>eSt! prsjeass:
u
celo leto naprej 26 K—h
pol leta
. 18-, - , Četrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
V ■pravalilvn* preje«««: zrn
eelo leto naprej 20 K — h
ol leta etrt
10,
« » - »__»
6,-
meaec
1,70,
Zm poiiljanje na dom 20 b na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročale« in tnterate sprejema upraviiitve v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je ▼ Seme-oiSkih ulicah St. 2,1., 17
lzha|a vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 197.
V Ljubljani, v četrtek 29. avgusta 1901.
Letnik XXIX.
Volivno gibanje.
Shod v Vipavi.
Poroča so nam še z druge strani: Božič in Tavčar sta bila sklicala na dan 25. t. m. a posebnimi povabili vse vipavske liberalce v trg, da bi jih s svojimi sladkimi besedami in obljubami potrdila za dan volitve. Liberalci pa, ponižni hlapci liberalnih mogotcev, niso prišli le sami, ampak pripeljali so seboj tudi posle in sinove in ženske ter več druzih nevolilcev, samo da je bilo več glav, češ. saj Božič in Tavčar ne poznata, kdo je volivec ali ne.
Ko bosta pa videla veliko glav, bosta vesela in dala vaem za pijačo. Niso se premeteni liberalci motili. Plačala sta omenjena kandidata za 3 hI vina in pili so fantje. — Gotovo je bilo kake 2 tretjini nevolilcev. V svojih govorih nista pozabila presvetlega kn.-škofa, ne duhovščine ; spominjala sta se njih prav liberalno, kakor znano že tako iz drugih krajev in časov. Mi hočemo pa 12. sept. ta dva »olikanca« pozabiti in bomo na volilne listke zapisali: F r a n c II a b e , posestnik na Gočah.
Tudi nekaj naših je Božiča in Tav čarja poslušalo. Rekli so: Tisti, ki dosti obljublja, malo da, Božič obljublja pa že kar preveč, ta pa ne bo dal celo nič. No pa za vino je bil vendar le dal. S tem naj «e pa tudi zadovoljijo liberalci; mi klerikalci pa nismo zadovoljni samo s praznimi obljubami ter kozarcem vina, zato pa tudi Božiča volili ne bomo.
Dr. Tavčarjeva domišljavost.
Dr. Tavčar si domišljuje, da je na Kranjskem nekak paša. Na svojih shodih povdarja, da se brez njega nič ne stori, in govori, kakor bi bile vse podpore odvisne samo od njega. Ko dr. Tavčar tako govori, je menda pozabil, da stojimo pred novimi volitvami in da je ljudstvo njegovega „paševanja" sito. Ljudstvo zahteva svojih pravic in si ne pusti, da bi mu kdo te pravice pri-krajševal. Interes našega ljudstva je, da voli samo take poslance, katerih dr. Tavčar ne priporoča, potem bo konec protiljudskega liberalnega paševanja. Dr. Tavčar je tudi
pozabil, da imajo mej kranjskimi državnimi poslanci naši poslanci večino in da so vspehi in delo za ljudstvo vedno na naši strani, na liberalni strani pa imajo samo pred volitvami obljube in grožnje. Toda jedno povemo dr. Tavčarju: Naše ljudstvo je premagalo Se oblastnejše turške paše, pa bo premagalo tudi liberalnega pašo. V ta namen pa vsi zavedni volivci dne 12. septembra na krov za katoliškonarodne kandidate. Ako zmagajo katoliško narodni kandidatje, tedaj bo konec dr. Tavčarjevega paševanja in zmaga je ljudska.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. avgusta.
Pogajanja mej tirolskimi kršč. sod-
jalci in konservativci se sicer še nadaljujejo, toda upanja je kaj malo, da bi imela povoljen vspeh. Poročali smo že, kaj zahtevajo krščanski socijalci, namreč da naj se sklene kompromis na podlagi statusa quo. To ponudbo so konservativci odbili in glasilo dr. Kathreina izjavlja, da je njegova stranka voljna prepustiti krščanskim socijalcem le sedem mandatov, torej dva manj, nego jih imajo dosedaj. K temu pripominja dunajska »Reichspost«: Gospoda konservativna računa, da ima seda| ravno toliko somišljenikov, kakor jih je imela pred šestimi leti. Temu pa ni tako, kajti res je le, da pred tem časom na severnem Tirolskem ni bilo še nikake kršč.-socijalne stranke, mej tem ko ima danes že znatno moč in so konservativci izgubili mnogo dosedanjih somišljenikov. — Na tem stališču torej vztrajajo krščansko socijalni zaupniki, o katerem pa vsaj dosedaj ne marajo ničesar slišati konservativci. Volivni oklic poljske ljudske stranke.
Za Stojalovščeki je sedaj tudi poljska ljudska stranka izdala oklic na svoje volivce, v katerem podaja nekaj točk svojega programa, ki ga namerava izvesti v prihodnji deželnozborski dobi. Oklic najprej naglaša, da je stranka v zadnji legislativni dobi, akoravno ni kaj storila v korist svojih somišljenikov, vendar preprečila, da niso obve-
ljali mnogi za poljedelstvo kvarljivi zakoni. Vkljub temu še ni odstranjena vsaka nevarnost; novi dež. zbor bo brezdvomno zopet poskušal izvesti svoje načrte in naložiti delavskim slojem nova bremena. Poljska ljudBka stranka bo morala tudi sedaj biti vedno na straži ter posebno zahtevati, da se uvede splošna in direktna volitev. Voliti treba za poslance može, ki bo neustrašeni in bodo znali zagovarjati pravice kmečkega prebivalstva. O Stojalovščekih pravi oklic, da so se prodali vladajoči stranki. Kdor živi s sovražniki ljudstva pod eno streho, je iz-dajavec ljudstva. — lz poslednjega stavka se razvidi, da se poljska ljudska stranka ne mara vkloniti v jarem poljskega kola kakor so to storili Stojalovščeki. Kdo bo imel prav, pokazala bo bodočnost
Baron Banffij na zatožni klopi.
Pri predsedni§tvu poslanske zbornice je neka skupina neodvisnih budimpeštanskih meščanov ravnokar vložila prošnjo, naj se baron Banffv ¡posadi na zatožno klop radi njegovega postopanja za časa obstrukcije v poslanski zbornici. Objednem z njim se po-zivljejo na odgovor bivši ozir. sedanji ministri Perczel, Lukacs, Daniel, Daranyi, Fe-jervary, Szechenyi in oseh, katerim se mej drugim tudi očita, da so porabili razne denarje v volivne namene. Konečno prosijo neodvisni Budimpeštanci, da naj se iz sredo magnatske zbornice izvoli potrebno sodišče. — Zahteva teh mož se bržkone ne bo izpolnila, ker se vlada boji, da bi ravno pred volitvami ne postalo očito kaj takega, kar bi ne bilo v njeno korist.
Francosko turški razpor.
Francoski poslanik Constans je 26. t. m. odpotoval iz Carigrada in se podal v Francijo na začasDi „dopust". To se je zgodilo vsled brzojavnega poziva zunanjega ministra Delcasseja z dne 21. t. m. Sporočil je tedaj minister poslaniku, da se vsled tega, ker je sultanova vlada prelomila dano besedo, pretrgajo dogovori, in naročil, naj o tem ter o svojem odhodu obvesti carigraj-sko vlado. Poslanik je to naročilo izvršil 23. t. m. in napovedal svoj odhod za 26. t.
m. Ker se do tega dne sultan ni hote udati, se je Constans podal na pot. Seda ga nadomestuje neki Bapst, ki ima seveda zelo težavno stališče in še težavnejo nalogo, vendar menijo, da bo znal ta postopati bolj diplomatiški, kakor Constans in da se mu morda v kratkem posreči rešitev tega vprašanja.
Turki in inozemska pošta.
Sultanova vlada ima neki velik strah pred poštnimi uradi zunanjih držav. Dopo-slala je namreč svojim zastopnikom v zunanjih državah okrožnico, v kateri jim ukazuje, naj pri dotičnih vladah pritiskajo na to, da so prično resna pogajanja glede opustitve inozemskih poštnih uradov v Turčiji. Morda se sultan boji, da bo ti poštni uradi nevarni obstoju Turčije, seveda se velesile ne bodo udale tej zahtevi.
Srbski jtarlament je z zadnjo ožjo volitvijo v senat, ki se je vršila minulo nedeljo v okrajih Valjevo in Pirot, kjer sta prodrla neodvisni radikalec Popovič in vladni kandidat Svctenovic, dopolnjen na celi črti. V obeh zastopih, v skupščini in v senatu, ima vlada zanesljivo večino. V skupščini je 84 vladinovcev in 14 članov neodvisne radikalne stranke, ki so sedaj sicer še opozicijonalci, a pridejo kmalu v vladni tabor, torej ima vlada 98 zanesljivih glasov mej 130. V senatu štejejo radikalci 11 dosmrtnih in 18 izvoljenih članov, torej skupaj 29 od 50 senatorjev. Obe zbornici se morate sniti do 1. okt. in sicer v Belgradu.
Kriiger o položaju v Južni Afriki.
„Daily Telegraph" poroča iz Hilversuma o nekem pogovoru predsednika Kriigerja z nekim dopisnikom, v katerem pripoveduje Kriiger marsikatero zanimivost o razmerah na južno afriškem bojišču. Kriiger pravi, da se razun stališča angleške vlado ni v položaju prav nič premenilo. Buri zasledujejo ravno isto taktiko, kakor ob pričetku vojske. Število Burov so je sicer tekom vojske zmanjšalo, toda pogum se tudi sedaj še ni zmanjšal in vse vojevanje se vrši popolno v postavnih mejah. Burski voditelji, burska
LISTEK.
Ukradeni beli slon.
Angleški spisal Mark Twain. Prevel A. K.
(Dalje.)
»Za začetek, mislim, zadostuje petin dvajset tisoč dolarjev. To je zamotan, težak slučaj, in tisoč je potov za odvedenje kakor tudi prilik za skritje. Ti zlodeji imajo prijateljev in sodrugov povsod.«
»Kaj, vi znate, kdo je to ?«
Resni obraz, navajen zatajevati misli in čute, me še ni razburil nikoli in tudi ne njegove besede, katero mi je sedaj mirno odgovoril:
»Ne govorimo o tem. Mogoče, da vem, mogoče, da ne. Običajno uravnamo svoje domnevanje po tem, s kom nam je pri tem opraviti, in po razmerah koristi, za katerimi kdo hiti. V tem slučaju, račite uvaževati, pa nimamo opraviti z navadnimi zlodeji. To reč ni pouzmal kak novinec. Ali, kakor sem rekel, z ozirom na to, da bode treba prepotovati neizmerno cest in pazno zasledovati stopinje zlodejev, katere bodo Beveda skušali uničiti, mislim, da petindvajset tisoč razmerno ni velika svota, zadostujoča vsaj
za začetek.«
/?
In tako sva se zedinila za začetek glede omenjene vsote. Nato je ta mož, kateremu ni nič ušlo, kar ga jo moglo privesti na sled, rekel:
»Slučaji so, kakor so že večkrat izkusili detektivi, da so prišli hudodelci v roko pravice samo s pomočjo kakih posebnosti pri jedi. No, kaj uživa vaš slon in v kaki množini?«
»Kaj uživa? Vse. Sne človeka, sne biblijo — vse, kar je med človekom in biblijo.«
»Dobro, zelo dobro, zares, ali preveč občno. Podrobnosti jo treba, podrobnosti, samo te koristijo v naši zadevi. No, kar se tiče ljudi! Koliko ljudi sne, recimo, pri eni pojedini, ali, če hočete, na dan?«
»Na tem mu ni veliko ležeče, ali zjutraj ali kasneje; naenkrat bi pojedel pet običajnih ljudi.«
»Zelo dobro ; pet ljudi, zaznamujmo si to. Kateri narodnosti daje prednost ?«
»Za to se ne zmeni ; rad ima domačo ljudi, pa tudi ne zaničuje tujcev.«
»Zelo dobro. Zdaj pa začnimo z biblijo. Koliko bi jih snedel naenkrat ?«
»Cele izdaje.«
»To ni docela natančno. Mislite-li malo
izdaje v osmerki ali velike, rodbinske z ilustracijami ?«
»Mislim, da so za ilustracijo ne briga ; zato menim, da bi mu ilustrovana izdaja ne bila milejša kakor navadna «
»Nikakor, ne razumite me dobro. Mislim namreč obseg. Navadne biblije v izdaji osmerke tehtajo do dveh in pol luntov, ali velike izdaje z ilustracijami imajo težo deset do dvanajst funtov. Koliko, na primer, bi tedaj potreboval Doro-jevih izdaj naenkrat?«
»Če bi poznali tega slona, bi ne vprašali. Snedel bi jih toliko, kolikor bi jih dobil.«
»Dobro, povejte to v dolarjih in stolih, kajti tako se moramo izraziti. Doro velja sto dolarjev en izvod, v ruski juhti in z okovanimi robovi.«
»Potreboval bi tedaj kakih tisoč dolarjev — <je vzamemo izdajo v desetih izvodih.«
»No, to je nekaj natančnejega. Zaznamujmo si to 1 Dobro, tedaj ima rad ljudi in biblije. Kaj drugega pa še uživa? Potrebujemo namreč podrobnosti.«
»Biblijo pusti, če ima opeko; opeko pusti, če ima steklenice; steklenice pusti, če ima obleko; obleko pusti, čc ima mačke; mačko pusti, čo ima ostrige; ostrige pusti,
čo ima gnjati; gnjati pusti, če ima sladkor; sladkor pusti, čo ima krompir; krompir pusti, čc ima otrobe; otrobe pusti, če ima seno; seno pusti, če ima oves; oves pusti, čc ima riž; to bi bila glavna hrana njegova. Ničesar ni, česar bi ne jedel, razun evro-pejskega masla, a tudi to bi jedel, če bi mu teknilo.«
»Zelo dobro. Vsa množina naenkrat — — izvolite reči približno —.«
»No, četrt tono ali tudi cela.«
»In pije — ?«
»Vse, kar je tekoče. Mleko, vodo, žganje, bobrovo mast, karbolovo kislino,— vse; tukaj ni treba podrobnosti; skratka vse, kar teče; samo evropejske kave ne pije.«
»Dobro. Kako jo z množino?«
»Zaznamujte si, da se njegova žeja menja med petimi in petnajstimi vedri.«
»To so nezaslišano in nenavadno reči, katero morejo dobro služiti pri zasledovanju.«
Na to je pozvonil.
»Alarih, pokliči kapitana Burnsa!«
Burns je prišel. Nadzornik Bluntmuje razložil vso zadevo do najmanjše podrobnosti. Za tem pa je dejal z odločnim glasom človeka, kojega načrti so žo gotovi:
»Kapitan Burns, pripravite detektive
vlada in ljudstvo vladajo še vedno, kot so vladali poprej. Kitchenerjeva proklamacija more irneti le to posledico, da bo še bolj razdražila burske duhove in podkrepila njih upor. Trditev o zaroti obeh republik proti angleški vladi v Južni Afriki je grda laž, ki jo lahko spričata Salisbury in Chamberlain. Na podlagi neodvisnosti obeh republik in popolnega pomiloščenja Kaplandcev se more še vedno skleniti pravi, trajni mir.
Dnevne novine.
V Ljubljani, 29. avgusta.
Gočani pred sodiščem. Izid razsodbe je bil ta-le: Gospod kurat F e r j a n -č i č se 1. odobtožbe, da je v svojih propovedih ščuval in hujskal proti liberalcem, popolnoma oprosti; 2. ravno tako se popolnoma oprosti od obtožbe, da je 28. oktobra zvečer, ko je množica pod oknom vpila, odprl okno in kričal: „Strela ubij Bure; pobijte boksarje in liberalce !" itd. 3. je kriv hudodelstva paragrafa 199a) s tem, da je po izgredih skušal vplivati na priče, da bi izpovedale, da se vse potlači in da je vsled tega nagovarjal Alojzija Ferjančiča in druge, da bi vplivali na priče v korist obdolžencem radi izgredov, ter se obsodi na dva meseca ječe in v povrnitev odškodnine in stroškov; 4. popolnoma se oprosti cd obtožbe, da je dne 5. februvarija s prižnice govoril, da ne smejo proti njemu pričati, ter da je s tem hotel vplivati na priče. Od njegovih 17 so-obtožencev jih je bilo devet popolnoma oproščenih, sedem jih je bilo deloma — ker je bilo dvignjenih proti njim več obtožb — in samo France Jerončič je bil popolnoma na vse točke obtožbe obsojen. Obsojeni so bili: France Jerončič na šest mesecev, Ivan Funa na pet mesecev, Anton Vovk, Leopold Ferjančič, Ivan Krečič, Alojzij Dolenc in Janez Jerončič na štiri mesece in France Pregelj na tri mesece težke ječe, poostrene z enim postom vsake štirinajst dni in v solidarno plačilo stroškov in odškodnine. Zagovornika sta takoj priglasila pritožboničnost i. Na razloge sodišča in na govore se se povrnemo.
Zakaj je bil obsojen kurat Jožef Ferjančič. Na prvem mestu prinašamo izid obravnave proti g. kuratu Ferjančiču in drugim soobtožencem. G. kurat Ferjančič je bil obsojen radi tega le: Priča Alojzij Ferjančič je v predpreiskavi rekel, da je prišel k njemu kurat in mu mej štirimi očmi razlagal, naj delajo vsi na to, da še kdo drugi razven teh, ki so že zaprti, ne pride v preiskavo, in da se mora tudi slednje „ven vleči", dalje da je kurat na vprašanje Al. Ferjančiča rekel, da to lahko gre, namesto da priče govor6 tako, naj govore drugače. Potem so prišli zaupniki obeh strank skupaj in takrat kurat ni nič govoril
o pričevanju pred sodnijo, ampak samo zahteval, da se nikogar več ne ovadil Na glavni razpravi pa je Alojzij Ferjančič svojo izpoved bistveno i z p r e -menil. Ostal je sicer še pri trditvi, da ga je kurat mej štirimi očmi nagovarjal, naj on na druge ljudi vpliva, da bi po krivem pričali, pristavil pa kljub opozoritvi g. pred sednika, da je v predpreiskavi govoril drugače, da je kurat tudi potem, ko so bili Vdi zaupniki zbrani, vse skupaj nagovarjal h krivemu pričevanju in da je še le, ko se mu baje niso hoteli udati, zadovoljil se s tem, da naj se vsaj tistih ne ovaja, katerih sodišče še ni zaprlo. Tisti zaupniki, kot priče zaslišani, pa so vsi, liberalci in »klerikalci«, določno p o trd i I i, d a je kurat pred njimi govoril samo o tistih, kateri še niso ovadeni, z izrecnim pristavkom, da onim, ki so že pri sodniji, ni mogoče pomagati, in da naj se samo novih tožb ne dela več. O kakem napeljevanju h krivemu pričanju »da ni bilo ne duha, ne sluha.« Alojzij Ferjančič je prisegel. Kaka je njegova vera in koliko mu gre verjeti, kaže to-le: Priča Regina Vrtovec je izpovedala: Pogovarjala sem se z Alojzijem Ferjančičem o sreči. Omenila sem, da na tem svetu naj že bo, kakor hoče, če bom le na onem svetu srečna. Ferjančič se je nasmejal za-ničljivo in odgovoril, da sem neumna in da si on želi' le na tem svetu srečen in bogat biti, verovati ni treba na pekel, s tem le farji plašijo, da si žepe polnijo. To je njih kšeft, po smrti ni nič več s človekom. Priča Jožef M e -s e s n e 1 je izpovedal, da se je Al. Ferjančič nekoč izjavil, da bi tudi on dal za smodnik, če bi bilo treba župnika ustreliti, in da so te besede bile izgovorjene z resnim glasom. Priča Andrej Ferjančič je izpovedal, da je priča Al. Ferjančič rekel, da duhovnikov ni treba. Ce bi bili vsi taki, kakor on, bi v 10 letih v vipavski dolini ne bilo nobenega duhovnika več. Na zadnjo uro je bolniku treba »talar dobre župe«, ne pa duhovnika. Priča straž-mošter T u r k, kateremu je sicer sodišče verjelo, je izjavil, da je Al. Ferjančič strasten človek, da strašno veliko govori, iz male reči napravi veliko, da mu onradi tega ničneverjame in da mu tudi tedaj ni hotel verjeti, ko mu je hotel na Gočah vse klerikalce odkazati v zapor. Značilno je tudi to-le: Priča Al. Ferjančič je sam povedal, da je v jutro pred novo razpravo prišel h kuratu, da ga ta ni poznal in ga je vprašal, kdo je, na kar je priča odgovoril : »No, jaz, Lojze Ferjančič". Kurat se je začudil in dejal: „Vi ste moj največji sovražnik. No, to je prav, da pridete prvi 1$ meni". Kurat je torej bil si v svesti, da ima pred seboj svojega sovražnika, in priča še
Jonesa, Davisa, Halseya, Batesa in Hacketta, kateri naj zasledujejo slona.«
»Da, gospod.«
»Postavite silno stražo, stražo tridesetih izbranih mož z rezervo drugih tridesetih, in sicer na mesto, od koder je bil slon ukraden, in tam naj čuvajo noč in dan ter naj ne dovolijo nikomur — razun poročniku — približati se brez mojega pismenega dovoljenja.«
»Da. gospod.«
»Postavite detektive v navadni obleki ob železnici, na ladiji, v pristanišču in na vseh cestah, vodečih iz Jersey City; zraven jim še zapovejte, da naj pregledajo vsako sumljivo osebo.«
»Da, gospod «
»Vsakemu možu dajte podobo in podrobni popis slona in jih poučite, kako imajo pregledovati odhajajoče vlake ter čolne in razne čajke.«
»Da, gospod.«
«Če bi se slon našel, naj se takoj prime, meni pa pošlje telegrafično poročilo.«
»Da, gospod.«
»Tudi naj so mi takoj poroči, če bi našli sledove zveri, stopinje ali kaj podobnega.«
»Da, gospod«.
»Dajte ukaz pristanski policiji, da naj skrbno čuva pobrežje«.
»Da, gospod«.
»Pošljite detektive v navadni obleki po vseh železnicah na sever do Kanade, na zapad do Ohio in na jug do Washingtona«.
»Da, gospod«.
»Postavite sposobne ljudi na vseh telegrafskih postajah, da se vse depeše oddajajo šifro vane«.
»Da, gospod«.
»Vse to pa se mora vršiti popolnoma tajno, zapomnite si, strogo tajno«.
»Da, gospod«.
»Pojdite«.
Odšel je.
Nadzornik Blunt je molčal nekaj trenutkov in bil zamišljen, plamen njegovih očij pa je počasi pojemal in zginjal. Potem pa se jo obrnil k meni in rekel mirno:
»Nerad se babam, to ni moja lastnost, ali — slona bomo našli«.
Stresel sem mu pomirjen roko in se mu toplo zahvalil; na vero, čutil sem prav zares vse njegove vrline. Čimdalje sem opazoval tega moža, tem raje sem ga imel tem bolj sem se čudil in strmel nad tajin-stvenimi rečmi njegovega poklica. Pa sva se ločila, in šel sem domov s srcem mnogo pokojnejšim, kakor sem šel z doma na policijo.
(Dalje prih.)
trdi, da ga je kurat nagovarjal F Kurat je pisal priči Al. Ferjančiču tudi neko vizitko. Ta vizitka govori za kurata, kakor kaže njena vsebina, ki govori le o nepotrebnem ovajanju ne pa napeljevanju h krivemu pri čanju. Priča Al. Ferjančič je bil že dvakrat poprej obsojen radi prejšnjega župnika go-škega g. Hladnika in sicer enkrat radi žalitve, enkrat pa radi tega, ker je bil fante našuntal, da so šli pod župnišče, ondi razgrajali in izzivali s klici „Živio Božič", potem pa župniku — okna pobili. To pričo je gosp. drž. pravdnik imenoval odlično. Na to pričo oprt je sodni dvor izrekel svojo obsodbo. Kakor zgoraj omenjamo, prijavila se je takoj ničnostna pritožba.
Osebna vest. Tajni svetnik in sek-cijski načelnik v ministerstvu za notranje posle, Anton grof Pace, je dobil veliki križ Franc Jožefovega reda; sekc. načelnik v tem ministerstvu, Henr. vit. Roža pa čast tajnega svetnika.
Tavčarjeva odkritosrčnost. V Vipavi je dr. Tavčar na svojem shodu zatrjeval, da se mu »gočanski reveži do duše smilijo«; Bog je njegova priča, da ne želi, da bi se napolnile ječe z gočanskimi kmeti. Včeraj je pa dr. Tavčar s- posebno slastjo )adal v svojem govoru po goškem prvem občinskem svetovalcu, posestniku Ferjančiču, ii je bil pri včerajšnji obravnavi Boobto-ženec. Dr. Tavčar je tega posestnika včeraj tlačil še bolj nego državni pravdnik. Dr. Tavčarjeva odkritosrčnost je res občudovanja vredna. Poslušalci na njegovem vi-3avskem shodu pa iz tega lahko posnemajo, toliko resnosti je pripisovati Tavčarjevim jesedam. Prvi obč. svetovalec, goški posestnik Ferjančič, je bil včeraj oproščen.
Ljubljansko prostaštvo je včeraj k obravnavi proti g. kuratu Ferjančiču poslalo mnogo svojih zastopnikov. Mej to „družbo" so se posebno odlikovali mnogi napredni dijaki. V sodni dvorani so napravljali ti ne otesanci tolik škandal, da je zapovedal predsednik sodišča prostor za poslušalce izprazniti. Liberalci so lahko ponosni na te zastopnike svojih načel. Mi jim to sodrgo s polnim veseljem privoščimo. Vredna je liberalne »inteligence«, ki nas s pomočjo tega barabstva nikdar strahovala ne bode. Ko se je po končani pravdi odpeljal g. kurat Ferjančič, so nekateri paglavci poskušali žvižgati. Ko so se pa pokazale mej vrati ponosne postave goških kmetov, na ulici pa policijski stražniki, je tem paglavcem hitro upadel pogum in odnesli so potepeno kosti svojega rojstva v temno noč. „Narodova"-inteligenca« se je včeraj pokazala zopet v najlepši luči. Ako se kedaj tej „inteligenci" krepko stopi na nogo, tedaj pa tuli o svoji nedolžnosti in zatrjuje, da ni nič izzivala. G. dr. Tavčar, kaj ko bi Vas jedenkrat z ozirom na take prizore vprašal g. državni pravdnik, zakaj javno govorite in pišete, da je prav vsak boj dopusten ?
Častilcem presv. Rešnjega Telesa se naznanja, da se bode od zdaj naprej v Križankili zopet molila molitvena ura, in sicer vsaki četrtek od 8.—9. ure zvečer za moške, vsako nedeljo in praznik po sv. blagoslovu od pol 5. do pol 6. ure popoldan za ženske. Želeti bi bilo, posebno zdaj v Bvetem letu, obilnejše udeležbe.
Shod. Socijalnodemokratično delavstvo ljubljansko priredi v nedeljo dne 1. septembra, ob 10. uri zjutraj na Koslerjevem vrtu shod s programom: »Kaj je z zavarovanjem za starost, s preskrbo vdov in sirot?" Povabljena so na shod razna zastopstva. V slučaju slabega vremena se vrši shod v steklenem salonu.
VCjaška vest. Pešpolka št. 7 (Khe-venhiiller) štab 1., 3. in 4. bataljon pridejo v Gradec, 2. b italjon in nadomestni kader v Celovec. Pešpolka št. 17 (Milde) štab, 2., 3. in 4. bataljon ostanejo v Celovcu, 1. bataljon in kader v Ljubljani. Pešpolka št. 27 (Belgijci) štab, 1., 2. in 4. bataljon v Ljubljani, 3. bataljon in kader v Gradcu. Peš polk št. 97 ostane v Trstu.
Pred porotno sodišče, ki se prične v Ljubljani v ponedeljek, dne 2. septembra, pridejo sledeči obtoženci: 2. sept.: 291etna samska dekla Mar. Kompare iz Spod. Hraš radi detomora, 201etna omožena posestnika žena Cec. Mozovič iz Zgor. Kašlja radi po-skušenega umora, in 591etna samska šivilja Mar. IIinterschwingcr v Ljubljani radi go-
ljufije. — 3. sept.: 351etni samski tov, delavec Fr. Bukovič iz Vevč radi uboja in 501etni oženjeni čevljar B. Boskovitz v Ljubljani radi poskušenega umora svoje soproge. — 4. sept.: 291etni samski zidar Fr. Hren iz Stepanje vasi radi uboja in SOletni kočarjev sin Jos. Dobruta iz Zaloga radi ne-nravnosti. — 5. sept. odgovorni urednik „Slov. Lista" radi prestopka tiskovnega zakona.
Strašen naliv. Iz Idrije se nam poroča: Velikanski naliv nas je danes 27. avgusta obiskal in provzročil več tisočev škode. Okoli 7. ure zjutraj je začelo hudo deževati in kmalo je potok Nikova začel naraščati in drvil po svoji globoki strugi, zamašil kanale in, ker pri raznih mostovih ni moglo v naglem tiru odtekati naraščajočo vodovje, razlil se po ulicah in stanovanjih. Po nekaterih cestah je bil naenkrat ves promet ustavljen. Vozovi so morali na mestu obstati, konje so v naglici izpregli in odvedli, kamor so mogli pod streho, a voze puBtili v vodi, naj se vzdrže, ali naj jih voda odnese. Kar cela jezera so nastala. Kamor je voda dospela v stanovanje, plesalo je na okrog pohištvo in druga oprava, v nižjih hišah pri vodi je bilo v pritličju za meter visoko kalne, umazane vode. Ker je vse nagloma nepričakovano prihrulo, niso bili ljudje na kaj tacega pripravljeni, zato je naredilo veliko škode. Hiši, ki stoji ob potoku, razrilo je temeljno zidovje, da so se stanovalci nagloma v največjem dežju morali izseliti, ker bili so v nevarnosti, da se poslopje zdaj pa zdaj razruši. Nekatere trgovce in krčmarje je prav občutno zadelo. Pokvarilo je robo, spravljeno bolj pri tleh ; prevrglo stojala, razmaknilo težke omare, vse pa onečedilo. Krčmarjem v nižjem delu mesta je povsod prišla voda v kleti, vzdignila težke sode, da so plavali, kakor prazni zaboji na površju. Vino v njih je pokvarjeno, najbrže ne bo za nobeno rabo. Ako je vodovje dobilo prosto pot, odneslo je sodčke s pivom in vinom na Primorsko. Razrila je voda vsa pota, nanesla blata, bi čevja in lesovja, tu in tam je celo zid podrla. Delavcem v jami postajalo je nekako zagatno in dim jih je dušil. Niso vedeli, kaj je temu vzrok, zato so hoteli na svitlo. Vendar se do sedaj ne sliši še o kaki nesreči pod zemljo ali škodi v rovih. Ko pa je odjenjala Nikova, tedaj je od druge strani grozno naraščala Idrijca. Prinesla je več tisoč kubičnih metrov drv za tukajšnje rudarske potrebe, več sto hlodov in žaganjic. Ker je bil pritisek prenagel in silovit, pretrgala je na enem kraju „grablje" in. okoli tisoč kubičnih metrov najboljših drv splavalo je na Tolminsko proti Soči. Na koncu pokopališča je izpodkopala in odtrgala precej zidu, odnesla nasip, načela vrste pokopanih. Nekaj mrliških krst, ki so ležale kakih šest let v zemlji bolj pri zidu, je odnesla in še grozi nevarnost, da se odtrga več plasti in nekatere odkrite mrliške krste splavajo po vodi. Pri topilnici za živo srebro je pretila velika nevarnost, da široki in dolgi most z zatvornicami podere in odnese. Debeli težki hlodi so butali ob podpore, deske in drugo lesovje je zamreževalo ob tramovji, voda je pljuskala že čez most. Le energičnemu prizadevanju ondotnega nadoskrbnika se ima c. kr. erar zahvaliti, da nima nekaj tisočev več škode. Stal je na mostu v največjem nalivu in opazoval naraščajoče vodovje, ki je z elementarno silo drvilo navzdol. Začetkoma je menil, da voda kmalo upade, a ko vidi, da je celo pokopališki zid razdrla in da mrtvaške krste odnaša, ukaže delavcem opustiti delo v žgalnici ter prihiteti na most, da odstranijo zatvornice in drugo lesovje na mostu. V naglici potrebijo pri podporah naneslo lesovje, celo težke čez 6 m dolge hlode in deske spravijo na suho in tako dobi voda prost odtok. Drugače bi bil ta in še drugi most razdrt in škode za več tisoč gld. — G. c. kr. glavar se je ravno danes pripeljal na uradni dan v Idrijo, a ni mogel z vozom v mesto. Voda je meter visoko pljuskala čez cesto. Moral je skoraj četrt uro daleč zunaj mesta čakati, da je naliv ponehal in se voda spravila v svojo strugo. Pač se je lahko prepričal, koliko škode je napravila povodenj, kakoršne celo stari ljudje ne pomnijo tako silovite. Pričakujemo radi tega, da se poškodovanim dobi od države kaka podpora, da jim vsaj neko-
liko olajša škodo, katero bodo še več časa občutili.
Naliv in povoden j. Iz Žiro v se nam poroča: Danes 28. t. m. je v Žirth pravo jezero. Deževalo je več ur in voda je preplavila vso ravan ter ubogim posestnikom * uničila vso drugo košnjo. Vedi je nastopila za poludrugi meter na visoko ter nanesla prsti in peska na travnike. Gotovo je do 1000 centov mrve uničene. Kdor vidi to opustošenje, mora se mu smiliti ubogi kmet. Ob tej priliki zopet opozarjamo vlado in dei. odbor, naj za božjo voljo že prično z uravnavo žirovskih hudournikov.
Nesreča. Pri streljanju proti toči sta se 27. t. m. ponesrečila na Erzelju dva fanta; enemu je ranilo ustne in levo lice, tudi levo oko je v nevarnosti; drugi je osmojen po licu, v nevarnosti je levo oko. Kar naenkrat sta bila v plamenu Ce bi ne bilo hitre pomoči, bilo bi po njih; obleka je njima deloma zgorela.
Ogenj. Iz Žirov se nam poroča : Dne 23. t. m. zvečer ob 8. uri je začelo goreti pri Frančiški Demšar v Stari vasi. DomaČe gasilno društvo je bilo hitro na lici mesta, da ogenj pogasi ali vsaj omeji. Nevarnost je bila velika, ker je vse s slamo krito in voda ni pri rokah. Vendar se je gasilcem posrečilo, da so ogenj pogasili in obvarovali sosedne hiše. Gasilci so še celo noč stražili in goreče tramovje gasili. Strah je bil velik, ker ljudje še niso pozabili zadnjega požara dne 19. septembra 1891. Tedaj je začelo goreti ravno v tej hiši, pogorelo je trem posestnikom vse gospodarsko orodje, živina in krma. Sedaj je posestnici pogorela vsa krma, veliko žita, več vozov in vse gošpo-darsko orodje. Posestnica ima škode okoli •3600 kron, zavarovana je bila za 1600 kron. Posestnica je pomilovanja vredna, ker je vdova s tremi nedoraslimi otroci. Zgorela je tudi gospodu Polanšeku iz Idrije kočija, vredna 300 kron. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Blazen mož v ljubljanski okolici.
Iz Polja se nam piše : V notici v sobotnem »Slovencu« o blaznem možu v obližju poljske cerkve dostaviti bi bilo še tole: Ko je g. župan poljski, Jakob Dimnik, zvedel, da se potika po gozdu blazen človek, šel je takoj z možmi v gozd. To si je štel v dolžnost, kajti bati se je bilo, da bi storil kako škodo, posebno na železnici, kjer bi se lahko primerila velika nesreča. Šla sta ž njim še <lva obč. odbornika. Oddati ga je hotel takoj v blaznico na studenec ter se je oglasil pri blazničnem zdravniku g. dr. Robidi, kateri je moža spoznal kot večkrat že v blaznici se nahajajočega Valentina Vičiča. Ker je pa ta človek silno divji, kadar ga napade bolezen, odredil je zdravnik, da se ni sprejel v blaznico. Posmehoval se je možem, ki so ga pripeljali, ter jih primerjal policajem. Rekel je, da mora žandarmerija skrbeti, da se spravi blazni Vičič v zapor. Žandarmerijski postajevodja jo županu povedal, da z blaznimi sploh nima nič opraviti, ca je za to blaznica. Ko se tako blaznega ni dalo nikamor pripraviti, se je zopet spustil, na kar je takoj tekel zopet v gozd na prejšnje mesto, kjer straši ljudi. Kdo bode imel odgovornost za morebitne posledice, vprašamo sedaj. Župan gotovo ne, ker je storil svojo dolžnost, a se ga je zato od gotovo strani še zasmehovalo. Radovedni smo, kam naj se dene blazen človek, ako se klati po gozdu. V svoji blaznosti je smrečje ter žejo umira v gozdu. Ni Ii za take nepopisne nesrečneže blaznica, katero dežela z velikimi stroški vzdržuje ?
Ljubljanske novice. V frančiškanski cerkvi je ta teden jel slikati lav-retansko kapelo slikar Josip Kastner z Dunaja. Isti slikar je 1. 1896 slikal tudi obok cerkvene ladije. — Prostaštvo. Nek neznan lopov je danes po noči za stolno cerkvijo menda vsled veselja nad obsodbo kurata Ferjančiča polomil vrhove ondi stoječih cipres. — Najdena ura. Na ¿aloški cesti pri deželni bolnici se je našla ženska ura z verižico. Kdor jo je zgubil naj se oglasi v frančiškanskem samostanu. — Zgradba župnišča pri sv. Jakobu. Pri konkurenčni obravnavi so se skoro vsi došli žu-pljani izjavili, da so proti temu, da bi kaj prispevali iz svojega za novo župnišče.
Nova župna cerkev v Šmartnem pri Litiji bode dne 15. septembra slovesno po-
svečena. Meseca julija sta minuli dve leti, <0 so blagoslovili vogeljni kamen. A že lani sv. Martina dan je bila cerkev blagoslov-jena in se je v nji pričela redna božja služba. Sedaj pa je tudi znotraj že večinoma dovršena. Vsi se divijo veličastnim umetninam, ki krase novo veličastno cerkev. Mnogo je bilo truda in skrbi, tudi mnogo nasprotovanja, a danes je pozabljeno vse. Obnovljena je tudi vsem priljubljena kapelica »Ecce homo« na Pungertu. Veseli in srečni so šmartinski župljani, ki imajo sedaj prekrasno božjo hišo, in željno pričakujejo presvetlega višjega pastirja, da jo posveti.
Vihar. Poroča se nam z Reke: Dne 26. t. m. popoldne razsa]al je na Reki velik vihar, k sreči samo četrt ure. Vrtinec je napravil precej škode in nereda. Potrgal je električno žico tramvaja in zlomil nekaj stebrov, polomil nekoliko drevja, pobil okna, razmetal pred kavarnami rastline, vrgel en voz v morje, prevrnil mnogo lesa na skladišču, nagnil vagon, kateri je enega človeka povozil, tako da je umrl. Bila je nevarnost tudi na morju, neki parobrodič se jo komaj rešil. Prevrnil je prazen omnibus, pokvaril je tudi nekoliko streli in kopališče v luki, napravil še mnogo druge škode.
Sneg na planinah. Iz Celovca se poroča, da je po planinah padlo mnogo snega, ki sega do gozdov.
Nova trtna bolezen. V okolici kor-minski so zasledili novo bolezen na grozdju, ki se imenuje znanstveno „c o n i o t h y -rium diplodiell a." Na grozdih in na repljah se zaplodi neka gliva, ki provzroči, da grozdje odpada, predno dozori. Veščaki, ki so si to stvar ogledali, pravijo, da nima ta bolezen nobenih zlih posledic za razvoj trte ter da škodi le toliko, ker zmanjša v istem letu, ko se prikaže, trgatev. Sicer pa pravijo isti veščaki, da taka bolezen ni stalna ter da se prikaže le sem ter tja vsled nekih posebnih vremenskih vplivov. Ta bolezen se je baje istotam prikazala že 1. 1891, a do letos ni bilo potem več slišati o njej.
V Trbojah pri Smledniku prirede ondotni mladi domoljubi v nedeljo dne 1. sept. veselico s petjem in kratko igro v korist zakladu kranjske dijaške kuhinje. Veselica se vrši v gostilni gdč. Franjice Kržičeve po domače pri „Kocijanu" in sicer ob vsakem vremenu. Ker ima veselica blag namen, pričakovati je mnogobrojnega obiska.
Mrtvo truplo so v torek potegnili iz Save in ga prenesli v mrtvašnico pri sv. Agati v Dolskem. Domnevajo, da je utopljenec oni kolesar, ki je nedavno pri Cr nučah padel v Savo.
Razstava pisalnih strojev. Ludo-vik Brauner, lastnik I. zaloge pisalnih strojev v Gradcu, bode prihodnji teden v Ljubljani razstavil pisalne stroje, in sicer ameriške, nemške in angleške. S temi stroji bode dokazal hitrost izvežbanih piscev. Razstavljen bode tudi doslej v Evropi neznan »Oliver« hitropisni stroj. Poleg strojev bode razstavljena tudi zbirka pomnoževalnih aparatov, katerih posamezni narede 3000 kopij v eni uri. Razstavljen bode tudi kinemato-grai, ki bode proizvajal razne slike.
Stavka v Nabrežini. Odbor käme-nošeških mojstrov v Nabrežini je izdal naslednjo izjavo : „V Nabrežini je nehala stavka, ker so bili delavci v kamenolomih in ka-menoseki odpuščeni že dne 9. t. m. in so isti tudi vsprejeli odpuščenje ter je več njih odšlo v druge kraje iskat si dela. Dotične delavske knjižice so bile izročene občinskemu uradu v Nabrežini."
Obsojen je bil te dni v Gradcu bivši užitninski uslužbenec v Šoštanju J. Zwack radi nepravilnosti v dež. službi na 13 mes. težke ječe.
Poskusen samomor. V Gorici se je hotel ustreliti 251ctni finančni uradnik Evgen Bizjak. Ustrelil se je v prsi, zadel se je sicer v pljuča, ali umrl ni. Nesrečnež si je hotel že drugič končati življenje.
Novo parobrodno podjetje s sede žetn na Reki hoče ustanoviti hrvatski milijonar Mihanovič, ki se namerava povrniti iz Amerike v domovino. Mihanovič ima sedaj v Ameriki 154 parobrodov, od katerih si bode 25 ohranil za svojo novo podjetje, ostale pa bode v Ameriki prodal.
Iz zapora uiel je pri sodišču v Ratečah tat Mihael Golob vulgo Tije in tudi Barokar imenovan.
Devet ran sta zadala v pretepu v Spodnjem Berniku Janez in Jožef Kotnik Francu Kotniku. Janez in Jožef Kotnik sta ušla, Franca Kotnika bo pa prepeljali v deželno bolnico.
Gočanska afera pred sodiščem.
(Dalje.)
France Jamšek izGoč št. 101. Potrdi, da je Matija Vidrih, ki j? za Alojzijem Ferjančičem in Francetom Štemberger jem najbolj obteževalna priča, enkrat rekel v svoji hiši svoji ženi, da bo šel preccj drugi dan v llicmanje pogledat, kaka je pravoslavna vera, ker naša vera je svinjska. Priča je pri oknu poslušal in vse slišal, in pove tudi, da je na to Vidrihova žena rekla svojemu možu: Ne govori takih reči!
Priči se predoči Matija Vidrih in prizna, da je rekel, da bo šel v Ricmanje, toda le v šali, ni pa rekel, da je naša vera svinjska. Vidrih pravi, da zato Jamšek tako govori, ker je klerikalec, na kar ga sodniki grajajo, češ, da še sedaj ne more strankarskega sovraštva pustiti in da bo pri takih razmerah težka pravična sodba.
Glede Antona Vovka ne more priča Franc Jamšek potrditi, da bi bil kamenje lučal. On je šel koj za njim, toda takrat ga ni videl kamenje lučati.
Jože Ferjančič iz Man č. Bil je tudi pod oknom, ko je župnik z okna go voril, in slišal je, da je nekdo v lužo padel. Župnik je vprašal, kateri ga je vrgel, in potem je rekel: Pustite te suroveže pri miru, Bogu in Materi Božji se priporočite, vso bo-demo premagali. Župnik je še pozneje rekel, ko so razgrajali pod oknom : Osli ne-neumni, kaj se rigate! Na to je začel nekdo pod oknom rigati: I a, i-a. Na to je župnik rekel: Če rigaš ali ne, saj vemo, da si osel! Glede Viktorja Pangerca potrdi priča, da je pod oknom rekel Francetu Stembergerju : Z mano pojdi, nihče ti no ho nič storil. France Debevc pa je zaklical: Živio „Nanos" ! in zato so ga v lužo vrgli.
Priča potrdi na vprašanje, da župnik ni hotel hujskati na liberalce.
Na to se konfrontirajo razbremenilne priče Ivana Kodre, Rozalija Dolenc, Ignacij Dolenc, Franee Furlan proti obteževalnim pričam: Francetu Mohorčič, Francetu Štemberger, Maksu Ferjančiču in Matiji Vidrihu.
Vsaka priča ostane pri svoji izpovedi in ni mogoče rešiti nasprotstev. Značilno za obremenilne priče je, da vsaka ve samo eno besedo ali: „Strela ubij Bure!", ali „Ubijte boksarje!", ali „Le po njih!", ali „Le po njem!", ali „Razpodite te hudobneže :" in to za eden kratek moment par minut, ko je dokazano, da so bile vse hkrati pod oknom.
S tem se je dopoldanska obravnava ne
hala.
Začetek obravnave ob 1/s4. uri.
Julka Štemberger, kateri je ku rat stric. Ko se je pod župniščem začel nemir, je prišel župnik v njeno sobo in je skozi okno govoril. Vprašal jih je, kaj počnejo, in potem jim je rekel: Spat pojdite! Vprašal je, ko je nekdo v lužo padel: Kdo je padel v lužo? Neka ženska mu odgovori: Bodo že zvedeli! Na to pravi župnik: Če se drugi ne bo zanj potegnil, se bom jaz! Ko jo nekdo hotel iti menda za Stembererer-jem, je župnik rekel: Nazaj ga vrnite ! Župnik je še rekel: Ako je Bog z nami, kdo bo zoper nas! in : Bog živi „Nanos" ! Mogoče, da je še kaj drugega rekel, toda be-sod: Strela ubij Burc! in druge ni rekel.
Pri večernicah drugi dan je župnik ostro grajal nemire in rekel, da so sramota za celo občino in da se s kamni in pestmi nič no doseže, ampak samo z molitvijo.
S tem je bilo dokazovanje glede prve obtožbe proti g. kuratu Ferjančiču končano in na vrBto pride
druga točka obtožbe, da je namreč kurat dan po izgredih nagovarjal ljudi h krivemu pričevanju s tem, da je poklica» možo k sebi, naj bi poravnavo sklenili, da bi se nihče več noter ne tlačil in da bi se vse potlačilo ter tudi oni, ki so v naporu, ven izrezali
Glavna obtožilna priča je tu Alojzij Ferjančič: Drugi dan po izgredih sem poslal svojo deklo k večernicam rekoč: »Nocoj boš gotovo kaj slišala in boš po-vedela«. Dekla je potem povedala, da je župnik trikrat ponižno prosil, da pošlje vsaka stranka po tri odbornike, da bi se pogovorili, kako bi se ta prepir poravnal. Sam je šel potem do drugih mož in jim rekel: „Pojdimo, bomo videli kaj bo iz tega". Sel sem h Kodretu, Živicu in Stembergerju, in ti so obljubili, da bodo prišli. Drugi dan ob 8. uri sem prišel v farovž. Ko me župnik, ki je bil na vrtu, zapazi, zarohni: Dobro jutro ! — Dobro jutro ! Podava si roko in se pozdraviva. Župnik mi reče: Povejte mi, kdo ste, jaz vas ne poznam. Ko mu povem, kdo sem, pravi : „A, Vi ste moj največi nasprotnik, to je mojo največje veselje, da Vi prvi k meni pridete. Pojdite", je rekel,
„v sobo" in mi ponudil šnopsa. Potem pravi: „Se bomo za to stvar poravnali". Jaz sem rekel: „Gospod župnik, sedaj je prepozno*. On je še rekel, da se bomo poravnali. Jaz: „To ni več mogoče, to je prepozno", ruteui je rekel: „Jaz pa rečem, da ni". Jaz sem mu še večkrat rekel, da je prepozno, a on vselej, da ne, kar je storjeno, je storjeno. On je pa naprej še trdil, da ne. Jaz sem rekel na to ; „Ce Vi bolje razumete to stvar, pa jo". On je rekel: „Vi boste morali pri Vaši stranki, pri Vaših ljudeh delati na to, da bodo priče govorile namesto tako, da jih bodo namesto notri tlačile naše, jih ven rezale. Jaz sem rekel (patetično): „Priče morajo priBeči, pod prisego morajo čisto in golo resnico govoriti". Potem je on še nato rekel : „Tu se govori tako : namesto, da bi se naše ljudi notri tlačilo, da so jih ven reže*. Jaz sem nato omenil : „Gospod župnik : tukaj so veliki stroški". On vpraša: „Kaki stroški so?" Jaz nato : „Društvo „Triglav" ima veliko škodo in Btroškov, ker se jo veselica razbila, Zgurjeva hiša je razbita, ranjenih je več oseb, ti bodo za svoje rane zahtevali". Potem je rekel: „Tisto nič ne dó, vse bo poravnano, denarja je dovolj, makar če bi bilo tri tisoč, kolikor hočete, kolikor hočete". Potem je rekel: »O '/,9. uri moram v šolo iti, drugih mož pa še ni". Jaz mu rečem : „Bodo že prišli". On me je prosil, da naj grem ven y in jih pripeljem. Ko so potem prišli : Jože Živic, Jan. Kodré, Andrej Krečič, Janez Požar, Jože Mohorčič in Janez Štemberger, smo se usedli, in on je rekel, da bomo vso stvar pregledali, in naj se eden k besedi oglasi. Ko se nihče ni oglasil, sem Be jaz.
Nato citira priča cel svoj tačasni govor, kako se je začel prepir pri učitelju Mrcini, župnikov brat ga je zanetil, llladnik mu je prilival, da je začelo vreti. Rekel mu je: „Vi ste se postavili na celo društvo »Nanos«, da uničite „Triglav". To so Vaše propovedi in molitve in vsled tega je prišlo do teh posledic. On je molčal in ni odgovoril. Jaz sem mu rekel: „Vi ste hoteli pridigati in razlagati o evangeliju in sv. pismu, govorili ste pa samo o umazanih časopisih". Župnik je molčal, in ko sem končal, je še vedno zahteval, da moramo tako delati, da bi se vsi oprostili, namreč tudi tisti, ki so bili že aretirani. Jaz sem mu rekel, da te se ne more več vzeti iz rok sodnije in And Krečič se je nato dvakrat oglasil: „Jaz sem sicer Alojzu nasprotne stranke, ali kar Alojz potrdi, to je resnica". Jaz som mu zmiraj dokazoval, da to ni mogoče, da se ne da doseči, in ko je videl, da se ne da doseči, je rekel: „Torej delajte Vi pri Vaši stranki na to, da se vsaj tisti, ki se niso bili naznanjeni sodniji ali orožnikom, več no bodo vlekli v zapor in notri tlačili". Jaz sem mu rekel : „To Vam obljubim, naši ljudje bodo stali kakor zid".
Predsednik: Ali Vas je šuntal, da vplivajte na priče, da bodo drugače pričale ?
A. Ferjančič: Da bi se tisti oprostili, ki so naznanjeni, še le končno, da bi se vsaj novih noter ne tlačilo.
Predsodnik: V preiskavi ste pa precej drugače govorili, prebral Vam bom zapisnik. Rekli ste tam, da ni nič o sodniji govoril, ampak samo o tistih, ki še niso aretirani
Državni pravdnik: Gospod predsednik Bto ga vprašali, ali je župnik molčal, in on je rekel, da je molčal. Ali so vedeli, da se gre za tiste osebe, ki bo v zaporu ?
A. Ferjančič: Jaz sem lahko £to posnel
Državni pravdnik: Povejte, kaj je povedal o tistih osebah, ki so bile v zaporu'(
A Ferjančič: Da bi se ven spravile.
Predsednik: Ali je rekel, da morate krivo pričati?
A. Ferjančič: Toga ni rekel.
Priča dalje pripoveduje, da kurat takrat ni vedel, da bo (priča) klican za pričo in je torej samo naglašal, da bi druge na govarjal, da torej sam kurat ni direktno uplival na priče, ampak skozi njega.
Kurat mu je potem poslal vizitko znane vsebine.
Kurat Ferjančič pravi na izvajanje priče, da ni hotel navajati h krivemu pričevanju in, če bi bil on to rekel, se rad podvrže kazni. On je še ravno ob istem času (četrt na štiri) govoril o krivi prisegi govor in povedal Uko strašne izglede o ljudeh, ki so krivo pričali, da so se ljudje po cerkvi kar stresli.
Na vprašanje dr. Brejca pove priča, da je to vizitko dal Drofoniku, in da je na ta način bila priobčena v »Narodu«.
Priča Jože Živic je bil tudi pri pogajanju med župnikom in zastopniki obeh strank in sicer kot liberalni odposlanec navzoč. Izrečno pa potrdi, da je župnik rekel, da glede onih, ki so v zaporu, so ne moro nič doseči, in da jim ni pomagati ter da želi, da bi se samo na to delalo, da bi drugim, ki še niso naznanjeni, no bilo treba k sodišču hoditi. Tudi ni šuntal, da morajo priče krivično govoriti, in Ferjančič Alojzij mu jo obljubil, da se ne bodo nič vert ova-jalo, in nato so Bi v roko sogli. Kar se tiče stroškov, je res rekel kurat, da jih bo
plačal, toda mislil je samo na stroške pri Žgurju, katere smo cenili na nekaj malega, krog 15 kron.
ObtoieneoJanez Požar: Ta je bil tudi navzoč pri tej poravnavi, pove ravno tako kot Zivio in ravno tako tudi obtoženec Jože Mohorčič, kije bil tudi zraven.
Priča Janez Štemberger: Tudi ta je bil kot odposlanec pri župniku. Župnik je hotel od njih imeti, da bi bili vsi pri jazni in prijatelji, da bi pa morali krivo pri čati, ni rekel, rekel je samo, da bi se, če je mogoče, rešilo jih iz preiskovalnega zapora, in da bi se drugi noter ne tlačili zraven teh.
Še enkrat določno vprašan, ali se je Slo za krivo pričevanje, pravi priča, da ne, župnik je še rekel, da tistim, ki so v zaporu, se sedaj ne more več pomagati.
Priča Andrej Ferjančič: Ta je določno potrdil, da je rekel Alojzij Ferjančič še enkrat pred izgredi, da če bi bili vsi njegovega mnenja, bi v 10. letih nobenega duhovna več ne bilo v vipavski dolini (smeh v avditoriju).
Priča mu je rekel, da zato tako govori, ker ni bil še nikoli bolan, in da bi na smrtni postelji drugače govoril.	(Dalje prih.)
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 29. avg. Pri shodu avstrijskega duhovništva se je sprejelo petero resolucij, ki obravnavajo stanovska obrambna društva. Sklenilo se je, da se za vsako škofijo posebej ustanovi obrambno društvo ter se vsa društva združijo v centralnem društvu na Dunaju. Za društveno glasilo se je proglasil „Correspondenzblatt".
Budjevioe, 29. avg. „Jihoczeske ListyM poročajo iz Prage, da so mla-dočeški krogi postali skeptični glede kompromisa s Staročehi in da na tak kompromis nič več ne verujejo.
Reka, 29. avg. Pri zadnjem viharju se je poškodoval dovod plina v pisarni Gerbaz. Ko je včeraj dekla Ma-rinac zjutraj prišla z lučjo v pisarno, nastala je strašna eksplozija. Strop se je porušil, vsa oprava je pričela goreti, deklo je vrglo na tla in dobila je težke opekline.
Madrid, 29. avg. (0. B.) Mej manevrom španske mornarice se je razbil angleški torpedočoln ob obrežju pri Linea concepcion. Angleške mornarje, ki so hoteli odvesti proč razbito ladijo, so ovirali španski vojaki, vsled česar je moral prvim priti na pomoč del vojaštva druge ladije. Ta dogodek je vzbudil v javnosti veliko pozornost.
Atene, 29. avgusta. Seststo ru-munskih dijakov pride 19. septembra sem obiskat grške dijake.
Pariz, 29. avgusta. Predsednik Loubet se je vrnil včeraj z dežele v Pariz.
London, 29. avg. „Daily Mail" poroča, da bo carja na potovanju spremljal zunanji minister grof LambsdorlT, ki bo vzel seboj še dva svetnika. Sestanek z Loubetom in cesarjem Viljemom bo izredno politiškega pomena, ker bo na dnevnem redu razgovor o transvalskem vprašanju, glede katerega je car popolno premenil svoje nazore. — V Haagu se trdi z vso gotovostjo, da je dr. Leyds prejel iz Petrograda zagotovilo, da car sprejme Krugerja v Compiegne v avdijenci.
Haag, 29. avg. Več članov mirovnega sodišča hoče odložiti svoje mandate, ako se mirovno sodišče skoro ne izreče o transvaalski zadevi.
Philadelphia, 29. avg. (C. B.) Na krovu proti Trentonu odhajajočega parnika „City of Trenton" tee je pojavila eksplozija. Sedem oseb je ubitih, dvajset ranjenih. Parnik je pogorel do vodne gladine.
London, 29. avg. „Times" poročajo iz Pekina 27. t. m.: Li-Hung Cang je danes naznanil starosti zunanjih poslanikov, da mu je došlo pooblastilo za podpis mirovnega zapisnika. Cesarjev odlok, s katerim se prepoveduje uvoz orožja, je krožil danes mej poslaniki. Dva nadaljna odloka sta še potrebna.
London, 29. avg. „Daily Express" javlja, da je del Scheeperjeve armade prodrl skoro do Kapstadta. Mestna straža pričakuje vsak hip napada.
Umrli ho:
27.	avgusta. Ana Juvan, delavčeva hii, 1 mes., Na mivki 3, atrofia ecclamps e.
28.	avgusta. Angela Kodran, delavčeva hči, 16 let, Stari tig 11, lt-gar.
Žitne cene
dnč 28. avgusta 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov. Pšenica za jesen . ... „ „ pomlad 1902 . .
Rž za jesen......
„ „ pomlad 1902 . . . Koruza za avgust .... „ „ september-oktober „ , maj-junij 1902 .
Oves za jesen.....
, » pomlad 1902 .
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za oktober......K
„ „ pomlad 1902 . . . .	„
Ri za oktober.......„
Oves za oktober.......
Koruza za avgust ............„
, „ september.....,
, „ maj 1902 ......
(Efektiv.)
. K	8-06	do	8 07
• J»	8'49	n	8-60
• J»	7-05	n	7-06
	7-33	7)	7-34
• »	5 41	n	542
• J)	5-43	9	7-44
• J)	5-38	Jt	5-39
	6-65	*	6 66
* J>	7-00	e	7 01
792 8-33 669 6-33 5-16 517 5 09
do
7-93
8-34 6-70 6-34 5-17 518 5-10
Dunajski trg.
PSenica banaška . južne žel.
R* » ,
Ječmen „ „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol .....
K	7-80	do	8-30
	809		8-30
	709		7-25
	700		8-75
	6-75		8-00
	5-50		5-60
	675		7-06
	701		7-04
	1000	n	11-50
Meteorologidno porodilo.
fišina nad morjem 306*2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
3
Cm opa-tevanja
Stanje barometra T mm.
Tempe- j ratura I
po Olsijo I
Vetreri
Nebo
it-
■a*»
28] 9 zvei-. j ~7T-i2 6
„J 7. zjutr. ;2. popol.
735 0 736-7
1S-8I si zah.
12 8 || sr. jvzh. 180
oblačno
23 9
Srednja včerajšnja temperatura 13 9
oblač del. jasno ¡ nórmale: 17 4'
Največja trgovina s kolesi na Dunaji
prodi tako v ceno, kakor Se nikoli
!!!500 Koles!!!
najboljše vrste (enoletno jamstvo): Puch, Styria, Greger, WafTen, Premier itd. Najboljši modeli leta 1901 od 150 K d <lje. Dobro ohranjena že rabljena kolesa, pnevmatika brez graje, po 80, 85, 90, 95, 100 do 110 K. Krasna kolesa za dame, nova po 160 K, nekoliko rabljena po 85, 95, 115 K.	707 10-6
Nova pnevmatična cev 8—9 K, zračni mehovi 4—5 K. "£S Pošilja le proti povzetju.
Samo za 32 kron
ročni šivalni ►MHgt/IJ^V stroj; dela zelo lahko, z mahalom, samodelavnim čolničem, odrezalnikom, z najnovejšimi zboljšavami, z elegantno leseno ali železno podstavo 32 K, s krasno omarico 36 K. Novo I Visoke-Singer za družinsko rabo, se gonijo z nogo, 10 let jamstva, 48 K. — Se prodaja le proti takojšnjemu plačilu pod jamstvom.
fl\. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse 3.

Za jesensko dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland- in roman-cement, železo za vezi, štorje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde).
Potem poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, čistilnice za žito, fino izdelane, močne pluge, stroje *a posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Bazno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje.
Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, žimo, morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica, 232 30 25
trgovina z železnino in Špecerijskim blagom,
Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilne „pri Figovcu
:tt»oocooooooooococ«)cooooooci
Vsak petek in postni dan
raznovrstne sveže
morske ribe
pri	822 6-2
J. C. Praiiiiseiss-11 v Ljubljani,
trgovina s špecerijami. delikatesami, pivo in vinom ter pivnica.
Oklopju stična barva za
•fiflrkllin *atere koja je nespremenljiva, sta-i&lllU Vjaf novitna tudi proti vplivu svitlobe, apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mojstrom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 10 11—2
Št. 29287.
824 3-2
V smislu § 6. zakona z dne 23. maja 1873. leta (št 121 drž. zak.) se daje na znanje, da bo razgrnjen
prvotni imenik porotnikov za 1.1902
od četrtka 20. dne avgusta (lo petka 6. dne septembra t. 1.
v magistratnem ekspeditu na vpogled, ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda m naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor.
Porotniškega posla so po § 4. omenjenega zakona oproščeni :
1.	tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vedno;
2.	ud|e deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3.	osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi ;
4.	osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in rano-celniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti. za sledeče leto;
5.	vBak. kdor je prejetemu poklicu v enem porotniškem razdobji kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 26 avgusta 1901.
gg S3
m

K S
£3 ii?»
yy >T r VrT VAT W TVVY TV TV >-y

*K %>* ** «t* ■

Otvorjenje kavarne.
Čast mi je mnogocenjenemu občinstvu naznaniti, da sem prevzel znano
kavarno „Austria"
na voglu Resljeve in Sv. petra ceste v h>ši i. Levca,
katero odprem
v soboto dne 31. avgusta t. 1.
Kavarno sem povsem na novo in moderno preuredil ter oskrbel z dvema dobrima biljardoma, vsemi večjimi časopisi in zabavnimi listi, z dobro kavo, čajem, likerji, vinom v steklenicah, šampanjcem in drugimi desertnimi vini, ter se častitemu občinstvu najtopleje priporočam s prošnjo, da me v mojem novem podjetju izdatno podpirati blagovoli.
Za dobro in točno postrežbo jamči z velespoštovanjem
franjo Krvarič,
lastnik kavarne ,?\ustria".
P n
S3
ri
m
88
1
n
1> ix ii a j k It a b o i* z a.
Dni 29. avgusta.
Skopni driavni dolg v notab . . . Skupni državni dolg v irebru ....
Avstrijska «lata rent» 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4•/„, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .. . ▲vstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.......
London viita...........
HimSki dri. bankovci m 100 m. nem.dri veli 1
S8-85 96-76 118 85 95-70 118-50 92 80 166r¡ — 630 50 23940 17-m
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dné 28. avgusta.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854. «¡50 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6
23-44 19 03 91 20 11-26
191 — 170110 211 75 95 10 145 25 256-fiO
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3°/0
>	> juine železnice 6°/„
>	> dolenjskih železnic 4°/,
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 «rečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	, » 6 »
Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld. . . . Rudolfove srečke. 10 gld.
106--	Sa'move srečke, 40 gld.......	. 223—
. 94-26		
. 430--	Waldste'nove srečke, 20 gld......	. 396 50
. 346- =	Ljubljansko srečke.........	. eo —
. 121-	Akcije anglo-avstrijske banko, 200 gld. ,	. 268 —
_- —	Akcije Ferdinandovo sev. želez., 1000 gl. at. v.	. 5760 -
. 395 r>o	Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . .	. 868 -
. 510-	Akcije juine železnice, 200 gld. sr. . .	. 87 —
. 48-—	Splošna avstrijska iitavbinska družba . .	. 144 —
. 25 —	Montanska družba avstr. plan.....	. 415-—
. 15 80	Trboveljska premogarika družba, 70 gld.	. 433 —
68—	Papirnih rubljev tOO........	. 253 —
__Nakup ln piod&Ja
vsakovrstnih državnih papirjev, aro6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna i * v r i i t e v narodll na borzi,
Menjarnicna delniéka tíruzba
„..,„ E K C U
I., HUolIzBilB 10 in 13, DnnaJ, I., Strobelgasse 2.
• PoJaaL.Ha ">J& v vseh gn»podarsklh in flntndnilt »tvarch, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljakih vrednastalk papirja* in vestni 'vfcti za dosego kolikor je mogoče viaocog« obrustovanja pri popoln" varnosti ■■ » l <> •> .. ■■ i li a f. n v u i R.