PRIMORSKI DNEVNIK
Ali"1* oiacana v gotovim /'<	_ „ O P 1 •
^oostaie i gruppo “ tena 35 lir
Leto XIX. Št. 26 (5401)
TRST, četrtek 31. januarja 1963
Senat je dokončno izglasoval ustavni zakon o ustanovitvi dežele Furlanije-Juli jske krajine
Izid glasovanja: 177proti 25 - Zakon ne more biti razveljavljen niti z referendumom Izjave predsednikov tržaške, goriške in videmske pokrajine - Dokončno je bil včeraj odobren tudi zakon o enakopravnosti žensk glede vstopa v javne službe in poklice
M & 30, — Nocoj je senat dokončno izglasoval — kot je bi-ieig ^kovati — ustavni zakon za ustanovitev avtonomne de-i *urlanije-Julijske krajine. Navzoča sta bila 202 senatorja; toS^.je glasovalo 177 senatorjev, proti pa 25. Kot smo že lici u-1’ bil ta zakon ze dvakrat izglasovan v poslanski zbor. -«Jer je prejel po zakonu določeno večino za ustavne zako-pa je bil izglasovan drugič s prav tako večino še v 9 ie[etu- Zaradi tega ne more biti razveljavljen niti z ljudskim
* f,0etidumom.
Vj , Smsovanju je senator Ga-11llteatL_ba^eluje senatni skupini «Z do-
Sstiaf1 načelu]e senatni skupini • C°rjev KD, izjavil: «Z do-i v sen* od°t>ritvijo tega zakona t u ie v celoti izvedena u-1 j '<t Jj® določba republiške usta-^toi« dežel s posebnim stalo J? j P° tržaškem radiu pa ><* i« virt Sedniki tržaške, goriške lij«riQernske pokrajine poudari-111 ?Vo^istvo prebivalstva vseh d^VP^krajm ter označili dogo-i. °t zgodovinski.
tržaške pokrajine dr.
■ele ”
^e]5!Je cejal, da je ustanovitev
IjjJ I| .
W 2Sodovinskega pomena predlo ioh^i tržaško prebivalstvo, ker Trst novo zaledje, ki Do *». p0j e8a gospodarskega pome-
zakona o naši deželi ni moč pripisati samo izredno ugodnemu političnemu položaju, ampak predvsem dejstvu, da so Tržačani, Goričani in Furlani spoznali, da jih v tej deželi vežejo skupne koristi. Vzroke- zaskrbljenosti zaradi prisotnosti Trsta v deželi so furlanski parlamentarci imeli vedno pred očmi in to zlasti demokrist-janski parlamentarci, v trenutku, ko so predložili svoj zakonski o-i snutek, ki je postal osnova za-I konskega osnutka, ki ga je vče-' raj odobril senat. Zato imamo sedaj enotno deželo, z dejansko avtonomijo, ki razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi in ki je nastala, upoštevajoč bolj aii manj
( v1:« te®a p* b°Trst siavn°
,redijA cležele in se bo lahko kot l8tvj| e deželne uprave še bolj
tu'
Su°nčna odobritev zakona 0 ustanovitvi dežele, je de-S>	»elise,	je	našlo prebival-
*	tgu- želi pripravljeno, da zač-
*	bilo ib skupna vprašanja, saj
j ‘e ustvarjeno tesno sode-* $ Nko med tržaško» videmsko in ( Hliovu ?.okrajinsko upravo z u-- - ^Hih v*i° deželne zveze pokra-:9' ' •Jala Uprav. ki je med drugim t 4 7 j0j	Pobudo	za sestavo načrta
farski	in	socialni razvoj
J (ti 4 9e?elna uprava pa bo te o Sa a olj utrdila in omogočila > F|Ph0ae?-elnernu prebivalstvu, da S v Za^pnja reševati »tara in cS, k. Wprašanja v znamenju šir-9	*0|itiih	Pektiv	in	zato tudi bolj
rezultatov.
Jt tožnik videmske pokrajin-’"'ClilVe Prof. Luigi Burtulo je *> da dokončno odobritev
WANES
il» V*__
pozitivne izkušnje že obstoječih | vsako javno službo vključno tudi dežel. Ustanovitev dežele bo o- | na vsa sodišča, v vseh kategori-mogočila hitrejši socialni in go- jah brez sleherne omejitve. Kot spodarski napredek celotnega
želnega prebivalstva.
Predsednik goriške pokrajine dr. Bruno Chientaroli pa je poudaril, da odobritev zakona o ustanovitvi dežele uresničuje dolgoletna pričakovanja in zahteve prebivalstva v deželi. »Sedaj je odvisno od vseh političnih in gospodarskih sil, je poudaril, da bodo pošteno in iskreno sodelovale, aa bo lahko deželna ureditev služila v izključno korist tega obmejnega področja«.
Drugi važen zakon, ki ga je danes na zakonodajni stopnji dokončno odobrila senatna komisija za notranje zadeve in ki je bil že izglasovan v poslanski zbornici, pa je zakon o vstopu žensk v javne službe in poklice. Odslej dalje bo torej vsaka ženska enakopravna z moškim in v istih pogojih lahko dosegla vsako funkcijo, vsak poklic in stopila v
PO BRUSELJSKEM NEUSPEHU
«Borba» o vzrokih neuspeha pogajanj
Gre za neprijetno epizodo pri iskanju izhoda iz krize zahodnega kapitalizma
5»
A S	dan je bil zelo va-
4* j SejiJu® Prebivalstvo naših treh {lP JtL1*1 pokrajin, ker je bil z viC*» glasovanjem v senatu do-tS,n sPrejet posebni statut av-Sito® dežele Furianije-Julijske .j !?> a,' Zato je ta dogodek važen risld »jp.vse Slovence, ki v nasta-
I	'ifi J Um *!'*' živimo. Na podlagi
inilt J**	, določb posebnega sta-
f/t> w	morala parlament in
*	rt*VtoPozneje	1,0 konca	maja
„atl volilni	zakon za	izvo-
MfSj ® deželne skupščine. To-Sfila »Se. da se bo to zgodilo V v prihodnjem mesecu, ^ Pa bodo baje jeseni.
j, SlU(lithedoar()dnimi dogodki je PHW 25Nj»fcVferaj v ospredju polom P'	pogajanj. Iz množiee
tuf0	k	nil.i	navedemo	pisa-
II	Jh i, ovske « Pravde«: «Ade-8!,ce S itvrt!lr' pogajanjih v Bruslju »P ,, J}ti() ^n° vlogo. Bonska vlada
2’ titrt^Plra vstop Anglije v w l|T?aU pa je sklenila spora-jjelP Jiko ,rizom. ki doioca skupno pO J a,, * de Gaullom, ki naspro-‘na, ! sčleskeniu vstopu v evrop-JiCjj P»°st». Vzhodnonemški sl«| Njijj Ueutschland»: «Neuspen el- j, VrtJ;’ da je ena največjih laži , Ir \0 rhein času, prikazovati i k!v6rt<i^c> ki je prava džun-jS j * , Sf),j , kot idilo v meunarod-i P	,0vanju	in v mednarod-
Z hrti!!*;* 1’raški radio: «Ue Gaul-11 tirrt.i naperjen predvsem š i«Kli„Set|niku Kennedyju, ker | * A rt he zaupa hiti ZDA niti ji Oh ,r|tanskim zaveznikom.. . I ki *4rtU,nunistični «I)aily VVor-' na-notne sPletke, da bi po-(..“So deželo v skupno tr-,n Ra obvladujejo najbolj rhi politiki Evrope, so .Pravi zmagovalec je an-Jddstvo, ki je proti tem . organiziralo odločen od-
S„.. .
In važna pa je izjava
BEOGRAD, 30. — Neuspeh pogajanj v Bruslju za vključitev Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost po mišljenju v Beogradu ni prvo niti zadnje razočaranje zahodnih kapitalistov v njihovih povojnih naporih za gospodarsko, politično in vojaško integracijo. «To je, ugotavlja današnja «Borba», samo epizoda v pio-cesu, k,i se bo nadaljeval v drugih oblikah.« Obtoževanje francoskega predsednika po mnenju lista ne more skriti, da je bruseljski polom samo posledica, a ne vzrok {loboke krize vojaško-politične zaledne zveze, ki traja že dlje časa. Pokazalo se je, da je domnevna e-notnost Zahoda na slabih nogah in da je skopnela, takoj ko se je pojavil toplejši vetrič na mednarodnem ozračju. Logično je, da je v svežem ozračju koeksistence kriza izbruhnila prav v vojaško-poli-tični koncepciji zavezništva, ki je temeljilo na postavkah dominacije ZDA in poleg njih Velike Britanije. Anglosaksonci so pretrpeli neuspeh, med drugim, ker niso u-poštevali, da so se države evropske skupnosti gospodarsko okrepile, kar jim omogoča, da samostojno usmerjajo svojo zunanjo politiko. Gospodarska moč evropske skupnosti je dala spodbudo bri-
c *!l
ie
vab11
10,
K
vfl>
i	_____
P° a £i?0vzz°ča 'zakasnitev zdru-li, Lhijp^Po. ki bi lahko učinko-, w ,:VVa|a z ZDA,« ki hočejo 1 k.»»ii®iePitev NATO, ustano-
ell ^ ^»»tn'ans'te jetlrske s'*e *n
29! fe'
.rt-., vazna pa jc izjava
JJka vlade ZDA, ki je po-v!	neuspeh v Bruslju
t,11 *j neprijetnih dogod-
trgovfne-.'
. torej, aa gre — kot •jska «Borba» — za kri-
.i fr* ni'1'Ru kapitalizma, in bru-8	lL*^niU8P1'11 jc samo epizoda
i P°.i( j? (; Ju izhoda iz te krize.
ti , h,l)bc pa nadaljuje z iška-e P* j fn'stvil v Španiji, kjer H i !r%l ranc° sprejel njegove-11	i,. ka ministra. Neki span-
azlj.V<4!|S napisal, da se Španija rflO #171 rt Pristop k francosko-Jv'* p0®, in je poudaril, ,1 Vf1! S ti (Pjnija uran, ki bi bil Je’ v1 l'* (j^nesko sodelovanje med !e5 e«ii U„^zJ*ama.
1	f^l^i so tuji novinarji na
00	“J A ;‘skovni konferenci zve-«0 i V*Hit!e P*' nacist Heuser, ki
nrti/ »V!.v Kohlenzu, načelnik IZr pj 'iskj^pfnostne službe v Min-jel° ai! S h Hov! •[*' organiziral pokol ,v	*Al Vjctskih državljanov, v
1	X. boi	Pa so Nemci po-
V.h,* ntdijona ljudi, uničili
ed1'	Minsk, poleg njega
y,, tA ?fUgih mest in 9.200 va-JiK?Uh?0nska vlada je odklo-sovjetskim pravnikom o hoteli prisostvo-Koblenzu, kjer so-VtiJ. Heuser ja še enajst na-NuirtOi njihovih zločinov v
jjjhP . i Soj,’ ki so
y sSh,v k
> ht^Heuse
tanskemu industrijskemu kapita-lu za iniciativo za pristop Velike Britanije k evropski skupnosti. Pričakoval ie, da se bo ta usmeritev nadaljevala. Bruselj pa je samo ena od neprijetnih epizod v procesu, v katerem išče kapitalizem izhod iz svoje krize,« zaklju. čuje «Borba».
Jugoslovansko delegacijo na konferenci OZN o uporabi znanosti in tehnike v korist ma*-ji razvi. tih držav, ki bo od 4. do 20. fe-bruarja v Ženevi, bo vodil ravnatelj inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo Leo Mates. V delegaciji bo več jugoslovanskih gospodarstvenikov in zastopnikov, ki bodo na konferenci podali 16 referatov.
B. B.
«Ligue Valdotainc*
AOSTA, 30. — S posebnim lepakom je bila danes objavljena ustanovitev novega deželnega gibanja v Aosti pod imenom «Ligue Val-dotaine». Pripravljalnemu odboru predseduje Vincent Treves, K novemu gibanju je pristopil tudi deželni svetnik Lucat, bivši predstavnik stranke «Union Valdotai-ne«.
vidimo, je bilo potrebno čakati preveč let, da se uveljavi ena tako važnih osnovnih določb republiške ustave.
Senatorja Terracini in Menca-raglia (KPI) sta postavila predsedniku vlade in zunanjemu ministru vprašanja, v katerih vprašujeta, kakšno je bilo stališče italijanske delegacije v Bruslju, kakšna je cena izstrelka «Polaris» ter kakšne so celotne obveznosti Italije glede večstranske atlantske atomske sile.
Poslanska zbornica pa je danes najprej sprejela v pretres (za eno prihodnjih sej) tri zakonske predloge, da se zgradi v Neaplju spomenik v spomin znamenitim «štirim, neapeljskim žrtvam». Nato pa je zbornica razpravljala o zakonskem predlogu za revizijo sestavljanja volilnih imenikov. S tem predlogom bo namreč omogočeno, da bodo lahko na vsakih volitvah glasovali vsi tisti državljani, ki so dopolnili 21. leto starosti. Na podlagi dosedanjega zakona je namreč imel volilno pravico samo tisti, ki je bil do konca aprila dotičnega leta vpisan v volilni imenik. Na ta način se je dogajalo, da je vsako leto dejansko izgubilo volilno pravico baje okrog 800.0Q0 volivcev. Poslanci so o tem zakonu glasovali danes po posameznih členih, nato pa bodo o celotnem zakonu glasovali še tajno. Po razpravi je proračunski minister La Malfa predložil poslanski zbornici naslednje proračune ministrstev: za pravosodje, za notranje zadeve, za prosveto, za zunanje zadeve, zn javna dela, za obrambo, za delo in socialno skrbstvo in za trgovinsko mornarico. Se pred tem pa so poslanci izglasovali tri zakone, fnhd katerimi je tudi zakon o volitvah poslancev, ki so ga o-dobrili !s 432 glasovi proti 16.
Brez diskusije so poslanci odobrili tudi zakon o reformi senata, in sicer s 427 glasovi proti 21. Na podlagi tega zakona bo znašalo število poslancev 630, senatorjev pa 315. Poleg tega določa zakon, da bodo poslanci ln senatorji izvoljeni za dobo petih let namesto (/ sedanjih štirih. Zakon je bil sprejet z več kot dvotretjinsko večino, ker gre za ustavni zakon.
Poslanska komisija z« finance pa je sprejela zakonski načrt o gradbenih terenih in ga poslala zbornici. Minister Trabucchi je dejal, da bi ga morala zbornica čim-prej odobriti, tako da bi se v najkrajšem času lahko preprečila špekulacija z gradbenimi zemljišči. Hkrati je danes nadaljevala delo tudi poslanska preiskovalna kemisija o dovoljeni konkurenci na gospodarskem področju.
Danes se je sestal tuai »medministrski odbor za obnovo« (CIR); minister La Malfa je poročal o delu Komisije za gospodarsko načrtovanje v preteklih petih mesecih. Povedal je, da je bil u-stanovljen Urad za načrtovanje. ki ga bo vodil podpredsednik komisije prof. Saracenn
Mac Millan jutri v Rimu
RIM, 30. — V petek bo prispel z letalom ob 12.45 na letališče Fiu-micino predsednik britanske vlade Mac Millan, ki bo na obisku v Rimu do nedelje popoldne. Na letališču ga bosta sprejela Fanfani in Piccioni.	.
V uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno 9. t. m. je rečeno, da sl bosta Mac Millan in Fanfani izmenjala misli o mednarodnih vpra ognjih, ki zanimajo obe državi.
Program obiska vsebuje: razgovore v palači Chigi v petek popoldne, v soboto zjutraj in popoldne; sri teh razgovorih bo delno sodeloval tudi zunanji minister Piccioni. V petek zvečer bo Fanfani priredil Mac Millanu v palači Chigi večerjo, Mac Millan pa Fanfaniju v soboto zvečer v angleškem veleposlaništvu. V nedeljo bo britanskega predsednika sprejel predsednik republike Segni, ki ga bo zadržal na kosilu. Mac Millana bo sprejel tudi papež.
Ustavljena vsa druga pogajanja v ECS po dokončnem razbitju pogajanj z Anglijo
Komentarji v zahodnih prestolnicah - Diefenbaker ponovno predlaga takojšnje sklicanje konference GATT - Zadovoljstvo v Novi Zelandiji - Komentar «Pravde»
BRUSELJ, 30. — Po včerajšnjem razbitju pogajanj med članicami evropske gospodarske skupnosti in Veliko Britanijo se sedaj v Bruslju sprašujejo, kako bo potekala nadaljnja dejavnost skupnega tržišča in kakšni bodo predvsem odnosi med petimi državami, ki so branile britansko stališče, in Francijo.
Sinoči so se delegati Belgije,
Nizozemske, Nemčije, Luksem-
iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniHiHiiiiiiiifiiiiiiuiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiininiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vedno tesnejše sodelovanje med francosko vlado in Francom
Tudi de Murville bo obiskal Franca ■ Govori se o jedrskem sodelovanju med obema državama - Krokodilove solze v Bonnu
PARIZ, 30. — Francoska vlada je na svoji današnji seji odobrila ravnanje zunanjega ministra de Murvilla v Bruslju. Minister za informacije je po seji izjavil, da francosko stališče «ne izključuje nadaljnjega razvoja in možnosti prave priključitve Velike Britanije k pravemu skupnemu tržišču, tedaj ko bo Velika Britanija pripravljena, kar pa je bi; lo sedaj nemogoče v pogojih, ki jih je postavila Velika Britanija«. Dodal je, da ni predviden noben nov sestanek šestih. Dalje je izjavil, da ni govora o kakem potovanju de Gaulla v Moskvo, kakor tudi ne o de Gaullpvem sestanku s Francom.
Francoski notranji minister Ro-ger Frey je danes zaključil svoje razgovore v Madridu in se je vrnil v Pariz. Razgovarjal se je s španskim notranjim ministrom Vego. Danes je Freya sprejel Franco in se z njim razgovarjal pol ure. Predstavnik francoskega poslaništva je izjavil, da je šlo za »protokolaren obisk«. V španskih krogih pa pravijo, da je obisk francoskega ministra prvi obisk od vrste drugih obiskov francoskih ministrov, predvsem pa obiska zunanjega ministra de Murvilla in finančnega ministra Gi-scarda D’Estainga.
Uradno poročilo, ki so ga objavili danes v Parizu, pravi da sta oba notranja ministra govorila o »obnašanju skupine in posameznikov, ki ne upoštevajo tradicionalnih dolžnosti gostoljubja in hočejo kaliti harmonične odnose med obema državama«. (Gre za oasovce.) Dalje pravi sporočilo, da je francoski minister sprejel predlog španskega zunanjega ministra Castielle za olajšave za prehajanje pirenejske meje za francoske in španske državljane. Poročilo dodaja, da bodo ti razgo-
Značilen je tudi članek
k, ki ga «Ya», ki
je objavil španski list poudarja zanimanje za vključitev Španije v francosko - nemški sporazum in poudarja tudi, da ima Španija uran, ki bi bil važen za jedrsko sodelovanje med obema državama.
V španskih uradnih krogih seveda trdijo, da gre samo za mnenje tega časopisa. Prav tako trdijo, da je samo slučajno, da je istočasno prišlo do španske zahteve za revizijo špansko - ameri-
Bruslju in do napovedi obiska številnih francoskih ministrov v Madridu.
V Bonnu so po današnji seji vlade objavili sporočilo, ki pravi, da so razpravljali o nastalem položaju, da je vlada izrazila obžalovanje, ker ni bil dosežen sporazum, in da bo nadaljevala svojo politiko za gospodarsko in politično enotnost Evrope. Vlada »z zadovoljstvom ugotavlja, da Velika Britanija ostaja pri volji, da se pridruži skupnemu tržišču«. Bonska vlada si bo prizadevala, • da bo dosegla za Veliko Britanijo možnost vključitve v skupno tržišče.«
Podtajnik za informacije von Hase je na tiskovni konferenci izjavil, da se ne sme misliti, da je Adenauer prevzel ali namerava prevzeti vlogo posredovalca. Pripomnil je, da je moč z aktivnim političnim in gospodarskim sodelovanjem v evropski skupnosti ustvariti podlago za »tisto e-lastičnost, ki je potrebna, da skupnost ostane pri življenju«. Von Hase ni hotel povedati, ali se bo kmalu sestal z Mac Millanom. Izjavil pa je, da bo v kratkem stopila v akcijo »moderno orkestrirana politika«, da se reši kriza v skupnem tržišču. Na vprašanje, ali se lahko misli na pogajanja med petimi in Veliko Britanijo brez Francije, je von Hase odgovoril, da je potrebno predvsem vzpostaviti enotnost med šestimi. Dodal je, da je optimist glede novih pogajanj z Anglijo, in da bodo »za njen vstop v skupno tržišče našli drugo pot«.
Na splošno pa so v Bonnu predvsem razočarani zaradi močne reakcije iz Washingtona proti nemški vladi, katero obtožujejo mlačnosti pri pogajanjih v Bruslju. Nekateri napovedujejo; da bo A-denauer naletel na težave, ko bo
inSJVU - (Ulici i- uniciuci uaictci no
vori »prispevali k tesnejšim ve-iških sporazumov o vojaških opo-. zagovarjal francosko - nemško po-zem med Francijo in Španijo«. 1 riščih, do razbitja pogajanj v | godbo v Bundestagu.
burga in Italije sestali na predle? Rpaaka ob navzočnosti Hea-. tna in so izrazili solidarnost britanskim delegatom ter proučili možnost okrepitve stikov med petimi državami in Veliko Britanijo. Vendar pa so opustili možnost, da bi nadaljevali sami pogajanja z Veliko Britanijo, kakor je bil svoj čas predlagal Spaak. Sporazumeli pa so se, da bodo nadaljevali medsebojna posvetovanja.
Medtem pa so uradno potrdili, da je bila odložena tudi seja finančnih ministrov šestih držav, ki bi se morala začeti jutri v Ba-den-Badnu. Pred nekaj dnevi so v dišavah Beneluxa z nezadovoljstvom sprejeli novico, da bo na tej seji francoski finančni minister pozval ostale finančne ministre, naj proučijo vprašanja, ki nasia-jajo z dotokom ameriškega kapitala v države skupnega tržišča. Na tej seji bi morali predvsem proučevati načrt o uskladitvi različnih davčnih sistemov.
Kakor poročajo iz Pariza, je bila odložena tudi seja sveta guvernerjev evropske banke za investicijo, ki je bila določena za petek.
Razen tega poročajo iz Luksemburga, pa so sklenili odložiti za dva tedna sejo ministrov, ki je bila določena za 4. februarja, da b: proučila zahtevo Velike Brita-
llllllllllllimillllllllllllllllllllllllilllllHMIIIIIIIMIIIIM
Stortl o delovanju sindikata C1SL
RIM, 30. — Glavni tajnik slndl kalne organizacije CISL Storti je imel tiskovno konferenco, na kateri je orisal njeno lansko dejavnost in letošnje perspektive. V začetku Je Storti dejal, da so bile lani glavna značilnost «nove težnje« v sindikalnem gibanju. Namen stavkovnih borb je bil, vnesti nove odnose na delovno področje, ki bi bili bolj v skladu z moderno industrijsko družbo. Dokaz teh «novih teženj« so bile tudi borbe nekaterih strok, ki niso prej skoraj nikoli stavkale, kot na primer pripadniki tradicionalnih poklicev.
V industriji se je sindikat z uvedbo načela dopolnilnih in razčlenje nih pogajanj po posameznih podjetjih vedno bolj približeval vprašanjem organizacije dela in proizvodnje kakor tudi vprašanjem kme tijstva in trgovine. Seveda zahteva to tudi večjo pripravljenost sindikata za reševanje raznih zapletenih vprašanj.
Storti je tudi poudaril novi odnos med splošno politiko sindikatov ter med gospodarsko politiko in načrtovanjem. Minili so namreč časi, ko so imeli sindikat za nekako «rušilno» silo oziroma sodelavca države za časa korporativizma. Storti je tudi dejal, da zagovarja CISL misel sindikalne enotnosti -z-nad vseh strank in struj. Nadalje je izrazil nezadovoljstvo ČISL s ta ko imenovanimi agrarnimi zakoni, ki jih bo treba izboljšati. Končno je v zvezi z borbo kovinarjev pribil , da so možna pogajanja le, č« spremeni Confindustria svoje trdovratno stališče.
Danes opolnoči se začne stavka uslužbencev državnih tobačnih pod jetij in solin, ki bo trajala tri dni. Nadaljuje se tudi stavka uslužbencev ustanove za poenotene prispevke v kmetijstvu.
Prvega februarja se prične stavka zdravnikov v bolnišnicah, 4. februarja poverjenih univerzitetnih profesorjev, 7. februarja pa stavka živinozdravnlkov krajevnih ustanov
nije za vstop v evropsko premogovno in jealarsko skupnost.
Zvedelo se je, da bo kljub neuspehom včerajšnjih pogajanj v Bruslju ostalo pri evropski gospodarski skupnosti predstavništvo iz Londona, toda število članov tega piedstavništva se bo postopoma znižalo.
V raznih prestolnicah Common-vvealtha se komentarji o neuspehu bruseljskih pogajanj sučejo predvsem okoli morebitnih nadomestnih rešitev.
Novozelandski ministrski predsednik je izjavil, da bo Nova Zelandija sodelovala z Veliko Britanijo in z državami Commonwealt-tha ter s prijateljskimi državami pri iskanju drugih rešitev. Hkrati je dodal, da Nova Zelandija z naklonjenostjo sprejema »ta oddih v negotovih perspektivah glede svojih trgov v Veliki Britaniji«.
Predsednik avstralske vlade Menzies je sporočil, da se bo vlada sestala 5. februarja, da prouči nastali položaj. Dodal je, da pričakuje pismo Mac Millana do tega dne. Kakor poroča avstralski tisk, so v Camberri mnenja, da bo neuspeh v Bruslju verjetno pripeljal »do mednarodnih pobud za novo strukturo v svetovni trgovini«.
Kanadski ministrski predsednik Diefenbaker pa je predlagal, naj se v najkrajšem času skliče sestanek ministrov držav GATT (General Agreement on Tariffs and Trade).
Nizozemski zunanji minister Luns je po radiu izjavil, da so vlade petih držav evropske skupnosti »zelo razočarane in gledajo v prihodnost z veliko zaskrbljenostjo«. Dalje je izjavil, da nizozemska vlada protestira proti ravnanju Francije, ki je postavila pred izvršeno dejstvo svoje sočla-ne v evropski skupnosti.
Luksemburški ministrski predsednik Werner je izjavil, da bi morali sedaj iskati sredstva, ki naj omogočijo novo povezavo z britansko vlado.
Voditelj britanske delegacije Heath se je danes vrnil v London in poročal v spodnji zbornici.
Minister za odnose s Common-wealthom in za kolonije Duncan Sandys pa je ob prihodu v London izjavil: »V francoski odklonitvi ne smemo videti glasu Francije, in seveda še manj Evrope. Znašli smo se pred vetom človeka, ki živi izven stvarnosti in ki, kakor se zdi, misli, da je Francija Evropa, in da je on Francija«. Sandys je dodal, da šestnajst mesecev pogajanj »ni bilo zaman«, ker »so preskrbeli Beliki Brita-Siegerta in Reinerja Kuchkerja, nlji mnogo prijateljev na kontinentu in so državam skupnega tržišča omogočili, da so temeljito spoznale, kaj je Commonwealth». Pripomnil je, da je prva stvar, kar mora britanska vlada storiti, posvetovati se z vladami Commonwealtha.
Na popoldanski debati v spodnji zbornici je minister Heath izjavil, da je pet držav, ki imajo skupno 120 milijonov prebivalcev, podprlo Veliko Britanijo v Bruslju. Poudaril je, da je neuspeh povzročila ena sama vlada «iz političnih razlogov in proti želji drugih petih vlad«.
Laburistični poslanec Wilson je izjavil, da njegova stranka še vedno nasprotuje evropski politiki Mac Millanove vlade.
Liberalni voditelj Grimmond je vprašal, ali bo vlada na prihodnji debati v spčdnji zbornici sporočila ukrepe za zaščito angleške trgovine. Heath je odgovoril pritrdilno. Na vprašanje, kaj vlada misli o morebitni pridružitvi k skupnemu ir-šišču, je Heath odgovoril, da Velika Britanija ni dobila nobenega uradnega predloga v tem smislu.
Na koncu je Heath izjavil: «Ne smemo obrniti hrbta Evropi. Se da-
lje bomo delali z našimi prijatelji, da dosežemo pravo enotnost in da povečamo moč in blaginjo celine.«
Londonski «Daily Worker» piše: ((Sramotne spletke, da bi potegnili našo deželo v skupno tržišče, ki ga obvladujejo najbolj reakcionarni politiki Evrope, so propadle. Pravi zmagovalec je angleško ljudstvo, ki je organiziralo gibanje odločnega odpora proti tem spletkam.« V vzhodnem Berlinu piš9 «Neues Deutschland«, da neuspeh
bruseljskih pogajanj dokazuje, da je ena največjih laži v modernem času prikazovati skupno tržišče, ki je prava džungla zveri, kot idilo v mednarodnem sodelovanju in v
mednarodni spravi.
Praški radio je poudaril, da la de Gaullov «ne» proti vstopu Velike Britanije v skupno tržišče naperjen predvsem proti predsedniku Kennedyju; ((francoski predsednik nima zaupanja niti v ZDA niti v svoje britanske zaveznike.«
Moskovska »Pravda« poudarja, da je kancler Adenauer igral dvojno vlogo pri pogajanjih v Bruslju. «Bonska vlada, dodaja list, uradno podpira vstop Velike Britanije v skupno tržišče, toda hkrati je sklenila sporazum s Parizom, ki določa skupno politiko z de Gaullom, ki nasprotuje angleškemu vstopu v evropsko skupnost.«
Italijanski minister za industrijo Colombo odgovarja časnikarjem vprašanja o neuspehu v Bruslju
iiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Mac Millanove obtožbe proti de Gaullu
LONDON, 30. — Mac Millan je govoril nocoj po radiu o neuspehu bruseljskih pogajanj. Izjavil je, da to, kar se je zgodilo v Bruslju, »ni bila dobra stvar; ni bila za nas, za Evropo in za ves ,,svobodni svet”«. Med drugim je izjavil: »Žal mi je, ker moram reči, da Francija, ali vsaj sedanja vlada, gleda nazaj in ne naprej. Pogajanja so se razbila, ne zaradi tega, ker so bila tik pred neuspehom, temveč — dokaj čudno dejstvo — ker so bila tik pred pozitivnim zaključkom«. Ta veliki spor je nastal iz želje po vladanju nad Evropo, ki jo goji neka država, ali neki človek. Seveda, moramo sodelovati z ostalim svetom, z ostalo Evropo, z ZDA. Zato smo odločeni ohraniti atlantsko zavezništvo«.
Dodal je: »Pogajanja so napredovala in so se bližala koncu. Ko je postalo očitno, v zadnjih tednih, da je bilo tik pred rešitvijo še nerešenih točk, se je francoska vlada temu uprla. Upali smo, da bomo ustvarili veliko skupnost, enako ZDA na eni strani in SZ na drugi strani. Toda sedaj ne pomaga govoriti«. Zatem je Mac Millan izjavil, da britanska vlada ni pripravila nadomestnih re-
šitev, odločena pa je sodelovati z ZDA za znižanje carin, »ker je to najboljše sredstvo za povečanje svetovne trgovine«.
• To lahko storimo pri carinskih pogajanjih, ki jih je predlagal Kennedy, in ki se bodo v kraš-kem začela, ter pri katerih bodo sodelovali Commonvvealth, Evri* pa, Amerika in EFTA«.
V	spodnji zbornici je bila danes debata o jedrskem oboroževanju v zvezi z nasauskimi sporazumi o raketah »Polaris«. Mac Millan je branil te sporazume in zavrnil tezo laburistov, naj bi se Anglija odpovedala samostojni jedrski sili.
V	odboru za oborožene sile v a-meriški predstavniški zbornici je ameriški minister za obrambo Mc-Namara izjavil, da bodo morale ZDA ostati na vodstvu NATO, dokler si bodo prevzemale tako važno vlogo, kakršno si prevzemajo sedaj. Zatem je podrobno govoril o ameriških letalih in o raketnih izstrelkih z jedrskimi konicami.
Na jfoncu je McNamara izjavil, da Sovjetska zveza lahko postavi na tir okoli Zemlje satelite z jedrskimi bombami, »čeprav se zdi bolj logično in učinkovito spustiti jedrske izstrelke na drugačm načina.
Srečanje z zgodovino
Uredništvo revije •Perspektive* je poslalo vrsti ljudi, ki so sodelovali v NOB, pismo, s katerim j»h vabi, da bi opisali svoja doživetja in svoje vrednotenje. V novem letniku revije bo stalna rubrika •Memoari 1941-1945*. Najprej se je oglasil Josip Vidmar, sedaj predsednik SAZU. Iz njegovega prispevka z gornjim naslovom smo vzeli odlomek, ki se nanaša na čas in dogajanja, ki so zlasti mlajšim manj znana, ter kaže razvojno pot avtorja od •tipičnega apolitičnega razumnika* do tedaj, ko je •zaživel s politiko in za politiko».
V	bistvu slovenskemu razumniku ni ostalo drugega, če se je ie z javno besedo dotikal političnih vprašanj, kakor delati to z zavestjo, da je njegova beseda sicer izraz njegovega preživljanja, v objektivnem svetu pa da ne pomeni veliko več kakor — glas vpijočega v puščavi.
V	teh mejah, v takem smislu In v takem odnosu do naše politične javnosti, me je kmalu po prvi svetovni vojni začelo zanimati takrat pereče vprašanje naše notranje politike, slovensko nacionalno vprašanje, ki smo ga neposredno podedovali iz prepo-rodovskih let, posredno pa tudi iz starejših časov, iz izročil, ki segajo globlje v našo preteklost. Integralnega jugoslovanstva so se v stari Jugoslaviji oklepali socialisti, zlasti pa tudi »napredna* stranka ZerjaVovih in Kramerje-vih demokratov, ki so bili v mejah Slovenije brez moči proti klerikalni SLS in ki so zaradi tega takorekoč morali odklanjati sleherno slovensko avtonomnost ali izolacijo. Ta negacija slovenstva je bila zanje kapital, naložen pri centralistih v Beogradu, ki se jim je kajpada politično in gospodarsko obrestoval. Bojeviti Ir. udarni nosilec unitarizma in integralnega jugoslovanstva je bila v dvajsetih letih Orjuna in eden od njenih ideologov pri nas je bil slovenski pisatelj Vladimir Levstik, čigar članki o teh vprašanjih so izzvali moje prve javne reakcije. Pisal sem o slovenskem nacionalnem problemu v • Kritiki* leta 1926 v maju, juniju irt oktobru. Seveda sem v teh člankih zagovarjal stališče, da sdio Slovenci svoj narod, in že misel o posebni kulturni vlogi majhnih narodov. Toda to je bila samo ptedigra.
Orjuna je propadla in izginila, ni pa izginila ne v Jugoslaviji ne med Slovenci misel o enotni jugoslovanski naciji, misel, ki je dobila novega poleta z odpravo države Srbov, Hrvatov in Slovencev in z uvedbo Aleksandrove diktature. V tem času je bila ta miselnost uradna filozofija jugoslovanskih vladajočih slojev in kajpada vseh, ki so se skušali povzpeti med te stebre krvavega despotizma. Ravno za tretjo obletnico uvedbe diktature pa so slovanski napredni starešine, somišljeniki Kramerjevih demokratov, objavili v »Jutru* izjavo o naši univerzi, ki je bila, kakor znano, v stari Jugoslaviji trajno ogrožena. Zavzemali so se za nemoten obstoj te naše najvišje kulturne ustanove. V zvezi s to izjavo pa je »Jutro* naposled vsaj na videz priznalo, da »potrebujemo nekak kanon naših kulturno političnih nazorov* in je javnosti predložilo koncept takega kanona, zasnovanega seveda popolnoma v duhu integralnega jugoslovanstva.
Se v prvi številki »Zvona* leta 1932 sem »Jutru* in njegovi tezi odgovoril s člankom »Drugi predlog*, v katerem sem razvil svoje pojmovanje našega narodnega vprašanja obširneje kot kdaj poprej. Snov je kipela v meni. Zato sem kmalu nato ponudil Jušu Kozaku, uredniku knjižne serije »Slovenske poti* pri takratni Tiskovni zadrugi, ki je izdajala tudi Ljubljanski Zvon, da mu za tretjo številko njegove serije spišem knjižico o našem nacionalnem problemu. Kozak je ponudbo sprejel. Vse, kar sem več kot deset let nosil v sebi, vsa ugibanja, vse misli, zlasti pa vsa čustva ogorčenja, sramu, nejevolje in zaničevanja, s katerimi sem ves ta čas spremljal brezsramno govorjenje in pisanje in ravnanje naših integralistov, vse je moralo biti izraženo in povedano. Zame osebno je bila knjiga pravi izbruh, kajti snov je bi-lu tako zrela, da se mi je organizirala sama po sebi, da, celo formulirala se je nekako v poletu iz srca v zavest..
V treh tednih je bila knjižica spisana s »Predgovorom* vred, ki ne govori o predmetu meritorno, temveč pojasnjuje subjektivne politično moralne nagibe, ki so me privedli do odločitve za ta spis, ki so me takorekoč prisilili, da sem ga spisal in izročil javnosti. Javnost pa je na knjigo reagirala nenavadno živo: kljub začetnemu zastoju, je bil »Kulturni problem slovenstva* v štirinajstih dneh razprodan. Zastoj, ki ga omenjam, je povzročila založnica sama, ki je prve dni po izidu prodajo knjige ustavila, nakar je vsak izvod opremila s posebnim listkom, na katerem je pojasnjevala, kako Je delo prišlo na svetlo, kako ji je bilo malone podtaknjeno in kako je „zašlo na politično polje”, namesto da bi „ostalo ali belestrič-no ali esejistično”. Nadalje pojasnjuje založnica, da so moje trditve o slovenski napredni javnosti, ki da goji sovražnost do slovenstva, popolnoma napačne in neutemeljene in da naj za te trditve odgovarjam sam, založnica pa da odklanja zanje sleherno odgovornost. Ko je bil listek s g« vsebino vložen v vsako knjigo,
je založba spet dovolila prodajo in razprodajo.
Kmalu je tej prvi reakciji sledila druga, se pravi obsodba, ki je bila izrečena nad menoj na javnem zborovanju demokratskih somišljenikov. Zborovanje je vodil in intoniral dr. Kramer. In še nekaj tednov kasneje mi je demokratsko glasilo »Jutro* posvetilo celi dve strani, če se ne motim, svoje vidovdanske številke. Najhuje inkriminiran odstavek v knjigi je bila moja ostra, vendar dokaj resnična delitev slovenstva v dva tabora, v slovensko katoliškega in v protislovensko svobodnomiselnega in v zvezi z njo mesto iz ..Predgovora”, kjer sem opisal položaj svojega kroga razumnikov na Slovenskem:	»Osamljen zaradi tega,
ker ga od ene polovice javnosti deli svetovni nazor, od druge narodni nazor, dasi je moral, mora in bo moral pri vseh velikih odločitvah dušiti glas svojega svetovnega nazora in slediti glasu svoje krvi in narave, svoji kulturni volji in osnovnemu zakonu svoje duše, ki mu veleva stati na strani slovenstva, pa bodisi z ljudmi, od katerih ga tako nepremostljivo loči svetovni nazor...*
Moram pa se vrniti k časom po objavi »Kulturnega problema slovenstva*. Ni mi do tega, da bi pregledoval kritike svoje knjige, med katerimi je bila gotovo najtehtnejša, sociološko dovolj negativna ocena Speransa. Zavedam se in že takrat sem se deloma zavedal pomanjkljivosti in napak svojega spisa, zlasti preomejeno biološkega pogleda na pojav narodnosti. In vendar sem vedel in vem, da je knjiga morala biti napisana, nemara celo čisto objektivno gledano, vsekakor pa ;e bila osebno psihološko nujna. Preveč se je v tistih časih nabralo sramu v naravno ponosnem srcu.
V svetu, v katerem se suče misel knjige, seveda nisem imel nikoli nobenih voditeljskih pretenzij. Vprašanje narodnosti zame tudi ni bilo toliko politično vprašanje, kolikor je že postalo problem osebne morale, osebne časti in vesti. Ne, zame je veljalo samo eno: dixi et salvavi animam meam, rekel sem in rešil svojo dušo. In reči moram, komaj sem se zavedal, da sem z objavo te knjige storil politično dejanje. Vendar mi je odtlej bilo življenje lažje in, če smem soditi po številnih pismih, ki sem jih takrat prejel in med katerimi me je posebno razveselilo pismo generala Maistra, je bilo po zaslugi te knjižice nekoliko laže živeti še temu ali onemu Slovencu.
Z opisanimi dogodki pa politična epična snov leta 1932 ni izčrpana. Po vidovdanski številki »Jutra*, na katero nis^m odgovarjal bila je pod vsakim nivojem, je sledilo v istem dnevniku še nekaj bodic in že smo se primaknili k jeseni. V septembr-ski Številki »Ljubljanskega Zvona* pa je za vse nas nepričakovano udaril nov grom:	Zupan-
čičev članek »Adamič in slovenstvo*. Grom, naperjen zoper koga? Zoper zagonetne stražarje in opredeljevalce slovenstva. Zoper katere? Ali pa tudi zoper slovenstvo, zoper slovensko zavest, kakršno so budili ravnokar opisani dogodki? Ves videz članka, ki ga je Zupančič spisal po tolikšnem stvamiškem premoru in moiku in ki je zaradi tega nekontroliran in živčen, bi lahko govoril celo za to domnevo. Seveda proti Zupančičevemu resničnemu prepričanju. Naravno je bilo tedaj, da smo se nekateri stražarji slovenstva F. Kozak, St. Leben in jaz zganili in spisali odgovore na številne Zupančičeve očitke — komu pravzaprav? To mi še danes ni jasno, gotovo pa je eno, da je bil Zupančič v tem času absolutno brez potrebnega posluha za trenutno politično vzdušje.
Založnica »Zvona* se je uprla objavi naših člankov, zlasti mojega, kakor poroča tedanji urednik Fran Albrecht, »češ, da posega v dnevno politiko, ker zavrača pisec v njem neke trditve „Jutra”». Uprla se je tudi objavi pojasnila uredništva glede priobčitve Župančičevega članka in še natisu kritike L. Udeta moji knjigi. Po raznih pogajanjih in sestankih s predstavniki založnice in bivše demokratske stranke, smo omenjeni trije sotrudnkiih »Zvona* prišli do spoznanja, da uredništvo revije ni več svobodno pri izbiranju gradiva in da je zaradi tega nam trem nadaljnje sodelovanje pri tem mesečniku nemogoče; z parni se je solidariziral tudi urednik- Fran Albrecht, ki je odložil svojo funkcijo. Tako je ostala septembrska številka tega letnika zadnja številka svobodnega »Ljubljanskega Zvona*. V decembru smo njegovi bivši sotrudni-k' izdali brošuro »Kriza Ljubljanskega Zvona*, v kateri smo objavili vse odklonjene članke in se končno »Izjavo* z napovedjo nove revije in z deklaracijo o njeni smeri. Pričela je izhajati prihodnje leto 1933 z imenom »Sodobnost*
Bojevitost v zvezi z narodnostnim vprašanjem, ki nas je zaposlovala v letu 1932 in iz katere je nova revija pravzaprav zrasla, se je v prvem letniku »Sodobnosti* nadaljevala. Filipih in polemik je zlasti v prvi polovici letnika precejšnje število. Pisali smo jih vsi. Sam sem jih napisal kakih pet ali šest. Zdaj smo sicer vedeli, da delamo s tem tudi nekakšno politiko, saj smo se zavedali, da imamo svoj krog bralcev, ki nas je zvesto spremljal in ki je od nas nečesa pričakoval. Toda še vedno ni nobeden izmed nas mislil politično in si zamišljal »Sodobnost* kot nekakšne osrednje celice takega ali
drugačnega političnega organizma. Borili smo se za našo narodno stvar in za svoje prepričanje. S posmehom, z ironijo, z norčevanjem in s srdito logiko smo kljub diktaturi, ki je integraliste podpirala in hrabrila, nas pa skušala zatirati in zatreti, smo idejo troedinega jugoslovanskega naroda tako diskreditirali, da je celo napredno akademsko starešinstvo v svojem glasilu »Triglavski listi* tega leta objavilo naiven in nadvse značilen poziv: »Mi pa •prosimo... vsakogar, ki mu je pojem jugoslovenstva res docela jasen, da ga objasni jasno in pregnantno tudi nam*. Seveda sem videl v tem pozivu nekakšno kapitulacijo naših namišljeno avtoritativnih nasprotnikov n sem jim s člankom »Inteligenca v farsi* skušal pokazati vso njihovo intelektualno mizerijo. Pripominjam samo še, da so v tem času naše polemike segle prvič čez meje Slovenije in da smo se v njih spopadli že tudi z nacionalističnimi ideologi drugih bano-
vin, se pravi drugih dveh kulturnih območij Jugoslavije.
Tu nekje je bil zame interes za to tematiko izčrpan, kajti naslednje leto 1934 se teksti, ki bi vzbujali voljo do polemiziranja nekako niso več pojavili v našem tisku, proti koncu tega leta pa sem bil z imenovanjem za dramaturga Narodnega gledališča v Ljubljani presajen k popolnoma novim interesom in nalogam, ki so me naslednja leta zaposlovali skoraj izključno. Vrhu tega se je pričel ravno v tem času politični položaj v Evropi naglo in grozeče spreminjati in ko sem se leta 1937 vnovič oglasil k besedi o domačih političnih vprašanjih, nisem več mogel napisati drugega, kakor »Klavrno bilanco*, članek, ki je po svoji vsebini kakor tudi po naslovu samo še obračun o nečem, kar mora v pozabo, in resigniran pozdrav nečemu, kar se mi je takrat zdelo za nas nedosegljivo ali vsaj trenutno še povsem neostvarlji-vo, pa čeprav bi bilo nujno.
Sava Severjeva je praznovala 35. obletnico gledališkega dela
leti //r/ g ^ tjledaliS cg
LJUBLJANA, 30. — Znana slovenska igralka Sava Severjeva proslavlja danes 35-letnico umetniškega dela. Svojo umetniško kariero je pričela v malem amaterskem gledališču •Svoboda» l. 1928 skupno s pokojnim s likarjem Nikom Pirnatom in književnikom dr. Bratkom Kreftom. Sava Severjeva je nastopila tudi na odrih izven Slovenije:	v
Beogradu, Skoplju, Titogradu, Nikšiču, Zagrebu, Splitu, Sarajevu in ostalih jugoslovanskih mestih. Na vseh teh odrih je triumfirala v vlogi Lavre v Kr-leževi «Agoniji». Sava Severjeva je dobila za svoje briljantne vloge l. 1947 dve zvezni nagradi in republiško nagrado l. 1946. Za svoj jubilej si je Sava Severjeva izbrala svojo najljubšo vlogo v Krleževi •Agoniji*, Lauro, s katero je sinoči navdušila ljubljansko občinstvo.
tflub&u ^ blihabbtvG
Maksim Gaspari ima 80 let
Nekoliko starejša generacija je v svojih mladih letih v knjigah pravljic in na straneh mladinskih revij povsod srečavala ime
slikarja Maksima Gasparija, pa
zato ni čudno, če ji ob tem imenu stopijo pred oči čisto določene postave. V soboto pa je imel Maksim Gaspari 80 let. Rodi! se je v Selščku nad Cerknico očetu Furlanu in materi Notranj-ki. V mladih letih so mu namenili, da bi postal trgovec in poslali so ga v Kamnik. Ugodno naključje je hotelo, da je tu našel živinozdravnkia Sadnikarja, ki mu je postal mentor, mecen in prijatelj. On mu je pomagal, da je šel v risarsko šolo v Ljub-
iiiiiiiiiiiiifiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimfiiimiHiiiiiiMiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiifiiiiiiiHiDHiMiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiin
PREDČASNO ZAKLJUČEN TEŽAK ZIMSKI VZPON
Bonatti in Zapelli sta že včeraj dosegla vrh Grandes Jorasses (4226 m)
V Courmayeur sta se vrnila čisto nepričakovano ter se potem doma zaprla pred radovedneži
COURMAYEUR, 30. - Bonatti in Zappelli sta srečno zaključila vzpon po severni strani Grandes Jorasses.
Vzpon sta alpinista dokončala davi. Zaradi tega so ju danes popoldne s helikopterji zaman iskali; tedaj sta se onadva že vračala. Proti 20. uri sta prispela v La Palud. Kot dva navadna turista sta najela taksi ter se odpeljala v Courmayeur, kjer ju nihče ni pričakoval. Takaj sta odšla domov in se »zabarikadirala*. Vstop je bil do sedaj dovoljen samo kakemu prijatelju, dr. Sin-ceru, ki je župan Courmayeura, ter nekaterim vodnikom. Bcnatti in Zappelli sta sedla za mizo tor začela jesti, ker sta bila že kar pošteno lačna. Njuno »tanje je odlično, samo Zappelli ima dva prsta leve roke napol zmrznjena. Sicer pa jima ni videti, da bi bila kaj posebno utrujena. Govorilo se je, da se je Zappelli ranil, ko mu je spodrsnilo v steni, vendar pa to ni res.
Bonatti je povedal, da se je včeraj odločil — ko je videl, da se vreme slabša — za hujši napor, da bi v enem samem »sunku* premagala zadnjih 400 m, ki so ju še ločili od vrha. In v tem sta uspela. Bivakirala sta, ko sta imela za seboj najhujše težave in je bilo le še nekaj metrov do končnega cilja.
Davi je bil močan veter in vreme se je pokvarilo. Ob 10. uri sta dosegla vrh v višini 4226 m in sta takoj začela sestop.
Zaradi močnega snežnega mete-ža so bile danes Grandes Jorasses popolnoma za.crite. Slabo vreme je nekoliko oviralo prvi del povratka v dolino. S ploščadi Grandes Jorasses sta alpinista potrebovala za prehod najtežjega predela, kanala Walker, ki je nevaren zaradi . plazov, okrog štiri ure. Potem sta sestopila 200 m do Reposoira. Ostalo, je dejal Bonatti, je bilo lahko. Proti 18. uri,
neobljuden. Okrog 20. ure sta prišla v La Palud v dolini Ferret, kjer sta naletela na avtomobil, ki ju je pripeljal domov.
Bonatti je dostavil, da je bil vzpon normalen. Samo v soboto ju je silen vihar prisilil, da sta se malo ustavila. Vse ostale faze vzpona sta opravila po določenem programu.
ko se je delala noč, sta prispela
v Planpincieux, ki je v tem času
.....................................llll■■■lllll■llllllll■■llmu■l■ll>■M■HI■ll■llllll■ll■t■.lillillllIlliKmiillll
NA DOGOVORJENEM MESTU SPREJET S STRELI
Kdo in zakaj je streljal proti Ernestu Briviu?
Moški, ki Je po telefonu prosil za sestanek, seje predstavil kot znanec nekega časnikarja, Briviovega znanca
RIM, 30. — Občinski svetovalec Ernesto Brivio in sedaj lastnik lista »Telesera*, ki je že pred. dnevi doživel »veliko čast* kronike (neki njegov upnilk z odvetnikom je prišel rubit, pri čemer je baje prišlo celo do pretepa), je danes zopet objekt kronike, toda zanj tudi to pot neprijeten. Davi zgodaj zjutraj je namreč nekdo proti njemu streljal ter ga ranil v prste na roki.
Kot je Brivio izjavil preiskovalnim organom, ga je včeraj zvečer nekdo poklical po telefonu ter se predstavil kot znanec časnikarja Carla Martinellija, njegovega znanca. Dejal je, da bi moral nujno z njim govoriti in to čimprej. Dogovorila sta se, da se dobita zjutraj ob 5.30 v predmestju Cento-celle. Brivio je bil do 5. ure zjutraj v uredništvu svojega lista, nato pa se je odpeljal z nekim taksijem na določeno mesto. Ko je čakal osebo, s katero je bil domenjen, so se iz neke stranske ulice pojavile tri osebe. Ena od teh se je Briviu bolj približala ter sprožila tri strele. Dva nista nič zadela, tretji pa ga je zadel v levo roko in mu zlomil mezinec.
Medtem ko so oni trije izginili, je šel Brivio do začetne postaje tramvajske proge in tramvajski uslužbenec mu je pomagal ustaviti neki avto, ki ga je zapeljal v bolnišnico. Preiskovalni organi so pozneje zaslišali številne osebe, med njimi tudi Briviovega upni-
ka Rema Venturija. Na mestu napada so tudi našli tri prazne pa-trone. Samega Brivia pa sta dva funkcionarja letečega oddelka ponovno zasliševala od 14.30 do 17.30. Občinski svetovalec je dejal, da nič ne sumi, kdo naj bi bil napadalec. Zaslišana je bila tudi Lo-retta Bernabei, znanka časnikarja Martinellija, ter njena mati. Zaslišan je bil nadalje ravnatelj lista »Telesera* Lorenzo Focolari, časnikar Umberto Lazzari, tiskar
Giuseppe Venturi, pozneje pa tu-
di časnikar Carlo Martinelli.
James Mcredith bo ostal na univerzi
JACKSON (Mississippi), 30. Črnski študent James Meredith je danes na tiskovni konferenci sporočil, da bo nadaljeval svoje študije na univerzi Mississippija, kjer se je vpisal tudi za prihodnji semester. Dostavil je, da je več dni »pretehtaval vso zadevo, nazadnje pa se je odločil, da se vrne na univerzo v Jacksonu v prepričanju, da tako hoče ameriško ljudstvo in pa ljudstva vsega sveta*.
Študent je tudi časnikarjem povedal, da je imel pred kratkim razgovor s pravosodnim ministrom Robertom Kennedyjem, toda ni hotel povedati, če je ta razgovor vplival na njegovo odločitev.
Pozneje je Bonatti povedal vse podrobnosti, med katerimi je zlasti omembe vredna ta, da sta imela zadnjo noč, ko sta bivakirala pod vrhom, temperaturo 35 do 38
stopinj pod ničlo in padal je droben pršič.
CORTINA D’AMPEZZO, 30. — Polagoma se boljša stanje Petra Siegerta in Reinerja Kuchkeja, ki sta ostala v Misurini zaradi sklepnega revmatizma in rahlega zmrznjenja na rokah in nogah. Ce ne nastopijo komplikacije, bosta lahko proti koncu tedna vstala iz postelje. Tretji član ekspedicije na Lavaredo pa je že včeraj odpotoval iz Mlsurine, da je lahko odšel v neko bavarsko specializirano kliniko. Njegovo stanje je bilo nekoliko bolj resno.
Walter Bonatti v steni Grande Jorasse
•iifiiiiiiiimiiiiHimMiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuuiumiitiiiiiiiimiiimiiHiiiiimiiiiiniiitmiiiiiimmiiiiimini
OB PROCESU V KOBLENZU
Sovjetski dokumenti o nacističnih zločincih
Zahodnonemška vlada ne mara navzočnosti sovjetskih pravnikov in prič
MOSKVA, 31). — Agencija Tass je javila, da so na današnji tiskovni konferenci v sovjetskem zunanjem ministrstvu pravniki in priče pokazali zahodnim časnikarjem dokumente, ki dokazujejo hude zločine, ki so jih izvršili v Beli Rusiji nekateri obtoženci iz Ko-blenza, med katerimi so Heuser, Wilke, Schlegel In Merbach. Zal hodnonemška vlada je namreč odklonila vizum sovjetskim pravnikom in pričam, da bi prisostvovali procesu v Koblenzu, kjer sodijo 12 bivših nacistov zaradi njiho-

Volkovi blizu bivališč
RIM, 30. — Vsa Italija je še vedno v mrzlem oklepu. Minimalna temperatura je bila danes nad ničlo samo v Reggio Calabrii in na Siciliji, kjer se je živo srebro povzpelo do 3 stopinj. Sicer pa se je redkokje celo maksimalna temperatura dvignila nad ničlo. Najbolj mrzlo je bilo v L’Aquili —18, v Bocnu —14, v Turinu —10 itd. Toda visoko v hribih je bila temperatura tako na Apeninih kot v Alpah tudi pod —20.
Danes je ponovno močno snežilo od Padske nižine vse do južne Italije, Sicilije in Sardinije. Tudi otok Capri je pobeljen. V Ancono so poklicali helikopter, da bi o-rfkrbel nekatere vasi, ki so zaradi visokega snega odrezane od osta-
slabše v mnogih predelih Abru-cov. Nekje blizu Barija je sneg podrl hišo, v kateri je bila neka ženska z dvema otrokoma. Njej se ni nič zgodilo, pač Pa je bil hudo ranjen 2-mesečni otrok, ki je v bolnišnici. Večji otrok, ki ima dve leti, je laže ranjen.
BEOGRAD, 30. — Sneg, ki je od sinoči do danes zjutraj neprekinjeno padal, je ponovno prekinil promet na kakih dvajsetih cestah v Makedoniji in otežil promet na drugih. Zaradi snežnih zametov je ponovno prekinjen promet tudi na avto cesti Gjevgjelija-grška meja in Kumanovo-bolgar-ska meja. Železniški promet je reden toda z občutnimi zamuda-
Iz več planinskih krajev vzhodne Srbije pa javljajo o masovni pojavi krdel volkov, ki napadajo ovce in ostalo živino. Posebno številki so yolkovi na obronkih Stare planine na bolgarsko-jugo-slovanski meji.
lega »veta, V tem pogledu je ie 1 mi.
MILAN, 30. — Ker je v neki gostilni v Lissonu eksplodirala plinska jeklenka, se je podrla dvonadstropna hiša. Pri tem te bilo 9 oseb ranjenih, lastnika gostilne pa je ubilo. Med ranjenimi je najhuje prizadeta neka 12-letna deklica, ki je močno opečena po raznih delih telesa. Zdravniki niso zanjo izdali nobene prognoze.
vita vojnih zločinov v Beli Rusiji.
Današnja «Pravda» piše, da je na razpravi pričalo nad sto prič, in dodaja, da bi mnogi od tako i-menovanih prič zaslužili, da sedijo na zatožni klopi skupno z drugimi obtoženci. List dodaja, da namen procesa v Koblenzu ni ugotoviti resnico, temveč rehabilitirati vojne zločince. Vsi obtoženci so nacistični zločinci, ki so odgovorni za umor več tisočev sovjetskih državljanov na zasedenem ozem. lju v Beli Rusiji med vojno.
Časnikarjem so prebrali poročilo anket preiskovalne komisije v Beli Rusiji o nacističnih vojnih zločincih. Iz poročila izhaja, da so nacisti pomorili v Beli Rusiji približno pol milijona ljudi ter so u-ničili 9200 vasi in 209 mest, med temi prestolnico Minsk. V Minsku so izvršili množični pokol nad Židi, ki so jih pripeljali iz Nemčije, Francije, Avstrije, Poljske. Eseso-vec Heuser, ki je glavni obtoženec na procesu v Koblenzu, pa je bil veliki voditelj pokola. Heuser je bil načelnik nemške varnostne službe v Minsku in je organiziral pokol 25.000 sovjetskih državljanov. Kakor je v Minsku izjavil ob. toženec Strauch, so Nemci pobili v Beli Rusiji 130.000 Zidov samo aprila 1943.
Pomočnik zunanjega ministra Bele Rusije Gurinovič je na tiskovni konferenci izjavil, da so u-krajinske oblasti pripravljene takoj izročiti dokumente, ki dokazujejo krivdo obtožencev, zahodno-nemškemu poslaništvu v Moskvi, da jih izroči sodišču v Koblenzu.
Ijano, pozneje pa na Dunaj, Miinchen in druga središča u-metniškega šolanja. Njegov študij je bil temeljit. Gaspari si je ustvaril slog, ki mu je ostal zvest vse življenje. S svojim realizmom ter s svojim slikanjem domačih ljudi in pokrajine je vedno nudil polno zadovoljstva vsem od najmlajših do starejših. Želimo mu še mnogo let srečnega življenja.
Komponist Francis Poulenc je včeraj umrl
PARIZ, 30. — Umrl je znani francoski skladatelj Francis Poulenc. Zadela ga je kap. Poulenc, ki je dočakal 64 let, je zbudil zanimanje, ko je l. 1917 napisal • Črno rapsodijo» za flavto, kla-rin, godalni kvartet in glas. Zelo znan pa je postal l. 1924 z baletom • Les biches».
»Nina non far la stuplda* v reškem italijanskem gledališču V italijanskem gledališču na Reki so v režiji Angela Benetel-lija uspešno odigrali komedijo Rossata in Giancapa •Nina non far la stupida», ki je napisana v dialektu. Benetelli je bil obenem odličen Buganza, uspešno Pa so igrali še Glauco Verdirossi, Gian-na Depoli, Nereo Scaglia, Rariie-ro Brumini, Ada Mascheroni in Lucilla Verdirossi. Ostali so bili povprečni.
Peter Lubarda
bo razstavil v Indiji BEOGRAD, 30. — Na vabilo indijske komisije za kulturne zveze z inozemstvom je danes odpotoval znani jugoslovanski slikar akademik Peter Lubarda v New Delhi, kjer bo priredil razstavo svojih del. Lubarda je vzel na pot okrog 60 del iz raznih obdobij svojega ustvarjanja, tako da bo ta razstava prikazala razvojno pot jugoslovanskega slikarja.
Za operna gledališča pet milijard lir
RIM, 30. — Senatna komisija za notranje zadeve je danes odobrila zakonski osnutek o prispevku za operna gledališča v proračunskem letu 1962-63. Zakonski osnutek določa, da bodo gledališča prejela v tem času S milijard lir. Na predlog posebne komisije bo denar razdelil minister za turizem in prireditve. Gledališča, ki bodo deležna prispevka iz te vsote, so: občinsko gledališče v Bologni, občinsko gledališče v Firencah, •Carlo Felice» v Genovi, Scala v Milanu, •San Carlo» v Neaplju, •Teatro mas-simo» v Palermu, rimsko operno gledališče, •Teatro regio» v Turinu, občinsko gledališče •Giuseppe Verdi» v Trstu, »Penice* v Benetkah, ustanova za operne prireditve v Veroni, operna in koncertna ustanova •Pier Luigi da Palestrina» v Cagliariju ter državna akademija •Santa Cecilija* v Rimu.
Glulio Viozzi v »Borbi*
Za nedeljsko številko »Borbe* Je Mihovil Logar napisal daljši članek o tržaškem glasbeniku in komponistu Giuliu Viozziju ob njegovi SO-letnici. (Zal je Logar v uvodnih besedah pokazal svojo dokajšnjo neinformiranost, ko pravi, da •bo* Viozzijeva opera •Alamistakeo* kmalu prvič izvedena tudi v Jugoslaviji, in sicer v Sarajevu. Kaj pa v Mariboru in že prej v Osijeku7) Jevgenij Jevtušenko pride v Italijo
Jevgenij Jevtušenko je sprejel vabilo, da pride v Italijo, kjer bi imel več predavanj. V Italiji se bo mudil od 22. do 30 marca ter se bo ustavil v Turinu, Milanu, Rimu in Neaplju. Pri Feltrinelliju je izšel zvezek njegovih pesmi • Postaja Zima*.
Zanimiv prikaz baleta
na italijanski televiziji V nedeljo 3. februarja se bo ob 21.15 na drugem kanalu 'italijanske televizije pričela nova oddaja, m sicer antologija baleta — od romantičnega do sodobnega in folklornega. Oddaja bo v štirih nadaljevanjih. Prvi večer bo posvečen baletom *Pas de quatre* Pugnija, •Ondine* Rossinija, »Don Kihot* Minkusa m »Labudje jezero* Čajkovskega. Plesali bodo: Yvette Chauvirč, Carla Fracci, Rossella Higtto-uier, Asaaf Messerer, Andrej Prokovski, Margrete Schanne, Konstantin Šege jev, Galina U lanova ter baletni zbor gledališča • Kirov* iz Leningrada. V drugem nadaljevanju, ki ima podnaslov • Revolucija Diagileva*, bo nastopil slavni balet gledališča •Bolšoj* iz Moskve ter nekaj najboljših plesalcev na svetu v baletih •Petruška* Stravinskega, • Spectre de la rose* Webra ter *Tirogelnik* De Pal-le. Tretje nadaljevanje bo posvečeno sodobnemu baletu in na sporedu bodo:	•Balet* Paula
Taglorja, *Dama s kamelijami* Vlada in Milossa ter •Glumači* Rolanda Petita. Končno bo v četrtem nadaljevanju, ki bo posvečeno folklornemu baletu, spet na italijanski televiziji balet Mojsejeva, ki je preteklo leto imel veliko uspeha na svojem gostovanju po Italiji. Nastopil bo tudi španski balet Antonia Gadesa, plesni zbor gledališča za ples *Israel Im bal* ter filipinski državni balet •Bajanihan*.
• * *
Silvia Pinale, ki igra v filmu »Viridiana* naslovno vlogo — v Italiji je bil film pravkar zaplenjen — je rodila hčerko, ki ji je dala ime Viridiana. Režiser filma Luis Bunuel ja bil za botra.
Robert Frost Danes v Bostonu pog****
pesnika Roberta Frost*
m/r o n  	4?
RIM, 30. — Jutri bo v
nosti sorodnikov in prijateljev pokopan arne pesnik Robert Frost, ki J? f čakal 88 let. Zelja pokojniJ bila, naj njegovi prijatell'^ pošiljajo cvetja, temveč nm j je prispevajo za ustanov0': ima po njem ime in jo je °v , ustanovil za pomoč učite ^ Frostova družina prejema 1 •>
tu Jš
sveta izraze sožalja
kov in književnikov. Tudi ščov je poslal sožalno Df* -j ko, v kateri pravi, da je v 31 kojni pesnik, s katerim 1 seznanil preteklo leto v S*i . pobornik prijateljstva med in SZ.
Nurejev ne bo nastopa v pariški Operi .
PARIZ, 30. — Uprava
Opere je sklenila, da ne “ nastopiti Rudolfu NurejeO^,
skemu baletniku, ki je
.[0?
prosil ter dobil politično 1
šče v Franciji. Ta odločit1^
zbudila v pariških umetni
H	Z S
v/
krogih znatno reakcijo, vedno bolj polemičen ton. nik Opere Georges /lur'll sprejel omenjeni sklep, da ogne «težavam* med OP0",
sovjetskimi gledališči. namreč sklenil povabiti
Sari
va za sodelovanje v bal**1* . selle* skupaj z Yvette š
Te. Pozneje Pa je Aunc i*‘^(1-
da bi

ne bil nastop r ^ baletnika Sovjetom nič kal £ Veleposlanik Vinogradov le. razumeti, da to ne bi Pr’s^>f, k olajšanju izmenjav mod cijo in SZ na umetniškem
h
hr,
iej
k «1 nc k ki k mi b h J Ile, «!(
ki
>to
trie
C
fti
h"
®rQ
i:
ii
Juž
te
»»ti
*to\
Daj
Hti
%
‘•n
»ie
S
Ute
“li-
ti'
boi
lev
<0S
‘»ti
V
ročju. A uric ima namen S,
pre^

kaj tednih pripraviti, .
• Borisa Godunova* z rusk> som Ivanom Petrovom i? f najo tudi na ponoven nastv p L pranistke Galine Višnjevsk1'J to je Auric raje odpovedal "j
stave Nurejeva. V P° krogih trdijo, da sta to ur 'i Auric in Vinogradov sa171 ’(• da bi prej kaj vprašala ministrstvo ter ministratl kulturo.
Vladimir Jermiiov kriti**** Ilijo Ehrenburga
"J Si
MOSKVA, 30. — Sovjet^
tik Vladimir Jermiiov ilzvestjih* molk pisat«*) .
Ehrenburga v času *ta* pj čistk pred vojno ter ga ob' ji
da je •poenostavil traged" i da se je držal etičnih nBjtd
jih ni mogoče razumeti*. (I lov kritizira tudi EhrenoO^J
mnenja o moderni ume ,i
-*
el*

• kakor da bi bila ta glavni reprezentativni r tiste dobe, njegovih raz*! ‘ j in njegovih premišljevanl’’ i katere presoje EhrenbutOj^ daljuje kritik, se
oslanioi^iV
dejstvo, da on ni aktivno
%
k
Dok
»*e,
s
S <
%
%
k
val pri številnih dogodkih ji U' ramem razvoju. Sicer	Ji
milov hvali Ehrenburga	^ (
satelja, ki ima
mnogo	’ >
ter zatrjuje, da so njeS°l_ /t zanimivi, poučni
mini
sih zares vzpodbudni*.
Mllva je prepričana o v Sanremu
Nc morejo še začeti reševati «Kornat»
K
REKA, 30.
Reševanj^*1.( č ,
raj nasedla na greben
tovorne ladje »Kornat*,	%
lun, se še ni pričelo	\
je in mraza. Potapljaška V Brodospasa, ki je prispe*a (tr.
nesreče, čaka, da pr' »ij umiri, da lahko začne dej~ (,» ijj.
škodovanem koritu *a<**%ti je trenutno izven nevaro 4 lo je nagnjena na desni j leži v dolžini 14 metrov vodnem grebenu.
J 6
31. januarja 196S
Četrtkova črtica
Kako je Peter odkril čudež pisane besede
sem pogosto či-
sti del?vnici .. ..........
notigospoda Wyliea. Po njj 7°l med uro obeda. Za to na koncu vsakega tedna %n-nP° Petdeset frankov. Bue-foest!?, pa ie se9el tudi do ko	irankov na teden. In ta-
iorno	se	sobotah vračal
kanu. * dvestopetdesetimi Polovico sem odštel za Ki. ;. ™ stanovanje, petdeset k	zdržal	zase, ostalo pa
olj ^n}la teta	Marie. Enkrat
Mojih	-t ie	teta nekaj od
id Prihrankov porabila, to-klal„°krat me je prej vpra-
■n vl tiei
»Um *	—'	/v t" '-'J	u-
h ten dovoljenje in vsakokrat
M^I^Ojenn timi In n m n Ji hm-
b,?£o.ki
osojeno vrnila v mali hra-ga je skrivala pod
!iej dne mi je gospod Wy-silon,otern ko sem mu med ko-J/.očistil avtomobil, rekel: kij fl® moji mizi je ostalo ne-stdjJ^toeenih kruhkov. Lahko »lej v Pisarno in si jih vza-
Pifl* te odšel, jaz pa sem sto-ken Pisarno po kruhke. V ne-kunj*u ie vse zatopljeno v ‘e jedlo judovsko dekle.
8nji nepismeni deček Lee
Zgodbe
sam Peter Abra-
ii .j’ danas star 40 let in najbolj-^ne' eden najboljših pisateljev koijj# ,^r'ke. »Govori mi o svo-j le njegovo najboljše literar-»vtoh. s katerim se kosa zbirka i6oV)1108rafs'Kih zgodb «Steza gro-ta{ ' ^eter Abrahams ni črnec. kann a mešanec. Doma je iz Jo-Stri-uUrga 'n vprav v tem juž-‘j % *!em mestu je prišlo do sre-L liitjlj’ do zgodbe, v kateri nam pi-™lkjj tako drastičen način pri. tje j Sv°je mučno otroško življe-ktligj, sv°j Prvi korak v šolo. V ■ste zh.av»°hiografskih zgodbah iz "»je lrtta pa moremo brati tudi »1	življenju v izgnanstvu
»voje laškem, kamor je moral iz lovim. bbovine. Med drugimi nje. j <0s» 1 deli' je treba omeniti še ji	sveta« ter «Venec za U.
‘tf SnfT~
tij na je name svoj kratico-
k st?0sP°d Wylie je rekel, da m vzeti ~~ sem rekel in L na obložene kruhke. K:ar‘ kar!
sem zavoj in se napotil le ifl?,ratom, medtem pa me
gospa.
e poklicalo.
SV O1
ri %neJi gospodična, ne gospa; ‘ \ff, reOemo le poročenim žen-
»lil n nasmeh me je opogu-
moramo re6i gospa v. °elim ženskam.
Prežite! Reci mi kar
^ $a' gospodična.
■ H ilav- tako je bolje! Povej 4 j»o si star?
M KJSfhnlu mi bo enajst let, 3> v°«ič«a.
v 1? Vem, gospodična.
V 1 ti ugajalo hoditi v
ni«' s vem, gospodična. efM \. brati in pisati?
ne hodiš v šolo?
ti e,
v p-- gospodična. it*Mi*eneflai vendar s tem . ponavljanjem gospo-3° ;f| s gospodična.
— Potemtakem ne znaš brati?
— Ne, gospodična.
— Bi hotel vedeti, kako se bere?
— Da, gospodična.
Prelistala je nekaj strani knjige, ki jo je imela pred seboj in potem ko je za kak trenutek zrla vame, je začela brati enega izmed «Lan’s Tales* iz Shakespeara.
Zgodba o Otellu me je močno pritegnila: ves zavzet sem poslušal to, kar je dekle bralo in čutil sem se kot da me je nekaj zaneslo v deželo, kjer je dobri črnec živel s svojo ljubljenko in kjer je zrušil za vedno vse, ko jo je umoril.
Mlada ženska je zgodbo prebrala do konca.
— Ti je ugajalo?
— Oh... da!
— Prav, ta knjiga je polna podobnih zgodb in če boš šel v šolo, se boš naučil jih brati sam.
— Toda ali morem najti knjigo, ki bi bila takšna, kakršna je ta?
— Seveda! Mnogo je knjig, ki so kot ta.
— Toda prav takšne, kot ta. Z isto zgodbo?
— Takih je na tisoče.
— Prav enakih?
— Seveda, prav enakih, istih.
— Potemtakem hočem v šolo.
— Kdaj boš začel?
— V ponedeljek.
— No, nekaj sem vendarle zganila — je vzkliknila smeje. — Toda zakaj nisi hodil v šolo že prej?
— Nihče mi tega ni rekel.
— Toda verjetno si videl druge dečke, ko so hodili v šolo!
— Seveda, vendar mi nihče ni povedal, da obstajajo take zgodbe.
— Ah da! Zgodbe...
— Ko bom znal brati in pisati, bom sestavljal zgodbe, kakršna je ta...
Nasmehnila se je, se obrnila, da bi vzela pero in spet odvr-la knjigo.
— Lee, kakšen je tvoj priimek?
-	Abrahams, gospodična. Toda moje pravo ime je Peter, Peter Abrahams
Nekaj je zapisala v knjigo.
— Jn hočeš? Napisala sem vanjo tvoje ime: ta knjiga je tvoja:	'
.^daledgl sem, kaj je bi\d na-
— To je moje ime?
— Da, zapisala sem. «To pripada Petru Abrahamsu»
— Toda kje je moje ime?
— Ti dve besedi — in mi ju je pokazala. — No, in sedaj vzemi knjigoI
Segel sem po knjigi in stiskajoč jo z levico sem se zadenj-ski umikal proti vratom. Pokimala je z glavo in se nasmehnila. Nato je njen nasmeh nenadoma usahnil.
-	Sveta nebesa!... — je rekla in še enkrat stresla z glavo.
Jaz pa sem ji zaklical: — Hvala, gospodična, hvala!
Kako so se svetile njene oči za debelimi lečami!
— Reši se — je zaklicala. — Reši se čimprej in vso srečo ti želim!
V zadregi sem se motal pri vratih. Morda je jokala. Zakaj?
— Oh, da, gospodična... hvala!	PETER ABRAHAMS
mžmi Ng^a^ri si ^
tou? Znaš kaku je: rukni da-	za jn 2astTan tistgn kua.
nes, rukni jutre jen alora se lahko aks od zem- dra od Mone Lize, ke so jem ga Francozi le kej zgane jn pole namesto de be šou od se- posodli. De se forte bojijo, de se bi kej prehla-
vernega tečaja naglih pruti juinemi, gre mor-bet s Trsta pruti Avstraliji. Kej ti znaš!
—	Ja, ja, sej kadar se strela ses kanonam, gre res bala naprej, ma tudi rukne nazaj jn taku je tudi sez atomskemi bombami al pej ses tistmi raketami, ke jeh pošiljajo pruti Luni al Veneri. Vsaka taka reč rukne tudi dol pruti zemlji. Sej sm slišou pravet, da tudi aks od zemlje ni biu zmiri tam, koker ke je danes.
—	Eko vi deš!
—	E, ma vselih be reku, de še ni taku hudo.
Zatu ke zemlja je vselih forte velika jn mi jn vse, kar delamo, je taku forte mičkeno, koker de’ be bli kašne uši na kašni glavi, jn ta mres pej tudi ni taka reč. Sej so ble hude zime tudi	prej,	ke	ni	blo	atomskeh	bomb. Jest se
spounem leta devetindvajsti...
Sej ne rečem.'.. M a se godijo tašne reči, ke ne moreš zastopet. Vidi, denmo reč, tista divja mačka, ke je pršla u Zgonik. Videš, tu se ni še nikoli zgodilo. Kej jo je moglo prpra-vet,	de je pršla	vele sem? Jn	še brez pro-
pustnice!
Zatu	so	jo	pej	preči zaprli, de konštati-
rajo, kadu je jn kej je pršla jeskat. Ma zastran mraza ne	stoj	se	bat!	Boš vidu,	de bo nehau.
Zdej pride svečenca jn tabat bo pršu medved Zatu ke uani znajo tašne reči forte fajn zrihiat. z lukne jn če bo vidu, de je mres, bo ostou — Ben alora se videmo u soboto pr svet-
diia, ke bo visela u muzeji tam u Njujorki. Ke zdej so jo u Vašingtoni vre vidli jn zdej jo bojo gledali an mesec pej u Njujorki. Jn zdej de učenjaki štedirajn, kašen klima je u muzeji u Parizi (ke tistga je uana navajena) jn čejo	naredet, de bo	glih tašna	temperatura jn
glih tolko fajhtnobe.
Ma bejži, bejži! Kej de	za an	kuadro
de delajo tašno vito?
— Ma prou taku! Se gre zastran farbe jn zastran platna. Lahko be se začelo kej cedet al stiskat. Zato ke tudi kuadri so forte deli-kat. Jn pravejo, de tisti kuadro de je nar bol drah	na celem sveti
—	Cuj, čuj, kaku	Amerikanci	šacajo	kuadre!
Jest^ sm pej mislu, de so uani forte moderni jn de šacajo samo kašne moderne... sej znaš.
— E, dragi moj, so na sveti reči, ke nikoli ne zgebijo velave, pej nej se zgodi, kar če. Ku, postaumo reč, pust. Tu je an tašen svetnik, ke ne bo nikoli propou jn ga bojo ledje zmiri šacali. Ma je tudi res simpatičen, zatu ke uan uči, de se morejo ledje veselt jn pet jn plesat jn se žent jn same tašne prjazne reči.
— A videš, glih ke si me zmislu: Kej ne bo u soboto tisti Lila ples?
— Se zna, de bo. Ga bojo organizirali can-karjanci jn sm slišou pravet, de bo forte lepu.
modni kotiček || Tudi pariška moda
letos bolj mehka in ženska
Zdi se, da grozi Parizu vedno večja konkurenca Italije
ueneh, zatu ke uan zna, de čei je za svečenco mres, de je tu ta zadni jn de je zime konc jn jest si samo želim, de be derau mres do sobo-
tni Ivani?
— Se zna. Glej de se boš obleku namalo bol de šešto!
Tudi Pariz je povedal svoje o tem, kako se bomo oblačile prihodnjo spomlad in poletje. Vse pretekle dni so se urstile v najbolj znanih pariških modnih hišah revije, ki jim je prisostvovalo ogromno število modnih kron u stov in še več kupcev iz evropskih, pa tudi ameriških držav.
Ker je Pariz še vedno tisti, na katerega se ženski svet obrača z velikim spoštovanjem, če gre za modo in modne novosti, je razumljivo, da bo tudi naše čitateljice zanimalo, kaj je novega povedal in kakšna bo, po njegovih zamislih, moderna ženska v tem letu.
Predvsem nekaj obrobnih informacij, ki pa vendarle kažejo, da se je tudi Pariz zbal za svoj položaj in da si hoče ohraniti čim večje število kupcev, ki so se v zadnjem času obrnili tudi na druge modne hiše, predvsem na italijanske pa tudi na angleške. Medtem ko so morali kupci na prc teklih modnih revijah plačati zelo visoko kavcijo, s katero so bili modni ustvarjalci do neke mere kriti pred morebitnimi 'krajami» modelov, so to kavcijo pri sedanjih revijah odpravili ter so kupci plačali le vstopnino. Razen tega so bili pariški modni ustvarjalci tokrat dosti bolj zgovorn! tudi z novinarji, katerim so že nekaj dni pred začetkom revij povedali v glavnih obrisih, kakšna bo po njihovih zamislih letošnja ženska moda. Tako so lahko
novinarji in kronisti obvestili javnost o glavnih potezah in linijah letošnje mode, še preden so se na odrih pariških modnih hiš predstavile manekenke.
Teden pariške visoke mode, ali shaute couture, kot jo uradno i-menujejo, je otvoril Jacgues E-sterel. Njemu so sledili še Jean Desses, Luis Peraud in Madelei-ne de Rauch. Pier Cardin pa je še pred prikazom svojih modelov sklical posebno tiskovno konferenco, na kateri je povedal, kakšne linije in kakšnih načel se je držal pri izdelavi svojih modelov.
Kljub vsem tem olajšavam in velikim pripravam, ki so bile v teku v vseh pariških modnih hišah. ni doživela visoka pariška moda tistega usjieha, kot so si ga njeni ustvarjalci pričakovali. Ne mislimo tukaj le na uspeh pri kronistih, oziroma v časopisju, temveč predvsem uspeh pri kupcih, ki so se ogreli le pri bolj enostavnih modelih Balmaina in Diorove modne hiše, ostali pa so zelo hladni pri prikazu drugih modelov poznanih pariških modnih ustvarjalcev.
Ce hočemo v nekai besedah o-risafi letošnjo francosko mode, potem moramo ugotoviti, da se je ta odrekla tako imenovani liniji «Diana», ki je nosila v sebi nekaj moških in športnih potez in značilnosti, ter da se je izrekla za bolj žensko, mehko in tu-
IZ BORBE JUGOSLOVANSKIH NARODOV PROTI TURŠKI NADOBLASTI
Tudi garibaldinski prostovoljci
v «Nevesinjski buni»
Mico Ljubibratič in Garibaldi - Veliki italijanski vojskovodja in rodoljub je navdušeno pozdravil borbo jugoslovanskih ljudi za svojo osvoboditev Carlo Faella in njegovi garibaldinci v Hercegovini

m •
f»|
ma
r m
fc;; «
^ »to



’ ‘tete-: ■:
Eden izmed voditeljev «Neveslnjske bune» je bil tudi 27-letni katoliški duhovnik Ivan Mušič, ki je bil doma lz Siljevista, župnikoval pa je v Ravnu na Popovem polju. Črnogorski knez Nikola ga je imenoval za vojvodo in ga tudi odlikoval. Ivan Mušič je nekje zapisal, da se ie hercegovski upor imenoval «Nevesinjska huna» zato, ker so se Ne-vesinjci prvi uprli
Poleti leta 1872- se je v stanovanju hercegovskega emigranta Nikole Zlatara v Beogradu sestalo kakih dvajset mladih Hercegovcev, da bi se dogovorili o pripravi vstaje v svojih krajih. Med njimi so bili tudi
.j ,sy7fs.
■ i	sem. in pojej svoje
;»< J sJe’ boš?
,,e/ ** trntSem na neko stolico bli-
m"-
..ulili u m i milini      m,n,m,, uiiiimiiiiii
* hudem mrazu se moramo drugače hraniti kot sicer

mesa in obilica tolšč še ne zaleže

N U
l ko tudi nam zima ne ■te] je najbrž marsikdo Iv kot a ^ma veoJo željo po ■’» - 1 Po navadi. No, to je či-lur-oji aven pojav. Mraz v pre-H?č]0 ITl«ri vpliva na delova-lv.'i jjj^kega telesa. Krvni ob-je , avljanje, presnavljanje,
L* jr sp.remenjen°. Te'o P°-3»bje ®Cei več snovi za vzdr-Jjj . *elesne toplote in prav kn. ,ga ie treba to s hrano
I v 'ki morajo biti zaradi Tjte2lIr>skepi času še skrb-SJav^eni in še bolj pre-jj V k°t v drugih letnih ča-namreč moramo, da jv,-* naše telo pozimi več :»V]j.;PaiPrej za to, da more ■/'Po* V redu vse svoje na-k	Pa še za to, da do-
00 toDloto. E
%fj v znanstveniki,
’ , * k'v0 . .raznimi poskusi bN tesitev. To ie važr
toploto. Razen tega
,Vsobovati pozimi hrana k»Sj)0 Vl’ ki nudijo telesu več-»it^ bost proti mrazu in bo-
n° se misli, da se vse %j le tako, da človek uživa *» večje obroke in čez e'jene hrane. A to ni
A V'
■■i j ■,>««:
ti ® V fSzKSe že dali časa ukvar-
‘Ol Znanetimnilri	j
najti
To je važno po-ofi	a tiste, ki so zaradi
V!	Va,	a	izpostavljeni
■ l	oskusi	ameriških uče-
S°	do	sedaj potrdili ti-
C'	s°	že	prej dognali fran-
\ar®vniki.
1 v kateri prevladujejo
I ogljikovi hidrati (testenine, ‘ škrobnata živila, sladkor), ugodneje vpliva na odpornost organizma proti mrazu kot hrana, v kateri so pretežno beljakovine. Bolj mastna hrana pa omogoča človeku, da laže prenaša, tudi za dalj časa, hud mraz.
Nortnalno se računa, da potrebuje odrasli' delovni človek povprečno 3.000 kalorij na dan. Pozimi pa je to premalo, zlasti ne zadostuje ob hujšem mrazu. Takrat je priporočljivo povečati število kalorij vsaj na 4.000. A hrana naj vsebuje:
200 g mesa. Bolj je priporočljivo konjsko meso, ker ima večjo hranilno vrednost kot o-stale vrste mesa.
200 g ovsenih kosmičev. Ni ga bolj izdatnega zajtrka kot so ovseni kosmiči, namočeni v mleku in s sladkorjem. A kosmiče je treba dati v mleko že prejšnji večer in pustiti, da se močijo vso noč. Dve zvrhani žlici kosmičev v četrt litra mleka. Zjutraj dodamo še sladkor in zajtrk je pripravljen.
400 g kruha in 250 g drugih škrobnatih živil (riža, testenin, krompirja ipd.)
100 g sladkorja.
Pol litra mleka. Mleko vsebuje kalcij in fosfor, ki sta ne-obhodno potrebna za tvorbo in krepitev kosti oz. možganov in živcev.
Zelenjava (najbolje sveža!) in sadje po želji.
Da je jedilnik bolj pester, pa vzamemo še jajca oz. sir, kar
ranjene v borbi za svojo domovino...« Na čelu odbora v Rimu je bil sam Garibaldi. Ustanovljeni so bili odbori v Dubrovniku, Zadru, Zagrebu, Ljubljani, TrstUj Milanu, Rimu, ne-kdliko kasneje v Petrogradu, Londonu, Parizu in celo v-San Ffanfeikku. Pri toni*' so “ogromno pomagale organizacije, ki se je z njimi Ljubibratič že prej povezal,
'■ Že od . samega začetka se je upornikom pridružilo nekaj prostovoljcev iz Črne gore in Srbije. Ne sicer vedno pravočasno in v zadostnem obsegu, vendar je pomoč prihajala od vseh strani.
Enkrat konec prve polovice avgusta je prišla v ,Ljubibratičev štab prva skupina garibaldin-cev, z njo tudi Garibaldijev dober prijatelj grof Carlo Faella, bivši kapetan garibaldinskih e-not. Z njim sta bila še dva garibaldinska veterana, Enrico Bossi in Giuseppe Menotti. Prišli so prav v trenutku, ko je Ljubibratič napadel turško posadko v Trebinju. V tej bitki se je izredno izkazal s svojo hrabrostjo Miroslav Hubmajer, s svojim taktičnim znanjem in vojaškimi izkušnjami pa grof Faelli. Nasploh so se stari garibaldinci, pod vodstvom grofa Faelle, izkazali kot odlični borci, bodisi v primeru zmag kot porazov. Borili so se z veliko hrabrostjo, a v Italijo so pošiljali navdušena pisma. Rimski časopis «11 diritto« je o tem zapisal: ((Prispela so pisma, iz katerih je razvidno, da so italijanski prostovoljci v vrstah upornikov povsod bili sprejeti z bratsko ljubeznijo in hvaležnostjo...«
Sredi septembra so se garibaldinci udeležili največje bitke prve faze bojev v južni Hercegovini. Na turški strani je sodelovalo okrog 2000 voiakov, na strani upornikov pa 1000 borcev. Turki so v tei bitki utrpeli nad 400 mrtvih. Prišlo je tudi do spopada prsi v prsi med kolono turških voiakov na eni in 200 earibaldincev in Hercegovcev na drugi strani. To pot se ie s svojo hrabrostjo in prisebnostjo posebno izkazal francoski kapetan Auguste Bar-bieux. ki je čez nekai mesecev postal komandant vseh prostovoljcev v Hercegovini.
V tem času so med hercegovske upornike prihajali tudi številni novinarji, tako Wjlliam Stillman, dopisnik «Timesa», Ed-ward King, dopisnik «New York Heralda«, Lamoth, dopisnik pa-
iiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iii,iiiiii„il,mlil,fil„IIIIIMIII|llll|lllllllllllllllllllnllll„lll,illllliXJIIIIIMI„l,„ijil,l,llmalllllllllllllllllllllllM||lt||||l||||||||||||||m|aB|||
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dan bo
oboje vsebuje kot meso beljakovine. Potem maščobo. Ce je le moč, se raje izogibljemo svinjske masti, posebno če je cvrta. Pa tudi druge vrste maščob so bolj zdrave surove.
Kaj pa vitamini? V boju proti mrazu zaleže edinole vitamin C. Kanadski znanstveniki so dognali, da vitamin C zelo poveča odpornost telesa proti mrazu. Človek, ki uživa velike doze vitamina C, laže prenaša hud mraz. Izvedenci priporočajo, da naj se užije po tri limone na dan. Za limone se ve, da vsebujejo mnogo vitamina C, ki varuje telo pred boleznimi in utrujenostjo. Prava zakladnica tega vitamina je tudi sveži šipek. Zato je dobro redno piti šipkov čaj pozimi, čeprav ni v njem več toliko vitamina C, kot v svežem.	a
Mičo Ljubibratič, Aleksa Jak-šič in Nikifor Dučič. Najbolj nadarjen in izobražen med njimi je bil Ljubibratič. On se je tudi najbolj zavedal težav, ki jih bodo morali premagati, in pa tega, da si je treba poiskati, prijatelje in sodelavce povsod, kjer bi jih bilo moč najti. 2e v zgodnji mlkdosti se je navduševal nad Mazzinijevimi idejami. Pismeno se je tudi obrnil na takrat že petipšestdesetlet-nega Garibaldija, ki mu je takoj obljubil svojo pomoč. O Ljubibratiču pa je Garibaldi pripovedoval: «To je lep, mlad človek, močan kot' Herkul in zelo nadarjen...«
Vtem se je Ljubibratič povezal tudi z ostalimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami, ki so se v svojih programih zalagale za osvoboditev podjarmljenih narodov.
27. junija 1875 je okrog 100 turških vojakov in žandarjev odšlo iz Nevesinja v okoliške hribe na kazenski pohod proti domačemu prebivalstvu,, ki se je postavilo po robu prevelikim davkom. In to je bil povod za upor, počile so prve uporniške puške. Po vsej Evropi so se začeli ustanavljati odbori za pomoč upornikom. Odbor za pomoč v Benetkah je izdal razglas: »Med Turki, ki hočejo o-hraniti svoje gospodstvo, in ljudstvom ki zahteva svobodo, besni vojna... Državljani! V imenu mednarodne solidarnosti in v imenu človečanstva zahtevamo od vas pomoč za junake,
potekel brez posebnih dogodkov. Prijetno srečanje. Zdravje odlično.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Uveljavite svoje pravice. Otresite se manjvrednostnih občutkov. Zdravje zadovoljivo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) U-godne okoliščine za one. ki varujejo tuje interese. Nekdo dvomi v vašo Iskrenost. Utrujenost.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dan Je primeren za vse umetniške dejavnosti. Razgibano čustveno življenje. Zdravje dobro.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Bodite o-preznl in skušajte postopno odpraviti vse zapreke. Nekoliko napeto vzdušje v družini. Zdravje občutljivo.
DEVICA (Od 23. 8. do 22. 9.) Vaš položaj Je zelo trden, ne glede na kritike. Odločno branite mir svoje družine. Zdravje dobro.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zelo dobro boste Izkoristili svoje trgovske sposobnosti. Uspeti boste prepričati prijatelje o koristnosti nekega načrta. Zdravje nespremenjeno.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Skušajte bolj krotiti svojo napadalno naravo. Vznemirjenost zaradt neke
drage osebe. Motnje v krvnem obtoku.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zelo ste spretni, vendar ne podcenjujte svojih nasprotnikov. Ne bodite zapravljivi. Zdravje odlično.
KOZOROG (Od 21. 12. do 20. 1.) Danes boste kos vsem nalogam. Odpraviti se boste morali na neko potovanje. Zdravje dobro.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Varujte svoj poslovni ugled pred ljubosumnostjo nasprotnikov. Otresite se grde razvade pretiravanja. Pazite na zdravje.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pomagali boste nekemu poslovnemu prijatelju. Ne seznanjajte tujih oseb s svojimi težavami. Zdravje dobro.
riškega «Tempsa» in drugi. Vsi ti so se pohvalno izražali o hrabrosti italijanske skupine prostovoljcev, o njihovi morali in veselem razpoloženju. Dopisnik zagrebškega «Obzora» pa je V tem času zapisdl ! «Mnogr> ‘‘ gatjbatdincev,-, samih,, izbranih borcev. Bijejo’	bo-j
rili za svojo prekrasno Italijo..«
Pkt.ober 1. 1875 je bil za,xe.u-ribaldince še posebno uspešen. V tem času je enota grofa Faei-le štela že 200 mož. Namestnik poveljnika, grofa Faelle. ie bil Andrea Fracarolli, sin slavnega kiparja iz Milana. Ugled tuaih prostovolicev se je posebno dvignil po bitki na Zubcih, do katere je prišlo 22. oktobra. V tei bitki so Turki imeli okrog 150 mrtvih. Enota, ki je turško kolono napadla, je bila sestavljena iz Hercegovcev in Itaiuanov. Ko je upornikom zmanjkajo strelivo, so nasprotnika napadli z golimi sablami, pri čemer so se italijanski garibaldinci še enkrat zelo izkazali. Po tei zmagi je Garibaldi 28. oktobra v Ljubibratičev štab postal sledeče pismo: «Moji dragi in slavni prijatelji! Zavidam vam in še nikoli me leta niso tako težile kot danes, ko ne morem z vami deliti smrti in slavo...«
V hercegovski vstaji leta 1875 je skupno sodelovalo deset voi-vod, katerih vsaki je poveljeval skupini od 500 do 2000 borcev. Po krivdi nekaterih časnikarjev se je zgodilo, da so nekateri časopisi omenjali vojvo-
do LJubibratiča kot glavnega voditelja vstaje, kar pa je nri ostalih vzbudilo dokajšnjo ljuhn-sumnošt. Prišlo je do sporov, zaradi katerih je bil nevarno o-grožen ves nadaljnji potek vsta-ijfi.. «unef. PpUhhno je bilo ne-gturiti. CfjM>gor*ki knez Ni-ite^OirfiaiiiS,' !W?Šo ,pv«|jjh zvez v Italiji pobrigal, da tudi Garibaldija obvesti o tem. Kljub svojim simpatijam do Ljubibrsti-ča. mu je Garibaldi ob tej priložnosti napisal pismo, v katerem ga je opozoril, da bi nast.a-la nesoglasja lahko postala ti-sodna. Prosil ga je, naj svoj osebni ponos žrtvuje z.i zmaco stvari. Ljubibratič se je za tem umaknil iz Hercegovine. Z njim je v Dubrovnik odšla tudi skupina prostovoljcev.
Kasneje je uporniško gibanje začelo pojemati, a glavni krivec za to je bila Avstrija, ki je bila v tem spremenila svojo politiko do same vstaje. Poostrita je tudi svoje nadzorstvo nad dalmatinskimi mesti, preko katerih so od raznih strani prihajali v Hercegovino prostovoljci.
Dne 2. avgusta 1876 je zbolel za difterijo Avguste Barbieux. poveljnik vseh prostovoljcev in eden najbolj priljubljenih ' komandantov v Hercegovini in Črni gori. Po njegovi smrti je tu ostalo samo še nekaj italijanskih prostovoljcev, ki so se borili do konca vstaje. Na žalost je o njihovem življenju in borbah ostalo samo malo podatkov.
1
di bolj mladostno linijo, ki so jo osvojili tudi italijanski modni u-stvarjalci.
Po tej novi modi bodo krila pokrivala kolena, ramena bodo bolj široka in pas nekoliko višji. Tej liniji so prilagodili svoje kreacije in izdelke tudi frizerji in tehniki lepotnih inštitutov, ki so lansirali tako imenovano «Tokio — New Look». Ze samo ime . nam pove, da gre za pričeske in kozmetična sredstva, ki bodo pomagala ženski do bolj orientalskega videza.
Glavno besedo v vseh modnih kolekcijah je imela izbira barv, kar je prišlo še posebno do veljave pri modelih Jeana Desse-sa, ki je izdelal svoje modele t> vseh odtenkih rumene, rožnat« in svetlomodre barve ter dosegel s temi prijetne in učinkovite kombinacije.
Francosko časopisje, ki je poročalo o vseh teh modnih revijah, si je v glavnem postavilo to vprašanje: — Bodo Američani ostali še nadalje klienti pariških modnih hiš, ali pa se bodo obrnili drugam? Lastnik zna n* trgovine • Saks* v Fifth Avenue v Neto Yarku je na primer pred mesecem dni izjavil, da ne namerava nakupovati v Parizu. Sedaj pa se je zvedelo, da je v Pariz sicer prišel, vendar se je obrnil za stroje nakupe na nekega novega modnega ustvarjalca, čigar ime še ni znano. Saks je utemeljil to
svojo odločitev z izjavo, da je za svoje kliente raje nakupil modele manj znanega pariškega modnega krgjaga, kot pa da bi še nabavlja 1 modele bolj znanih modnih hiš, kot na primer Diora, Balmaina,drugih, katerih modele lahko dobijo ameriške ženske že po zmernih cenah v vseh večjih magacinih in prodajalnah.
Ce hočemo biti preroki, potem že sedaj lahko rečemo, da bo v prihodnje borba med modnimi hišami posameznih držav za uveljavitev svojih proizvodov na svetovnem tržišču, vedno bolj zahtevna, ostra in težavna m da bosta imela pri tej glavno besedo reklama, pa tudi ženski okus.
Catherine Spaak in Fabrizio Capucci sta se poročila
PARIZ, 30. — Mlada filmska umetnica Catherine Spaak in njen poklicni tovsriš Fabrizio Ca. pucci sta se davi pozno dopoldne poročila m sicer v prisotnosti župana šestnajstega pariškega arrondissementa
Filmska umetnika sta prispela v Pariz iz Rima sinoči. Cahteri-ne Spaak je, kot je znano, hčerka režiserja Charlesa Spaaka in nečakinja belgijskega zunanjega ministra Paula Henrija Spaaka. Pri poročni svečanosti pa ni bil prisoten noben Catherinin ožji sorodnik, razen njene sestre.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Vrtiljak; 12.00 I. Pregelj; ((Tolminci«, XIII. oddaja; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Marek Weber, Van Wood itd.; 17.00 Gianni Safred na marim-bo; 17.20 Lahka glasba; 18.00 Italijanščina; 18.15 Umetnost, književnost In prireditve; 18.30 Mendelssohn: Oktet v Es-duru; 19.00 Sirimo obzorja; nato: Večer z Martinom, Olivlerijem in Sovvande; 20.00 Šport; 20.30 Simfonični koncert. Po koncertu: Knjižne, novosti; nato: Folklora; 22.45 Od valčka do bosse nove.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Domači skladatelji; 13.40 Simfonični koncert; 14.35 Sergio Mi-niussi: «1910 — Le strade«.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Baletna glasba; 12.00 in 12.45 Glasba po željah;
13.40	Orkester Bruno Canfora; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Melodije;
15.30	Slovenske narodne; 16.00 Izbran emelodije; 16.30 Na programu Čajkovski; 17.00 Solisti in zbori;
17.40	Ansambel «Lado»; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Gumlna:
19.30	Prenos RL; 22.40 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL
Nacionalni program
6.3o' Vreme na ital. morjih; 8.20 Glasba za dobro jutro; 9.05 Lahka glasba; 9.50 Narekovanje tem za X.
SREDA, 31. JANUARJA 1963
evropski dan šole; 11.15 Duet; 11.30 Koncert; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Glasbena beležnica; 15.45 Ital. pesmi; 16.00 Program za najmlajše; 17.Ž5 Nabožni koncert; 18.00 Dogodki doma In po svetu; 18.10 Un-garetti o Ungarettiju; 18.30 Milanski kvartet; 21.00 Denis Diderot: «E’ buono? E’ malvaggio?«,
II. program
8.00	Jutranja glasba; 8.35 Jula De Palma; 9.35 S pesmijo po svetu; 10.35 Pesmi; 12.00 Romantično popotovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Franco Russo in njegov orkester; 17.00 Ameriška pesem; 17.35 Mala enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 19.50 Svet operete; 21.00 Simfonična glasba; 21.35 Večerna glasba; 22.10 Jazz.
///. program
18.30 Gospodarska rubrika; 18.40 Elektronska Industrija; 19.00 B. Ma-derna: «Serenada»; 19.15 Nemška kultura; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Brahmsove skladbe; 21.20 Glasbeni festivali; 21.50 Diskusija o Faulknerju; 22.30 Šostakovičev Sedmi kvartet.
Slovenija
5.00	Dobro juitroi 8.05 Skladbe sodobnih slov. skladateljev; 8.20 Nekaj glasbe; 8.40 Iz Soštakovičeve sonate za violončelo lin klavir; 8.55 Za šolarje; 9.25 Iz Foersterjevega «Go-renjskega slavčka«; 10.15 Imtermez-zo; 10.20 Nova pesmica; 10.40 Tečaj
ruskega Jezika; 10.55 Nova popevka;
11.00	Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 PihaJmi orkester LM; 12.30 Melodije in ritmi; 13.15 Obvestila; 13.30 Iz del 1. Čajkovskega; 14.05 Rafko Irgolič lin Lilijana Petrovič; 14.20 Mladinske skladbe; 14.35 Naši poslušailci čestitajo; 15.15 Stari Dunaj; 15.30 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dah za vas; 17.05 Glasbena križanka; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Plošče; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 20.45 Nekaj južnih ritmov; 21.00 M. So-lohov; 21.40 Iz srbske komorne glasbe; 22.15 Skupni program JRT; 23.05 Prijeten počitek; 23.30 Skupni program JRT,
Ital. televizija
8.30, 12.15 im 15.00 Sola; 16.15 Tvoja prihodnost; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno;
19.00	Dnevnik; 19.15 Tropične ribe
19.30	Kmetijska oddaja; 20.15 Šport
20.30	Dnevnik; 21.05 Bela knjiga št. 27; 21.55 Skupno življenje: Tašča im snaha; 22.55 Dnevnik,
DRUGI KANAL
21.05 Dnevnik; 21.15 Shaw: »Odlikovani 0’Flaiherty»; 21.55 Lov in ribolov na vzhodu; 22.30 Športni četrtek.
Jug. televizija
18.00 Slike sveta — otroška oddaja; 18.30 Planet Zemlja; 19.00 Zagrebški tednik; 19.30 TV obzornik;
20.00	TV dnevnik; 20.30 P0 Jugosla-viji; 20.55 TV šport; 21.05 Posijelo na vrelu Bosne; 22.05 Koncert pianista Fredija Doška.
Vreme včeraj: najvišja temperatura
—2.7, najnižja —5.9, ob 19. url -—4.3; zračni tlak 1014.1 raste, veter severovzhodnik 22 km s suinki 48 km, vlage 53 odst., -nebo Jasno, morje razgibano, -temperatura morja 4,2 sto-
pinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 31. Januarja
Vanja
Sonce vzide o-b 7.29 in zatone <>D 17.08. Dol-žima dneva 9.39. Dona vzide ob 10.54 in zatone ob 0.V'
Jutri, PETEK, 1. februarja •
Ignac
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Važni resoluciji KPI in PSI o nujnih socialnih vprašanjih
Za bolj učinkovito borbo proti draginji in ponarejanju živil, za Izvolitev občinske komisije za zdravstvo, za reformo socialnega skrbstva, za ustanovitev novih lekarn itd.
TTa torkovi seji tržaškega občinskega sveta so svetovalci predložili odboru nekaj zanimivih resolucij in vprašanj. Svetovalec Tonel (KPI) je predložil resolucijo, v kateri ugotavlja, da se je v zadnjih mesecih draginja pri nas zelo povečala in da se je v zadnjem letu v Trstu cena živil povišala za 7 odstotkov ter da je dosegla najvišjo raven v Italiji. Poleg tega pa so se povišale tarife Acegata, vzdrževalnina v bolnišnicah, usluge Rdečega križa, cene mleka in vina.
Resolucija nadalje ugotavlja, da ima industrija živil z raznimi goljufijami ogromne dobičke, s čimer sproti zmanjšuje vrednost povišanja delavskih plač. Nadalje resolucija zahteva, da Občinska potrošna ustanova v sodelovanju z Delavskimi zadrugami ustanovi konzorcialne in zadružne organizacije med proizvajalci, trgovci na drobno in potrošniki, ki naj bi se ukvarjale z nabavo, uskladišče-njem in predelavo kmetijskih pridelkov; utrditev zadružništva, ki naj okrepi svojo protišpekulativ-no dejavnost in začne z odločno akcijo proti ponarejevanju živil. V resoluciji komunisti tudi zahtevajo, naj pristojni organi nudijo občini večja pooblastila pri nadzorovanju zelenjadnih tržnic, da te omogoči ustanovitev tržnih u-stanov, ki bodo neposredno dobavljala mestu potrebno blago; odvzeti trgovinski zbornici pristojnost izdajanja dovoljenj za postavitev veleblagovnic in izročiti te v pristojnost občinski upravi; municipalizirati podjetje SALPAT in zgraditi novo občinsko centralno mlekarno.
Svetovalec Tonel je zahteval od župana, naj odbor čimprej prouči to resolucijo in naj jo v najkrajšem času predloži v odobritev občinskemu svetu.
V svojem odgovoru se je župan omejil samo na ugotovitev, da je odbor posredno že poskrbel za delni odgovor na predloženo resolucijo, in sicer s predlogom o izvolitvi novega člana upravnega sveta Občinske potrošne ustanove ter s spremembo člena 160 občinskega higienskega pravilnika.
Socialistični svetovalec dr. Fin-cherle pa je vprašal župana, ali se mu ne zdi potrebno, da bi v najkrajšem času ponovno izvolili občinsko komisijo za zdravstvo, da se bodo lahko obnovila proučevanja in končno rešilo nekatera vprašanja, ki se tičejo občinske lekarne, reorganizacije združenih bolnišnic, zaostritve borbe proti ponarejevanju živil ter da se napravi podrobna preiskava v sodelovanju z uradi pokrajinske uprave, v zvezi s sedanjim stanjem bolnišnice za kronične bolezni, kjer je treba odpraviti velike pomanjkljivosti.
Poleg tega je svetovalec Pin-cherle vprašal župana, ali se mu ne zdi primerno in nujno ustanoviti komisijo občinskega sveta, ki naj podpre prizadevanja in delovanje odbornika za socialno skrbstvo, da bo lahko občinski svet v najkrajšem času proučil
in sklepal o reformi delovanja socialnega skrbstva v občini, o kateri so med volitvami mnogo govorili tudi demokristjani in katero je skupina socialističnih svetovalcev že pred leti zahtevala.
Zupan dr. Franzil je odgovoril, da se popolnoma strinja s predlogom o obnovitvi občinske komisije za zdravstvo, ostala vprašanja pa da je treba prej podrobno proučiti.
Odbornika za zdravstvo in higieno dr. Blasino pa je svetovalec Pincherle vprašal, ali bi ne bilo primerno postaviti na novo, bolj trdno osnovo, borbo proti ponarejevanju in goljufijam z živili. Socialistični svetovalec ugotavlja, da je bila ta borba do sedaj skoraj popolnoma neučinkovita.
Isti svetovalec je skupno s komunistično svetovalko dr. Weisso-vo predložil odboru resolucijo, v kateri predlagata, naj občinski svet postavi na dnevni red_ vprašanje ustanovitve večjega števila občinskih lekarn. Oba svetovalca sta predložila odborniku za zdravstvo in higieno tudi skupno vpra-
šanje, v katerem mu predlagata, naj se zanima pri vladnem komisariatu, da se ponovno odprejo tečaji ortofonije za potrebne o-snovnošolske otroke, ki so že z velikim uspehom delovali v šolskem letu 1960-61.
Komunistični svetovalec Muslin je vprašal župana, ali je res, da bo imelo letos občinsko podjetje Acegat 1 milijardo lir primanjkljaja in kako misli občinska uprava, da bo podjetje lahko krilo tako velik primanjkljaj. Na omenjena vprašanja in resolucije bodo župan in odborniki odgovorili na eni prihodnjih sej.
Sindikalni skupščini
Danes ob 18.30 bo na sedežu sindikata trgovinskih uslužbencev (SI LC) Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares št. 8 skupščina slaščičarjev in vajencev, ki bodo razpravljali o svojih zahtevah. Ob 19.30 pa bo na istem sedežu skupščina uslužbencev prodajaln kruha, ki dobivajo najnižje plače izmed vseh trgovinskih uslužbencev.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiimmmimimmniiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiMiiimmiiiiuiiiiiii
DANES SE ZAČNE V KOPRU
2. seminar za italijanske profesorje in dijake
Predavanja dvanajstih profesorjev z italijanskih univerz bodo trajala do 11. februarja
Kakor je bilo napovedano, se bo danes dopoldne v glavni dvorani i talijanske gimnazije v Kopru začel drugi seminar za italijanske profesorje, učitelje in dijake, ki bo trajal do 11. februarja in na katerem bo predavalo dvanajst profesorjev z raznih italijanskih univerz. Seminarja se bo udeležilo 72 učite-
ljev in profesorjev ter 44 dijakov. Predavanja bodo ločena za šolnike in za dijake posebej.
Otvoritve drugega seminarja se bodo udeležili predstavniki oblasti, italijanski konzul v Kopru ter verjetno prof. Angloletti in odv. Gerin, člana italijansko - Jugoslovanskega
mešanega odbora. Po pozdravnem nagovoru ravnatelja italijanske gim-
nazije v Kopru bo prof. Carlo Ta gliavini, redni profesor na univerzi v Padovi, predaval o odnosih med leposlovnim jezikom in dialekti v sodobni prozi, dijakom pa bo prof. Adriano Prandi, redni profesor na univerzi v Bariju, predaval o temi:
Seminarja se bodo udeležili italijanski šolniki s Koprskega in iz Bujščine ter dijaki italijanske gimnazije iz Kopra in italijanske gimnazije ter trgovske šole iz Pirana.
Iz sporeda predavanj, ki smo ga pred dnevi že objavili, je razvidno, da so na željo italijanskih šolnikov in dijakov vnesli teme o sodobnih vprašanjih italijanskega kulturnega življenja ter o sodobni italijanski književnosti in umetnosti, kar priča o svežosti in važnosti seminarja za pripadnike italijanske manjšine v Istri. To pa pride še bolj do izraza spričo predavateljev, ki so izbrani med najboljšimi italijanskimi univerzitetnimi profesorji.
Že sinoči so prispeli v Koper univerzitetni profesorji Giovanni Bu-dak iz Trsta, profesorica Maria Ca-16 iz Barija, univerzitetni profesor
»Kako ocenjujemo umetniška dela«. Popoldne bodo sledila predavanja
za šolnike in dijake, ki se bodo redno nadaljevala vsak dan, medtem pa bodo nekateri profesorji imeli predavanja v raznih italijanskih krožkih po Istri.
......................Hill...................................................................Illlllllimilllll.......
Seja izvršnega odbora Pokrajinske turistične ustanove
Na Repentabru bo letos ^praznik terana in pršuta»
Pričakuje se imenovanje članov upravnega sveta Avtonomne letoviščarske ustanove v Sesljanu
Pokrajinske turiltfčne ustanoviW beniko^^r^UflktSjeJ^&iSSi Je proučil vrsto zanimivih vprašanj
sprejel nekaj važnih sklepov. V začetku seje je predsednik odv. Volil sporočil, da je minister za turizem izdal dekret, s katerim je bil devinsko-nabrežinski občinski svetovalec Remigio Lenarduzzi imenovan za predsednika sesljanske Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove, medtem ko je bil z istim dekretom pooblaščen vlad-
plakatov s tematiko Trsta, Milj in Tržaške riviere, končno pa Je izrazil še povoljno mnenje glede prošenj za prispevke v smislu prej o-menjenega dekreta vladnega generalnega komisarja.
ni generalni komisar dr. Mazza, da
imenuje člane upravnega sv ustanove. Zato se pričakuje,
da se
bo to zgodilo v najkrajšem času.
tako da bo novi odbor ustanove lahko začel delati še pred začetkom turistične sezone.
Predsednik je nadalje obrazložil dekret št. 1 vladnega gen. komisar-
ja od dne 23. januarja letos, ki določa 10 odst. prispevka «una tan
tum» na vloženi kapital za gradnjo, popravilo, obnovo, opremo itd. hotelov, kopališč in drugih objektov turističnega značaja. Prispevki lahko znašajo tudi 20 odst., če gre za posebno važna dela.
Svetovalec Rigoletti in ravnatelj ustanove dr. Rinaldini sta nato ob-širno poročala o sodelovanju Pokrajinskih turističnih ustanov Veneta in Furlanije-Julijske krajine na ((International Travel and Holi-dav Exibition» v Londonu, potem pa je odbor določil večjo vsoto denarja za organizacijo «praznika terana in pršuta« na Repentabru, o čemer pa bomo poročali v posebnem članku.
Odbor je nadalje sklenil odkupiti še nekaj kopij filma »Tržaško
morje«, katerega bodo dali na razpolago delegacijam ENIT v inozemstvu in s čimer bo tem delegacijam olajšana turistična propaganda, ki jo bodo izvajali v tem letu.
Za sodelovanje na mednarodni razstavi športa in turizma v Lau-sanni, ki bo od 2. do 10. marca ,e-tos je odbor določil pomemben prispevek, tako da bo lahko Trst na razstavi zastopan s posebnim aviljonom na površini 50 kv. m. rav tako je odbor podprl organi-
pa'
Pri
zacijo kongresa «Lions Clubov«, ki bo v našem mestu od 23. do 26. maja letos, in sicer tako, da bodo kongresistom nudili lep izlet po
morfu
Izvršni odbor je sprejel še ne-
&
sklepov, ki se nanašajo na tisk
ilikacije »Tržaška pokrajina v
Aretirana še dva mladoletna roparja
Agenti letečega oddelka kvesture so po šestdnevnem zasledova-nju odkrili še dva člana tolpe mladoletnih roparjev, ki so 24. januarja zvečer napadli in oropali Roso Bubolo por. Markežič. Pred nekaj dnevi so odkrili prvega krivca, ’ki je priznal svojo krivdo, a ni hotel izdati svojih pajdašev. Predsi: nočnjim okrog polnoči pa so našli še 16-letnega F. L- iz Ul. Sinico in 18-letnega G. B. iz Ulice Elizejskih poljan, ki sta se skrivala v neki luknji v Ul. San Michele. Tako je ta skupina nevarnih pobali-
Seja pokr. upravnega odbora
Regulacijski načrt za tržaško občino sprejet v celoti
Pokrajinski upravni odbor je na včerajšnji izredni seji odobril brez popravkov splošni regulacijski načrt tržaške občine. Do odobritve je prišlo po daljši razpravi o vseh juri-dičnih, gospodarskih in finančnih vprašanjih načrta. Prefektura je že
odredila, naj se regulacijski načrt vrne tržaški občini za zadi
evno javno objavo.
Regulacijski načrt bo 30 dni na vpogled javnosti. Ustanove in zasebniki ga bodo lahko pregledali in proučili, nakar bodo lahko v roku 30 dneh po objavi predložili svoje morebitne pripombe, predloge ali popravke. Morebitne popravke bo moral ponovno proučiti in odobriti občinski svet, nato pa še nadzorna oblast. Sele nato bodo dokončni regulacijski načrt poslali v potrditev ministru za javna dela. Dokončno odobritev pa mora podpisati predsednik republike.
Izpiti za usposobljenost profesorjev na Tržaškem
Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo pismeni izpiti za usposobljenost srednješolskih profesorjev za tržaško področje po naslednjem sporedu:
Razred I. (literarna skupina). Pismene naloge 1* italijanščine, latinščine in grščine bodo 1., 2. in 4. februarja na sedežu učiteljišča «G. Carducci« v Ul. Madonna del Mare 11.
Razred IX. (Slovenski jezik in slovenska literatura). Pismena naloga bo 6. februarja na sedežu znanstvenega liceja v Ul. Lazza-retto Veoehio 9.
Izpiti se bodo začeli ob 7.45. Kandidati morajo priti ob določeni uri z osebnimi dokumenti in potrebščinami za pisanje naloge, razen papirja, ki jim ga bo dala komisija.
Mraz ne popušča: Kurivo vedno dražje
Giorgio Pullini iz Padove, prof. Carlo Tagliavini iz Padove in biblio-
tekar Stelio Crise iz Trsta.
Pričakujejo še prihod profesorja Marca Zanna iz Benetk in profesorja Frattarolo iz Rima.
Sinoči ob 20.15 so na II. kirurški oddelek splošne bolnišnice sprejeli s prognozo okrevanja v 8 do 20 dneh 41 let starega Gior-gia Cusma iz Ul. Pagano 5. (Jusmi so zdravniki ugotovili več ran, ki jih je zadobil pri padcu z lambre-te na Istrski ulici, kjer ga je prevrnil močan sunek burje.
Navzlic prerokovanjem, da bo mraz popustil, je bilo tudi včeraj pošteno mrzlo in tudi burja ni ponehala. Pred prodajalnami s kurivom so se spet pojavile vrste ljudi, ki so v vrečah, posodah najrazličnejših vrst in v košarah odnašali premog in drva. Čakanje na ■mrazu in burji seveda ni prijetno, a ljudje so izkoristili neprijetno priliko, da so zabavljali čez vreme burjo\ mraz, vremenoslovce, vodovodne cevi, števce in kdo vš še kaj, predvsem pa čez visoke cene kurivu, ki se še vedno višajo. Trgovci pravijo, da visokim cenam niso oni krivi, ker ddbiudjo kurivo od veletrgovcev. Veletrgovci pravijo, da plačujejo kurivo dražje zato, ker so proizvajalci povišali cene. Kaj pravijo proizvajalci pa ne vemo, ker na tržaškem področju pač nimamo nobenega rudnika niti velikih gozdov. Vsekakor pa ostane dejstvo, da so cene že pretirane in da je zaradi tega prizadet zlasti revnejši sloj prebivalstva. Ce bo šlo še nekaj dni tako naprej, tedaj bo treba storiti resne ukrepe, da se vsaj najrev. nejŠim priskrbi kurivo po nižjih cenaH.
V ladjedelnici CRDA v Tržiču
so včeraj dopoldne svečano posta-Bde"
vili gredelj nove velike superci-sterne, ki bo imela 87.400 ton. Svečanost ni imela javnega značaja in so bili na njej prisotni samo brodarji Filippo Cameli in sin, ki sta lastnika družbe «Santa Lucia« iz Palerma, za katero supercister-no grade. Prisoten je bil tudi ge-
neralni ravnatelj Fincantieri Er-manno Guani, predsednik CRDA
inž. Vignuzzi, opolnomočeni delegat CRDA inž. Carnevale, inž. Gu-
obrata v Tržiču
li in ravnatelj inž Ara.
Kot smo poročali, je ta super-
cisterna do sedaj največja ladja zrajena v Italiji m sploh največ-
ja supercisterna na motorni po-
gon na svetu. Japonci so zgradili nekaj še večjih supercistern in med njimi največjo — pravi kolos — 132.000-tonsko »Nissho Ma-ru», ki so jo dokončali jeseni lanskega leta. Vendar vse te velike ladje poganjajo parne turbine, medtem ko bo supercisterno, zgrajeno v ladjedelnici CRDA v Tržiču, poganjal motor Diesel.
niiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiliiiiiiiHiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiimiiijiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
BORBA ZA SKLENITEV POGODBE KOVINARJEV
Nad 95 odstotkov delavcev ie stavkalo v zasebnih podjetjih
Na skupščini so stavkajoči delavci pozvali sindikate, naj nadaljujejo akcijo - Podjetje Roetl podpisalo začasen sporazum
Včeraj je bila celodnevna stavka kovinarjev v zasebnih podjetjih, ki še niso podpisala začasnega sporazuma. Sindikati sporočajo, da je stavkalo 95 odstotkov prizadetih delavcev. Včeraj je podpisalo začasen sporazum s sindikati podjetje Roetl, ki zastopa tovarno «Lancia» v Trstu. S tem se je povečalo število podjetij, ki so podpisala začasni sporazum, na 33, skupno pa uživa ugodnosti tega sporazuma že nad 2550 delavcev.
Podjetja, ki še niso podpisala-------------
sporazuma, so sedaj v veliki
Nezgoda mornarjev na albanski ladji
Na delu sta se včeraj dopoldne
ponesrečila tudi albanska pomorščaka 20-letni Halin Kadin in 22-letni Gani Daja, ki sta vkrcana na ladji ((Skenderbeg«. Pri pristajanju omenjene ladje si je Halin zlomil
zapestje leve roke, Gani pa si je hudo odrgnil desno roko. Z rešil-
nim avtom so ju odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bosta morala štiri tedne.
V novem pristanišču si je prebil koleno
Ko je včeraj dopoldne 63-letni Giuseppe Pagnacco iz Ul. Beato Angelico 23 lepil etikete na železniške vagone v novem pristanišču, se mu je spotaknilo in je nerodno padel ter si prebil koleno desne noge. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 30 dni.
Na delu v ladjedelnici Sv. Marka se je ponsrečil včeraj popoldne tudi 61-letni Cosimo Tarantini iz Ronk, ki si je zlomil zapestje leve roke in so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni. Tarantini je bil zaposlen na ploščadi odra, pa se mu je spodrsnilo in je nerodno padel.
manjšini. Med njimi so ladjedelnica Giuliano, FOMT, Sai-fac, Afa, «Navale», delavnica «Contento» in druga manjša podjetja. 8 temi delavci so solidarni vsi ostali kovinarji zasebnih podjetij ter delavci podjetij IRI, ki jih je kakih 10.000.
Včeraj dopoldne so se stavkajoči delavci sestali na skupščini v prostorih Delavske zbornice in razpravljali o položaju, zlasti pa v zvezi z vestmi iz Rima, da namerava minister za delo zopet sklicati predstavnike sindikatov in Confindustrie. Na koncu so izglasovali resolucijo, v kateri poudarjajo, da se borijo že 8 mesecev za sklenitev nove delovne pogodbe ter da spričo vesti o posredovanju vlade ne bodo prenehali sedanje borbe, dokler ne bodo dosegli no-kolektivne delovne pogodbe.
Delavci izražajo željo, da bi vsedržavne in pokrajinske sindikalne
organizacije pripravile vse najbolj prikladne oblike borbe v prihodnjem tednu, tako da bi predstavljala splošna solidarnostna stavka vseh industrijskih delavcev višek stavkovne akcije.
Po drugi strani je pokrajinsko tajništvo FIOM izdalo poročilo, v katerem pravi, da ni doslej bilo govora o sklicanju obeh strank na ministrstvu za delo, marveč da je Šlo le za nalogo ministru za delo Bertinelliju, naj poizve, ali obstajajo možnosti za rešitev spora. Vse tri sindikalne organizacije so namreč poudarile, da nima smisla sklicevati sestanke, če se prej ne u-gotovi, da so se industrijci odrekli svojemu trmastemu stališču. Brez teh jamstev pa ne bo nobena sindikalna organizacija preki. nila stavk.
sta odločili za obliko te akcije. V ta -namen se bo jutri sestal pokrajinski izvršni odbor FIOM-OGLL v Trstu.
Manj brezposelnih
V zvezi z nabiralno akcijo v korist kovinarjev sta tajništvi obeh
sindikalnih organizacij sklenili, da bosta predložili zadevo svojima
sindikalnima vodstvoma, ki se bo.
Ill,llllllltl,inl„i,itliiiiiiiiii"iiiiiiiiiiitiii>iiiuuiiiiiniiiiiiimiinmiii...........................................................umi
PO RAZSODBAH USTA VHCCA SODIŠČA
CGIL proti omel it vam pravice delavcev do stavk
Gre za nekatere člene fašističnega zakonika, na katere se je opiralo ustavno sodišče, ko je omejilo pravico do stavkanja
Izvršni odbor CGIL je pred kratkim proučil nedavni razsodbi ustavnega sodišča o pravici do stavkanja. Po daljši razpravi je sprejel resolucijo, v kateri najprej ugotavlja, da sklepi sodišča dejansko omejujejo pravico stavkanja pomorščakov in uslužbencev podjetij za javne storitve. Nadalje poudarjajo, da ni mogoče delati glede pravice do stavkanja nobenih diskriminacij bodisi glede vsebine kot glede namenov te pravice, ki je eden izmed stebrov u-stroja nove italijanske ustavne ureditve. Resolucija nadalje ugotavlja, da bo CGIL z namenom, da se izloči vsaka možnost dvourna, sprejela vse pobude da se tudi na zakonodajni ravni doseže ukinitev členov fašističnega zakonika. Da bi zatrli vso svobodo sindikalne akcije delavcev ter vsako obliko pritiska za izboljšanje njihovih razmer so namreč fašistični zakonodajalci izglasovali te člene, ki so kaznovali uporabo
nov zdaj na varnem.
...........................■Hlinili.n......um.....................i..........................................................i
DRUŽINSKA TRAGEDIJA V UL COtOCNA
Mati mrtva zaradi plina sin se še bori s smrtjo
Nesrečna ženska se je odločila za usodni korak zaradi težke in neozdravljive sinove bolezni
je moja zadnja prošnja.« Uboga
-	•	' id'---- J- -1*
V Ul. Cologna 25 se včeraj zjutraj žalostna
tragedija, ki je napravila _ vtis v vsej okolici:	79-letna Ana
je zgodila družinska globok
Kortan vd. Bacer je namreč odprla plin, da bi vzela življenje sebi in svojemu 51-letnemu sinu Brunu. Mati je umrla, njenega sina pa so v zadnjem hipu rešili in ga odpeljali v bolnišnico, kjer je še med življenjem in smrtjo.
Priletna ženska, ki ji je mož umrl pred približno desetimi leti, je živela sama s svojim sinom, ki ima pokvarjene noge in levo roko
zaradi otroške paralize, ki ga je zadela ko je imel eno leto. Ubogi ma-
teri se je sin smilil, ker mu nikakor ni mogla pomagati, in Je sklenila, da bi šla skupaj v grob. Na mizi v kuhinji je pustila listek za svakinjo s priporočilom: ((Prosim te, ne pošlji naju v bolnišnico. To
ženska je predvidevala, da bo njena svakinja Gabriela Bacer, ki bi-
va v istem nadstropju, prišla dopoldne na obisk, kakor vsak dan da bi pospravila po stanovanju, in res. Svakinja je prišla kakor običajno nekoliko po 8. uri, toda vsa prestrašena je zavohala plin in Je skočila v kuhinjo, kjer je zagledala na tleh nezavestna mater in sina. Takoj je zaprla plin in odprla okna ter poklicala rešilni avto. Ker ni Pilo tedaj na razpolago rešilnega avtomobila RK, so poklicali rešilni avto letečega oddelka kvesture, ki Je z dežurnim zdravnikom takoj prihitel na navedeni naslov. Medtem je prišel tudi rešilni avto RK, toda za nesrečno žensko ni bilo več pomoči, ker je bila že mrtva, sina pa so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nemudoma sprejeli ■
pridržano prognozo na drugi medicinski oddelek.
Po običajni formalnosti so truplo nesrečne matere odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, agenti letečega oddelka in sodni zdravnik pa so nadaljevali s preiskavo, da bi ugotovili vzroke tragičnega dogod-
Mati verjetno sploh ni šla pred-sinočnjim spat, sin pa je počival in Je zjutraj vstal. Svakinja je bila predsinočnjim na obisku in se je z njima pogovarjala ter je pomagala Brunu, ki je imel spet božjastni napad, vendar se je kmalu pomiril. Vse je bilo kot druge dneve in nikakor ni slutila, da se bo čez nekaj ur zgodila tragedija. Kaj se je nato dogajalo, nihče ne ve. Morda je imel sin spet napad, kar Je nesrečno mater strlo in jo privedlo do usodnega koraka.
stavke z normami, ki se dandanes upirajo juridični zavesti italijanskih ljudskih množic
Členi kazenskega zakonika, ki jih omenja gornja resolucija, so 503, 504 in 505 in predvidevajo stroge kazni za stavkanje. Ce bodo potemtakem sodišča na podlagi formalnih razsodb ustavnega sodišča aplicirala te člene, bodo uslužbenci podjetij za javne storitve in pomorščaki skoraj vedno z eno nogo v zaporu, saj ne bodo smeli niti zaščititi svojih interesov in pravic.
Razsodbi ustavnega sodišča sta zelo resna zadeva, čeprav pravijo nekateri pravniki, da je z njima preseglo pristojnost, ki mu jo je odmeril zakon, po katerem je bilo ustanovljeno. Resna je vsa stvar namreč zato, ker se zdi, kot bi si hotelo ustavno sodišče lastiti pravico spreminjati samo ustavo. Kako bi se sicer mogli sklicevati na omenjene tri člene kazenskega zakonika, ki so imeli smisel le v okviru fašističnega korporativnega reda, katerega nor-me se soglasno smatrajo za uki-njene.
Sodniki ustavnega sodišča so to. rej šli tako daleč, da so dali prednost omenjenim trem členom fašističnega zakona pred ustavo in so na njihovi podlagi ter na podlagi zastarelega člena 1106 zakonika o pomorski plovbi razsodili, da uslužbenci podjetij za javne storitve in pomorščaki v določenih pogojih ne smejo stavkati, V zvezi s tema razsodbama pa Se kaže tudi težnja, da si lasti sodišče nekatere naloge in pravice tolmačenj, ki pripadajo izključno zakonodajalcem.
Razsodba o stavkanju uslužbencev podjetij za javne storitve sicer ne odreka pravice do stavke v celoti ter se omejuje na odrekanje te pravice samo, ko gre za zelo važne javne storitve. Hkrati Pa omenja samo zakonitost tako imenovane stavke z ((ekonomskimi« smotri. Z razsodbo o stavkanju pomorščakov pa je sodišče v celoti sprejelo tezo lastnikov pomorskih plovnih podjetij, po kateri smejo pomorščaki stavkati samo, preden odpotujejo z ladjo in po vrnitvi ladje v njeno matično pristanišče. Glavni namen tega je pač ta, da se prepreči brodarju vsaka škoda in
V preteklem letu se je občutno povečalo število zaposlenih in znižalo število brezposelnih, ki jih je bilo decembra kar 1971 manj kot decembra 1961. leta. Ta znatni napredek pri upadanju brezposelnosti je posledica znatnega povečanja industrijske dejavnosti.
Istočasno pa so se občutno povišali življenjski stroški, ki so v enem letu narastli za 7,7 odstotka. Se vedno je zelo živahna gradbena dejavnost, saj so 1962. leta zabeležili za deset milijard lir kupoprodajnih pogodb nepreminčin in torej kar za 3 milijarde lir več kot 1961. leta.
Gledališča
M,!
GLEDALIŠČE VEHD1
V soboto-ob 21. uri bo v Verdi zadnji sitnfomiičnii koncert 4** stra Tržaške filharmonije po zn1*2 C" . cenah, pod vodstvom dirigenta j*. “milj niša Burka in s sodelovanjem PIJ sta Dale Bartletta. Program o5s<* Bebtiineilt — Dve iznajdbi (za go®8 j,’ Rahmaninov — Variacije na Pa* j, nijevo temo op. 43 za klavir in ■« jj ster; Dvorak — Simfoji (prva izvedba v Trstu j. rn “““V* H gledališča se nadaljuje prodaja v* ‘tliv ( nie.	rfel0,
"A le
AVDITORIJ	’«**
ne
&
Tržaško ((Stalno gledališče« Jjke danes 31. t.m. pb 21. uri recital ”“1 S k
Borbami za abonente reda E in
JA' j ili
Program obsega v prvem delu: klenlca mineralne vode«	% j'
Baoohelllja, «Mravlja» (pogovor s ^
gom) Carla Terrona in ((Emilija * ru in
delu pa: «Emma B. vdova Alberta Savlnia ter ((Izselitev* ja Pirandella:
Lana jerrona in (te.iiuuj' vojni« Alda Nicolaja; v drus Lil8
oa^Emm^^vdov^OjO^"
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO
Hom'; ,
. i,
-4
f) v
niS
.iti

v Trstu
tradicioi
K
dobrodelni pl6$s-
v soboto, 2. februar]® t pričetkom ob 21. ur! Hotelu Excelsior
pai®cl
I
Vstop izključno z va'?S Vstopnice in rezerv* nje miz na sedežu v štva v Ulici Machi®*8! 'k/; št. 22-11, tel. 36275, %) no od 10. do 12. ter 17. do 19. ure.
Vidalijevo vprašanje o uslužbencih bivše ZVU
Poslanec KPI Vittorio Vidali je vprašal predsednika vlade, zakaj je bil Izdan odlok, po katerem bodo morali uslužbenci bivše ZVU sami plačati zavarovalne prispevke za dobo od 26. 10. 1954 do 18. 7. 1961. V tem razdobju so ostale njihove plače nespremenjene ter niso uživali ugodnosti, ki so priznane državnim uslužbencem. Vidali se je tudi pritožil, ker še niso ipo tolikem času popolnoma izvedli zakona št. 1600.
PROSVETNO DRUŠTVO
«IVAN CANKAR« K°
priredi
V SOBOTO 2. FEBRUAR^
5.
lila
PLES
Igral bo orkester «Blue St®*** Zaželena temna obleka
Rezerviranje miz od četrt* ka dalje od 19. do 21. na sedežu društva v UU01 Montecehi 6/IIIi.

m

d
»d
'•Od
k
(,i >n
A
Fp
S
K
C;
i s
D r
vb
h

*
Nazlonale 14.30 18.15 22.00
giotjj ^"l
pid lungo«. Nastopa znanih umetnikov.
Arcobaleno 16.00 «11 puigjmale sl<
J. Bansen Berger.	fi '
Penice 15.30 «H»tari». Tecbnlco1**
John Wayne.
Excelsior 15.00 «11 coltello ga». Soipbi.a Loren, Amtib<>ny °e <4
Razna obvestila
vse druge utemeljitve so le prazna navlaka. Zato razsodba tudi krši člen 40 ustave, ki določa kako se izvaja pravica stavkanja.
Do praktičnih posledic bosta o-menjeni načelni razsodbi privedli, ko se bo moralo kako kazensko so dišče izreči o tem. Ce bodo navadni sodniki menili, da sta razsodbi popolnoma veljavni, bodo lahko odrekli pravico do stavkanja tej a-li oni stroki uslužbencev in delavcev na podlagi osebne ocene; ali je neka služba bistveno važna ali ne. Nadalje bodo lahko na podlagi o-menjenih treh členov fašističnega zakonika prepovedali stavkanje, češ da ni »ekonomskega« značaja. Zelo značilno pri vsem tem pa je, da ni ustavno sodišče sploh omenilo prepovedi izprtja, ki jo tudi vsebujejo členi 503, 504 in 505 kazenskega zakonika, ter je osredotočilo vso pažnjo samo na norme o prepovedi stavkanja.
Spričo tega je razumljivo, da bodo delavske organizacije storile vse, da se omenjeni členi ukinejo, saj bi sicer ostale določene kategorije delavcev in uslužbencev izročene na milost in nemilost delodajalcem.
Avto v zid zaradi ledu
Led po tržaških ulicah, ki je star že nad tri tedne, še vedno terja svoje žrtve. Včeraj popoldne je 35-letnl Olivieri Borrl iz Ul. D’Alvia-no 2 vozil po Ul. Vicolo Ospedale Militare proti Ul. Fabio Se vero svoj avto, v katerem se je peljala tudi njegova žena Luciana. Imela sta smolo, ker je avto zdrsel na ledu in treščil v zid na levi strani ceste, nato pa se prevrnil na desno stran ceste. Borri se je pri tem pobil po kolenu leve noge in levem očesu, zaradi česar so ga sprejeli na okulistični oddelek in se bo
moral zdraviti osem dni; njegova žena pa se je nekoliko pobila po
čelu in desni nogi ter se bo morala zdraviti nekaj dni.
Darovi in prispevki
Goapa Marija Cotič vd. Kosič, Trst, Uil. Pletraferrata 58, daruje 1000 lir za Dijaško Matico,
Pogrebno podDOrno društvo v Bazo. vici vljudno vabi vse člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 3. H. 1963 ob 16. uri v Preslovi dvorani. Odbor.
» • •
Pedagoški odsek Sindikata sloven. sk* šole v Trstu priredi v petek 1. februarja ob 18. uri -na osnovni šoli pri Sv. Jakobu predavanje o temi: »Risanje kot grafični! izraz otroka v osnovni šoli«. Predavala bo ga. Marija Corsiini, didaktična ravnateljica v
Nabrežini.
Priporočamo številno udeležbo.
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole
Mali oglasi
1»
Prepovedano mladimi.
Grattacielo 16.00 ffL’attimo — lenza«. David Niven, Lesti« D Supercinema 16.00 «La legfb' Fra Diavolo«, Eastmancolof'	‘,.™
Russel.	0? Hi
Alabarda 16.00 «1 tromboni di	*
volo«. Technieolor, Ugo	fcj
Raimondo Vianetlo, Moira
FUodrammatico 16.00 «11 cav
da-ce«. John Wayne, Vera	*b
Aurora 16.30 «Astronaiu-ti per	p(t CL
s s
Cristalio 16.30 «Ritmo diabolic0*'
0 11
povedano mladini	mji1,
Capttol 16.00 ((Relazioni pen«« (jJ Prepovedano mladini. Zea". rea-u, Gerard Philip.	,.i it* .1» !
Garibaldi 16.30 «Le olimpiadl	«1, f
riti«. Togmazzi, Deli-a Scala.'	L v
Impero 16.30 21.45 «Rapsodia»-'	f8«
Massimo 16.00 «Toto di -notte«- | > scope. Prepovedano mladim- .[0**’ j “v Moderno Danes zaprto. Jutri 2 |tj*e
nje dialektalne skupine Cesca
gia s sledečim programom: 7 !(
Ln..« »i _	..n_—.##_ /sl: ahaRPA' . It l t{|
bruarja «Baruffe Chiozotte«; ^ |f Dti bruarja «La serva amorosa»> ^rjj
bruarja «11 bugiardo«; 8.
«La locandlera«; 9. in 10. ‘e .trfPm. h
l ?!

PRI VAŠIH NAKUPIH obtšfrte trgo. vino (MAGLIABELLAI na Korzu Garibaldi, li (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, no. gavic Im perila za ženske, moške in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Po. strežen! boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo.
PRI MAGAZZINU FELICE — Trst, Ulica Carduccl 41, DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bun. de, hlače, Jopiče In srajce najboljših vrst In znamk po nalnižjlh cenah.
BRUSIN1 CARLO, Trst, Ul. Battistl 20. prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva. premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog In kerosene ter na plin In elektriko In televizorje. Olajšave prt plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-041.
PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOV
višina 2 metra PO 500 lir kv. meter; termoplastičnl podi. ploščice «Sllian». plastične preproge, zagotovljena namestitev. brezplačni predračuni. Žani. majte se pri »ITALPLASTa, Trst, Trg Ospedale 6, tel. 95-919.
«Sior Todero bronfolom«. ob delavnikih:-ob 21, url; v ljo ob 17. im 2.1. uri.	,|0	_ .
Astoria 16.30 »La vatamga si* tJVt Technieolor.
Astra 16.30 «11 carmaindahte “e Moon».
........ ,jfj* ^ i, tl{
Vittorio Veneto 163)0 ((Cle-li Pu‘‘ k* fi, Te Ohm i-color, Nina Dobrisceva-^ j »0 Abbazia 16’ 00 ((I,a rapiria čel , A| Tony Ourtis, George Nader- pt (Jh Marconi 16.00 «Paris blues»- , «*it[
Cil;
Nevvman, Sidney Pointlcr. .* e ?■«-u Ideale 16.00 ((Avventure d'amO < L, guerra«. Technieolor.	, , K s
Skedenj	16.00	«La	battaglia	(^ItV
dei ooralli«,	Oltft	RO'bertS®n-	I b „
Scala.	I! i'
_________________________________ 5|g,
ROJSTVA. SMRTI IN l'OR0^tiih'».
Včeraj-danes
Dne 30. januarja 1963 se k soitK ji*? rod'ilo_14 otrok, umrlo pa je 8oe F, V j
jiiu-iv u 1111 nj V<\ j	p V i t
SO: 65-letni Giusep?iM L1 tni Carlo Seghina,	\ *t
Fiilomen-a Corrente por. Detoh - ^ v Jr ni Ugo Pierpaoli, 57-letni A"l
UMRLI sicih, 68-letni
in ugo (-'lerpa-ou, oi-ietmi A I« re, 77-letna Irma Lederer vd- - > \ , 84-letna Maria Feresim vd. ** goP* JjjK
letna Angela Cimemtan poD^i,
88-iletnia Olori ArteUl vd.
NOČNA SLUŽBA LEKAP^/ l}j|
Blasoletto Ul. Roma 161 ""'d' Ul. Settefomtane 2; AlFAnge" $

%
Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, bi 19; De Colle. Ul. P. BeV°
T,


ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na poslednji poti našo ljubo r*1 nono, staro nono	1
ANTONIJO REGENT vd. BUKAVEC
se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem Cv“'";p pevcem PD Prosek-Kontovel, cerkvenemu pevskemu zbor* vaškim organizacijam ter vsem, ki so z nami sočustvovali DRUŽINE: BUKAVEC, TRCIC, SARDOČ, Rr* Prosek - Brišče • Ljubljana - Trst, 31.1.1963.
ŠE Z ZADNJE SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Zastareli zakoni o lokalnih financah eugodno vplivajo na poslovanje občin
Obširno poročilo odbornika za finance Kiljana Ferluge ob predložitvi občinskih obračunov v odobritev občinskemu svetu
fe,'®0 na kratko že poročali,
Ifelr i- 0W'nski svet na svoji •Mi Skoraj soglasno odobril 6 obračune in obračune ob-ACjSl88 prevozniškega podjetja leta 1959, 1960 in 1961, liJlj.J* glasovanja vzdržal le so-»i, u"5°kratski svetovalec Cancia-C'4 temi obračuni je zlasti za-
kjo °bračun za leto 1961, saj ka-‘ranje občinske uprave v pr-Hv , P° zadnjih volitvah in hii[ i^i tega je odbornik za tt(y ? Kiljan Ferluga imel v tej Ojikrajie poročilo, jj “Ornik je predvsem poudaril, tudi v tej poslovni dobi
kip...,
jfjbveli zakoni odločilno vpli-Cf delovanje in finančno po-"v iti* občinskih uprav, zlasti pa teiiji, tadeva težnjo po uravnovesil „°b*iriskih proračunov. Zato * jh J:9,Prej občutiti vse posledice Sititi “totaja, ki ga bo treba raz-Rtj.7 državnem merilu.
™ “ezno večanje stroškov za
■Mir *«ui v icj puaiuvui uuui
te,, Pomanjkanje rešitve vnra-11sinih financ, saj zastareli
tudi v tem primeru štediti in voditi zdravo ter konstruktivno finančno politiko. Toda posledice povišanja državnega prispevka so dale ugodne rezultate, tako da je občinska služba dosegla pomembna izboljšanja.
Tako so predvsem uredili vprašanje razporeditve in ureditve občinskih uradov ter tako rešili vprašanje, ki je občinski upravi v preteklosti povzročalo nemalo skrbi. Urejen je bil tudi stalež občinskega osebja, pri čemer je treba še posebej poudariti, da je bil ponovno vzpostavljen zbor mestnih redarjev. To daje že tudi prve sadove in vpliva na upravno življenje občine.
Nadalje je občinska uprava poskrbela, da so oddali na dražbi službo plakatiranja in oddali v najem ribarnico, medtem ko so bile rešene številne prošnje za odstop zemljišč na mestnem pokopališču. S tem je bilo tudi omogočeno, da je občinska uprava začela reševa ti vprašanje dokončne ureditve mestnega pokopališča.
S področja javne vzgoje in šolstva je treba omeniti lačelek delovanja kemijske strokovne šole ki je prva te vrste na področju Be-
lijonov lir prispevka za gradnjo rn-vega šolskega poslopja, ki ho vo-Ijato skupaj 60 milijonov lir in sc torej tudi to vprašanje bliža ugodni rešitvi. Občinska uprava je v tem letu poskrbela tudi za izboljšanje in modernizacijo oprsm.e v raznih drugih šolah.
Glede vprašanja cest >n kanalizacije je odbornik zn finance poudaril, , da občinska upbava nadaljuje izvajanje volilnega programa. Tako je bilo v letu 1951 porabljenih 8 milijonov lir za ureditev in asfaltiranje mestnih 'poti, za zunanje ceste pa st porabili približno 30 milijonov iir. V'tem razdobju so je povečala tudi javna razsvetljava, tako da je bilo konec leta na področju občine skupaj 860 žarnic javne razsvetljave. N-ivt* žarnice so postavili zlasti pri Sv, Roku, na Farne! in v r;hišk°m naselju. Pomembna dela so bua opravlje ra tudi v zveži z razširitvijo javnega vodovoda, aa kar je bilo porabljenih 18 milijonov lir.
Odbornik Ferluga je končno še omenil nekatere manifestacij«*, ki jih pod okriljem občine prirejajo vsako leto in med katere spadajo
Gorlško-beneški dnevnik
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA
Razsvetljavo in ceste bodo postopno uredili
Za ta deta in za kanalizacijo je določenih skoro 2 milijardi lir
tetj ? n°_Vzdrževanje javnih služ-(Jfj “ilo torej nemogoče kriti povečanjem splošnih * t»k0v ’n prispevkov na osno-H,«®11? 1914 od dne 16. 9. 1960,
Je bil edini izhod v dovo-*t Marzavnega prispevka, in si-KLPrejšnjih 18.617.000 lir na lir; vendar je bilo treba
I	"niu iiiinunn,,,,,, IIIM, lllltn miinnnn utmun n mm, im m im, murni, m, n, n, m, i m tiinim ii„n, m „i, iiiiiiiimni mumn Hunu, minil n, m I, i m, i,,i
predvsem razne rczst-ive, mii ski karneval itd., petem pa je podal
nečije (Veneta) — čeprav je pouk . podrobne številke obračura, iz ka-za sedaj še v zasilnih prostorih, terega je razvidno, da je imela Toda kot je znano, je vladni gene-l miljska občina v .etu 1961 točno raini komisariat že obljubil 30 mi- 1 9 604.539 lir primanjkljaj i
KOPRSKEGA OKRAJA
Posvetovanja za sestavo letošnjega družbenega plana
."j* turisti so lani v Sežani zamenjali 556 milijonov dinarjev - Izolska tovarna na mednarodnem sejmu v Nuernbergu - Naročila v piranski ladjedelnici
!(t»v0prskem okraju
^‘“Prskem okraju so sredi ijtb,- za sestavo letošnjega S ,„,e.ga plana. Gospodarstve-*	.'jo, da v okraju ni več-
Na zadnji seji občinskega upravnega odbora pretekli torek so najprej ugotovili, da občinstvo ni pripisalo uikrepom za olcrepitev mestne razsvetljave, za ureditev mestnih cest in pločnikov tisto, vužnost, kot jo dejansko zaslužijo. Čeprav gre pri v«em tem šeT za programe, ki jih bodo v prihodnjih meseejh in letih postopoma uredili, pa bodo z njihovo izvedbo dali važen prispevek k olep-Čanju mesta in izboljšanju mestnega premoženja.
Kar se tiče okrepitve poulične razsvetljave, bodo zanjo potrošili 180 milijonov lir in bodo izbljšali razsvetljavo na 183 cestah v mestu in predmestju. To delo bodo izvedli z državnim prispevkom in ko bo izvedeno, bo Gorica v prvih vrstah, kar se tiče javne razsvetljave.
Prvič je bil v Gorici sprejet tudi načrt za celotno ureditev in asfaltiranje cestnega omrežja in pločnikov, za kar je predvideno ena milijarda in 20 milijonov lir stroškov. To delo bodo izvedli postopoma in ga bo občina sama finansirala, če ne bo mogla dobiti državnega prispevka, za katerega se občinska uprava živo zanima, čeprav nima mnogo upanja na uspeh.
11 Dfciki	» OKraju ni vet,"
jteL0l)lemov glede surovin in “4 j! reprudukcijskih potrebno,; da bo letos možno plan ' V f rn° izpolnjevati vse le Weh dneh bodo organizira . večjih gospodarskih org„ p s C3." posvetovanja na kate-Vi? Podrobno proučili pro-J	80 v zvezi z izpolnjeva-
li 1 »bd , a' Zlast* podrobno bo-* I	izvozne naloge. Le-
?° namreč izvoz iz kopriv ° .aja povečal za 20 odstot-Pfimerjavi z lanskim letom.
• • •
>8kem okraju se nadalju-. “inske konference Sociali-
trebno pomagati z investicijami, | uspeli in sklenili za okrog 300 ti-
S
S)
ah
C
če bi predhodne, temeljite analize pokazale, da se splača vlagati. V nasprotnem primeru pa bi bilo treba misliti na povezavo s sorodnimi podjetji. V sežanski občini je zmeraj pomembnejši turizem. Lani so tuji turisti zamenja-i na Sežanskem 556 milijonov dinarjev, od tega 35 odstotkov v maloobmejnem prometu. Nadaljnji razvoj turizma na Sežanskem ne bi bil vezan na večje investicije, potrebno bi bilo predvsem razširiti mrežo trgovin in gostišč ter izboljšati usluge.
• • •
Izolska tovarna Mehanotehnika bo tudi letos nastopila na mednarodnem sejmu igrač v Niirn-bergu, od 7. do 13. februarja. Mehanotehnika bo razstavila 48 tipov igrač, predvsem poučne tehnične igrače. Čeprav bodo na sejmu sodelovale države z veliko tradicijo na tem področju (Japonska, Italija in Zahodna Nemčija) so v Mehanotehniki optimistično razpoloženi. To pa predvsem zaradi tega, ker so že lani zaradi izvirnih izdelkov povsem
"iiiiiiiiimiiiiiimimiiiiifittiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiMiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
_ konference V torek je bila konji v Sežani. Prisostvovala ! ?,r*dsednica republiške ljud-U/JJPščiiu* Vida Tomšičeva, te a*erenci so govorili pred-. I gospodarskih problemih ^ h(jj °*orili na podjetja, ki so Ostarelih in izrabljenih naprav v dokajšnjih te-lem podjetjem bi bilo po-
jof-.
»i
•e rK'4!
4
"V
^rije roparski napadalci >red porotnimi sodniki
begunskih razgrajačev, med njimi duhovnik.
\
iere 315 • Ib.T'
ŽN
Zatožni klopi zaradi upiranja policijskim agentom
N J^iščem obravnava proti fodJJ ;, dfl*4*ničem, ki so 14. maja »»• “ \|„Pali 37-letno Giuseppino 8 Trga S. Silvestro 2.
Gandol-
___________za 21-letne-
Rosaia iz Ul. Castaldi 11 h izletnega Dina Chimentija k '”aPrin 11.
M*	.^-letnega Livia
,Vj'®*lle Lodole 2, za (JlR » Ronnio i«** TTl f7n«
A	k' je pripeljal vse tri
'	., C°‘ne sodnike, se je odi-
eos1	r“Jer>ega dne v poznih u-
a ,1 i\ , r na Trgu Barbacan. Ne-!■ I* Co,, amke Fiat 1100 bi bil sko-]. 4. L ^ tuj08'! Furlanichevo, ki je »• j .'•tteir Prečkala cesto. Avto se iz njega pa sta skočila eBrUij .J ipjicniča, ki sta žensko na-reVt0 1 SiJJ° prisilila, da jima je iz-v i1*”	ter še nekaj drugih
la maša. Duhovnik Pio Frzep, ki je eden izmed obtožencev, se je postavil na čelo drugih beguncev ter jih povedel do poslopja policijskega poveljstva, kjer je prišlo do bučne manifestacije. V tistem trenutku je bilo v taborišču okoli 1000 beguncev, policijske sile pa so štele vsega skupaj 7 mož. Beguncem se je posrečilo, da so iztrgali iz rok policajev 4 begunce, ki bi jih ti morali prepeljati na mejo. Manifestacija je trajala vsega skupaj okoli 10 minut.
Na zatožni klopi so se znašli, kot smo že dejali skoraj vsi obtoženci Manjkajo le štirje, a med njimi je duhovnik Frzep. Proces se bo nadaljeval 6. februarja.
soč dolarjev kupčij. Razen Niirnbergu bo Mehanotehnika -o-delovala tudi na sejmu igrač v Lyonu konec februarja.
Vse kaže, da bo mladina pomagala graditi letos koprsko luko Razen operativne obale bodo v koprskem pristanišču obsežna dela pri urejevanju manipulativnega in skladiščnega prostora. Mladina bi pomagala predvsem pri zemeljskih delih. Okrajni odbor mladine je zamisel podprl in bodo v kratkem povabili šolsko mladino Slovenije, naj se v letošnjih mladinskih akcijah usmeri na Koper.
* * •
V Kopru je bil redni letni občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov. Glede na združitev koprskega in goriškega okraja bo odslej tudi to združenje imelo enotno vodstvo. Ena glavnih prihodnjih nalog bo tešnčjša povezava združenja z družbenimi organizacijami in sorodnimi društvi, povečana skrb za strokovno izobraževanje članstva ter razširitev vrst. Zelo pomembna naloga bo tudi ureditev šoferskega doma v Kopru. V tem mestu je namreč največ transportnih in sorodnih podjetij in je nujno potrebno, da članstvo dobi primerne klubske prostore.
Piranska ladjedelnica bo letos povečala svoj bruto proizvod za 5 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Zgradili bodo ladjo «Klau-sen« za danskega lastnika, nadalje večjo ribiško ladjo za Cejlon in dva vlačilca po tisoč konjskih sil za Gvinejo. Ta načrt bodo verjetno še razširili, saj je zelo verjetno, da bodo uspeli razgovori za zgraditev še dveh ribiških ladij za Cejlon in ene ladje za Dansko Razen teh plovnih objektov, ki jih bodo prodali v tujino, pa bodo zgradili za domači trg plovni bager za luko Ploče.
njo zbiralnika za odpadle vode v Podturnu in vrsto drugih upravnih ukrepov, med drugim tudi udeležbo posebne občinske delegacije pri jubilejni proslavi bivšega nadškofa Ambrosija.
Sejo so zaključili ob 21. uri.
torbi-v av-se je
J U*ti(0v’ k' jih Je imela v l.tV^ Avji Mladenič pa je ostal iRt, *n°m- Takoj po ropu lel jHiettlaaRlico odpeljal s svojima
iftp S	ie eden izmed mlade-
va-jc» f »j Saodoval Furlanichevo, ka-tfHie *m policisti prepeljali v r. Jk* kjer so ji ugotovili po-. Jvtt’j l,\radl katerih se je morala , * l A i-i" dni. ženska je na zasli-‘°re ■ s Uk?0ve<iala, da je udarila e-? sHet^ napadalcev. Policijski dfl & "tu °, takoj nato pregledali vso ’°n’ h v kjer je prišlo do napada ^ * ikC^kem lokglu našli Rosaia, H”6* podplutbo na čelu. To W	da so 8a aretirali
*a8i njegovih izpovedi A a *aPahe še ostala dva so-
..KiS
vtonAdlf-
,’nit, ‘jz	in Valastro) se je za-
“• rg !* k? %tg0°ilovanB'kim beguncem,
iVl ^*ni uprli policijskim a-taborišču
zjutraj razprava pro-
eio U ' U>- i oltd1’
alP°’
•u lP
li- ,
UP#
kvv oV begunskem ji t s°boti.
J)l 9!°jhi klopi sedijo ali bi ,lU k®deti (štirje so namreč \u-r.ez sledu); 26-letni Niko-26-letni Nikola 2ivko-:|H , ®tni Ljubomir Orlovič, )s"an Bakulič, 23-letni Mia-*i an, 29-letni Ivan Rameza, 'k'Va«h°vnik Pio Frzep, 29-Pejkovič, 21-letni Sreč-*#•]«« 28-letni Zlatko Jano-k ltni Boris Slak, 23-letni |{ Milič ter 19-letni Juro

Jtidttui ubedniitvu
Na koprski obali bodo prihodnji mesec ustanovili čebelarsko društvo, ki bo zajelo čebelarske družine v Kopru, Izoli, Piranu in na Škofijah. Čebelarstvo ima na obalnem področju večji pomen, kot se na splošno misli. Vsega skupaj je nad 100 čebelarjev, razen tega pa je treba upoštevati, da številne družine pripeljejo na obalo čebele na prezimovanje. Ustanovitev društva je nujno potrebna, da bi bilo lahko delo v prihodnje bolj organizirano in strokovno.
Za tlakovanje odnosno asfaltiranje cest je določenih 180 milijonov lir, s katerimi bodo uredili večje število cest s trajno asfaltno prevleko; drugo skupino cest bodo asfaltirali na enostavnejši način v pričakovanju, da bodo speljali tudi kanalizacijo, ki je predvidena v splošnem načrtu za zdravstvene naprave, in ki se tudi izvaja postopoma, kot prihajajo prispevki države v ta namen.
Za robnike, pločnike in druga podobna dela j"e določenih 260 milijonov. Preostalih 580 milijonov pa je določenih za splošno ureditev in izravnavo hi katerih cest, kar se bo tudi izvajaVj postopoma, po važnosti posameznih cest glede na promet, ki je na njih in stanovanjske gradnje ob njih. Pri -tem skuša občinska uprava enako ravnati z mestom in predmestij ter objektivno primerja potrebe posameznih okolišev.
Do konca febr. bodo predložili občinskemu svetu prvi del teh del, za katerega je določenih več sto milijonov lir. Programi za izvedbo Javne razsvetljave, za uredite^ cest in kanalizacije gredo vzporedno s splošnim programom za ureditev mestnih nasadov. Splošen načrt naj bi uredil tudi to vprašanje v celoti in v vseh predelih mesta. Gre za nove nasade, za nadomestitev bolnih ali suhih —jstlin z novimi in za splošnr ureditev mestnih nasadov, kar bo dalo nov videz zunanjemu izgledu mesta. Letošnjo pomlad bodo začeli s prvimi deli ob začetku mesta, na Korzu in v ljudskem vrtu.
Omenimo naj še, da so odborniki sprejeli sklep, naj se več ne dovoli v prihodnje postavitev barak in Luna parka v ljudskem vrtu, ker to škoduje nasadom.
Na seji so odborniki izrekli soglasnost s predlogom prefekture za tedenski počitek javnih lokalov. Odobrili so nadalje natečaj za službo za občinskega inženirja, izplačilo štiri milijone lir občinskim podjetjem za potrošnjo e-lektrike na Andrejevem sejmu ter več prošenj za sprejem v občinsko ubožnico.
Odobrili so tudi nakup zemljišča za razširitev Ul. Nizza, grad-
Gradbeni delavci danes ne bodo stavkali
Podpis sporazuma za trgovinske delavce
Ker so stavbeniki, včlanjeni ANCE (vsedržavna zveza stavbenikov), na skupščini dne 25. januarja sklenili odpovedati pokrajinske sporazume o konjunkturni dokladi, da bi dosegli reformo sedanjega sistema pogodbenih cen za javne dražbe, so vodstva sindikalnih organizacij SENEA-UIL FILLEA-CGIL in SILCA-CISL obsodila stališče ANCE, ki predstva-lja izsiljevanje vlade na škodo gradbenih delavcev. Ker -je zveza industrijcev sporočila, da sklepa ANCE v goriški pokrajini ne bodo izvedli do meseca aprila, so sklenili, da gradbeni delavci da-s ne bodo sodelovali v vsedr-
žavni stavki. Obenem jih opozarjajo, naj budno pazijo, če bi kateri delodajalec skušal odpovedati sporazum.
Za delavce v trgovinah pa so pred dnevi dosegli sporazum, ki predvideva izplačilo enkratnega zneska. Podrobneje bomo o njem
POTOVANJE K MORJU - NA JUG . JE TE DNI LE SIMBOLIČNO
Zamrznjena laguna okoli Gradeža jo prisilila ribiče k počitku
Nič velemestnega poletnega živžava, nobene skrbi za parkirne prostore:	mrtva sezona </e na višku >
V Gradežu je te dni silno pusto. Pusto je sicer vsako zimo, a letos, ob izrednem mrazu se v novem delu mesta, kjer stoje številni hoteli in turistične hišice, ne kreta nihče. Brez nadaljnjega lahko primerjamo sliko, ki se nam tu nudi z onimi iz filma «Na zadnji plaži«, kjer so bila velemesta brez slehernega človeka, ker je vse življenje uničila atomska bomba. Ne gre, seveda, tu za tako apokalitično sliko, a nehote se nam prikaže pred očmi živahen vrvež, ki je v istih ulicah in v hotelih v poletnih mesecih, ko pri-
spejo severni turisti kar v trumah in ko ni moč parkirati avtomobila, ker so vsi pfostori zasedeni.
Gradež se širi s svojimi palačami proti «pineti» in brez dvoma bodo v prihodnjih letih gradili še več kot doslej, ker je občina prodala privatnikom obširna gradbena zemljišča in tudi, ker je na vidiku otvoritev nove avtomobilske ceste, ki bo direktno povezovala Gradež s Tržičem, ki bo zelo skrajšala razdaljo s Trstom.
V Gradežu živi stalno skoro deset tisoč ljudi. V glavnem se ba-vijo s turizmom in se zaradi tega
poročali v jutrišnji številki.
........lini..........................................
07 TRI TIPNI POKOJNO SODIŠČI V 00RICI
V prepiru zaradi ljubice je vrgel tekmeca v Sočo
0 tragediji, ki se je odigrala na pevmskem mostu, se bo zaiela razprava 20. februarja - Izžrebana imena kandidatov za porotnike .
Cež tri tedne, ali točno dne 20. | da bo danes na glavni pošti v februarja, bodo zopet odprli za ne- ta namen določen oddelek delo-kaj dni, ali bolje tednov, dvora- val neprekinjeno od 8. do 19. ure. no porotnega sodišča v sodni pa- Od 14. ure dalje bo sprejemal lači v Gorici, kamor se bo preše-1 samo nakazila za radijsko naroč-lilo porotno sodišče iz Trsta za raz-1 nino, pravo o zločinih, ki so se odigrali na Goriškem.
Pri prvi taki razpravi bo sodišče obravnavalo proces proti 26-letnemu trgovskemu potniku Vit-toriu Zonnu iz Taranta, ki je obtožen namernega umora in že dobri dve leti čaka na razpravo v goriških zaporih v Ul. Barzellini.
Do tragedije umora je prišlo L
Rojstvo industrijske cone v Tržiču
Otrok se je oparil z vrelim mlekom
bila r Tr-
Preteklo sredo zvečer je dvorani občinskega sveta žiču podpisana uradna listina, s katero je bila ustanovljena delni-novembra 1960 na pevmskem mo-1 ^ka družba za industrijsko cono, stu zaradi spora dveh moških za v	kraju. Listino je pripravil
isto žensko. Predmet spora je bila notar dr. Stafuzza iz Gorice, pod-Venera Cavallaro iz Ul. Italo Brass Pisali pa so jo poleg župana iz 28, katero je Zonno vselej obiskal, Tržiča še pokrajinski predsednik kadar se je mudil po opravkih v I dr- Chientaroli, za trgovinsko
Včeraj ob 15. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico eno leto starega Silvana Zaneija iz Romansa. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili opekline druge stopnje na desni nogi, ki si jih je otrok prizadejal z vrelim mlekom. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh.
v zimskih mesecih izselijo v mesta ali v gorske turistične kraje. Mnogi se bavijo z ribištvom, precej pa jih dela v gradbeni stroki. V tovarni konzerv Safica pa se Gra-dežani ne zaposlujejo več in je primorana tovarna iskati delovno silo v bližnji Furlaniji. V poletnih mesecih se kar dobro zasluži, ker so cene zelo visoke, turisti s severa pa pustijo tudi visoke napitnine.
Cez zimo precejšen del Gradeža-nov počiva. Letos pa so se vsi znašli v hudi zimi, ki je niso bili navajeni. Laguna je zmrznila in led se je napravil tudi v malem pristanišču, tako da niso mogli ribiči na odprto morje. Morske zveze med Gradežem in okoliškimi otoki so bile pretrgane. Na obeh straneh ceste, ki veže Belvedere z Gradežem, je morje zaledenelo, le pod premikajočim se mostičem je še «v tekočem stanju«.
Oblasti so morale priskočiti na pomoč financarjem in ribičem, ki živijo na raznih otokih okrog Gra-deža. Seveda so morali poklicati iz Trsta vlačilce, da so z njimi -prebili led in prišli do obljudenih otokov. Prav tako so morali z vlačilcem na Barbano, kjer so tamkajšnji patri odrezani od sveta. Pred nekaj dnevi se je celo zgodilo, da so hoteli patri z navadno barko v Gradež, pa jih je led ujel in niso mogli ne naprej ne nazaj; le z vlačilcem so jih rešili.
m. w.
Prejeli smo;
Prišlo je že v navado, da dobe učenci slovenskih šol za prvo tromesečje spričevala pozno po Novem letu, pa čeprav se konča prvo tromesečje že 23. decembra in učitelji oddajo didaktičnim ravnateljem statistične preglede že isti dan, če ne dan prej.
Tudi letos učenci še niso prejeli izkazov, četudi je že konec januarja. Ne vem, kje tiči vzrok tako ne umestnemu zavlačevanju. Res je, da smo navajeni čakati (čakamo tudi izvajanje šolskega zakona). res pa je tudi, da se na ta način omalovažuje slovenska šola. Treba bi bilo že enkrat urediti te admini-strativne posle na slovenski šoli.
Deliti učencem izkaze pozno po preteku tromesečja je zelo neresno in tudi učenci po večkratnem povpraševanju Po spričevalih ne vzamejo stvari več tako, kakor taki stvari gre. Prosimo šolsko oblast, da poskrbi za pravočasno dodelitev šolskih spričeval.
— en
KINO «IRIS» PROSEK
predvaia danes, v četrtek, ob 19.30 film:
«ELI UMORI Dl CARMEN»
(Carmenine ljubezni)
Film v technicolorju je vsa svetovna kritika ocenila kot Izreden uspeh Igrajo: GLENN FORD in RITA HAYWORTH_____
Jam na
«a-i
predvaja danes 81. t. m. z začetkom ob 18. uri Cinemascope film:
GLI EV ASI DEL TERRORE
(Ubežniki terorja)
Igrajo: RICHARD EGAN, JULIE LONDON, WALTER MOTHAU in ARTUR 0’CONNELL
VELIKA RAZPRODAJA ZARADI RAZŠIRITVE LOKALOV
Je v ta-
« okr“,,r“ *la«. da bodo Poli-buio .sti odpeljale 4 begunce -:!%i *er Jih izročile Jugoslo-SM|0, oblitem Kot je zna-o kvalifikaciji begun-k h*”5 komisija, katere skle-' Lpr®klicni. Prav tedaj se p*li v taborišču konča-
SE NADALJUJE
Vsp za otroka -
PRODAJA PO ZELO NIZKIH
pri „£a 'huvAletta"
TRST - Ul.Udine št. 1 - Tel. 36914
mame, ne zamudite priložnosti!
Gorici. Pozneje je zvedel, da je začel zahajati k njej tudi neki vojak Aldo Castaldi in ko mu je prišla ta novica na uho, je prihitel v Gorico, zahteval od Venere pojasnilo in sestanek s tekmecem. Venera je v resnici poskrbela za sestanek vseh treh in skupaj so se odpravili omenjenega dne na pevmski most. Tu je prišlo do viška prepira med obema moškima, in Zonno, ki je bil velik in močan, je vrgel vojaka čez ograjo mostu v ledene soške valove, ki so ga pogoltnili Sele naslednji teden so našli vojakovo truplo v kanalu pri elektrarni Selveg. Dne 20. novembra pa so na podlagi preiskave aretirali kot krivca za umor omenjenega Zonna, ki je svoje dejanje priznal in sedaj čaka na razpravo. Branila ga bosta odv. Mar-sico iz Rima in neki goriški odvetnik.
Pri drugi razpravi, ki bo prišla na vrsto okrog 1. marca, bosta sedela na zatožni klopi Giuseppe Bavetta in Giuseppe Gioia, ki sta obtožena poskusa umora in drugih prestopkov, do katerih je prišlo meseca novembra 1961.
Medtem so na sodišču že pred dnevi izžrebali deset imen, izmed katerih bodo izbrali porotnike za to zasedanje. Izžrebani so bili naslednji;
Giuseppe Lucio Grigolo iz Gra-deža, Ul. Colombo št. 1; Maria Cumin por, Cecchin iz Zagraja, Ul. Castelvecchio 2; Natale Ba-din iz Trsta, Ul. Giusti 4; Roc-co Baigi iz Tržiča, Ul. Leonardo da Vinci 3; Silvana Mancini por. Tommasini Iz Trsta, Ul. Diaz 10; Edy Mauri iz Ronk, Ul. Garibaldi 43, Italo Passudetti, iz Tržiča, Ul Desena 8; Celestino de Rocco iz Gorice, Ul. Baiamonti 2; Guido De Vetta iz Gorice, Ul. Trento 2; Francesca Manno por. Prete, iz Trsta, Ul. Marchesetti 19.
zbornico dr. Palise ter predstavnik IRI inž. Carnevale.
Ob tej priliki so imenovali tudi prvi upravni odbor družbe, v katerem so trije zastopniki Tržiča, dva predstavnika pokrajinske uprave, dva predstavnika trgovinske zbornice ter dva za IRI. Izvolili so tudi pet članov nadzornega odbora. Za predsednika u-pravnega odbora je bil izvoljen tržiški župan Romani.
Določeno je bilo tudi, da bodo pred koncem junija sklicali občni zbor delničarjev, ki bo s svoje strani potrdil novoizvoljeni upravni odbor.
Stanko Kovic tretji dan v nezavesti
Včeraj zvečer je potekel tretji dan po nesreči in 15-letni Stanko Kovic s Peči je še vedno v nezavesti. Kakor smo že poročali ga je v nedeljo zvečer, ko se je s kolesom vračal domov, podrl avtomobilist in ga hudo poškodoval po glavi, telesu in nogi.
Sc ena smrt v Doberdobu
CENAH!
Ob obisku ministra za šolstvo
V našem poročilu o obisku ministra za šolstvo on. Guia pretekli ponedeljek v Gorici, se je vrinila nerodna pomota, ki jo tu popravljamo. Sestanka v pokrajinski sejni dvorani so se med drugimi udeležili tudi župan iz števerjana (ne pa župan iz Doberdoba), ter podžupan iz Sovodenj in odbornik za šolstvo iz Števerjana.
V bolnico zaradi trčenja na Korzu
Včeraj ob 18.45 so v civilni bolnišnici nudili prvo pomoč 50-let-nemu Guidu Olivu iz Gorice Ul. Leopardi 22. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili več udarcev in prask po levem kolenu ter desni nogi. Po prvi pomoči so ga poslali domov. Okreval bo v nekaj dneh. Olivo je dežurnemu zdravniku izjavil, da se je potolkel pri prometni nesreči na križišču Korza Italia in Ul. Arcadi.
Smrt je ponovno segla med Do-berdobce. V nedeljo 27. januarja ob 19,30 je umrl na svojem domu 77-letni Jožef Colja, bivajoč v Tržaški ulici št. 10.
Pokojnik je že dalj časa bolehal, v nedeljo zvečer pa je nenadoma preminil. Zapušča ženo Marijo, tri hčerke in dva sinova.
Pogreb je bil iz hiše žalosti na domače pokopališče v torek dne 29. januarja ob 15.30.
Vaščani in prijatelji izrekajo žalujoči družini iskreno sožalje, pokojniku pa želijo miren počitek v domači zemlji.
Obnova obrtnic za potujoče trgovce
Pokrajinski sindikat potujočih trgovcev sporoča, da morajo od 1 januarja do 28. februarja tega leta vsi potujoči trgovci obnoviti sVo-Je obrtnice. V ta namen se lahko obrnejo na sedež svojega slndlka' ta pri CISL v Gorici, Ul. Roma 20. vsak delavnik med uradnimi urami.
Zadnji dan za plačilo radijske naročnine
Danes je zadnji dan za plačilo radijske in televizijske naročnine za leto 1963. Da bi lahko prišli na vrsto vsi zakasneli abonenti, j« poštno ravnateljstvo odredilo,
Nezgoda na cesti
Včeraj okrog 15.30 je iskal zdravniško pomoč v civilni bolnišnici 45-letni Giustino Scherli iz Gorice, Ul. Don Bosco 135. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da se je mož udaril v prsni koš ter si verjetno tudi zlomil nekaj reber. Zato so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v desetih dneh. Mož se je poškodoval pri padcu s kolesom v bližini svojega doma.
Pešec pod vespo v Ul. sv. Mihaela
Ob 14.30 je 20-letni vespist Mario Gregoris iz Ul. Ticino 5, ki se je peljal domov, podrl 60-letne-ga Josipa Pavletiča iz Ul. sv. Mihaela, ki je povsem nepričakovano prečkal pot. Oba so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico. Grego-risa so pridržali na zdravljenju za 15 dni, ker se je udaril v glavo in se potolkel po obrazu, Pavletiča pa za 20 dni zaradi udarca v lobanjo in pretresa možganov.
Slovensko gledališče iz Trsta
gostuje v nedeljo, 3. februarja ob 16. in 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev kor-zo 13 s komedijo v štirih de-janjth
»KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA«
(Andre Raussin)
Sedeži so po 300 in 200 Ur, stojišča po 100. Prodaja vstopnic na SPZ, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95 in v kavarni Bratuš.
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan!
lllltllllllllMIIIIIIIIIIIIIHIIItllllllRIHIIIIIHIilinillMH«
V Ulici sv. Mihaela je včeraj padel 24-letni Guerrino Mučič, stanujoč v hiši št. 233. Z rešilnim avtomobilom so ga ob 21.15 pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer se bo zdravil 20 dni zaradi udarca v glavo in šoka.
Rdeči petelin v dveh dimnikih
Gasilci so včeraj pogasili dva požara, ki sta nastala zaradi preobilice saj v dimniku. Okoli 20. ure so jih poklicali na Trg pred županstvom, kjer so se saje vnele v dimniku stanovanja Margheri-te Susmel. Nekaj minut kasneje pa so odšli v Ul. Giustiniani, kjer so se vnele saje v zgradbi št. 44, last Marie Riavis, v kateri stanuje Ulderico Bensa. Na obeh krajih je bila povzročena malenkostna škoda.
VERDI. 17.00: «Oggi a Berlino«, H. Crien in N. Osten. čmobeli film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CORSO. 16.30: «Settimo parallelo — Tierra Brava», italijanski barvni dokumentarni film v cinemascopu.
VITTORIA. 17.15: «Gli invasorl del-la base spazialen, W. Coores in K. Utsul. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «Saklss, vendet-ta Indiana«, S. Brandi in A. Trot-ter. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorili lekarna S. GIUSTU. Korzo Itali 242 — tel. 31-35.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 1,2 stopinje pod ničlo, ob 13. uri, najnižjo 6 stopinj pod ničlo ob 5.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 50 odstotkov.
		
		SsiTM	fj risi IM ; j
Od petka do nedelje
14. mednarodne tekme v alpskih panogah za trofejo «3-Tre»
MADONNA Dl CAMPIGLIO, 30. — V petek se bo začelo toliko pričakovano tekmovanje alpskih smučarjev za trofejo «3—Tre». Medtem ko so prijavljeni tekmovalci iz 16 držav že danes trenirali, bo v četrtek za vse obvezen «no stop training«.
Tekme za trofejo pa bodo potekale po naslednjem razporedu:
—	v petek 1. februarja ob 11. uri — smuk za «Fokal Madonna di Campiglio«
—	v soboto 2. februarja ob 11. uri — veleslalom za «Pokal Ce-sare Battisti»
— v nedeljo 3. februarja ob 9.30 — slalom za «Pokal Guglielmi e Fenti#.
Pogled na progo Pancugolo, kjer sc bodo v petek najboljši smučarji pomerili v smuku. Start bo v višini 2.306 m, cilj pa pri 1.526. To pomeni, da bodo morali smučarji prevoziti 2 km in 950 m z višinsko razliko 780 m. Zmagovalcu v smuku bodo podarili .Pokal Madonna di Campiglio*
Brez Avstrijca Zimmermanna tekme v Madonni di Campiglio
Pretres možganov zaradi padca vzrok odsotnosti svetovnega prvaka v veleslalomu
MADONNA DI CAMPIGLIO, 30. — Egon Zimmermann ne bo nastopil na letošnjem mednarodnem tekmovanju v alpskih disciplinah «3—Tre». Trenutno najboljši smučar Avstrije in verjetno tudi sveta (dokaz so njegove letošnje zmage na vidnejših tekmovanjih kot v Mege-vu) se je danes med preizkušnjo proge za smuk tako potolkel, da je nesposoben za vsakršen nastop in še posebno v tako hudi konkurenci, ki se je že zbrala v Madonni di Campiglio. Smučarju so ugotovili poleg udarca (s precejšnjimi bolečinami) na levi rami tudi začetek pretresa možganov. Trener avstrijske reprezentance je javil, da bo Zimmermann zapustil čimprej Madonno di Campiglio.
Predolimpijsko tekmovanje v nordijskih disciplinah
V teku na 30 km De Dorigo drugi
Prvo mesto Norvežanu Oeslbyeju
SEEFELD, 30. — Norvežan Henar Oestbye Je danes zmagal v teku na 30 km v okviru predolimpijskega tekmovanja v nordijskih disciplinah, ki je bilo danes v Seefeldu pri Innsbrucku. Vreme je bilo lepo, pa čeprav je bilo 20 pod ničlo, ko je točno ob 8. uri star-talo 110 tekmovalcev iz 18 držav.
Po prvih desetih km je bil v pre-
senečenje vseh prisotnih v vodstvu Italijan Marcello De Dorigo, ki je ta del proge presmučal v 35”06”, medtem ko sta Norvežana Harald Groenningen in Henar Oestbye rabila za isto 35’24” oziroma 35’28". Med prvimi desetimi se je uvrstilo 5 Skandinavcev, 1 sovjetski tek movalec in Italijan Livio Stuffer.
V drugem delu proge je De Dorigo nekoliko popustil, kar je Oest-bye izrabil in si zagotovil zmago, medtem ko je Italijanu ostalo drugo nadvse častno mesto. Ta uspeh je tem večji, ker je več nordijskih asov, kot so bivši svetovni prvak Jernberg, Šved Roennlund in Finec Maentyranta, da omenimo najbolj znane, zaostalo za Italijanom in so se morali zadovoljiti s slabšim plasmajem.
Vrstni red na cilju teka na 30 km je naslednji:
1.	HENAR OESTBYE (Norveška) 1.44’33”2
2.	Marcello De Dorigo (It.) 1.45’39"2
3.	Harald Groenningen (Norveška) 1.46’02”
4.	Sixten Jernberg (Šved.) 1.46’6
5.	Reidar Hjermstadt (Norveška) 1.46T4"
ji
DO DANES NAJBOLJŠE SMUČARKE
Johnova še v ospredju
DUNAJ, 30. — Dunajska športna revija »Šport und Toto» je sestavila na podlagi izidov naj-
SMUK
1. Annie Famose (Fr.) 28 točk; 2 Traudl Hecher (Av.) 27; 3.
bolj važnih mednarodnih smu- Edith Zimmermann (Av.) 26; 4.
čarskih tekem za ženske naslednjo lestvico:
Therese Obrecht (Sv.)	17;	5.
Erika Netzer (Av.) 16.
SLALOM
1. Marianne Jahn (Av.)	43
točk; 2. Famose (Fr.) 29; 3. Netzer (Av.) 26; 4. Barbi Henneber-ger (Z. Nem.) 24; 5. Sieglinde Brauer (Av.) 19.
VELESLALOM
1. Marielle Goitschel (Fr.) 42 točk; 2. Jahn (Av.) 36; 3. Traudl Hecher (Av.) 19; 4. Madeleine Bochatay (Rr.) in Netzer (Av.) 17 točk.
ZAČASNA
SPLOSNA LESTVICA 1, Jahn 90 točk, 2. Famose 73,
3. Hecher 60, 4. Netzer in Marielle Goitschell 59, 6. Henneber-ger 50, 7. Zimmermann 43, R. Obrecht 29, 9. Patricia Du Roy De Blicjuy (Bel.) 28, 10. Bocha-tay 26.
Avstrijskemu smučarju se je nezgoda pripetila na progi Pancugolo Cinque Laghi, kjer so prijavljene! trenirali za smuk, ki bo kot prva točka sporeda «3—Tre» v petek. Proga je bila danes zaradi hudega mraza ponoči (termometer je kazal —23) zelo hitra. Zimmermann, ki se je zelo vestno pripravljal za nastop se je spustil po njej s hitrostjo 100 ali 110 km na uro. V prvem delu proge je z nespremenjeno hitrostjo hotel skozi nevaren prehod, pri čemer'je padel in udaril z glavo po zaledeneli snežni podlagi. Kazalo je, da padec ni pustil svetovnemu prvaku v veleslalomu posebnih posledic, toda v hotelu, kamor se je po nezgodi odpravil, se je Zimmermann počutil slabo. Po prvih znakih sodeč je šlo za možganski pretres, zaradi česar je bilo takoj jasno, da se je za Avstrijca tekmovanje končalo že nekaj dni pred začetkom. Res škoda, ker bo tekmovanje zaradi njegove prisiljene odsotnosti precej izgubilo na zanimivosti.
Letošnja izvedba Je 14. po vrsti. Trofeja «3—Tre» Je največkrat pripadla Avstriji, ki si jo je osvojila nič manj kot 7-krat. Lovorika Je pripadla še Italiji 5-krat in 1-krat Nemčiji. Zanimivo je, da Francija ni nikoli prišla do te nagrade, niti 1960. leta, ko je množično nastopila s svojimi najboljšimi silami kot sta bila tedaj skoraj nepremagljiva Perillat in Duvillard.
(Finska)
6.	Kalevi Haemaelinen 1.46’43”
7.	Livio Stuffer (It.) 1.46’52”
8.	Magnar Lundemo (Norv.) 1.47’03”
9.	Ragnar Persson (Šved.) 1.47’12”
10.	Eero Maentyranta (Fin.) 1.47’35”
11.	Pavel Kolčin (SZ) 1.47’38”
12.	Assar Roennlund (Šved.) 1.47’38”
13.	Janne Stefansson (Šved.) 1.47’54”
14.	Giuseppe Steiner (It.) 1.48’08” itd.
KOŠARKARSKO PRVENSTVO ŽENSKE A LIGE
V Faenzi katastrofo f Philcove petorke
Visoki zmagi Fiata in Stande nad Fontano in Benetkah
Tržačanki Vascotto, ki je prevzela dediščino Tarabocchiove v vrstah Philca, iz tedna v teden odpoveduje elan. Prisebnost in odločenost, ki sta odlikovali njeno igro, ko je ekipa nastopala v popolni postavi, sta le spomin. Izgubila je tudi na učinkovitosti, zaradi Česar se znajde ob koncu tekem z malo točkami v svojem žepu. V zadnji tekmi v Faenzi pa je skoraj popolnoma odpovedala. Edino majhna, a okretna Bombara, ki se je šele lani uveljavila, je enakovredno tekmovala z nasprotnicami. Resnici na ljubo povedano niti domačinke se niso posebno potrudile. Njihova premoč je bila očitna že po prvih minutah, in ker je obstajala možnost, da se njihova igralka povzpne visoko v lest-
iiiiiimiimuiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiii
ŠPORTNE VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Za Delamaris še ni pravice
Zadeva izgubljenih štirih tekem še ni rešena
Zadeva izgubljenih štirih tekem Delamarisa še zmeraj ni rešena. Upravni odbor kluba še naprej neizpodpitno vztraja na svojem stališču — in po našem mnenju upravičeno. Forumi so doslej enostransko obravnavali vso zadevo. Čeprav je. šlo za očitno birokratsko napako, čeprav je Kladivar zadrževal izpisnico Januša proti vsem pravilom in proti vsem načelom športne etike 14 mesecev, čeprav je isti klub kršil pravila o amaterstvu, so
vse te stvari v razsodni komisiji zamolčali in odvzeli točke klubu, ki je na igrišču zmagal. Upravni odbor kluba je z vso zadevo seznanil Zvezo športov Slovenije in če bo potrebno tudi Zvezo športov Jugoslavije. Po mnenju upravnega odbora ne gre zdaj samo za točke, ampak za načelno stvar v jugoslovanskem športu. Postavlja se namreč vprašanje — ali dopuščajo jugoslovanska športna pravila, da neko moštvo preračunano zaplete in zamegli formalni akt preregistra-cije samo zato, da bi pozneje prišlo za zeleno rnlzo do točk. Ce se tak pojav rr-'1 da rešiti v okviru pravil, pot-.ih je treba sprožiti predlog o posebnem moralnem kodeksu, ki bi vsaj v bodoče take pojave preprečeval.
Nogometaši Delamarisa so se začeli. pripravljati na spomladansko prvenstveno sezono, ki se začno 17, marca. V prvi tekmi se bodo pomerili na domačem igrišču z I ljubljansko Svobodo, j Prvi trening so organizirali v
obliki turnirja v malem nogometu. Nastopile so štiri ekipe pod imeni »Delamaris«, »Mehanotehni-ka», «Mladinci» in ((Ostala podjetja«. Zmagala je ekipa Delamarisa, ki je v finalu premagala Mehanotehniko 5:2. Trening je bil nekoliko preoster in sta bila igralca Jerkovič in Kostič poškodo-
Ljubitelji nogometa v Kopru so bili precej razočarani, ko so zvedeli, da je Rijeka odpovedala gostovanje v Kopru. Gostovanje bi moralo biti od 1. do 20 fe-bruaria. Zaradi nespretnosti domačih funkcionarjev, ki so postavljali previsoke finančne zahteve, se je Rijeka premislila in odpotovala v Labin, kjer so jo sprejeli z odprtimi rokami Vsekakor so Koprčani zamudili idealno priložnost, da bi prišli brezplačno do dveh kvalitetnih tekem, razen tega pa bi imeli domači igralci možnost skupno trenirati z zveznimi nogometaši
vici najbolj učinkovitih košar-kark, so ji pomagale in pripomogle, da je Albonettijeva kar 33-krat zadela v črno.
Poleg tržaške so še tri druge ekipe, med katerimi sta turinska Autonomi ter bolonjska Fontana, k: upata na boljšo uvrstitev, utrpele visoke poraze. V Paviji je Onda končno le zaigrala kot se spodobi ekipi, ki razpolaga z atletinjami zvenečih imen.
S 30 točkami naskoka je milanska Standa odpravila Fontano, pa čeprav so se Bolonjčanke vztrajno borile skoraj do zaključka prvega polčasa. V dveh minutah pa sta si Ronchettijeva in Mapellijeva nabrali 12 točk, s čimer sta popolnoma demoralizirali domačinke.
Za italijanske) prvakinje ni bila zmaga nad beneško ekipo noben problem. Rezultat je bil znan več ali manj že pred začetkom tekme, zaradi česar so Fiatove, barve branile le rezervne igralke. Ko ua se je trenerju zdelo, da je tega dovolj,' je’ ppslal na igrišče prvo petorko in v nekaj minutah se
iiimmiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiHi
KOŠARKA
Francoski igralci za tekmo z Italijo in Jugoslavijo
PARIZ, 30. — Francoska košarkarska zveza je že izbrala igralce, ki bodo sestavljali reprezentanco za srečanje z Jugoslavijo, ki bo 9. februarja v Beogradu in Italijo, ki bo 12. istega meseca v Milanu.
Za sestavo francoske reprezentan ce je trenerju na razpolago 12 I gralcev, vrhu tega pa so določili še tri rezerve. Igralci so naslednji: Michel Andureau, Philippe Bailett, Christian Baltzer, Jean Degros, Ma-xime Dorigo, Alain Gilles, Jean Pier-re Goisbault, Henri Grange, Jean Claude Lefebvre, Michel Le Ray, Bernard Mayeur in Michel Rat
je na semaforju jasno razmerje moči na polju.
odra*1
Tekma med Europhonom
travoxom je potekala v
zna"1"
čistega agonizma, medtem , tehniki ni bilo ne duha ne s
Igralke prve ekipe so v drjlj
delu igre popolnoma sprei- j » rezultat v svojo korist	,e'
osvojile važno zmago in Pre'
dve dragoceni točki, s so dohitele la lestvici nasprotnike.
Izidi:
Europhon - Ultravox Omsa - Philco Standa - Fontana Onda - Autonomi Fiat - Benetke
kV
nedelj

ŠTIRISEDEŽNI BOB
Na poskusnih vožnja! avstrijska posadka z najboljšim časom
IGLS, 30. — Štirje bratje ki sestavljajo posadko avstr štirisedežnega boba, so danes/ treningom za svetovno ki bo v soboto in nedeljo v dosegli najboljši čas dneva.
sedežni bob ((Avstrija I.» ie
P
m
(V:
toij
A
S11
Jtoj
aji
* b
Sl:
57:2* Delt;
S
ledi
‘“Si
fr
^ I
«4t
?ti
*>Y:
ISS
‘J,
prevozil v 1’07”02, medtem » ^ Američani s prvo posadko **»«> na današnjih poskusnih vo® 1'07”27 drugi najboljši čas. ameriška posadka je bil® 'jJJ' j (1’07”40), Avstrija III. četrta- j J« tem ko se je italijanski b0"J JR som 1’07”58 uvrstil na šesto P]
KOLESARSTVO
RIM, 30. — Danes so n8j”rji
konferenci seznanili sporedom letošnjega mednkptj k j kolesarskega tedna v Sardin J j t J obsega celo vrsto priredite^-
važnejša bo brez dvoma kol® ^ dirka po Sardiniji, ki se d® la 24. februarja v Rimu, MjKp start in se bo zaključila s
v Sassariju 1. marca. Dva oj* ,
neje pa bo enodnevna dirk®
tapmj™--'
šari—Cagliari. Letošnja el ka po Sardin j skem otoku b°
-1S
dni
tudi zmagovalcem gorskih L
Rezerve: Jean Pierre Vinson, An- podelili odbitke, ki že ve dre Michy in Antoine Bruyas. etapne zmagovalce.
Marcello De Dorigo
V FEBRUARJU ŠTEVILNE SMUČARSKE PRIREDITVE
Na Lokvah prvenstvo Primorske v tekih
Istega dne tekmovanje v skokih in alpskih disciplinah
V februarju se obetajo številne smučarske prireditve na Primorskem. V prvih desetih dneh bodo občinska prvenstva v vseh disciplinah, 16. in 17. februarja pa bo na Lokvah primorsko prvenstvo v tekih, skokih in alpskih disciplinah. V marcu bo tradicionalni smučarski pohod po partizanskih poteh Trnovskega gozda, 17. marca bo na Livku mednarodni veleslalom, zaključna prireditev pa bo veleslalom na Kaninu 1.
maja.
Začetna prireditev je
že bila
preteklo nedeljo v Logu pod Mangartom, ko so se smučarji bovškega kota pomerili v veleslalomu in na 45-metrski skakalnici. Največ uspehov so imeli Frelih, Kuk,
Mavrič, Kravanja, Čopi in Koroščeva. V skokih je zmagal Zorč, ki je skočil 34 metrov daleč.
Za istrsko nogometno ligo so se doslej prijavili Tomos, Delamaris, Sidro, Tabor, Rudar iz Raše, Pazin in Tehnomont iz Pulja. Tekmovanje po dvojnem cup sistemu se bo začelo sredi februarja.
Z nedeljske tekme Triestina—Catanzaro. Na sliki prvi gol
dosegel Santelli
C PROF. TONE PENKO )
fPreennje 2 nivtlvviloni
10.
Kdo ve, ali gor ali dol ali na obe strani. Na lestvi je bilo še vse polno dlak in tako se je trdo prijemal in mučil, da je prav globoko zabadal kremplje v kline na lestvi. Moral je že biti zadovoljen z novim odkritjem, kajti lestve ni niti prevrgel, niti polomil, niti razbil. Bila pa mu verjetno tudi ni preveč pri srcu, ker je tudi s seboj ni odnesel. No kaj pa bi z njo.
V počitnicah je bilo, sredi poletja. Je že kar dobro časa bilo temno. Sedeli smo pred hišo in se pogovarjali o tem in onem. Že prej je pobliskavalo, pa se je kar naenkrat pošteno pooblačilo, še opazili nismo. Debele kaplje so nas nagnale v hišo. Nismo še dobro zaprli vrat, pa se je usulo, zapihal ve-
ter, da so se tresla vrata in so šklepetala okna. Gospodar je stokal, da mu bo stolklo in o-klestilo vse sadje, poleglo žito in premočilo in razmetalo seno. Stokanju gospodarja se je kaj kmalu pridružilo še zdihovanje in pohlipavanje gospodinje. Družina in jaz, ki sem bil tisto noč gost v hiši; noč me je ujela in sem dobre ljudi zaprosil za prenočišče, smo se stisnili v dve gubi in ždeli in samo komaj čakali, da nas pošljejo spat ali pa, da bi se umirilo neurje in se zjasnilo nebo. Pa je zavijalo in pihalo zunaj kar naprej.
Na gričku nad vasjo je samevala cerkvica svete Trojice. Stara cerkvica. Majhna cerkvica,
kakor je bila majcena vas pod njo. Cerkvica, star častitljiv oltar, delo kmečkega umetnika
samouka, par vegastih klopi za stare očance in stare mamice. Debela vrata skoraj vedno odklenjena. Kaj bi jo zaklepali, kdo bi se polakomnil tiste revščine. Pred vrati klonica. Dve vrvi sta viseli v klonleo, za zvon, ki je vaščanom meril dan in pa navček za verne duše in srečno zadnjo uro. Okoli cerkvice nizek, pritlikav zidek.
Ždeli smo in čakali, da se u-miri nebo. Pa se oglasi zvonjenje iz cerkvice. Zdaj zvon, zdaj navček. Pa ne da bi zvonilo, samo čudno je pritrkovalo. Nič u-brano, zdaj zvon, zdaj navček pa mir, pa parkrat navček, pa zopet zvon.
«Križ božji, kaj pa je to ob tej uri?« je skrbelo gospodarja.
«Kdo neki zvoni?« se je spraševal gospodar.
«Ve ter trese vrvi!«
♦Veter in neurje stresajo zvonik in zvonove!«
♦Pijanec ni!«
♦Slabo znamenje.«
♦Nekdo je potreben pomoči. V vas ne more, kliče na pomoč.«
Pa so se odpirala vrata in zavite postave z dežniki, nekateri s palicami so se trudili v hrib proti cerkvici. Naj bo dež, naj
bo huda ura, zastonj ne zvoni, mogoče pa le kdo potrebuje pomoči.
Stara medvedka, njena dva norčava in igrava mladiča in pestema so predremali lep, vroč poletni dan v brlogu. So že komaj čakali, da se zvečeri. Samo stara je bila lačna, mala dva pa sta bila kar neučakana, vlekla sta staro za ušesa, kobacala se po njej, po glavi, po hrbtu, praskala jo po nogah, vsak hip skočila iz brloga. No komaj se je zvečerilo, pa so šli v štirih na zajtrk, kosilo in večerjo. Nič ni bilo ta večer. Se vedno so bili tešči. Niso bili daleč od vasi, joj, pa je zagrmelo, treščilo, ulil se je dež in vleklo je, da jih je kar zanašalo in jim mešalo noge. Ni se dolgo pomišljala stara. Povedriti bo treba. Tam je bila cerkvica. Hop, par skokov, pa je že bila v klonici, pestema ob njej, malo je pogodmjala, pa sta bila že tudi neumna cicibana medvedka ob njej. Hm, v taki klonici je pravzaprav dolg čas že za starega človeka, pa tudi za starega medveda ali medvedko. Kaj pa z otroki — s človeškimi ali medvedjimi. Pretaknila sta vse kote, lačna sta bila, grizla
sta se, skakala, se premetavala. Joj kakšno veselje, zagledala sta vrvi, ki ju je pozibaval veter. Kako prijetna igra in zabava. Lovila sta vrvi; se obešala nanju in pičila vanju svoje krempeljčke. Kaj pa ve tak medvedek, da se to ne spodobi pravzaprav ne sme.
Prišli so vaščani do cerkve. Da bi te grom. Tam je bila stara medvedka, ki je žalostno gledala v nebo, poleg nje pol dorasel medved pestema in dva nagajiva škrateljčka medvedka ,ki sta skakala, lovila vrvi, vsako toliko eno ali drugo ujela in Jo vlekla, kakor da bi bilo veselo žegnanje, ne pa žalostna viharna noč.
Pa je tako čudno pritrkoval zvon in tako zmešano žalostno poskakoval navček.
Drugi dan niso ljudje drugega govorili kot o pobožnih medvedih, ki so šli prejšnjo noč v cerkev. Najstarejši očanec v vasi je brskal in orskal po svojem spominu, pa se je spomnil medveda, ki je pred leti in leti, kdo bi jih štel, strašil po gori. Stari, prastari ded je to zvedel, ko je bil še fantina od starih, prastarih dedov. Bilo Je menda še tiste čase, ko so fan-
te lovili v vojake. V prejšnjih časih ni bilo tako, da je moral biti Vsak vojak kot dandanes. Takrat so še ukazovali graščaki. Ti so bili najvišja svetna in vojaška gospoda. Kogar so določili, da mora biti vojak, tisti je pač moral iti. Pa je bil vojak dvajset, trideset let ali pa še več. Kdor ni želel biti vojak, tisti je ušel v goro in so ga i-skali in lovili biriči. Grajski lovci so ujeli mladega medveda. Graščak ga je zadržal pri hiši. Dokler je bil mlad, je še nekako šlo z njim, čim pa je postajal starejši, vse bolj siten in neroden je postajal, še nevaren bi utegnil biti včasih. Ni se hotel ločiti grajski gospod od medveda. Dal mu je o-koli vratu debel pas in nanj pripel verigo. Dokler je bil svoboden je še nekako šlo, da bi bil na verigi mu nikakor ni šlo v račun. Postal je jezen. Hud. Renčal. Kazal zobe. Nateza! je verigo. Ušel je. Zlata svoboda! Da zlata svoboda, toda okoli vratu je imel debel pas in pasu se je kot greh ali slaba vest držala veriga. Po gozdu in po mehkem je še nekam šlo, čim pa je veriga zadela ob kamen pa je pošteno žvenketala, ko takrat
ko peklenšček spremlja Miklavža Podnevi je dremal, ponoči je pa rogovilil okoli in nekatere noči je zvončkljalo in ropotalo po gori, da so tujcu, ki ni bil vajen teh glasov, vstajali lasje na glavi, če jih je imel in se mu je koža ježila v kurjo polt.
Biriči so podnevi in ponoči zasledovali begune. Venomer so jim bili za petami. Cesarju je bilo treba vojakov. Neke noči so biriči, pravzaprav vojaki, ki so prišli od drugod, lovili ubežnike, divje lovce. Izdano je bilo taborišče fantov, ki niso hoteli biti vojaki. Proti njim so šli vojaki. Noč. Tema. Tihota. Pa začne po gozdu rogoviliti in stresati veriga medveda, ki se je sicer rešil gospodarja, ni se pa mogel rešiti nesrečne gospodinje, ki ga je spremljala kot senca.
Kaj so vojaki, ki so bili prvič v teh krajih, vedeli o medvedu in njegovi verigi. Predstavljajte si, da bi ponoči hodili po tujem, neznanem gozdu, pa bi začuli naenkrat skrivnostno, pošastno rožljanje verige. Bi rožljalo, pa bi nehalo in zopet rožljalo, zdaj bližje, zdaj bolj daleč, glasneje, tišje. Gro-
ravno prijetno pri srcu. -bil* ‘J.
v onih časih, ko so on* "'jfffljJ še tako babjeverni in s0 i n li v čarovnice. PisluhniU J v
n V UUIUVIIAUC. ITIOIUA**'-	1«
jaki. Se ustavili. Puške s Jj % li in jih je bilo kljub v f ^
strah. Pustili so beguni J. zdu in se vrnili v dolin0 ,) V ja taborišče in to 6p nre 1
tro.
Tisti
dobrih

dan sem kar	S’
ljudeh. Dež je P% S premočil seno. Prespal s ^1 |’ gostoljubni hiši, ko seiU. ’»'! plačati za nadlego in $ .v so ga imeli z menoj, so D' J j'1. raj hudi in mi hiteli P .»Hfc
raj nuai m im iiitcAA jg' \ da pri njih ni hotel, del® J ^ lo na pretek, delovnih & ^
malo, pa sem se ponudi*- .j jim rad priskočil na P0111 L delu. če jim je prav. ^ \ Z gospodarjem sva j° z M* i^J iti grabljami na ramah J ^ la v senožet, kjer je sta jt v kopah. Skozi in skozi mokro in še je veter n ^ val lonice in raznesel n seno. Pljunila sva v	n
bro se spotila v priPeK‘ž^ soncu, pa se je seno ieP°J ljeno in razprostrto suši puhtelo je od njega.
sled1*

K
(Nadaljevanje
Vnapr^
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 letna 1800 lir polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
IN 04-638 - Poštni predaj 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 t- Tel. at. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno «60 din, četrtletno 480 din — Poitni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst n-5374 — Za FLRJ: ADTr, DZb, ^ft\ Ljubljani 600-14-603-86 — OGI.ASl: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi *■	1	'"** “	"r1
fJdgovomi urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založniitvo tržaškega tiska, Trst
.k! lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri