Francozi vi deli, znižajo vojaško službo go- Onjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lanski rdeči Zinfandel 351 gal.; "Riesling 40č gal. Vino od le-j ta 1911. Zinfandel 40e gal.; belo vino Riesling 45<; gal.; staro belo vino od leta 1910. 50p gal. 100 proof močan trop i novec 4*/> gal. $12, 10 gal. $25. Vino pošiljam po 28 in 50 gaL Vinarna in distillerija blizo postaje. Pošljite vsa pisma na: S.. Jakse Vinery, Box 161, Santa Helena, Cal. GLAS NARODA, IT, JCNIJA, 19i3. EF Jugoslovanska a Katol. Jednota B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKU Predsednik IVAN O KRM, 60? Cfaerrj Way or Box 67. Br&ddoek, P*. Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, EveltUi, Mlan. Box «4L Glavni tajnik: GEO. L- BROZICH, Ely, Minn.. Box 424. Pomol nI tajnik: MIHAEL M RA VI NEC, Omaha, Neb., 13t4 So. lltk ■«. Blagajnik: IVAN GOUZE, Ely. Minn., Box 106. Ka upnik: ALOJB VIRANT. Loral n, Ohio, 1700 K- Mtk H VRHOVNI ZDRAVNIKI ' Dr. MARTIN J. IV EC, J oil e t. 111., »tO No. Chicago It NADZORNIKI: ALOIS KOST ELI C. Balldo, Colo, Box 6SS. MIHAEL KLOBUCHAR, Calumet. Mich . 11» — 7th Bt. PETER flPEHAR, Kansas City, Kans., 422 No. 4th Bt POROTNIKI: ». ITAN KERZ18NIK, Burdlne, Pa-, Box 1SS. FRANK OOUZE. Chlsholm, Minn . Box 71*. MARTIN KOCH STVAR, Pueblo, Colo. 1219 Kller Ara Vsi dopisi naj se poMlJaJo na (lavnega tajnika, vse denarne poMlJatve pa n* slavneffa blagajnika Jednota. Društveno sUsUo: "GRAB NARODA". 1619 glasov, laški karaorist dr. Devoscavi pa 1366 glasov. Vohuni v Dalmaciji? V Kotor-ju so aretirali bivšega avstrijskega orožnika, sedaj lastnika tovarne za opeko, in njegovega tovariša zaradi razžaljenja cesarja in ker sta na sumu, da sta vohuna črnogorska. Ženo umoril. Nedaleč od vojaških hlevov na Reki je našla neka deklica, ki se je igrala, v nekem jarku truplo približno 601et-ne ženske. Ko je prišla sodna ko NOVICE IZ STARE DOMOVINE. spravili v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. KOROŠKO. Iz strahu pred kaznijo se je o- besil v Beljaku kočijaž Jernej Ručnik, ker je poneveril svojemu gospodarju Brpimerju 37 K. VABILO NA PIKNIK, katerega prirede Slovenci, bivajoči v Johnstown, Pa., in okolici v petek dne 4. julija 1913 misija, so konstatirali, da je umr- i v korist slovenskega pokopališča, la žena vsled hude rane, ki jo je | Vstopnina 2o<\ imela na glavi. Kot morilca so, razpolago bode najboljši zaprli njenega moža Ivana Pal-j ječmenovec (New Life Beer). ....... sladoled, kakor tudi najboljši Pet umorov in samomor radi prigrizek. Pridite vsi! dražbe. V Valah v Istri je bila pri Na svidenje dne 4. julija! nnRiii? posestniku Petim Marzello napo- i ^ vedana sodna dražba. Predno jej NIKJER DRUGJE, prišla komisija, se je Marzello I .„ ,r- 1 J 1 ne v Texasu. ne v Missouri, ne v Floridi, ne v kateri drugi sloven- ATVTBRTKA IN AMERIK AN Gl. (Spisal Rev. I. M. Trunk.) Ta lična knjiga je sedaj popolnoma dokončana in tiskana v 12 j zveskih ter obsega 608 strani v osmerki. V knjigi je najti mno- j go zanimivosti o ameriških Slo-! Iščem svojega moža FRANA W1UNIK. Doma je iz Dolenje vasi. pošta Videm ob Savi na Štajerskem. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar mu bom vedno hvaležna, da storim, kar želi. Mrs. .Kristina Wilčnik, 1819 - j . W. 22nd St., Chicago, 111. vencih in tudi pouene zgodovin-» ( jy.jg_g , ske tvarine. Polna je lepih ' slik Marzello tako razburil, da je z nožem za- klal svojo mlado ženo troje svo-, farmarski naselbini, ne dobite jih otrok v dobi 3 do 9 let m 26- ^ ^ ^ ^^ čiste stu. letno svakinjo. Nato je sel v pod- , , . . J J dencne vode, kot ravno v prijaz- nem KRANJSKO. (stand", koder morejo dobiti Razpust gospodarskega odbora kruh le importiraui proteziranei Šmariji. Deželni odlnn- je raz-; nemškega Volksrata*'. Take realke potem Kranjska hranilni- no v soglasju s e. kr. tlez gospodarski odbor v £ d Ljubljano, ker so se pri upravi ondotnega vo-t razne ne rednost i in ker nia- ca ne bi metala na cesto. Ako pa po- tega ne dosežejo, tedaj hoče pri- st rešje in se ondi obesil. Ko jc prišla komisija, je našla le šest ''Po'svetu... V Trst sta prišla i!^ * * dati 26. maja popotnika Pavel, ^ ^ vgake t(,Ž!lvc Sati v Sevin in Josip Origourt, ki sta odpotovala iz Pariza 15. oktobra 1911 in ki potujeta po nalogu športnega lista "L' Auto \ Do sedaj sta obhodila Francosko, j WAUSAUKEE, WIS., je trg eden najboljš kjer se da vsak farmarski pride-vsake težave spečati v denar, kjer je podnebje slično podnebju v stari domovini, torej tudi najbolj rojakom prija; je zdravo in ugodno. ipi> loli ni vršila v zako-anem smislu. Nepra-tudi volje« poseben d bor, vsled česar se uradoma razveljavi-oskrbovanje vaškega iu vodovoda prevza- T . .. TI , , _ Zapomnite si: MRZLICE in Belgijo, Holandsko, Nemčijo. ŽIVINSKE KUGE tu ni. Zemlja Švico in zgornjo Italijo. Iz Trsta I je rodovitllu in dobra, lega iste je ravna, po nekaterih krajih nanašajočih se na naš slovenski Kje je J0SIp WIDENIK? Pred' živelj v tej deželi. Vsa knjiga velia $3.60 in za vsako slovensko hišo lepotičje; za vse rojake, ki se pa vrnejo v staro domovino pa trajen spomin. Da se iz knjige kaj ne izgubi je priporočati, da se da vezati in tako lepo ohrani Izdajatelj je imel zato velike stroške pri tej knjigi, zato pa nas ameriške Slovence neka dolžnost veže, da mu olajšamo breme ter ijo knjigi sežemo. Dobiti je pri izdatelju: Rev. I. M. Trunku, Villach, Austria, ali POSESTVO NA f&ODAJ v Čermošnjicah št. 20, fara Sto-piče pri novem mestu. Cena je $2000, to je K 10,000. Več se zve pri lastniku sedaj v Ameriki: Alois Udovič, 602 Illinois Ave., (13-17—6) Sheboygan, Wis. NAZNANILO. Od Mestne hranilnice ljubljanske smo prejeli nekaj več Racun-dvema letoma je bival v Pitts- zaključkov za leto 1912. V burgh, Pa., in potem neznano i teli zaključkih je natanko oznakam odšel. Prosim cenjene ro-j cena vrednost vsake hranilne jake, če kedo ve za njegov na- knjižice z obrestmi vred do kon- slov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi, ker mu imam nekaj važnega za poročati. — Frank Flove, 947 Water St., Meadville, Pa. (11-17—6) Oglas gozdarjem. Potrebuje se večje število dobrih gozdarjev za delati pri Rev. Alojzij Blazniku, Haver- {J™/ P1*Ča ^ P?. fV2?.^ straw, N. J., pa tudi mi radi po- k®mP?nlJskl Slht sredujemo v to, ako se nam zne- ^ \ * . . 0 na dan» za sek $3.60 dopošije. belenje od klaftre $2.50 in Rojaki, sezite po tej lepi in za- z* razne druge dela na tirn nimivi knjigi! pa po $2.10 na dan. The Cleveland Cliffs Iron Co. il K Ed. ran Sin id »VI. siliti Kranjska hranilnica deželo in mesto, da zgradita za sedanjo realko poslopje, to poslopje bi Krau ska hranilnica porabila za čkto liemškonacijonalne namene. To je namen nenadne odpovedi <.d strani Kranjske hranilnice, j Deželni odbor je že jasno povedal svojo besedo, pričakovali je j imenovani deželni I da tudi mestna občina ljubljanska ne zaostane. Sednj smo res ra-i dovedni, kaj se zgodi. Ako mora ; realka res ven dne 1. avgusta,! potem se bo v jeseni otvoril prihodnji letnik i ui prostem pod' Ti vol i jem ali pa v Zvezdi. To bo evropska znamenitost. Kranjska j hranilnica bo svoj patrijotizem J potem lahko slavila v 4'Domači ' nu" \ Stavbna sezona letos v Ljub Jurist an s prised-nieom. kaplanom Janezom Zavir-nn istotam. Večja latinska družba, iti vltimlja. s«* potika po go-kro|* l>rage in Loškega po-Pubivalstvo je prestrašf-► ro/jiiki so že dalj časa na Aretirali so doslej dva sum- potujeta čez Reko v Zagreb, od tod v Belgrad, v Bolgarijo, Rusijo, Mongolijo in Kitajsko. Potopljena jadrnica. Pri Miljah se je vsled hudega vetra prekucnila in potopila s peskom obložena jadrnica "Gloria" iz Pirana. Motorni čoln "Rocco , ki je prvi opazil nesrečo, jc pravočasno rešil pet mornarjev potopljene jadrnice. Nesreče. Dne 26. maja je proti Soškemu mostu v Gorici z vso silo drvil vojaški avtomobil oddelka zrakoploveev. Nasproti mu manj ali več valovita. Kamenja in močvirja ni. Dva potoka tečeta skozi to zemljo. Mnogo studencev. Ravno isti poljski pridelki kakor v starem kraju rastejo tu, kakor tudi sadje in vinska trta. SUŠE in TOČE in VIHARJEV ni. Cena akru ostane še za ta teden od 1 r> do 20 dolarjev. Lahki kupili pogoji. Vsakemu kupcu povrnem vožnje stroške za sem in nazaj. Dolžnost me veže, da omenim, Ijiva tujca. V prisilno delavnico so oddali' Ijani ni kaj živahna. Edini inest-(illetin ga eigana Vida Keiharta»nI del, ki dela v tem oziru izie-i/. Krope in ciganko .Justino Hel- nut, je oni ob novi cerkvi sv. Jo-dovo i/. Begunj na Gorenjskem, j žela. V ulici stare pravde si gra-Opustitev nekaterih davkarij tli uovo hišo notar g. Grunt ar iz na Kranjskem. Kakor se čuje, se Ribnice; za novo cerkvijo, v dr. v doglednem času opusie nasled-! Zarnikovi ulici, pa si je sezidal nje tri davkarije na Kranjskem, prof. dr. Ilešič krasno vilo "Vla-in sicer v Tržiču, v Kranjski gori ! d i mir. Ko bo omenjeni del Ljubili najbrž tudi v Ilirski Bistrici, j Ijane zazidan, se sme pričakova-torej tam. kjer ni političnih ura-i ti, da bo v kras mestu, do v. Ta opustitev s«* utemeljuje [ \ s tem, da je vsled nove odredbe, j STAJERSKO. vsled katere stranke plačujejo Umrl je dne 28. maja na svo-svoje davke naravnost po poštnih j jem posestvu na Klancu bivši žu-položnieah, promet v posameznih j pan Josip Kok. po domače Pun-davkarijah precej olajšan. j garšek. Županoval je v dobrnski Za ogrevalnico. V zadnji seji i občini od leta 1886 do 1902. On občinskega sveta ljubljanskega j je bil prvi narodnozavedni slov. j«- stavil občinski svetnik Stefe j župan. Neustrašeno je v burnih naslednji samostalni predlog: časih branil slovenski značaj Do-Magistratu se naroča, da predlo- berne in ga je zato občinski od-ži občinskemu svetu predloge o : bor izvolil eastnim občanom dne ustanovitvi ogrevalnic. Za pokri-12.3. marca 1906. On je prvi izmed t je stroškov se določi del davka! tedaj izvoljenih častnih občanov na žganje. — Z ustanovitvijo o-j zapustil ta svet. Njegovo častno grevalnie bi mesto storilo veliko i mesto pa prevzame dne 25. juni-socialno dobroto. Mnogo ljudi bi ! ja izvoljeni častni občan Josip tako pobegnilo iz žganjaru. kjer! Božnik. se poglabljajo vedno nižje in niž- j Nemci se za občinske volitve v je. Novi davek na žganje je za to Studencih pri Mariboru prav pridno pripravljajo. Sliši se celo, da se mislijo pri bodočih volitvah socialni demokrati in Nemci pride voz s paroiu volov. Avto-Ida to zemljo prodaja SLOVE-inobil hitro zasukne v stran, pri! NEC SLOVENCU in da posredo-tem pa pade z avtomobila vojak, valnili čifutov ni med nami, toki se je v njem vozil. Na cesti se | rej se z vsakim pogovorimo v maje večkrat prevrnil, nakar je ob- terinem jeziku in vsakemu poka-ležal nezavesten. Prihiteli so I ženi vsako ped zemlje, brez vsa-Ijutlje, med prvimi čevljarski | kili stroškov poteui če zemljo ku-mojster J. Medvešček. ki so voja- j I>i od mene ali ne. napravo najprimernejše pokritje. Vse potrebne priprav*' »aj bi se izvršile sedaj poleti, da reveži pozimi dobe pripravljene ogreval-n ice. Ljubljansko c. kr. realko bodo podpirati, samo da Slovence izolirajo. Iz Celja. Sprememba v uredili- torej, kakor se grozi, dne 1. av- j štvu "Narodnega Lista". Dose-gusta t. 1. vrgli na cesto. Kranj- danji zaslužni urednik "Narod-ska hranilnica, ki je svoj čas po-1 nega Lista " je izstopil iz listov-stavila poslopje, medtem ko sta ! nega uredništva in vstopil v slu-dežela in mesto prevzeli pokritje žbo pri banki "Slaviji"'. Tovariš za stvarne potrebščine, se je svo- Vekoslav Spindler je "Narodni jega patriotic nega dejanja skesa- ; List" ustanovil in ga do danes la in je odpovedala realki stano-■ skozi osem let urejeval; bil je vanje. Do I. avgusta t. I. naj me-1 marljiv in vesten delavec, ki mu sto ali dežela ali kdorkoli hoče 1 gre vse priznanje in zahvala. O-postavi novo poslopje. kajti ! stane pa v Celju in bo še naprej Kranjska hranilnica hoče sedaj I za stranko politično delaven. V naenkrat s poslopjem drugače novem poklicu pa veliko sreče! razpolagati. Presenečenje je I splošno, kajti kar čez noč ni PRIMORSKO. Kranjska hranilnica tako obubo-J Pcraz laske kaznore v Pulju. V žala, da bi morala ravno iz po- nedeljo 25. maja se je vršila ožja »•iopja, ki je bilo že od nekdaj na- volitev med soeialnodemokratič-meiijeno v šolske liameuo, dobiti j nim kandidatom Lirussijem in denar. Tu je nekaj drugega sr- med laškokamoraškim kandida-fla j. Kran iska hranilnica hoče iz-; toni dr. L>rvescovijem. Pri ožji siliti, da se Slovenci izženo iz nje-1 vol it y i so- odločali Slovenci in nega poslopja. Učna uprava pri ; Hrvati, ki so sklenili voliti s so-tiska na to, da se druga gimiiazi- j cialniini demokrati proti brez-ja v Ljubljani izpremeni v real- vestni kaniori, Lahi so delali na no gimnazijo. Ce se to zgodi, po- vse pretege, spravili so na volišče tem bodo rekli: Slovencem je za vse. kar so mogli, vendar so si-tehničui pouk že preskrbljeno, jajno propali. Socialnodemokrat-tprej bodi realka sainonfinčka in i ski kandidat Lirussi je dobil s se proglasi za nemški " Besitz-' pnmoejo Slovencev in Hrvatov ka izpirali z jesiliom in vodo. Kmalu si je opomogel. — Andrej Brajuik iz Št. Andreža. star 18 let, jc padel s kolesa in si zlomil desno nogo. Zdravi se v goriški bolnišnici. — Pri Moši v Furla-niji sta zadela skupaj dva voza. V enem je sedel neki Lah iz Vidina. Voz se je prevrnil iu Videmc si je zlomil obe nogi. Prepeljali so ga z avtomobilom v Videm. — V Podgori je v tovarni padel v kotel Josip Pavletič iz Solkaua in se poškodoval na rami. Zdravi se v goriški bolnišnici. — Dne 25. maja so napravili podčastniki 27. lovskega bataljona v Ljubljani, ki je sedaj dislociran v Kobaridu. kolesarski izlet čez Srpeni-eo proti Bovcu. Na povratku je padla na nekem hudem ovinku žena štabnega narednika Meršola ker je v prehitri vožnjo prehudo-zavila. Vrglo jo je raz sedlo v bližnjo skalo in od skale na cesto. Dobila je precej težke poškodbe po rokah, nogah in na čelu. Njen mož, ki je vozil takoj za njo. je videl nesrečo, hotel je ustaviti, toda ni mogel. Padel je s kolesa, pri čemer pa se je le malo poškodoval. — Iz Kotorja poročajo, da je padel na podnožju Lovčena pri Trinita avstrijski finančni obmejni stražnik Tomaž Ljubičič čez neko pečino in se nevarno poškodoval. V zadnjem času so se pripetili tam sedaj že trije podobni slučaji. Stavka pristaniških delavcev v Trstu. V Trstu stavka sedaj v celem okoli 4000 pristaniških delavcev. Dne 29. maja se je vršilo zborovanje zveze delodajalcev, ki se trudi to pogubonosno razmerje urediti. Na zborovanju, kateremu je predsedoval Cosulich, je stavil zastopnik Llovda predlog, da bi "Dalmacija" iz lagala svoje parnike s fakini Llovdove družbe. Toda glede tega pogoja se zborovalci nišo mogli sporazumeti. "Dalmacija" bo izložila svoje parnike s 60 slovenskimi delavci. Lloyd pa si bo pomagal z delavci drugih ladij. Stavkujoči ne odnehajo od svojih zahtev in to razmerje, ki postaja vedno bolj napeto iu pogubonosno za vse parobrodne družbe, ki trpi ^velikan-sko škodo, škodo pa trpi tudi splošen promet in trgovina. Udarec s kopitom. Šolarja Lucij ana Marego iz Majnice je udaril konj s tako silo s kopitom po glavi, da ma je natrl lobanjo. Hudo poškodovanega dečka so Vsakemu kupcu jamčim osebno, poleg Grimmer Land Co. za CLEAR TITLE in ČISTOST BREMEN. Pogodbe tako izdelam, da jih vsak navaden delavec lahko razume in ni v njih nobenega zavijanja. Rojaki, pogodba je važna stvar, dajte si pozor I Vsak, ki je prišel to zemljo pogledat, je tudi kupil in to je moje najboljše spričevalo, ker mi je dokaz, da je vsak zadovoljen. Ce ste se odločili kupiti farmo, tedaj pomislite na sledeče stvari: 1. Kaka je zemlja? 2. Kak je kraj? 3. Kaka je voda? 4. Kako je podnebje? 5. Kaj raste na zemlji? 6. Kake ugodnosti nudi kraj in kak je trg. 7. S kom imate opraviti in kako je pogodba narejena. 8. Je-li zemlja čista in kdo je lastnik. Ce hočete biti tako postreženi in brez vsake skrbi se vleči v postelj, ko enkrat kupite farmo, tedaj mi pišite ali pa pridite. Knjiga "ZEMLJIŠČA V WISCONSIN U" se dobi zastonj in poštnine prosto. ADOLF MANTEL, %, Grimmer Land Co., 133 Washington St., Room 1007, Chicago, HI. P. S. Tistim rojakom, ki so že farme kupili od mene, naznanjam, da se v kratkem sam naselim v Wausaukee, tako da jim bom lahko v pomoč, ko se sami naselijo. PROŠNJA, Ker ni v Carlisle, W. Va., ni- j kakih podpornih društev, ki bi mi potrdila, da sem v resnici potreben, se obračam tem potom na rojake, da mi pomagajo v moji potrebi. Dne 10. maja sem pogo-1 rel in tej nesreči se je pridružila še druga. Dne 17. maja se je pričela stavka in opravljati bom moral delo stavkokaza, ako mi slovenski narod ne pomaga v moji stiski. Vendar bi pa raje končal sebi in družini življenje, kot pa opravljal skebska dela. Ako mi rojaki drugače ne morejo x magati, naj mi dajo vsaj toliko, da se preselim na drugi prostor ter oblečeni svoje otročiče. Joseph Jekar. P. <>. Box 9, Carlisle, W. Va. Pismu je priloženo potrdilo župnika v Searbro, AV. Va., kjer se potrjuje, da je Josip Jekar v resnici pogorel. Na istem listu potrjuje tudi superintendent Carlisle AVakewood Mines, Mr. W. N. Regg, da je rojak Jekar v resnici potreben podpore. Uredništvo. Lumbering Departement ; MARQUETTE, MICH. Nadaljna pojasnila daje JOHN KNAUS, Box 40 P. O. EBEN, JUNCTION, MICH, j ŽENITNA PONUDBA. Kranjska dekle, katera resnično misli, naj se oglasi. Jaz želim se seznaniti z dobrini dekletom v starosti od 17 do 23 let. Jaz sem star 25 let in imam lepo urejeno kmetija. Torej ako katero veseli, naj pošlje pismo s sliko na: Resnica, r/c "Glas Naroda". 82 Cortlandt St.. New York City. (17-18—6) ca 1. 1912. Označene zaključke dopošlje-mo radevolje vložnikom tega denarnega zavoda brezplačno proti plačilu 5č za poštnino. FRANK SAKSER. 82 Cortlandt St.. New York City. (13-20—6) --— n Rad bi zvedel za ANTONIJO BENCH!NA. Doma je iz vasi Travnik pri Loškem potoku na Kranjskem. Prosim cenjene rojake in rojakinje, če kedo ve za nje naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa saiua oglasi. —. Louis Benchiiia. P. O. Box 361, Abbeville, Ga. Obenem pa šc enkrat javim, da sem izgubil svojo ženo dne 5. aprila in danes sem pa dobil pismo, da mi je mati umrla. (13-19—6) Pozor slovenski farmerji! Vsled občne zahteve,. «tuo tudi letos naročili večje Število pravih domačih KRANJSKIH KOS. V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose s t* izdelane i/, najboljšega jekla v znani tovarni na Štajerskem. Iste se pritrdijo na kosiŠče z rinkcami. *- Cena 1 kose je $1.1 O. -- Kedor naroči H kos, jih dobi po $1.00 V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finefa jekla ; ===== cena garnituri ie $1.00. Pristne "Bergamo" brusilne kamne po 30c. kos. Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaje , tudi bližno železniško. Naročilo priložiti je denar ali Poslal Honey.Order. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street, & New York, N^Y. ' Največ denarja iz Amerike nalaga se v HT Trgovec > zlatnino M. POGORELO 29 E. Madison St. — Room 1112. Chicago, DL Opomba: Pazite na oglas ▼ oo* botnih številkah. ii i! 1! i! i! t! i! i! 1! 1! MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1912 ie znaša) nad . Hranilnih vbg nad 42 milijonov kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 6GO milijonov kron. Rezervnega zaklada nad 1,300.000 kron. VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo sv. Barbare št. 68 KSKJ v Irwin, Pa., v soboto dne 28. junija v prostorih Josipa Pasljer v Westmoreland City, Pa. Začetek je ob 6. uri zvečer. Vstopnina za hiožke $1, dame so vstopnine proste. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in vojakin-ie, kakor tudi vsa društva v bližini, da se naše veselice polnostevilno udeležiti blagovolijo. Za dobro postrežbo in fino zabavo bode preskrbljeno. Torej na svidenje dne 28. junija! P. Ochakar. zapisnikar. (17-18-*) 4%% brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hraniftiice, potrjenih po c. kr. ueželni viadi izključena vsaka Špekulacija z vloženim denarjem. Zato vladajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župrnača cerlnren, in občine občin »ki denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let \! it 82 Cortlandt Sfc, NEW YORK. G104 St. Clair Av«M N. EL, CLEVELAND, 0. GLAS NAHODA, IT. JUNIJA, 1913. c _ | % m t f « Kapitan Satan ali Doživljaji Cirana de Bergerac. t * * * * « Spisal Lauii Gsllet. — Za "Glas Naroda" poslovenil J. T. (Dalj«.) Kakor liitro ej zapustil Ben-Joel sobo; se je Cirano vsedel poleg okua in rekel Manuelu: Vsedite se! Mladenič je ubogal. — Predvsem Vam moram povedati. — je povzel pesnik, da sem jaz tukjj zaradi Vas in upam. da mi boste na vsako vprašali ie odkrito odgovorili. — To je odvisno od tega . . — Ali hočete ali ne ? — je vprašal Cirano nestrpno. — Naj bo! „ __Dobro, tako je prav! Toraj prvo. najvažnejše vprašanje: Ali ljubite gospodično Žilberto de Favetin? — Gospod! — je zajeeal Manuel razburjen. Ne meneč se zanj je nadaljeval Cirano: — Da, Vi jo ljubite, Vaša pesem je bila resnična, Vaše obnašanje ni bila igra. Grof Roland je lahko ljubosumen. Manuel je ponosno dvignil glavo in samozavestno sprego". J- ril: — In tudi če je? _ Meni se že vsaj zdi, da je, — je odvrnil Cirano. — Razen tega pa tudi mislim, da imate zahrbtne misli, ker ste se tako visoko zagledali. _ Ne! — je vzkliknil. — ne, ju/ ljubim in sem dal izraza svoji ljubezni. — Ob, kako je bilo to neumno, moj ljubi. _ Zakaj 1 Poklonil sem se ženski, katere lepota in plemenitost sta me očarali. Kaj jo briga moje čustvo, če ga ne deli z menoj, če me ne ljubi! — Kaj če bi pa Vi imeli zadostna sredstva, da bi se dvignili do nje? — Jaz nočem nikogar varati if — Res I — Zagotovim Vam, še več, prisežem Vam. _ Ju pri vsem tem, — je rekel Cirano, — niste ničesar drugega kot cigan in berač; samo malo bolj predrzni stv ud drugih. — Ničesar drugega, — je potrdil mladenič. — Ali veste zagotovo? — Toda zdi se mi — je mrmral, ker ga je vprašanje nekaki zmedlo. Cirano ga je prisrčno zaprosil: — Povejte mi svoje življenje; «e se ne motim, s«'in Vaui že rekel, da >*'iu Vaš prijatelj. Manuel se je nasmehnil: — Moj Bog, moje življenje je enako življenju ciganov: brezkončna potovanja med neznanci, vedne spremembe. Sedaj revščina. sedaj bogastvo, sedaj spanje na prostem, sedaj v palači, revščina in bogastvo, solnčni in težki dnevi. In takoj zatem je vprašal z opravičenim, strahom: — In kdo sem jaz! — Za Mauuela so te krstili cigani, ti si.Ludovik de Lembrat, ti si brat grofa Rolanda. Mladenič je zaprl oči in se opotekel, kot da bi ga kedo udaril s kladivom po glavi. - To razkritje se mu je zdelo, tako strašno, tako čudovito, da ni zamogel vrjetL Ne, vse skupaj le 'ironija usode, in kmalo bo zopet pahnjen nazai v svoje temno življenje. Po dolgem molku je boječe vprašal: — Ali se ne motite, ali govorite resnico!; Ne igrajte se z mojo lahkovernostjo! O, Vi ine samo varate ... — Pred vsem. — je nadaljeval Cirano. — me moraš tikati.. kot si me takrat, in potem vedi,"da nisem še nikdar v življenju nikogar varal. Manuel je vrjel. — Oh. kaka sreča. .. — je pripoznal samemu sebi iu sanjavo gledal pred se. — toda povejte mi. kako ste Vi prišli na to idejo? — Vi, še vedno Vi ? (Dalj« prihod« JI* > HARMONIKE bodisi gakortnakoli vrste Izdeluje m » f popravljam po najnitjih cenah, a delo trpežno la zanesljivo. V popravo sane-sljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svoje n* lastnem domu. V popravec vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po dela kakorfno kdo zahteva brez nadaljnik vprašanj, JOHN WENZEL, 1017 E. 62ndStr., devet^a*, O Hamburg-American Line. = Cenik knjig, = kater« t* Msvsdagi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. MOLITVENIMI: DUŠNA TASA, vezana z zlato obrezo IIAJSK1 GLASOVI Sv. UllA, elegantno vezano SKRBI ZA DUŠO, elegantno vezano 1-2 s zapono 1.30 VHTEC NEBEŠKI, v platno vezano —4 POUČNE KNJIGE: • j Na jutrovem | Na preriji |_,gS -Naseljenimi ! Kaselnikova hči _.40 j Navihancl —.3« —.20 —.20 —.20 1.— 1.80' Nedolžnost preganjana in poveličana —.20 Abecednik slovenski Abecednik nemški Ahnov nemško angleški tolmaft Domači zdravnik, vezan Domači živinozdravnlk Nemščina brez učitelja Nezgoda na. Palavanu Nikolaj Zrinskl Oče na« Odkritje Amerike O JeUkl Pariški zlatar Pasjeglavcl —.26 Pa v liha —-20 Petro sini, znani N. Y. detekUv —.50 l'od turškim larraom —.75 J Pot spokornlkm Putop —.00j Potovanje v Lillput Grundrisa der slove tilschen Spracbe j Poslednji Mohikaneo vezano 1.—, Pv&igalec Angleščina l»rez učitelja —.40, p,ed nevihto Mala pesmarica —.0» Pi Ihajač Angl. slov. in slov. angl. slovar —40 Pregovori, prilike, reki Katekizem veliki Prva rafruflica Slovar slov. nemški (Janežlč - Bar- tel) nova Izdaja Slovar nemško slovanski (Janežlč- Bartel) nova Izdaja Zirovnik, narodne pesmi, vezano. —-30 Pri Vrbčevem Grogi -<»• Princ Evgen Savojskl Prst božji Punčlka RepoSt^v 2.60 Revolucija na Portugalskem Ribičev sin 1. 2. 3. Iu 4. zvezek vsaki po — SO Rinaldo Klnaldlni Dobra Kuharica 2.60 Robinzon Hitri računar —.40 J Rodbina PulaneSklh, resnična Nauk o pčeiaratvu 1.—j povest Novi domovinski zakon —.80, Roparsko življenje Odvetniška tarifa —.40' Rusko-japonska vojska 6 zve«. Poljedelstvo — .60! gjta, mala Hindostanka Pesinsrica, nagrobnic« 1-—I skozi «ruo Indijo Katekizem mali —.16 slovenski čaljlvec Pouk zaročencem —70 s prestoia lia m0r«če Ročni »lovensko-nemfiki slovar —.40 Stanley v Afriki Schlmpffov nemSko-slovenskl slovar 1.20 Stezosledec Schlmpffov slovensko-nemškl slovar 1.20. Sveta Notburga —.20 —.20 —.36 —.40 —.16 —.20 1.— —.20 —.26 —.20 —.40 92.00 —.20 —.20 —.20 —.20 —.30 —.25 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.26 —.16 —.30 —Aq Edina direktna proga med NEW TORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPHI0 in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM ookrbljena sparniki na dva vijaka: Kaiscris Aagssts Victoria, Aaierika, PresiJest Grsst, Presides! Liscols, CleveUsd, Cisdssati. Prstana, Patricia, Penaiylraeia, Grsf VsMeraec, Prist Oskar is Prisz Adalbert, katerim sledi v kratkem nov parnik ns štiri vijake in turbino IIMPHRATOR 91« čevljev dolg, 50.000 ton, najvefiji parnik na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dohra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se ns: Hamburg-Americas Line, 41-45 Broad* ay, New York City ali lokalne agente. RED STAR LINE. Plovitba med New Yorkon: ni Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. ZEELAND 11,904 ton FINLAND 12,760 ton. KROONLAHD 12,760 ton VADKELAND 12,017 ton LAPLAND 18,694 ton. Kratka in udobna pot za potnike ▼ Avitrijo, aa Ogrsko. Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi de/.elami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za uadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na: RED STAR L, I INE »t.oo —.1» Pozor, rčjaki! Slo\ ensko-angleškH slovnica Splsovnlk IJubavnlh pisem Spretna kuharica Trtna uS in trtoreja To vem; vedel bi Sc rad Vu«o preteklost. Kaj Vam je zna- ^S^i^iTk'o Varstvo je mogoče ravno to važno zame in za no, prijatelj? — Malo, malo. — Pripovedujte, ke Vas. — Po pravici rečeno, zdi se mi, da nisem cigan. Cirano je zavzdihnil: — In zakaj dvomite? — Zaradi svojih spominov. — Toraj se vseeno nečesa, spominjate? — Nič ne pomaga, ker takoalitako ni nikogar na svetu, ki bi me pripeljal nazaj k moji rodbini. — Nekateri ijudje lahko najdejo v kupu sena malo šivanko iu zdi se mi, da med take tudi jaz spadam. • Mauu'-l je planil pokoneu, oči so se mu izkrile, prsi vzdigo-vale, sree mu je skoraj slišno bilo. — Vi, — je zaklical, — Vi foraj veste? — Nadaljujte! — je zapovedal plemič hladno. — Kaj hočete slišati? — Vase spomine. Vsaka najmanjša malenkost je zame mogoče neprecenljive vrednosti. Mladenič je nekaj časa premišljeval, potem pa spregovoril: — Naj bolj mi je ostala v spominu hiša Ben-Joelovega očeta. Tam hein živel z njegovim sinom. Cilko in z nekim drugim otrokom, ki je kmalo zatem umrl. — Tako, tako! Kako se je imenoval otrok? — Stari Joel ga j** imenoval Sami, jaz pa, sam se ne vem za* kaj, sem mu vedno rekel Simon. Nevstrašljivi Cirano, ki se ni bal dvajsetoriee oboroženih mož, se je stresel in prebledel, ko je zaslišal to ime. Mladenič je začuden pogledal svojega posluša lea, ki je s prisiljeno mirnostjo zašepetal: — Tako, tako, Simon. A1L razen ciganov iu tega dečka niste poznali nobenega drugega človeka? — Kot v temi se spominjam obrajov možkih, žena iu otrok. Posebno nekega fanta, visokega, ponosnega, predrznega... — Kdo je bil? — Počakajte, da zberem svoje misli, je odvrnil Manuel in se globoko zamislil Nenadoma je vzkliknil: — Da, vedno je bil poleg mene in večkrat^ da, večkrat — me je pretepal. — Onih, ki gor tepejo, se človek vedno spominja, — je pripomnil Cirano. — Tepel me je sicer, pri tem me je pa neizmerno ljubil. — Kako »e je imenoval ? . — Čakajte, ime? Ime? O, gotovo se ga bom spomnil. — Imenoval se j«1 — je ponovil Cirano nestrpno, — kako se je imenoval..||| Ce bi ga Manuel v tem trenutku pogledal, bi videl, kako se mu je vsled silnega srčnega utripanja vzdigavala svilena obleka, kako so mu pokrile čelo debele potne kaplje. — tiovorite toraj! je zagromel Cirano in ga stresel za roko. — Čakajte, čakajte... to ime! Na jeziku mi je. — Kecite, na dan z besedo, ■f — Imam ga! — je zaklical mladenič. — Vendar! ? —- Deček, ki sem ga ljubil, -se je imenoval da. .. tako se je imenoval.,. — Kako? — Savinian! da. Savinian! — je ponovil polagoma, kot da bi ne hotel prepričati, če zveni beseda ravno tako, kot jc zvenela včasih. Cirano je zmagoiiot»no vstal in nežno, s smehom spregovoril: Savinian, hudobni mladenič, ki je svojega malega učenca pretepel. če ni znal dobro sukati orožja. Savinian je zrastel, postaral he je, tod« pozabil ni! Ne! — Pri teh besedah je tako močno stis-nil Manuelovo roko, da je počila v sklepih. — Ali ga poznate T — Ce ga poznam! Še vedno se imenuje Savinian in razen-tega tudi Cirano de Bergerac!... O moj, dragi, Btari, očetovski p ijatclj, se v grobu si lahko vesel, ker se mi je posrečilo najti tvojega »ina! — Objemi me otrok, objemi me! — je zaklical in razprostrl roke. — Vi ate Savinian! — je zajec al Manuel, nato pa nagloma objel svojega mladostnega prijatelja. Slovenska pesmarica, I. In 11. sve- zek, vsaki po Uinna živinoreja Umni kmetovalec Zgodbe sv. pisma $1.00 — W Sveta Genove/a $1.25 Srečo! o v ec —.40 Sanjska knjiga velik* — M Šaljivi .Taka l-"—. Stoletna pratika —.„, J Strah na Sokolskein gradu, 100 sv. 6__ —.«0 šopek lepih pravljic — 60 Strelec StrahovalcI dveh kron —.50 , Tegethof Turki pred Dunajem ZABAVHB MUH« DBUQE FI]emon Andrej liofer, A vstrijska ekspediclja Avstrijski junaki, broA. vezano Baron L»au'lon Baron Trenk Beie nod.... Belgrajski biser Beneška, vedeževalka Beračeve skrivnosti sto svezkov Bera čl ca Bitka pri Vlsu Boj tek m Butlčni darovi "Btirska vojska Car 4n tesar Cerkvica na skali Cpsar Fran Josip Ciganka Clganova obvpta Ciganska sirota. 93 zvezkov CveUnct borograjska Cvetko Cas je zlato Cluvek Ju pol Črni bratje Dama s kamelja ml Darinka mala Crnogorka —.11 —.80 —.20 i Tri povosU grofa Toisio.la „n Trebušnih na slov. Jugu "~'2Ji Trije rodovi Uporniki _'oni Vohun — SO1 V°j"a ,et* 2000 _'20 i Vojslta na Turškem •n i v snegu sama ~~zv V delu rešitev V gorskem zakotju Vrtom!rov prstan __i Vosrilni lffftr ~ Veliki trgovec _'?01 V srca globini jfil Žalost iti veselja Zadnl grof celjski _j. Za kruhom 1 _Za tuje grehe •ili Zla.te Jagode — 2« K,vlienJR tmjeva pot — 20 5yvf*eiljePis Simona Gregorčiča B*_' 7' °SnJcni i" nrjeCem Zmaj iz Bonne Dobil asm tz Wash inarto n« sa svoje sdra-vila »eiialno Številko, k term jam51, da •o s □ r a -vila prav« in koristna. Po dolceso i!aso »e mi j« oirečilo Is najti pravo Aipen tinkturo in Pomado ^rooi iznada-n ja in u rast ..M« 01 bilo, od katera mr*'«-*— ln . ST. LOUIS. MO. 133 Man Street. WINNIPEG, MAN. 1» GwfrStmt-' san franciscoTcal III S*. lid Street. MINNEAPOLIS. MINN^ SI Heiyatal Street, MONTREAL. CANADA. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. GLAS NARODA", NAJ- COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANT10UE. (Francoska parobrodna družba. Direktna črta do HAVEE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. Poitnl EkApres parnikl sot( LA PROVENCF" „*LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "FRANCE" ss SvsvUska as d«s *0—t lat „ T^ifi.. _ M in 8. zv. \ kamnolomu. Deset let v peklu Devica Orleanska D011 Kižot Doma ln na tujem Dobrota in hvaležnost Dve povesti Eno leio med Indijanci Erazem Preti jamski Evstahija, dobra hči Fablola Fra Dlavolo George Stephenson, ofs £eieznle Grof Radeckl Groflm beraOlca, sto cveskov Gor.dovnlk, 2 zvezka Grlzelda Hedviga, band i to va nevesta Ilildegarda Hlapec Jernej Hlrlanda Hubad, pripovedke, I. tn II. zvezek 99 Ilustrirani vodnik po Gorenjsken Izdajavec Islandski ribič Izlet v Carigrad Izdajale«, domovino Ivan Resnicoljub lianami, mala Japonks Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrufio Jaromll Jetnikov i otroci Jurisviievi zbrani apttl 5. sv. V vojni krajini 8. *v. MoC In pravica S. zv. Bela ruta bel denar J- »v. Med dvema stoloma 11. »v. Veronika DesentSka Kaj p« j« Marku sanjalo KnUjsviC ln berač. vezano KaiUt postanemo stari Kratite* draga KrtltOf KMumbo KrliSm sveta Krvna os ve ta Knes Crsl Jurij Krvava noC v Ljubljani La*ljivi KUukec Le ban, sto beril Ljubezen ln ma&čevanje. 102 sv*«. Msksimiljsn Mali vsesnalee Marjetic* Marija hči polkova Materina S rte v Mati, sodjsien romat Mir božji Mirko PodtenJskovl« Mladi samotar Motel baron ftavbar Mrtvi gosts.fi MusoUno Ns rssOCnlh potih Ns valovih jufners morja Narodna pri povesti, I., n., III. tn « svesek. vsak' po Ns dtvlem sspsdu Ns boJiAfiu Ns Indijskih otokih Najden &ek —.10 —.80 —.20 —.20 —.M —.20 —.20 —.20 —.20 —.36 —.26 —.35 —.20 —.80 — 10 — 20 —.20 —.00 —.20 Cena vseh 8 zvezkov 1.80 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. ljubite svoje sovrstnike 2. zv. Maron kričanskl deček 3. zv. Marijina otroka 4. zv. PraSki Judek C. sv. Ujetnik morskega roparja 6. zv. Arumugan sin Indijanskega •kneza 7. zv. Sultanovi sužnji 8. zv. Tri indijanske povesU 9- zv. Kralji fin nečak 10. zv. 3vesfi sin 11. -zv. Rdeča. In bela vrtnic* zv. Korejska brat* 12. zv. Boj In zmaga —.2» —.2» —.20 —.26 —.26 —.20 —.80 —.80 —.26 —.30 —.80 .20 M. zv. Prisega huronskega glavarja —.20 15. zv. AngetJ sužnjev —.26 16. zv. Zlatokopi • _.20 17. zv. Prvič med Indijanci —.80 18. sv. Preganjanje indijanskih misi- jonarjev 1». zv. Mlada mornarja TALIJA. —.20 —20 —.36 is —.20 —.80 —.20 —.20 Dve taSči —.20. Idealna ts££s —.20 Ne kliči vrag« —60 Nemški ne sna J« Pot do srca 11.00 Prvi plea 81-00 Putlfarka $1.00 Rsztresenca 81.00 Revček. - Andre jček $1.00 Rokovi 1 Jačl, narodna Igr* —.20 &*arin*rica —.16 Trije tički. —.26} V medenih dneh ' « _ ' , v .... RAZGLEDNICE: Nestor tke, s cvetlicami, humoristi«-—.9 ne, božične, novoletne in veliko« nočne po komad —.0$ .40 ducat po ' —.tO .2* Narodna nočnja ln mests LJublJa.-•20 oe. ducst po —.Si Z slikami menta New Torka po —.06 —.10 Razne »vete podobe po —.06 ducat —m Album mesta New J or k * krasnimi slikami mests -.86 — 80 —.20 —.20 —.20 •—.30 —v20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.40 —.40 —.20 —.30 — tO Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. 8lovenlo Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York Poštni pnrnlkl soi "CHICAGO" ' LA TOURANE" "EOCHAMBEAU" "NIAGARA" Qlavoa agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK, corner Pear) St., Chesebroafb Balldiif. Paniki odploieio od sedaj naprej reda« ob četrtkih iz pristaaSča iter. 57 .North River Ki ob robotih ds iz pristanišča 84 North River, N. T. #LA TUUKAINK 1 '.>. junija. "LA PROVENCE 10. julija 391^. tFRANCE *LA SAY OJE 26. junija. *LA LORRAINE 17. juliju 191.'i. li. julija 19i:j. f FRANCE U4. juliju 19l:J. POSEBNA PLOVITBA V HAVBE: •NIAGARA odpl. s |»om. št. 57. dne 21. junija 1913. ob -i popol. FLORIDE odpl. s pom. št. 84. dm- 21. junija 1913. ob 3 popol. •CHICAGO odpl. s poni. št. -r>7. 28. junija 1913. ob 3 popoldu«-. fROCHAMBEAf' odpl. s poni. št. .">7. dne -i. julija ob 3 popol. Paraiki i zvezdo sszssaovsai Imsjs psjivs viiskz. Parsiki t krizesi ia*js po »tiri vijaka. A v * t r o - A in e ■•■ k a n * k a črta (preje bratje Cosulich) Najpripravnejša in najcenejša parobrodna (rta za Slovence in Hmte. —.60 — to —.60 t-— —.8» —16 toTini, cenah *o mionaa ZEMLJEVIDI: Avstro - Ogrske, ndl —-IS Avrtro-Orgske, vesan —.§0 Kranjske detelj mali —.10 Zdruienih drtsv, nalt —.10 v etiki —tt Evrope, vessn —.10 Gorenjske s novo bohinjsko ta trfti- iko telesnico —>21 Celega »veta —.26 Balkanskih drtsv —.16 Zemljevidi: .New Tor k. Colorado. Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania Id Wast Virginia, vsak 26 c k g* rveb Opomba: Naročilom ja priloiifc denarno vrednost, bodisi ▼ ii, poitni nakaznici, ali poitiuk yhamkah. Falinina je pri ? Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Cena vožnili listkov iz New Yorla za (If. razred s« do: Vsi spodaj navedeni novi paro-brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ JOSE! L TESTA ................................., $34.00 LJUBLJANE ...................................... 3518 »EKE3 ........................................j,. „ 3100 ZAGREBA ....................................... 35.08 KAELOVCA . .v................................. _ 35J2M Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane |3.00 ve& II. RAZRED do TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Frana Josef t ^ $65.00, drugi$60 do $65. Pkelps Bros & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK.