Published and distributed under permit (No. 643) authorizedOctober 6,1917, on file at the Post Office of Joliet, HI.—By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General Amerikanski Slovenec American In Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Best Element of Americanized Slov nians . It covers News and Contains Matters o Special Importance to Them Not Found elsewhe ŠTEVILKA 79. JOLIET, ILLINOIS, 24. AVGUSTA 1920 LETNIK XXIX POLJAKI PODE RUSE, XI ŽE BEŽE IZTOČNO. Rneko-poljska vojna furija se •ibrnila na iztok. Antanta svari Poljake. BRITANIJA OSVOBODI EGIPET. Dražba osnovana, da spravi bivšega kralja na prestol. va neodvisnost in popolno suvereno Egipta. «3. Egipt bo imel popolno kontrolo. 4. Britanska vojska od okupacije se ima takoj odpoklicati. 5. Britanski uradniki v E-giptu se morajo pridružiti egiptovski vladi, ali pa zapustiti deželo. Prva delniška družba za kralja. Poljska mora ostati doma. Washington, 23. avg.—Vlada Zedinjenili držav je posvarila Poljsko, da naj ne dovoljuje svojim armadam v svoji sedanji ofenzivi proti Rusom, da bi prekoračila meje poljske ljudo-vlade. 75,000 Rusov zajetih. Pariz, 23. avg.—Število ruskih ujetnikov, katere so Poljaki ujeli v sedanji protiofenzivi, bo doseglo gotovo 75,000 kakor sporoča depeša iz Varšave v Pariz. Rusi izgnani iz Soldave. Varšava, 24. avg.—Na eks-tremni levici poljske vojske so bili Rusi pognani v beg. Poljaki so izgnali ruske boljševike iz Soldave in si pridobili vse on-dotne pokrajine severno od Vi-stule. Poljska vojska je zdaj razdeljena v dve armadi, ki gonita Ruse iz svojih krajev. General Haller vodi severne posadke, a osrednje in južne pa vodi predsednik poljske republike, general Pilsudski. Samo ena poljska divizija je zajela nič manj kot 5,000 Rusov. Roljševiki iz Lvova. Varšava, 24. avg.—Sovjetske sile, ki so pritiskale na Lvov v Galiciji, so se pričele pomikati nazaj in so zapustile Lvov že včeraj. Zdaj še ostali Rusi be-že iz mesta. Ruske armade se bližajo Grodnu, drveče proti iztoku. Poljaki prejeli mirovne pogoje London.—Druga seja rusko-poljske mirovne konference v Minsku se je vršila v četrtek. Sprejet je bil dnevni red in pro gram zborovanja. Ruski delegat je so protestirali, ker Poljaki zavlačujejo seje. Pogoji za premirje, katere je Daniševskij, načelnik ruske delegacije, predložil Poljakom, so isti kot so bili objavljeni v Londonu pred desetimi dnevi. Britanija osvobodi Egipet. Pariz, 24. avg.—Prvič v zgodovini se je zdaj ustanovila pristna delniška dražba,katere namen je postaviti na grški tron bivšega kralja Konstantina, ki se nahaja nekje v Švici v izgnanstvu. To je prišlo na dan zadnji teden. Veliko ameriških milijonarjev baje podpira to novo podjetje, posebno pa neka W. B. Leads, ki je pred nedavnim poročila Konštantinovega mlajšega brata. Pa tudi bivši grški premijer Streit je smatran za vodje te nove delniške družbe. London, 24. avg.—Tozadevna pogajanja se takoj pričnejo kakor hitro pridejo do sporazuma med angleško vlado in egiptovskimi prvaki, ki so zdaj na dnevnem redu. V to svrho bo potreba posebne pogodbe med zavezniki. Anglija hoče osvobo diti Egipet, a le pod pogojem, da ne bo potem ta pokrajina preveč pod upljivom tujcev. GLAVNI ODBOR K. S. K. J. ZA 1921-22-23.. Na Balkanu odkrili zaroto, ki je bila osnovana za napad Albancev na Srbe. GROZODEJSTVA LAHOV NA REKI Črnogorci za svojo državno celoto in neodvisnost. Vojne med Jugoslavijo in Italijo ne bo. JOS. SITAR, gl. predsednik Papež pokaral avstralskega škofa. London, 21. avg.—Tukaj poročajo, da je papež dal ukor nadškofu Mannixu iz Avstralije in mu zabičal, da se ne sme vtikati v politična vprašanja Velike Britanije. Italijanski mornarji v N. Y. nočejo voziti poljskih prostovoljcev. New York.—Italijansko moštvo parni ka *1 Calabria''—vsega skupaj 55 mornarjev, ki so člani mogočne Federacije italijanskih mornarjev — je izjavilo zadnje dni, da parnik ne zapusti new-yorške luke toliko časa, dokler se ne odstrani s parnika 800 Poljakov, ki potujejo kot prostovoljci poljske armade na Poljsko. Mornarji so izjavili, da oni imajo pogodbo z družbo "Anchor Line." da vo zijo parnik med Genovo in New Yorkom ne pa v Danzig in drugič je proti načelom njihove organizacije, da bi pomagali tran športi rati vojake ali municijo, ki se rabi proti sovjetski Rusiji. Člani italijanske trgovske zbornice v New Yorku skušajo posredovati med parobrodno družbo in stavkujočimi italijanskimi mornarji. Italijanske delavske organi zacije v New Yorku so mornarjem obljubile podporo in so jih pogostile na banketu. Obrambna alijanca med Jugoslavijo in čeho-slovakijo. Angleška podelila Egiptu svobodo. Dunaj, 22. avg.—Zadnji/ petek je bila v Belgradu podpisana pogodba za defenzivno zvezo med Jugoslavijo in Cehoslo-vakijo. Pričakuje se, da se ali-janci pridruži tudi Rumunija. Dejstvo, da je bolgarski ministrski predsednik Stambulinski obiskal Belgrad, kaže, da se morda tudi Bolgarska priključi " balkanski ententi" s Cehoelo-vakijo vred. London, 24. avg. — Velika Britanija je baje danes izdala poseben vladni odlok, s katerim je podeljena politična svoboda Egiptu, kar pomeni sledeče: 1. Preklic britanskega pro-tektorata nad Egiptom. 2. Velika Britanija prizna- JOS. ZALAR, gl. tajnik JOHN GRAHEK, gl. blagajnik IZ KONVENCIJE K. S. K. J. Danes dopoldan je konvencija sklepala še o raznih zadevah, katere so razni zborovalci predlagali. Ko več ni imel nobeden posebnega nasveta, priporočila let, ali predloga, je predsednik naz- zadostno razgaljen. osebnih nasprostev, kakor je to bilo v navadi na prejšnjih kon vfeizcijah, zlasti 11. 12. in 13. konvenciji, žalibože. XIV. konvencija je poravnala mnogo krivice izza preteklih katere glavni zlodej je nanil, da se prične volitev odbora, in sicer takoj. gl- To je bil resnični zbor miru in sprave med brati iste ideje. Ob 11. uri se je pričelo voliti. pa tudi je bil zbor spoznanja Nadaljevala se je volitev brez resnice in pravice od krivice. Nesreča v kamnolomu. Graham, Va.—V tukajšnjem kamnolomu je nastala eksplozija, ki je ubila štiri delavce in tri poškodovala. Iskra je od-skočila od jeklenega svedra in vžgala vžigalno nit, nakar so eksplodirali trije naboji, preden so se delavci lahko umaknili. odmora in brez obeda. Vsi zborovalci so ostali v dvorani od odmora zjutraj, pa do skon-čanja konvencije. Izvoljeni so bili sledeči: Gl. predsednik: Josip Sitar, Joliet, 111. I. gl. podpredsednik: Math Jerman, Pueblo, Colo. II. gl. podpredsednik: John Mravintz, Pittsburgh, Pa. Gl. tajnik: Josip Zalar, Joliet, 111. Zapisnikar: John Lekan, Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, Joliet, HI. Duh. vodja: Rev. F. J. Ažbe, Waukegan, 111. Vrh. zdravnik: Dr. J. V. Grahek, Pittsburgh, Pa. Nadzorniki: Prank Opeka, Waukegail, 111.; Martin Shukle, Eveleth, Minn.; John Žulich, Cleveland, O.; John Germ, Pueblo, Colo.; Anton Nemanich st., Joliet, 111. Porotni odbor: Martin Težak, Joliet, 111., George Flajnik, Pittsburgh, Pa., John Wuksi-nich, Chicago, 111. Pravni odbor: Anton Burgar, New York, N. Y., R. F. Kom-pare, S. Chicago, 111., John Dečman, Forest City, Pa. Urednik glasila, Ivan Zupan. Prihodnja konvencija se vrši v Clevelandu leta 1923. Konvencija je bila danes zaključena ob pol šesti uri popoldan. Ta konvencija je bila ena najlepših izza zadnjih 20. let. Na tej konvenciji ni bilo opaziti strankarskih spopadov in razburjenosti, ki izvirajo le iz Bilo je veliko važnih razmo-trivanj in dokaj gorkih debat, a vse je nadkriljeval duh prave bratske ljubezni. Vsak izmec zborovalcev je šel le za enim ciljem: "Kako storiti več koristnega za Jednoto, njeno član stvo in slovenski narod?" Dal dobri Bog, da bi delo XIV. konvencije obrodilo obilen in žlahten sad za slavno K. S. K. Jednoto, njeno številno članstvo in ves slovenski narod! MED LAHI IN JUGO-SLOV. NE BO VOJNE. stranke "Čech" se nadeja, da )o konferenca v Spa uvaževala pravične zahteve Jugoslavije. Ni potreba, da bi se iz teh konfliktov pričela vojna. "Narodni Politika", zastopajoča narod no-demokratske interese, je u-verjena, da -navzlic razburjenosti ne bo vojne med Jugoslavijo in Italijo. Bilo bi prestrašno in preverzno, kar najbolje čutijo sinovi čehoslovaškega naroda po oboroženem konfliktu na Slovaškem. D'Anunzio dela priprave za oklic republike. Rim, 21. avg.—Komisija, ki se je napotila z Reke v Rim, obvesti italijansko vlado, da bo na Reki proklamirana neodvisna država z imenom Ivvarnar-ska republika, ki bo obsegla Reko z okolico, vzhodno Istro in otokoma Steglia in Arbe. Republika bo imela sedem volilnih okrožij, parlament in predsednika, ki bo voljen vsakih pet let. Volilno pravico bodo imeli moški in žene z dvajsetim letom starosti. Praga. — Glasilo ljudske Spopadov pri Rakeku ni bilo. Ljubljana, — Ljubljanski dopisni urad je od merodajne strani pooblaščen k izjavi, da so vse vesti listov o spopadu ugoslovenskih in italijanskih obmejnih straž pri Rakeku neresnične. Zarota na Balkanu. Washington, 21. avg.—Tukajšnje jugoslovansko poslaništvo je objavilo kalblegrame iz Belgrada, ki se glase, da je bila na srbsko-albanski meji odkrita zarota za napad na Srbe blizo El-Dibre, Neki Jačar Eibar, bivši avstrijski agent, in Rane Bej Datz, bivši turški častnik, sta imenovana poveljnikoma v El-Dibri. Italijanski agentje, med katerimi je neki-Sadi Boj-ke, hujskajo Albance na boj proti Srbom. Rim, 22. avg.—Brezžična brzojavka iz Skadra javlja, da se vrši vroča bitka med Albanci in Srbi severno od Skadra. Srbski polki, ki branijo Taraboš, so bi-i poraženi; 220 Srbov je bilo u-bitih in 250 ujetih. V Kostovu je izbruhnila us-taja proti Srbom. Albanska vlada je poklicala 30,000 mož pod orožje. Črnogorci baje žele celote: Teror na Reki. Strašna najdba v reki. New York, N. Y.—V reki Hudson so našli žensko truplo brez glave, rok in nog. Policija je preiskala vso reko, kjer so našli ženskino truplo, toda drugih udov ni našla. Truplo so našli pri Comunipawu. Policija skuša razvozljati ta misterij, toda dozdaj se še ni posrečilo dognati, kdo je bila umorjena ženska in na kakšen način je bil izvršen umor. Bandita sta ustavila vlak. St. LouiB, Mo.—Neznana bandita sta ustavila osobni vlak na missourski paciflčni železnici ob pol devetih zvečer blizo me sta. Odnesla sta štiri, poštne vreče. Ko je vlak zapustil postajali šče Tower Grove, ki se nahaja tri milje proč od glavne postaje, sta bandita vstopila v poštni voz s samokresi v rokah. Potegnila sta vrvico, ki služi za dajanje znamenj, pometala vreče iz voza in skočila iz njega, Rop je bil naznanjen na prihod njem postajališču in policija je odšla v avtomobilih lovit ban-dite. Boji med Srbi in Albanci pri Skadru. Rim, 19. avg.—Več nego dvesto delegatov vštevši šestindvajset zunanjih ministrov in podministrov je apeliralo na vlado v korist narodni celoti Orne gore. To je bilo storjeno z resolucijo podano zbornici ljudsko zastopnikov zahtevajoč,da se vlada ne ozira na jugoslovansko o-kupacijo Črne gore, temveč da vzame v pretres neodvisnost Črne gore in da v vsakem slučaju zagotovi Črnogorcem pravico do samoodločevanja. Od vlade se je tudi zahtevalo, da zajamči črnogorskemu ljudstvu pravico do volitev s popolno svobodo brez pritiska sil, ki okupirajo deželo. Cene čevljev se znižajo. Reka, 18. julija.—V četrtek se je vršila hišna preiskava v trgovini g. Prelca v Via Trie ste. Pri preiskavi so našli avstrijsko vojaško čepico z jugoslovansko kokardo; razen tega so našli dve jugoslovanske zastave in zastavico z napisom: "Reka, Zagreb", ki je gotovo še iz onega časa, ko so Rečani napravili izlet z Zagreb meseca julija 1914. En član obitelji gospoda Prelca je bil odšel na fronto. Ko so D'Annunziovi vojaki to videli, so streljali nanj in ga na mestu ubili. Da prikrijejo svoj zločin, so potisnili mrliču v roke puško in odšli, da to prijavijo, češ, da je nanje streljal s strehe. V času ko so na Reki vladali zavezniki so reški Italijanaši posebno mr-zili to obitelj ter so njeni člani večkrat morali na policijo, da so jih zaslišali. Sedaj so konč no našli prilike, da popolnoma spravijo s pota onega, o kate rem so mislili, da je bil toliko na potu italijanstvu mesta Re ke. Ako bodo stvar tako gonili dalje, bo Reka kmalu popolno ma italijanska, ker bo moral en del našega naroda zapustiti Re- V Chicago je dospelo poroči-ko, drugi del pa bo moral vsled lo, da je dospel v Ljubljano g. Cane, Pa., 24. avg.—Tukajšnji izdelovalci kož in strojarji so splošnega mnenja, da se cene čevljev zdatno znižajo v bližnji bodočnosti. Strojarstvo povsod dokaj nazaduje zadnje čase. Mnoge tovarne so odslovile večje število strojarjev; nekatere pa so celo opustile obrt za nedoločen čas. Vzrok vsega je baje preobilo kož in obilo usnja na trgu. Cene surovih kož so že zdaj zdatno padle. Kristan dospel v Ljubljano. terorja vlade zatajiti svojo na-narodnost. Pripominjamo, da je brzojavko na Wilsona, s katero se zahteva pripojitev Reke k Jugoslaviji, podpisalo 20,000 reških meščanov. Naj delajo Italijani sedaj kar hočejo, reško vprašanje še vedno ni rešeno. Pri njegovem reševanju se bodo morali ozirati na teh 20,000 podpisov, na reško organizacijo socialistov, na Gothar-hardijev-t?e in na pristaše Zanelle, od katerih niti eden noče, da se Reka pripoji Italiji. E. Kristan, ki je že izpred vojne bil v Chicagu urednik in vodja slovenskih socijalistov. POŠILJATELJEM DENARJA V STARI KRAJ. Zdaj pošljemo: 300 kron za.....$5.00 100 lir za.......$7.00 AMERIKANSKI SLOVENEC, Amerikanski Slovenec Ustanovljen L 1891. Prvi, največji in edini slovenski-Icatoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. » lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Chicago Telefon 100. Naročnina: Za Združene države na leto....$2.50 Zl Združene države za pol leta $1.50 Za inozemstvo na leto..........$3.00 Za inozemstvo za pol leta......$2.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. se Dapisi in denarne pošiljatve naj pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. in bodo potem plačevali po tej te, da se prihranijo veliki stio-'šlje $1,000.00, katerih ni izpla-starosti, kakor bodo stari na o- ški, ki so v zvezi s tem, da je tčala za blagopokojnim, dotično menjeni dan, a ne kakor do sedaj, kot so bili stari ob pristopu. Mladi člani (ice) in oni, ki niso dolgo pri društvu in Jed- vsoto v staro domovino za vojne sirote. uredništvo tako daleč odstranjeno od gl. urada. Nadalje je bilo sklenjeno, da J" j se ne plačuje rednega asesmen-noti ne bodo veliko prizadeta, ta za naročnino Glasila, temveč.iz New Yorka, gdč. ker ostane ista lestvica tudi j se plačuje za tiskanje lista iz jemali a Burgar ?H. •— Hčerki g. Antona Burgar-preds. pravnega odbora K. vbodoče kakor je sedaj. Novih jstroškinega sklada/ PlTfo,'sta^Si zadnifteden v udov, ki bodo zdaj pristopili ta j Zbornica je tudi prišla do pre- liago mesto na obisk.V nedeljo lestvica ne bo prav me prizade-1nrri,, ;„ nn+rnfM Irm- i-r * ■ a- i ,, . , ..1 , . 1 . v, .'pncanja, aa je ponata, kci se sta odsh spet nazai proti domu. Prizadeti bodo le oni člani pošilja eni in isti družini po več članice, ki so že dolgo pri listoVj ako je več udov družine la. in Mrs. Ana Flajnik (bivša Jednoti; to pa seveda zavoljo j .pri Jednoti. Da se prihranijo! Vogrinka) je prišla spet na o- fcMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. _ rhe first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Anierican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application I z slovenskih naselbin tega, ker niso v prejšnjih časih plačevali dovolj visokih ases-mentov. Pravijo, da silijo Jed-noto v to razne države, posebno Wisconsin, Minnesota, Ohio in New York. Ako hoče Jednota imeti v omenjenih državah licenco, morala je sprejeti ta novi sistem. Seveda je to trpko za stare člane, a ker so se društva ustanovila v omenjenih državah in se je Jednota indirekt-no podvezala, da jih bo ščitila, je bilo zdaj potrebno to za njih obstoj, kakor trdijo mnogi izvedenci. Vsi oni udje, ki pa bodo nad 55 let stari na omenjeni dan, bodo plačali mesečno po $3.44 za smrtninski ases-ment, akotudi so stari že več, da se starih še bolj ne obremeni. Tako bo plačal pri društvu asesmenta stari ud veliko več kot do sedaj. Da vsak ud lahko takoj ve koliko bo plačeval, naj služi sledeča primera: Ud, ki je pristopil v Jednoto letos ne bo nič več plačeval kot sedaj plačuje , Ud, ki je pa pristopil v Jednoto ob ustanovitvi, v letu 1894, in je bil takrat 29 let star, plačuje zdaj za smrtninski ases-ment po $1.18 na mesec. Tak ud pa je zdaj star že 55 let in bo moral plačevati najvišji ases ment. Torej bo plačeval za smrtninski asesment mesečno $3.44 za $1,000 zavarovalnine. Zdaj si vsak član in članica sam lahko preračuna, ako pogleda v Jednotina pravila lestvico za sedanjo svojo starost !S tem novim asesmentom, pravijo veščaki, postane Jednota v nekolikih letih solventna Jos. Rems iz New Yorka in vsi suspendovani udje društva Sv. Frančiška, št. 46, ki so bili izločeni pred par leti, ker. niso hoteli sprejeti kandidata Rev. Snoja, imajo pravico spet nazaj Joliet, 111., 23. avg.—V petek se je pripravljalo na dež, zato so bile skoro vse zastave in dekoracijo, ki so krasile našo naselbino skoro teden dni, pobra-, . , ... , i - • .... , v t . t pristopiti, ako plačajo ases- ne, da lili dez ne pokvari. In 1 .J ' , 1(fnA *' , ... , , , . -i .'ment le za leto 1920. S tem je res ie prišla blagodejna rosa, ki , .. , , . ,.v . v . . i konvencija dala doticnemu dru- je napojila žejno zemljo m o-U. /w . , . , ' , . o l . . istvu zadoščenje, ker je bilo po svfezila zelen ie. Sabo ie prme- , . . . , 1 . . , , . i j I krivici kaznovano, sla hladno sapico od severa, da ,r „ , , . „ t, ,, , v j .! v četrtek večer so priredila smo se oddahnili po večdnevni . , , . ,1,1! v. . i • • lii t •• i. ijolietska m rockdalska društva vročini, ki je vladala zadnji te-,, , , , , i t> • i -i ■ i v delegatom slavnosten banket v den. Privabila je v konvenc- . , i • -t- c< v t v, •, i Pulaski dvorani, no zbornico Jv. S. K. J. številne: , . ... elekricne pihalnike, kateri so! , V pot,ek vecer 1° konvencija se spet nekam poskrili izza so-'^1™ P°. večerji pozno v i hoc, da spravi tem vec važnih ,, i zadev spota in prihrani denar — konvencija K. S. k, J , v, . T \ , . , * . . i .i drustvam m Jednoti. Ka tej V' sredo popoldan je bila spre- v . ... v , . \ v , 7 V večerni seji je poročal gospo- jefca ženska enakopravnost, to , , • ii i • • v , 1 ■ iii , v , l i darski odbor, ki je našel vse e, da bodo smela ženska dru-1 T j j. i , .. t j v , i premoženje Jednote v lepem stva poslati na bodoče konven- A r» • i • i ... , , t i redu. Dajal je razne nasvete, cije svoje delegatinje, ako bodo i- i •,• • ... ,. * i , & J ' i ki so bili po večini sprejeti ali io /eieia. i- • i i „ 0 ...... . I vzeti na znanje od zbornice. Ka- Sprejeto je bilo tudi, da bo kor je gospodarski odbor poro- vbodoce Jednota plačevala vo- žal> je konvencija potrdila zvi- z»e stroške in zamude ali dnev- šanje pla5 odbornikov, kakor nice vseh delegatov in delega-'s]e(j;. tinj Za to pa je tudi sklenje-i Plaža predsednika bo $65.00 da nobeno društvo, ki nima lia mesec. podpredsednikov o-;»0 ali vec udov, ne bo moglo po- beh po $25.00 na leto; plača gl. slat, delegata ali delegatinje,'tajnika se zviša na $300.00 na turn vec se bo moralo tako manjše društvo zjediniti v zadevi iz-voJitve svojega zastopnika s Interim društvom, ki tudi ni- j$25.00 na leto; gl. blagajniku je m* oO udov, tako da bosta ime- piaga povišana iz $300 na $500 dovolj udov. Potem na ieto; Vrh. zdravniku menda po starem; prvi nadzornik bo mesec, a vso pomoč v pisarni oskrbi Jednota na svoje stroške. Zapisnikarju je določeno stroški, je konvencija skoro soglasno sklenila, da se pošilja na družino le po eden izvod' Glasila. Do sedaj je namreč prihajalo glasilo v nekatere hiše v 2. do 9. izvodih, kar je res več ali manj potratno. Glasilo pa bodo tudi vbodoče prejemali vsi oni člani in članice na svoje naslove, ki so boarderji in se slučajno selijo. Na ta način se bo veliko prihranilo na papirju, a nobeden ud ne bo za to trpel, ker bo list prihajal v vsako hišo, kjer biva kateri član ali članica, vsaj v enem izvodu. To je pametno! V soboto jutro je prišlo na dnevni red poročilo posebnega odbora, ki je bil imenovan, da poizve glede tiskanja Glasila in tiskarne. Razprava je trajala dokaj dolgo. Posegli so v njo skoro vsi zborovalci. Prišlo je do javne volitve z "ja" in "ne " vprašanje: "Ali naj Jednota kupi tiskarno "A. S."?" Večina se je izrekla, da naj Jednota kupi tiskarno. Bilo je 52 glasov za nakup, a 50 proti. Nekateri zborovalci so bili odsotni, a nekateri niso glasovali. Manjšina nikakor ni privolila, da zmaga večina. Ko je bilo glasovanje gotovo, je manjšina predlagala, da se stvar da na splošno glasovanje med članstvo. Na to je bilo spet javno glasovanje, če se stvar glede na kupa tiskarne da na splošno glasovanje. Oni, ki so prej bisk v naše mesto. Njo seveda zanima konvencija, katera ima razpravljati o posmrtnim njenega sina Antona, kije bajo pristopil v Jednoto par meseci pred smtrjo potom zdravniške listine, ki ni odovarjala pravilom. — Iz Omahe, Nebr., sta prišla z del. Jos. Jermanom v naše mesto tudi njegova soproga in hčerka. — Že pred več meseci smo mislili, da moramo povišati ceno naročnine za naš list zavoljo neznosne draginje na tiskovnem papirju, tiskarskih potrebščinah in povišanja plač unij-skih tiskarjev. Vsi drugi listi so že davno povišali svojo naročnino. Mi smo čakali do konvencije K. S. K. J. Tedniki zdaj skoro vsi stanejo po $2.50 in $3.00 na leto, a dvotedniki kakor je naš list, pa stanejo po $3.50 do $4.50 na leto. Zdaj bomo morali nekaj storiti v tej zadevi. sodišču v sobi policijskega sodnika Ray L. Cliesebro, kjer so tatovi odprli železno shrambo ter odnesli $25,000. Tatovi so bili zelo površni, ali pa se jim je zelo mudilo, kajti v shrambi so pustili še 17,000 dolarjev, katerih gotovo niso o-pazili. Ta sodba se nahaja baš nad detektivskim birojem, v katerem je bilo ob času vloma okoli dvajset policistov in sedem detektivov. Prvi sneg v čilu v desetih letih. Santiago, Čili.—Minilo je več kot deset let, odkar je zopet na-letaval sneg v Santiagu. V gorah je zapadel šest čevljev de-i bel sneg. Za male oglase se plačuje: Kdor išče dela, po......$ .10 Kdor išče delavcev, po... 1.00 Kdor išče znanca itd., po. .25 Zahvale raznih vrst, po.. 1.00 Eenitna naznanila, po ... .50 Za priobčenje arčunov in naznanil, od vrste po. .15 ••• Ely, Minn.—Rojak ubit v rudniku. Jožef Petric, rodom iz Otovca pri Črnomlju, je bil vposlen v Pioneer rudniku. Nesreča je hotela, ko je nesel vodo po preseku, da je po naključju padel težak plod vrhu njega in ga na mestu ubil. Zapušča vvdovo z sedmero malimi otroči-či v Elv. Spadal je k društvu Sokol, ko je mu je priredilo do-glasovali" za nakup, niso hoteli j st?-l'en P°Sreb- Nai počiva* v glasovati, ker ni bilo glasova- nnru- la oba se tako zed i nje na društva izberejo enega delegata izmed svoje sred«. Tako pravilo ima tu-
  • bbs Bldg. JOLIET. ILL. Both Phones Greenhouse: 327 Store: 887 POZOR ROJAKINJI I Ali ^ este, kje je dobiti najbolj!« i so po najnižji ceni? Gotovo! V matajel Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejie meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej ia poskusite naie meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite torej nas obiskati ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street C hi c. Phone 2768. N. W. Phone 111« General Sheet Metal Work, Gutterinfi, Sky-lights, Steel Ceilings and Hot Air FurnaceB All work guaranteed. Shop phone 4841. Res. 1558-R ZAKAJ PLAČATI več? Mi pogladimo vašo obleko za 50c. ROSEN, the Tailor, 403 Casss St., Joliet Vlom na policijski postaji. Los Angeles, Cal.—Predrzen ■op je bil izvršen na tukajšnjem Telephone 3301 -o- MARTIN QORSICH, Slovenska grocerija. 1008 N. Broadway :: Joliet, -o- Se priporoča rojakom in ro-'akinjam za obilna naročila. V zalogi imam tudi razna domača zdravila, kakor Al-oil, ki je fino olje ca zdravitev raznih ran in oteklin, potem alpen-krauter, ki je fin kričistilec iD laksir. Slovenski krojač Frank Žagar 1004 N. BROADWAY Joliet, Illinois. Telephone 2986 hrvatskeIn" SLOVENSKE ^ GOSPODINJE vedo dobro, da pri nas dobe najboljše blago po zmerni ceni Imamo najboljše sveže in prekajeno meso, šunke, klobase in perutnino. 4 Se priporoča za ^ obilo naročila. 1 —o--j ANDREW TIJAN Grocerija in Mesarija 200*/2 Ruby St. :: Joliet, DL GOSPODINJE j so prepričane, da dobe najboljše sveže in prekajeno meso in klobase, istotako vse vrste moko in grocerijo v prodajalni JAKOB ŠEGA Phone 4865 Joliet, 111. 315 Ruby St. :- Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za od-jemanje in jim jamči dobro blago, mero in postrežbo. PRIPOROČILO. -o- Se priporočam rojakom Slovencem in Hrvatom za naročila spomlanskih oblek, katere bo-dem izdeloval po novi modi (Bone Dry Styl«) od $30 naprej. Bodem tudi obleke čistil in gladil sam s Ben-Vonde stroji s katerim naredim Vašo ob'eko kot novo. RUDOLPH P O 2 E K. 1007 N. Hiokory St. :: Joliet (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) V3TANOVLENA. 29. NOVEMBRA 1914 v ZJKDIN",JENIH DRŽAVAH SEVERNK AMERIKE Sedež: JOLIET, ILL- Inkor. v drž. III. 14. maja 1915 lukor. v drž. Pa. 5. aprila 1916 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse" GLAVNI ODBOR. Predsednik ..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St.. Joliet. 111. I. podpredsednik......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. IL podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik....................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH. Jr.. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja................REV. F. ŠALOVEN. Crosat St., La Salle. III. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN. 12. Tenth St., North Chicago, Illinois. NICHOLAS VRANICHAR, 1014 Wilcox St, Joliet, Illinois FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUHAR, 12 10 N. Broadway, Joliet, Illinois. ANTON STRUKEL. 1240—3rd St., La Salle, Illinois. JOSIP MEDIC. 918 W. WASHINGTON St., Ottawa, 111. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo ▼ državi Illinois in Penn sytranta. kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Spre j e-majo a« molki in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 an (250.00 Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00 Poleg smrt sine se zavarujete tudi za razne vrste poikodnine in operacije. D. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker ooče Imeti sitnosti radi nizkih asesmefttov. IMor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa. čeli navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obr ne na gt tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, I1L ftovxce Iz Stare Domovine, — Velika žetev v Jugoslaviji. Belgrad, 25 julija.—Letošnja žetev v Vojvodini bo po vesteh, kri prihajajo, zel© dobra. Računajo, da se bo pridelalo okoli 110,000 vagonov žita. Za domačo potrebo bi zadostovalo 32,000 vagonov žita, tako da bi bilo za izvoz na razpolago okoli 80,000 vagonov žita. (In to ogromno množino žita hočejo demokratski bankokrati poba-sati na korist svojih bank. Banke naj delajo' milijonske profite, ljudstvo naj pa strada!) —Nevarnost kuge. Belgrad, 25. julija. V Pireju se je pojavila kuga. Ker se bolezen čim-dalje bolj širi,je minister za narodno zdravje izdal najobsežnejše ukrepe, da se nevarna bolezen ne prenese v našo državo. — Nepožeto žito se ne sme prodajati. Belgrad 24. julija. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je izdalo naredbo, po kateri se prepoveduje prodaja še nepožetega žita. 5 — Papež krstni boter. Nedavno je prestopil v katoliško cerkev guverner v Galiciji major Harrington. Krščen je bil v oerkvi Oznanjenja v Nazare-tu. Kum mu je bil sam sv. oče Benedikt XV., ki ga je zastopal p. Gassi. Po krstu se je vršil svečan sprejem, ki so se ga vde-ležile vojaške in svetne oblasti. • — Dalmatinski izseljenec volil svoji rojstni vasi 8,000,000 dolarjeV. V Anta fogastu v Boliviji je umrl Dalmatinec I-van Bonačič-Sargo. Zdaj je dobila njegova rojstna vas poročiloma ji je zapustil 8,000,000 bolivijskih dolarjec ali 30,000,-000 naših dinarjev. Odšel je bil v mladih letih v Ameriko in si je> tam s poštenim delom zaslužil svoje lepo premoženje. _Tatvina. V noči od 15. do IG. julija je bila Jožefu Kozlev-čar iz Ivančno gorice, pošta Stična, ukradena kobila s komatom in vozom. Kobila je pra-ma z belo liso na glavi. Visoka je 15 pesti in je v osmem letu. Komat je star, raztrgan in ima na vrhu svetlo šipo.^ Voz je samec z lojtrami, a je že bilo zlomljeno in je zvezano z železom. Tatvine je osumljen 20 let stari fant, srednje postave Po dnevi se je ponudil tolči lan, ponoči je pa brzda izvršil tatvi- no. Kdor prvi naznani, kje se nahaja kobila, dobi 1000 k nagrade. — Pomiloščenje subotiških obsojencev. Regent je pomilo-stil osmorico subotiških upornikov, ki so bili obsojeni na smrt, kazen se jim izpremeni v daljšo ali krajšo ječo. — "Delavski svetnik" pred sodiščem. Na Dunaju se je te dni vršila glavna razprava pro ti bivšemu volkswehrovcu in poznejšemu "delavskebu svetniku" socialistu Korinsclioner-ju, ki je bil obtožen izsiljevanja in goljufije. Pri tem mu je pomagal "vojaški * svetnik" Kerschbamuer, ki so ga pa na izrek sodnih zdravnikov vtaknili v vlaznico. Koritschonerju so krivdo dokazali in je bil obsojen na 3 leta težke ječe. —Tatvina pri Tvarnu v Tacnu. Te dni so neznani zločinci odprli i vitrihom vežne vrata pri gostilničarju Travnu v Tacnu in mu odnesli jestvin v vred nostillOOK. — Pobegla tatica. Ivana Ber- nik iz Petelinca pri Medvodah je ukradla 22. jul. siroti Mariji Mrak obleke in perila v vrednosti 500 K, nato je pa zapustila svojo domačijo in odpotovala neznano kam. — Trganje planink, posebno s koreninami, je po zakonu prepovedano. — Kadar je kdo preveč siten. Natrkan liki kanon je prišel te dni na glavni kolodvor oz pol 3 zjutraj neki Jože Rozman. Nadlegoval je ljudi in razgrajal kakor da namerava kupiti celo Ljubljano. Ker je preveč si-tnaaril, sta ga policijski detektiv in straža opominjala, da naj miruje. Nartkani Rozman pa ni ubogal, marveč ne nahrulil oblastvene organe: "P----civilist, kaj boš govoril!" — Koncem konca so moža aretirali, ko se je prespal, je moral plačati 100 kron globe. — Izgred na Kongresnem tr gu. Jože Virt iz Gline in Leon Likar iz Rožne doline sta se v soboto liapila vsak v drugi go stilni. Na Kon£resenem trgu sta prišla skupaj in pričela ob 9. uri zvečer Razgrajati in nadlegovati pasanto. Njuno počen-janje je privabilo policijo, ki je sitnežo odvedla na policijsko ravnateljstvo, kjer sta razgrajala naprej. Ko sta se streznila, so jima na policiji naznanili, da je vsaki zaslužil 200 kron globe, če je pa ne bo plačal, bo 10 dni zaprt. — Od vlaka povožen. Povo- , žen je bil hlapec Primož Štern. Vračal se je s polja na Vič domov. Ko je šel čez železniški prelaz, je pravkar privozil br-zovlak št. 16, ki ga je zadel na levo stran in ga vrgel proč, Prepelan je bil v bolnišnico, kjer je na dobljenih poškodbah umrl. — Zaplemba kruha. Organi protiverižniškega urada, so v soboto zaplenili na več stojal-nicah po mestu kruh, katerega so prodajali Čez maksimalno ceno. Nastopilo se je proti njim posebna zato, ker ravno na stoj nicah kupujejo najrevnejši kruh. — Nad 1000 Ljubljančanov poletelo na Koroško. V nedeljo dne 25. jul. je poletelo na Koroško nad 1000 Ljubljančanov. — Velik vlom v Prevolah. Na Prevolah pri Ptuju je bilo v noči na 19. jul. vlomljeno v podstrežje posestnika Matevža Fišerja. Zločinci so imeli lep u-speh in so pokradli veliko obleke, moške in ženske, in celo 3 zavitke hercegovinskega tobaka in 1 emodko. Škoda, ki jo je imel Fišer, znaša 8460 kron 30 vin. — Ciganska nadloga na Dolenjskem. Okoli Škofljice se je klatil te dni 33-letni cigan Igna cij Hudorovič z svojo konku-bino, z dvema njenima sestrama, z enim dojenčkom in z dvema 5 do 8 let starima deklicami in je ukradel železniškemu železniškemu delavcu Ivanu Kastelicu s Klanca nov 550 K vreden suknjič. Vlom v Semiču. Pri posestni ci Ani Mavsar v noči na 20 jul. Vlomilci so vdrli skozi okno ter odnesli veliko obleke, masti in žganja. Mavsarjeva je oškodovana za 7773 kron. Vlom v Kapljivasi. V noči na 20. jul. je bilo vlomljeno v zaklenjeno shrambo posetnika Franca Zadrgla v Kapljivasi št, 31, okraj Kamnik. Vlomilci so donesli med drugimi še sko-ro novo! moško kolo znamko "Cosmos-sever", vredno 2000 K, 30 kg svinjske masti, preka-jeno svinjino, maslo, vino, razne posode in 1 civilni lovski lahrbtnik. Oškodovan je Zadr-gal za 4040 kron. — Slov. Plajberk. (fg. dekan Andrej Wieser.) V torek dne 20. jul. smo imeli tu lep pogreb. Pokopali smo gosposvetskega dekana g. Andreja Wieserja. Untrl je v mariborski bolnici odvetnik gosp. dr. Viktor iSušnik iz Pliberka. Rane, ki mu jih je zadal napadalec, so bile tako težke, da je bilo ozdravljenje izključeno, navzlic „ temu da je nekaj časa kazalo ša država je poslala tja dve ko lonila naša vlada s Češko pogodbo, po kateri dobi Jugoslavija iz Češkega 100 vagonov sladkorja proti temu, da da Čehom živino. Vsaka država si -ma kupiti pogojeno blago. Naša država je zanemarila nakup sladkorja. Namesto 10 vagonov sladkorja ga je kupila 19. Sedaj ko je pogodba zapadla, se pa krega s Čehi, da nočejo dati sladkorja. Pogojena je bila cena 5 K 50v. Danes je pa cena od 50 do 80 K. Tako se pri nas upravlja državo. Nn čudno, ko je strankam glavna briga pričkanje o tem, kdo bo vladal, za potrebne prebivalstvo se pa noče nilihče brigati. —Država glavni navij alec cen. Kakor smo že zadnjič poročali, je državni monopol res znova podražil vse tobačne izdelke, a to kar za 100 odstotkov. Mi kmetje bi ne imeli nič proti temu, ako bi se podražile fine cigare- in najfinijši cigaret ni tobak, kjer to je luksus, to so že dosedaj kadili le bogatini in verižniki.. Toda odločno u-govarjamo, da se podraži naj-navadnejši tobak za pipo na 1 K. klobase na 2 K in najpripro-stejše cigare (kratke) na 80 vin. Ako bi mi kmetje tako divje dvigali cene našim pridelkom, bi nas vse zaprli. — Nov denar od 2 do 100 par ili od 3 dninarjev pride pri nas v najkrajšem času v promet. — Kaj bo z vojnimi posojili? Finančni minister je sklenil, da se v najkrajšemu času vsa vojna posojila v Jugoslaviji popišejo in žigogasijo. — Srečna Slovenija! Pri nas dobimo skoraj vsaki teden kak nov davek v obliki pristojbin, carin in raznih taks, pri tem se pa delajo naši trgovci, industrije in obrti, kakor tudi kmetijskemu proizvajanju vse mogoče ovire in težave. Tako srečna pa je le Slovenija, dočim v drugih krajih država cvete popolna svoboda za trgovino in obrt. Tudi se pri nas redno pobirajo vsi davki, dočim uživajo sodržavljani niže na jugu v tem oziru posebne predpravice. Temu bo treba napraviti enake pravice, pa tudi enake dolžnosti! Priti že moramo enkrat do urejenega, enotnega državnega gospodarstva, predvsem da do urejenega enakopravnega davčnega postopanja, ker z večnimi primankljaji se v državi ne bo moglo in smelo več gospodariti. Naši vojni ujetniki. V Italiji imamo še 429 vojnih ujetnikov, ki se vrnejo v najkrajšem času, oziroma ko ozdravijo. Deset teh ujetnikov je izjavilo, da prostovoljno ostanejo v Italiji. Iz Rusije se je zadnje čase vrnilo 2221 jugoslovanskih u-jetnikov, a koliko jih je še tam ostalo, ni mogoče dognati. Na na boljše. Pokojnik se je šele pred par dnevi poročil v bolnici z gdč. Mileno Kavčičiveo. — Škofijska kronika, župnija Kranjska gora je podeljena Karlu Čuku, župniku v Škoc-janu pri Mokronogu. — Po o-krožiiici je razpisana župnija Žabnica pri Škof j i Loki. — Podraženje voznih listov na železnicah. Vozne cene za potnike se bodo na osebnih in ekspresnih vlakih povišale s 1 avgustom. Voznina za blago se bo povišala s 15. avgustom za 100%. — Črne koze. V Mali vasi pri Dobrepoljali so se pojavili slučaji črnili koz. Orožništvo je izhode in dohode zaprlo ter vas izoliralo. Pravijo, da se je okrajnemu zdravniku iz Velikih Lašč posrečilo bolezen popolnoma omejiti, in da je vas kot okolica rešena nebarnosti ter da bodo izolacijo kmalu ukinili. — Zakaj nimamo sladkorja? Meseca marca leta 1919, je sk- komisiji, ki zbirata ujetnike ter pripravljata vse potrebno za njih vrnitev. — Velik požar je bil v Zare- čici pri Ilirski Bistrici. Trem posestnikom je pogorelo vse i-metje. Škoda znaša okoli 300,-000 lir. Zažgali so menda neki ljudje ki so kradji kokoši. Žena: "Ali se zavedaš, da si sebičen. Samo nase vedno misliš. Kaj si pa še kdaj storil, da obvaruješ koga kaj hude- Mož: "Uh, tebe sem poročil, ali ne?" '' Ta knjiga je še vlažna. Gotovo je pravkar dospela iz tiskarne. '' Knjižničar: "Se motite. Dekleta, ki jo čitajo, tako jokajo, da nam je ni mogoče obdržati suhe." Agencija v STERN'S BIG STORE Dobroznana Cunard Linija Cena do Trieste ali Dubrovnik $125, ter vojni davek $5.00 Cena do Trsta skozi Neapolj (za parnik in železnico z istem parnikom $93.50. Prodajemo parobrodne listke in pošiljamo denar na vse kraje. Prodajamo parobrodne listke za vse transatlantiške in druge linije za v Evropo in obratno. Ako hočete privesti svojce v Ameriko, storimo to mi za vas. ker mi izdelamo vse potrebne listine, katere zahtevajo avtoritete vlade Zedinjenih držav in slovenska ter hrvatska vlada, Ako hočete iti v staro domovino vam mi preskrbimo potni list od generalnega konzulata Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prihodnji parnik iz New Yorka, ki vozi direktno v Trst, I)u-brovnik in Ljubljano ter Zagreb je S. S. President Wilson, pljuje 14. sept. Ako hočete potovati ugodno se oglasite v naši prodajalni, ali nam javite, da storimo vse potrebno za vas in prihranimo prostor na dotičnem parniku. STERN'S BIG STORE 903 N. Chicago St. Joliet, I1L Volite za ROBERT W. MARTIN Ki je kandidat za republikansko nominacijo za državnega pravdnika. Primerne volitve bodo 15. sept. 1920 Njegovo dosedanje delovanje je bilo nepristransko. ZA KRATEK ČAS. "Točaj, pojdi sem! To, kar sem dobil na krožniku, ni pečenka, temveč usnje. "Imate pač srečo. Čevljar bi vam jo zaračunil dvakrat toliko kot pri nas." "Ali ste se kdaj spoznali s kakim idealnim moškim?" v praša mlada gospodična. "Da, pred dvemi leti," glasi odgovor gospe. "Ali je on še vedno vaš ideal?"' "Ne, sedaj je moj mož." se M. MILLER PHONE 2419 911 COLLINS ST. Prodajamo rozine in suho grozdje v 25 funtov zabojih po najnižji ceni. Muscatel grozdje najboljše vrste naša posebnost. v Sedaj je čas za vprašati za cene za novo sveže grozdje, ki bo kmalu došlo. Mi vam lahko damo cene črnega in belega grozdja. Naročite sedaj dokler so cene nizke. Mi prodajamo po ton in več. Kličite po telefonn ali pišite, Vam jamčimo hitro postrežbo. Dovažamo na dom. IMI. nuCILHiEIR., Joliet, 111. JUG Historičen roman—Spisal P. C.—Posl. H. V. "Nič več Bosne!" je dejal s temnim glasom, "njene zastave ne (bodo več vihrale po zra ku, kličoč narod na boj in k sla vi; bosanski narod se ne bo več zbiral pod zastavo križa, kajti ta zastava je raztrgana in nje drog je zlomljen." In strgal je zastavo z droga, odtrgal je od nje košček, o stalo pa je podal perjanikom rekši: "No vzemite si vsak za spomin!" Perjaniki so prijeli zastavo, in jo raztrgali na koščeke med glasnimi izrazi najgloblje bole sti. Saj so jim celo solze rosile po raizoranih licih na ta sveti znak bosanske države; potem je vsakdo svoj del zastave skrbno spravil za svojim oklepomč Ta prizor je skoro omamil za vedene vojščake, ki so čakali pri vratih; glasno ihtenje se je oglasilo iz njih vrst, mnogi so se bili na prsi, drugi pa so se zopet uporno oglašali: "Tidi nam spada del v spomin!" Toda, kakor da bi ne bilo ni kogar drugega, izvzemši njega in perjanikov, na dvorišču, je vprl vojvoda drog zastave ob tla, in prelomivši ga, je dvignil oba kosa s tal; potem je zajahal konja ter dal molče znamenje k odhodu s tem, da je prvi pognal svojega konja naprej. •"Z bogom hodi, vojvoda!" so klicali nanj uporniki; Radič pa je ustavil svojega konja; tudi njegovi zvesti perjaniki so obstali. "Vsi psi!" je zavpil na nezvesto ljudstvo, "ste hoteli delež od svete zastave, ki je niste hoteli braniti, ki ste jo izdali? — Imejte torej delež, da Turek ne bo predolgo iskal lesu za vaše jarme," In vrgel je obe polovici droga v sredino nezvestih, da sta se kar dva, trije zvrnili na tla; potem je drvel v divjem diru na čelu svojih perjanikov skozi vrata in po mostu iz gradu bosanskih kraljev. Naslednjega dne, 19. junija 1459 zjutraj, so zasedli Turki bobovski grad; mesto zastave križa so zasadili nad glavnimi Vrati znak polumeseca — usoda tabor, ki se vije krog gore, na katere višku dviga razsežen grad, kakor bi bil stkan iz megle, svoje stolpe in utrdbe ponosno proti nebu. V šotoru, ki mu je bil podeljen v bivališče, leži Štefan Tomaševič, nekdanji bosanski kralj, na svojem ležišču v globokem spancu? Spancu? Mari more spait človek, ki je z višave slave in posvetne moči tako naenkrat zdrknil, človek, kateremu so se blešcete nade in veliki načrti že kar pri prvem poskusu vresni-čenja razpršili kakor vodni mehurčki pri dotaknjenju; mari more spati človek, k mu od vse moči, od vsega njegovega blišča, ni ostalo ničesar drugega, nego notranji črv glodajoče vesti?! Če more tak človek spati, potem je seveda spal tudi kralj Tomaševič. Toda kralj ni spal na razvalinah svojega prostola in črepinjami svoje krone pod glavo; le zmučenje telesa in duše, ga je vrglo v objem omotice, ki se dozdeva kakor spanje. Glej, Tomaševiča! Kake sanje se mu stavljajo pred dušo! iSmehlja se. Z lahkotnim dihanjem se mu dvigajo prsi, morda poljublja prvič ustne svoje soproge, krasne Marije srbske, ali pa morda jaha skozi ulice Bobovca, v škrlat oblečen, s krono na glavi, obdan od županov in dostojanstvenikov svoje države, in posluša, kako ljudst-stvo vriska pri njegovem poja-vljenju in se mu klanja. Toda kaka nagla sprememba! Nasmeh zginja z njegovih ustnic, ki se začenjajo naenkrat tresti, sapa se težko izvija iz močno hropečih prs, njegove usta se premikajo, šepeta nekaj o Ma-tijažu in Korvinu in Smedere-vu, potem zopet o Bosni in Bo-bovcu čuje se ga, kako kliče iz spanja: "Mati!" in "Marija!" Brez dvoma sanja o dnevu, ko je bil prvič zaveden od Matija-ževih obljub ter je zgubil doto svoje žene, srbsko gospodarstvo, in je bežal iz Smedereva pred vojsko sultana Mohameda; in zopet sanja najbrže o zgubi bosanske krone, zopet po obljubah istega Korvina (ki je ^osne je bila odločena. Kajti j potem obračal vse sebi v ko-kakor hitro se je raznesla vest^'ist), gnan na nevarno pot in o predaji bobovskega gradu, ki potem zapuščen, deloma pa tuše ga je v obče smatralo kakor ,di zaveden vsled pregovarjanja nepremagljivega, tedaj so tudi Korvinovega pooblaščenca Ni-oni, ki so se do seda j še zanašali kolaja Modruškega; ali pa so na moč svojih x-ok, omagali, ve-j spominja materinega svarje-rujoč, da Bog sam bojuje proti | nja, slutnje svoje žene o nesre-Tomaševiču! A kdo se sme u-jči, ali pa mu prihaja v spomin pirati Božji sodbi? Proklet je ura poslavljanja od njiju—kdo Tomaševič pred Obličjem Gos- f more vedeti to ? poda, obsojen k pogubi, in radij In zopet zadobiva njegovo li-njega, kralja, tudi vsa država! ce drug izraz, poslušen vizijam Tedaj ni imelo več obstanka! njegovih sanj. Do sedaj sta se bojno ljudstvo, ki se je, ko se je|-izražala nevolja in žalost v licu "otreslo prvega preplašenja, jelo spečega; sedaj pa je kar grozno zbirati v Ključu krog svojega pogledati ga; njegova sapa se kralja; trumoma so zapuščali .spreminja, lasje se mu ježe, t Ključ, popolnoma obupani, u- j rokami maha divje in hropeč dani v svojo usodo. Ko je (izgovarja z višnjevimi ustnami Mehmed že tretjega dne — ker(posamezne besede: "Proč! — ni zamujal niti ene ure v že po-'to nisi ti! — Pod Belajem! polnoma premaganem Bodovcu Smrt!" —obkolil Ključ, se je torej nahajal v mestu samem samo kralj s svojimi perjaniki, in je bil vesel, da je vezir, ki je hitel svojemu sultanu na pomoč, sklenil z njim dogovor, kakor-šnega si je pač še mogel želeti pri svoji osamelosti. Zagotovljeno mu je bilo življenje, premoženje, da, celo tudi svoboda, samo da se pokori pred sultanom ! Potem pa naj odide, kamor hoče, izvzemši dežele, ki pripadajo sultanu! In med te je bila sedaj uvrščena tudi Bosna. IX. Temna noč je; samo trenot-koma zatrepetava j o zvezde na nebesnem svodu, in dasi sipi jejo samo nekak meglen svit na zemljo, je vendar videti velik Gotovo se mu sanja, da je grobnica v Sutiski izpustila njegovega, tamkaj k počitku spravljenega očeta, ki sedaj prihaja, da zahteva od njega obračun in zadoščenje. Probudil se je iz teh groznih sanj; na pol dvignivši se na svo jem ležišču, na pol speč, pol bedeč, je zrl prestrašeno naokoli, ne da bi mogel razločiti predmete, ki so ga obdajali v nočni tmini. Svež zrak je zapihljal skozi šotor, ter hladil njegovo čelo; zvok previdnih, lahkih korakov je bilo čuti v šotoru in blizu Tomaževi če vega ležišča se je oglasil pridušen glas: Gorje otroku, ki sprejema očetov blagoslov, dasi ga ni vreden; temu se beseda ljubezni in molitve spremenja v prokletstvo. "Torej je vendarle res!" je zavpil Tomaševič stiskaje se po vsem na zadnji konček ležišča, "mrtvi vstajajo iz groba, in mene niso plašile samo sanje! Grozno! O, gorje mi!" je zahro-pel ter je preplašeni očmi zrl v šotor. *' Ti si seveda hotel v grobnici skriti svoj umor," je odgovarjal oni glas, "toda pozabil si, da te bo, skrit v tvoji notra njosti, plašil spečega in bdeče-ga." "Ah!" se je zavedel Tomaševič z dolgim vzdihljajem, "ti si človek, kakor jaz!" "Da, človek sem," je odgovoril oni glas, "človek, ki mu je sledil angelj maščevanja tako dolgo, dokler ni maščeval svojega kralja radi umora, izvršenega na njem!" "Ha, ti si Ilija!" je zavpil Tomaševič in v njegovem glasu sta zvenela zlobnost in strastno sovraštvo. "Ali me spoznavaš sedaj?"' je vprašal Ilija porogljivo. "Da jaz sem Ilija, ki je stal poleg tebe pod Belajem, ko si izvrševal svoj zločin. Kar spomni se, kako si preplašeno bežal pred menoj iz šotora! Jaz pa sem slišal tudi zadnje besede svoje ga gospoda in kralja, s katerim mi je naložil maščevanje; in jaz sem izvršil dedščino, ali ni res ? —Da se nahajaš tukaj in v takem položaju, bedni ujetnik, to je moje delo!'' "Satan, satain!" je škripal Tomaševič z zobmi. "Jaz sem bil tisti," se je ro-gal Ilija njegovim duševnim mukam, "ki je kraljevi vdovi izdal belajsko tajnost; jaz sem bil tisti, ki je vdahnil nezaup-nost do tebe v prsi velikega ve-zira, tisti, ki je širil med narodom vest o umoru, izvršenem od tebe, jaz sem oslabil moč naroda, da je bežal od tebe, kakor človeka, ki se ga je lotila kuga—" "In ti s žrtvoval svojo domovino in svojo vero, uničil svoj narod le radi maščevanja nad enim edinim človekom?" je rekel Tomaševič, stiskajoč se zopet v zadnji kotiček svojega ležišča, kakor da se ga je lotila groza pred tem strašnim človekom. "Sedaj začenjam upati, da bom zamogel doseči odpušče nje svojega greha, toda ti —V Umolknil je. Tudi Ilija ni precej časa dal odgovora. "Kaj praviš?" je rekel slednjič. "Saj je moral biti narod že prej odtrgan od tebe, ker sicer bi ne bil nikdar prišel v roke svojih krutih sovragov! — Ah, sedaj vidiš,koliko sem imel opravka, predno sem izpolnil zadnji ukaz svojega kralja! Ti si vjetnik, in Turek ti ne bo po-steljal ležišča s cvetjem! Moje maščevanje, maščevanje mojega kralja, je dovršeno, jaz sem pri Cilju. ■' "Se nisi, in tudi lie boš," vskliknil Tomaševič} stegnil je roko pod blazino, ki ga je naperil V ono stran, od koder je donel Ilijin glas, ter vskliknil: "Vrni se nazaj v pekel, vražji sin, za izdajstvo svoje domovine!" Toda kinžalik je prodrl skozi zrak in tudi skozi zastor šoto-skozi to odprtino je sijala žišča; razmaknivši zastor šoto- gove roke. Zakrivajoč si lici z ra, je že čul na robu tabora rokama, ni več videla, kako si krik: "Allah!" in "amaii!" peščica preostalih vojščakov Njegovo bistro, bojnega vrišča klestil pot nazaj; sicer'bi bila vajeno uho je dobro razločilo vedela, da zagrme topovi gra-zvenenje handžarov ob turške du v bisurmane, da bi bila s jatagane; ves tabor je vrel v tem olajšala beg preostalim ju-divji zmešnjavi, tako, da so o- nakom. No, tudi tako so^se revi rali drug drugega, radi krika šili iz zagate, dasi je omagal tu in proklinjanja ni bilo čuti gla- ta, tamkaj oni. Nezasledovani sov vojskovodij, ki so klicali so drveli proti goram, kjer so svoje čete k bunčukom; med kmalu zginili v senci gozdov. tem pa si je klestila četa neznanih sovražnikov široko pot sko- "Ona plaka nad njegovo gomilo, ki si jo je obokal s rupli zi tolpe bisurmanov v smeri i sovragov," je govoril Tomaše-proti gradu, nasteljajoč turška| vič, "on je se svojo slavno smr-trupla, da ne bi kopita njihovih: jto izbrisal spomin na belajsko ra; jutranja zarja v šotor; tedaj je videl Tomaševič, da Ilije ni več v šotoru. Naenkrat se je Tomaševič popolnoma vzravnal na ležišču, pozorno poslušajoč v daljavo. Po taboru so zveneli prodirlji vi glasovi hodžev, ki so pripadnike arabskega pro roka s petjem klicali k molitvi: "Allah— il—Allah!" Toda ti glasovi niso izzivali Tomaševičeve pozornosti; saj je dobro čul zvenenje brušenega orožja, temne udarce težkih buzdovanov; tudi petje hodžev je naglo utihnilo in po taboru je hkratu zadivjal divji nered. Tomaševič se je dvignil z le- konj zdrknila na tleh, gladkih vsled krvi. Tudi nasipi gradu so naenkrat oživeli; mož poleg moža, z orožjem v roki, so se postavljali v vx*sto krog nasipov; nad glavnimi vrati, utrjenimi s silnim stolpom, nad katerimi je vihrala zastava Hercegovine, se je pojavila ženska postava impo-nujoče zunanjosti; razsvetljena od vshajajoče zore je na svojem visokem stališču izgledala kakor kaka prokinja iz davne mi-nolosti. Zazrši to pojavo se je Tomaševič zgrozil. " Košarevna!" je šepeal. Kar ni mogel odvrniti svojih oči od nje, dokler ga ni veseli vriše: "Bosna nad bisurma-na!" zopet opozoril na dogodke boja. Sedaj je bilo že vse spremenjeno. Turške čete so se v popolnem redu upirale napadajo-čim; prodirali so sicer naprej, toda le počasi so napredovali po krvavi poti; podobni so bili ladiji, boreči se sredi nevihte. Sedaj je zavihrala zastava nad glavami in samo mogočna pest jo je zamogla ako lahko zavih-teti v zraku; in zopet jo je z vri-ščem pozdravila že precej mala četa krščanskih vojščakov. Bosna?" je vskliknil Tomaševič radostno pri prvem vri-šču; takoj pa je nezaupno zmajal z glavo, rekši: Slabo sem čul; saj Bosne ni vec!" Ko pa je ta vrišč in bojni krik v drugič preglasil krik bisurmanov in je zastava zopet zavihrala, tedaj se je komaj vzdržal, da ni radostno vskliknil z njimi vred: "Še vihra znak Bosne nad vojščaki!" — Ko pa je natančnejše pogledal zastavo je šepetal zategnjeno: "Ta je grb Veccicinieev, pod katerimi vodi Radič moje perjanike v boj. Da, to so oni!" — je zrl bistro v daljavo — "to jej orožje onih slavnih junakov, s katerimi jaz nisem znal umreti, tako, kakor 311a ta vojvoda. On bo varoval svojo besedo, umre kakor mož pod rodnim grbom, pred očmi svoje drage, ki radi njegove slavne smrti pozabi na minolost, in njene solze bodo rosile na njegov spomin; jaz pa--" Ni odgovoril, solze so mu stopile iz oči, in zakril si je obraz z obema rokama Vrišč krščanskih bojevnikov je postajal čim dalje tem sla-bejši, niti ni več prodiral skozi krik "Allah!" bisurmanskih tolp. "Že umirajo zadnji junaki Bosne!" je spregovoril kralj zopet, zroč ponosno na bojišče. Še je vstrepečala Radičeva zastava v zraku kakor orlova perut! Seraj pa j je omahnila in se zopet pojavila v zraku, ali v trenotku se je sklonila k tlom in ni se dvignila več. Tomaševič se je ozrl proti gradu; Katarina se je tamkaj zgrudila na koleni, ko je zastava drugič omahnila na tla, saj je s svojega mesta natančno videla boj do najmanjših podrobnosti, videla je, kako se je Radič, zadet od jatagana v ozadje glave, zgrudil na tla, kako se je z nadčloveško močjo še enkrat dvignil, in je, zamahnivši še enkrat z zastavo proti gradu kakor v slovo, padel vnovič na telesa bisurmanov, pobitih od nje SEDAJ SE NUDI IZREDNA PRILOŽNOST vsakemu rojaku in rojakinji, da pristopi v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hočete pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejeti. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svejeai mesto. Društvo Sv. Družine (Holy Family Society) štev. 1. D. S. D., Joliet, Illinois noč iz njenih misli, iz misli lju-dij! Toda jaz — jaz sem beden človek!" je jadikoval, za-grnivši zastoi-e šotora, da ne bi nihče videl solz na njegovem licu. Pred njegovim šotorom so se kopičili bisurmani, kričaje: "Tamkaj je oni izdajica, ki je povabil te brezverske pse, da nas napadejo! Toliko pravovernih so pobili! — Ha! Tamkaj je, tamkaj v šotoru se nam roga.." "He, vi tukaj," so vpili na turške straže, ki so obdajale šotor, "izročite nam tistega kau-rina, da ga pobijemo s svojimi pestmi!" "Čuješ, ti kaurin!" so vpili drugi, "stopi iz svojega šotora in mi ti poplačamo tvoje izdajstvo!" Tomaševič, vtopljen v lastne, tužne misli, ni čul vrišča pred šotorom, dokler se niso preproge šotora razgrnile in ni stopil aga janičarjev, veleč kralju, da brez odlašanja stopi pred sultana. Tomaševič, prebujen iz svojih žalostnih misli, je v prvem trenotku pozabil na sedanjost, in nejevoljno se je dvignil vsled predrznega ukaza; ali v hipu se je zdrznil, šepetaje: "Saj nisem več kralj!'' ter se je brez odpora pripravljal, da izpolni pove-lje. Iz načina, kako se je to povelje izi*eklo, kakor tudi iz vsega vedenja age je sklepal, da to pač ne bo prijateljski razgovor, h kateremu ga vabi sultan; radi tega je skrbno sprvil k sebi pogodbo, sklenjeno z velikim vezirjem v Ključu ter je sledil agi. Ko je stopil iz šotora, so ga Obkolili janičarji; sedaj je Tomaševič spoznal, da mu ne da-jajo več straže pod pretvezo po-čaiščenja, marveč, da brez ozi-rov ravnajo z njim kakor z u-jetnikom. V senci svojega šotora je sedel Muhamed na dragocenih preprogah; njegovo oko je blodilo s tajno nejevoljo po dostojanstvenikih njegovih armad, ki so ga obkoljali v polukrogu; vsak izmed njih, ki ga je zadel blisk sultanovega očesa v tem .trenotku, se je stresel; saj^ ni nihče vedel, če ne bo padišah, da pomiri svojo jezo, vedel: "Temu in temu položite glavo pred noge!" "No, Tomaševič," se je oglasil iz množice bisurmanov, ki so se nastavljali ob potu Tomaševičevega do sultanovega šotora tako, da so janičarji s svojim ujetnikom težko prodirali, Ilijin glas: "to danes ni sprehod po Bobovcu s krvavo krono na glavi!" Molče, zaničljivo se je ozrl Tomaševič na govorečega, po tem pa je korakal dalje s svojimi spremljevalci do sultanovega šotora. Strašen je bil pogled, s katerim ga je sprejel sultan: plju nil je nanj. "Ti pes!" je zavpil, "ali se mi boš še dolgo posmehoval? Kdo drugi, nego ti, je provzro-čitelj današnjega napada in po-bitja tolikih pravovernih vojščakov, od katerih je vsaka kaplja krvi dražja, nego življenje tisočerih takih psov, kakoršen si ti, podlež!" (Konec prih.) Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse". Odbor za leto 1920: Predsednik.......... George Stonicii Podpredsednik......John Kramarich Tajnik ..................Jos. Klepec 1006 N. Chicago, St., Joliet, 111. Zapisnikar............. John Barbich Blagajnik........Anton Nemanich st. Reditelj ...............Frank Kocjin Nadzorniki: Joseph Težak, John Petric in John Štublar To društvo ima že nad $3,500.00 * bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 6215.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00 je to toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 me. secev, je deležen, podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih Mesečnina se plačuje društvu vedno vnaprej. Kdor dolguje za dva meseca in 8 dni se sam suspenduje in tako zgubi vse pravice do podpore in smrt-nine. Če se potem zglasi v 60 dneh in poravna ves dolg je zopet deležen vseh podpor, ako ne se zbriše iz društva in D. S. D. Asesmenti niso pri nobenem drugim društvu tako nizki. V 1. razredu se plača za $500.00 smrtnjne le 35č me-sečnine, za $250.00 samo 18c; za 5c mesečnine izplača D. S. D. razne po-škodnine, namreč: Za izgubo vida na obeh očeh.. $250.00 Za izgubo vida na enem očesu. .$180.80 Za izgubo obeh rok ..........$250.00 Za izgubo ene roke............$106.00 Za izgubo obeh nog..........$250.00 Za izgubo ene noge............$100.00 Za strto hrbtenico ...........$100.00 Za izgubo 4 prstov na roki ali nogi, ali dlana ali stopala____$50.00 Za notranje operacije na kili, a-pendicitisfi raku aH želodcu in mehurju ter drobju po ......$50.00 Nobena druga organiazcija ne pla$a toliko poškodnine za tako malo vsoti-co—le 5c na mesec. Polegtega plača društvo še $1.00 bolne podpore za vsak delovni dan za samo 50c na mesec. Redna seja se vrši vsako zadajo nedeljo ob 1. uri pop. v stari Soli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni na]« boljše, najčistejše in najcenejie meso, grocerije istotako vse vrste drago sveže in prekajeno meso ter vse drage pedmet* ki spadajo y področje mesarske in fro-cerijske obrti. Spoštovanjem John N. Pasčlertz Chicago tel. 2917. Cor. Corn end Hutchina St. Joliet DL Slavtioznatii SLOVENSKI POP proti ieji — najbolj« sredstvo Čim več ga pije* tembolj se ti priljtil* Poleg tega izdelujemo ie mnogo drugih sladkih pijnC za okrepčilo. BELO PIVO To so naši domači čisti pridelki, kojs izdeluje domaČa tvrdka. Joliet Slovenic Bott. Go. Chicago Phone 3365 913 N. Scott St. Joliet,111. AMERIKANSKI SLOVENEC STANE $2.50 NA LETO.