SAVINJSKI VESTNIK Poštnina plačana v gotovin; GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA. OKRAJA CELJE - OKOLICE IN OKRAJA ŠOŠTANJA LETO IV., STEV. 6 CELJE, DNE 3. FEBRUARJA 1951 POSAMEZNA STEV. 3 DIN Priprave za volitve v Ljudsko shupsco LR SJovenije Na zboru OF v Celju so predlagali za kandidata tov, Franca Leskpšha Na aboru Mestnega odbora OF Celje, »o zastopniki celjskih frontnih organi- zacij razpravTijali o pripravah za bliž- ије volitve v Ljudsko Skupščino LRS. Okrog 300 delegatov in gostov iz osta^ lih množičnih organizacij se je zbralo 31. januarja v dvorani Mestnega gle- daliišča. Zboru je prisostvoval tudi član Izvršnega odbora OF Slovenije tovariš Rudi Cilenšek in zastopniki JA. Predsednik Mestnega odbora Fronte tov. Alojz Trpin je podal, obš4rno po- ročilo o zunanjem in notranjem ipo- Mtilčnem položaju, nakar je 'sekretar Mestnega odbora Fronte tov. Marica Počkaj poročala o delu frontnih orga- nizacij v zvezi s predstoječimi volit- vami. Ker bo na področju mesta Celja iz- voljeno pet poslancev in ravno toliko »amestnikov, je Izvršni odbor OF raz- delil mesto na pet volilnih enot. Volilne enote obsegajo: 1. Prva volilna enota: I. četrt, Za- vodna, Jožefov hrib in Cret; 2. Volilna enota: III. in IV. četrt; 3. Volilna eno- ta: II. četrt, Gaberje, Sp. in Zg. Hudinja; 4. Volilna enota: Nova vas. Dolgo polje, Lava, Dobrova, Lokrovec, Ostrožno, Lo- pata in Medlog; 5. Volilna enota: Lisce, Breg, Polule, Košnica, Tremarje in Za- grad-Pečovnik. Osnovnim frontnim organizacijam bo- tìo v predpripravah za volitve nudili pomoč člani IO OF in Mestnega odbo- ra OF, kalk or tudi frontna komisija pri Mestnem odboru OF, ki bo skrbela za •rganizacijo političnih predpriprav in »klicevanja predvolilnih zborovanj. Pri- pravljen je tudi ipredavateljski kader ea teren. Predvolilna zborovanja bodo vodili predvsem kandidati in njihovi namestniiki, frontni odbori bodo pa po- ekrbeli, da bodo na zborovanja .pri- tegnili čim več Ijiudi. Ker so volitve tudi velikega mednarodnega pomena, bo vsebina zborovanj usmerjena tudi- v razjasnjevanje zunanje politike, za katero vlada med ljudstvom veliko za- nimanje in mnogi imajo o tem dgkaj nejasne pojme. Predvsem bo pa naloga predvolilnih sestankov zainteresirati vsakega državljana o važnosti teh vo- litev, vsak volivec pa bo moral spo- znati tudi kandidata na svojem terenu. Predvolilne priprave bodo še bolj raz- gihale tekmovalni polet čast 10. ob- letnice OF. Glavna naloga zibora je ibila določi- tev kandidatov za volitve v Ljudsko skupiščino LRS. Ker je območje mesta raizdeljeno na pet volilnih enot, so de- legatke predlagali pet kandidatov in to- liko namestnikov. Zbor je enoglasno in z ^velikim na- vdušenjem sprejel predlog za kandi- datne liste. Posebno toplo so frontovci pozdravili Icandiidatiiiro tov. Franca Le- ekošika. Nato iso se frontovci pomenili in ze- dinili katere dele mesta naj iztorani kandidati zastopajo, upoštevajoč soci- alni sestav mesta. V I. volilni enoti bo kandidiral Franc Leskošek, ki je vsem Celjanom znan kot revolucionar že iz predvojnih ča- sov, sedaj pa je minister za težko in- dustrijo v Zvezni vladi in član polit- ibilroa CKKPJ, inj ego v namestnik je Kokalj Stane, tudi znan (borec z^ de- lavske pravice že pred vojno. V II. vo- lilni enoti bo kandidiral generalmajor Peter Stante, njegov namestnik je Pelko Florijan. V III. volilni enoti bo kandidiral Pangerl Franc, delavec v Tovarni emajl, posode v Celju, njegov namestnik je Pečnik Roman, v IV. vo- lilni enoti. Trpin Alojz, sekretar Mest- nega komiteja KPS, njegov namestnik Aškerc Anton, v V. volilni enoti pa Bizjak Karel, železničar, nijogova na- mestnica ipa Počkaj Marica. Na zboru so se delegatje pogovorili o raznih stvareh v zvezi s pripravami za volitve in o tekmovalnih nalogah za 10. oibletnico OF ter o drugih pro- blemih, ki se na terenu pojavljajo. Po- manjkljiva ije bila diskusija o delu v osnovnih frontnih organizacijah. Frontovci so razpravljali o pomanj- kljivosti v delu kulturnoprosvetnih dru- štev, o demokratizaciji, o hišnih svetih in o čuvanju stanovanjskega fonda, o prositovoljnem delu pri ureditvi me- sta in poipiravilu cest, o delu Ijndslie prosvete, o izdajalski ^politiki Kremlja, o nalogah delavcev na vasi, o tekmo- vanju 10. obletnice Fronte ter o ure- ditvi volilnih imenikov. Clan Izvršnega odbora OF Slovenije tov. Cilenšek Rudi, pa se je v pozdrav- nem govoru predvsem dotaknil novih ukrepov v našem blagovnem prometu. Poudaril je, da je naloga frontnih or- ganizacij ,da te uikrepe nenehno po- jasnjujejo, ker razvoj gre tako hitro, da mu mnogi na terenu ne morejo sle- diti. Zato je tu pomoč Fronte nujno ipotrebna. Nadalje je poudaril tudi vlo- go sindikatov, ki naj bi obdelali v bli- žini mesta vse neobdelane površine ter na ta način vplivali na znižanje cen na itrgu. Na Ijraju zbora so frontovci sprejeli sklepe, da bodo nenehno pojasnjevali ljudem mednarodnega dogajanja, vlogo naše države, za očuvanje miru v svetu ter dvigali duh socialističnega patrio- tizma. Sklenili so tudi, da bodo poživeli tekmovanje v počastitev 10. obletnice Osvofodilne* frotne, da bodo še tes- neje sodelovali z ostalimi množičnimi organizacijami, da tttedo nudili večjo pomoč pri ustanavljanju novih KDZ in pomagali čvrstiti že obstoječe, da bodo nudili vso pomoč grupam iljudske in- šipekcije in potrošniškim svetom iter pomagali urediti volilne imenike. Za kandidata v četrti votitni eroti so irontovci prediagati tov. Alojza Tfptna Tovariš Trpin Alojz je sin revne baj- tarske družine iz Dolenjih Dol pri No- vem mestu. V rani mladosti je čutil na lastni koži krivico, ki so jo delali delodajalci nad svojimi posli. Ko je končal osnovno šolo de služil za pa- stirja in hlapca, pozneje pa se je šel učiti mizarske obrti. Do izbruha vojne je moral delati kot delavec pri zidarjiii^ da si je zaslužil vsakdanji kruh. Leta 1942 je odšel v partizane, líjer so mu zavoljo hralbrasti ;in veselja do političnega dela kmalu zaupali razne vodilne položaje. Bil je politični de- legat brigade in sekretar SKOJ-a za novomeški okraj. Kot politični delavec in sekretar SKOJ-a je nato odšel v trboveljski okraj, zatem v litijsko okrožje. V celjskem ^oikrožju je začel delati že pred osvoboditvijo, ko je bil član mladinskega odbora SKOJ-a. Po osvobodiltvi je opravljal razne važne f-onkcije v vojski, dokler ni bil demo- biliziran. Po demdbilizaoiji se je takoj vključil v vrste navdušenih graditeljev socia- lizma. Bil je personalni referent na Mestnem ljudskem odboru v Celju. Kot dobrega komunista,, željnega večjega znanja, so ga iposiaLi na višjo partijsko šolo v Beograd. Po dveh letih se je vrnil nazaj v Celje in s sabo prinesel polno koristnega znanja, kalterega je nenehno prenašal na ostale tovariše in široke nmožiice. Postal je sekretar Mestnega komite'ja KPS in istočasno Mestnega odbora Osvobodilne fronte. S -svojim preprostim nastopom pred ljudmi in nenehnim političnim delo- vanjem si je«osvojil zaupanje zavednih državljanov. Zato so ga frontovci me- sta Celja izferaii za kandidata v bliž- njih volitvah v LjiUidsko skupščino LRS.. Dne 18. marca 1951 bodo drugič po osvoboditvi volitve v Ljudsko skup- ščino Ljudske republike Slovenije. Slj^venci Smo si v osvobodilni vojni ramo ob rami z bratskimi jugoslo- vanskimi narodi, pod vodstvom Partije, združeni v Osvobodilni fronti Slove- nije prvič v zgodovini priborili svojo lastno narodno državo — sestavni del Federativne Ljudske republike Jugoslavije. Jeseni leta 1946 si je slovensko, ljudstvo izbralo svojo ppvo Ljudsko skupščino — predstavnico svoje narodne; suverenosti in se skupno z njo borilo in delalo za dobrobit svoje ožje domo-j vine in za čim hitrejšo zgraditev skupne neodvisnie, socialistične domovine^ Jugoslavije. Naši dosedanji uspehi so nam porok, da smo na pravi poti in zatoi bo slovenski narod s ponosom izvršil tudi tokrat svojo častno državljansko^ dolžnost ter bo z udeležbo pri volitvah in z zaupanjem izraženim kandidatom^ Osvobodilne fronte ponovno dokazal svojo neomajno in enotno voljo do kraj». utrditi in ut-editi svobodno, neodvisno in gospodarsko razvito socialistično do-, movino. j Z glasovanjem za kandidata Osvobodilne fronte glasujemo za izpolnitev našega petletnega plana, za nove tovarne in rudnike, da bodo dajali mestu in vasi čim več potrebnih proizvodov; za nove električne centrale; za vsestranski razvoj pridobivanja surovin in energij; za izvrševanje vseh izvoznih, gradbenih in drugih nalog, ki nam omogočajo- dokončno kapi- talno izgradnjo naše težke industrij«; za utrditev delovne discipline; za boljšo organizacijo dela; za ustalitev delovne sile; za čimvečje iziioriščanje notranjih rezerv; za večjo štednjo na a'^sakcm delovnem mestu; za utrditev vodstva podjetij po delavskih svetih in upravnih odborih, za krepitev vloge delavskih sindikatov; za nadaljnji razvoj krajevnega gospodarstva in obrtništva; za stalno iz- boljšanje blagovnega prometa; za izboljšanje preskrbe delovnih ljudi; za ne- prestano dviganje kulturne ravni delovnih ljudi; za nadaljnji razvoj socializma v naših mestih in vaseh; za utrjevanje obstoječih in razvijanje novih kmečkih delovnih zadrug; za dobro vodstvo in uspešno razvijanje splošnih kmetijskih zadrug, da bodo postale resnični no- silec socialistične misli na naši vasi; za večjo kmetijsko proizvodnjo; za nadaljnji razvoj socialistične demokracije v organizaciji ljudske oblasti in pri vodstvu državne uprave; za povečanje obrambne moči naše države; za krepitev naše Jugoslovan- ske Armade; za procvit naše Ljudske republike Slovenije in naše skupne socialistične domovine Federativne ljudske republike Jugoslavije; za neodvisnost in enakopravnost med narodi; za ohranitev miru na sa'^etu! Naj živi Osvobodilna fronta Slovenije in Ljudska fronta Jugoslavije! Naj živi Komunistična partija Slovenije in Komunistična partija Jugo- slavije! Naj živi voditelj jugoslovanskih narodov tovariš Tito! (Iz volilnega proglasa OF. Slovenije) Velik gospodarski pomen mladinske proge Banja Luka ■ Doboj Pe graditvi a^elikih objektov, ki jih je Ljudska mladina Jugoslavije zgra- dila ali pomagala graditi, bo Ljudska mladina gradila letos mladtns-ko pipgo Banja 'Luka—Doiboj. Ta proga predstavlja del bodoče važ- ne prometne žile Čačak — Valjevo — Banja Luka, oziroma proge Beograd— Valjevo—Banja Luka, Zmogljivost pro- metne mreže neke države se ocenjuje mod ostalim tudi po tem, koliko vzpo- rednih železniških linij jo seka. Vsa naša mreža normalnotirnih železniških prog je povezana tako, da visi samo na eni sami liniji, ki teče od skrajnega zapada na skrajni jug naše domovine skozi glavno mesto Beograd. Prav za- radi tega ima gradnja nove mladinske proge, ki bo }>ovezala vzhodni in za- padni del domovine, ter tekla skozi njene centralne pokrajine, izreden go- e|k»darski pomen. Posebno velikega pomena je mladin- .ska proga Banja Luka-Doboj za Ljud- sko republiko Bosuo in Hercegovino. Porezala bo dve najvažnejši mesti re- publike, Sarajevo in Banjo Luko ter izboljšala vezi Bosne in Hercegovine z ostalimi republikami. Proga bo v ve- liki meri prispevala h kulturnemu in gospodarskemu dviganju zaostalih po- krajin. izkoriščanje vzhodnosavskega premo- govnega bazena, ki je najbogatejši v naši domovini ter mivoz premoga iz njegovih premogovnikov v naše indu- strijske centre Slovenije, Hrvatske in Bosne je bilo sila otežkočeno zaradi preobremenitve glavne proge Beograd —Zagreb in premajhne zmogljivosti proge Brčko — Banoviči. Z graditvijo nove proge bo povezan vzhodoosavskî premogovni bazen in koksarna, ki ве^ gradi v Lukavcu, preko Dobo ja in Ba- nje Luke z glavnimi centri nase težke industrije, ki bodo hitreje in pravo- časno dobivali kvalitetno gorivo. Že- lezna ruda iz rudnika Lubije in bazena Save se je dovažala v Zeniško železar- no po velikem ovinku preko proge Beograd—Zagreb. Proga Banja Luka— Doboj bo to pot skrajšala za 156 km. Nova mladinska proga bo tekla skozi bogate gozdne predele, ki jih do sedaj nismo mogli izkoriščati. Na progo bodo .vezana gozdna področja oTirajev Doboj, Tošanj, Tesile, Prnjavor in Banja Lu- ka. Tu se rajjrostira'fo gozdovi na po- vršini 150.000 ha. Proga Banja Luka— Doboj bo olajšala izkoriščanje ogrom- nih, pretežno bukovih in deloma hra- stovih ter igličastih gozdov Bosne. Mladinska proga l>o dalje tekla skozi predele, ki imajo preko 200.000 ha ob- delovalne zemlje, na kateri pridelujejo razne vrste žitaric, v glavnem pšenico, oves in koruzo. Poleg teh kultur so važne industrijske rastline in živalska krmila in povrtnine. V bodočnosti se bo razmerje pridelkov izpremenilo v korist drugih, torej v korist takih pri- delkov, ki jih potrebuje trg ali pa po- trošniški centri. Na valovitih zemljiščih, kjer so ugodni klimatski.pogoji, rastejo sadov- njaki z raznovrstnim sadnim drevjem. Poleg sliv, ki stoje po številu dreves na prvem mestu, so zastopane tudi i druge vrste: jabolka, breskve, češnje in orehi. Mnogo teh sadov se uniči za- radi tega, ker ne pride pravočasno do potrošnikov. Mladinska proga Banja Luka—Doboj bo zgrajena leta 1951. Premetali in prepeljali bodo 1 mili- jon prostorninskih metrov zemlje in to 600.000 na težkem terenu, v steni. Zgradili bodo dл-a predora v skupni dolžini 3196 metrov. Predor Trumeca bo dolg 1411 metrov, medtem ko bo imel daljši predor Ljeskove vode 1785 metrov. Po dolžini bo predor Tromeća podoben \'^randuku na mladinski progi Šamac—Sarajevo, ki ima 1534 metrov, predor Ljeskove vode pa je znatno daljši. Poleg tega bodo gradili predora v neugodnih okoliščinah {v rahlo zem- ljo). Zato bo uspešen napredek del na progi Banja luka—Doboj odvisen pred- vsem od gradnje predorov. Da se bodo pa dela pri predorih lahko pravočasno začela, bo treba zgraditi 12,3 km ozko- tirne proge in položiti 22 km gornje plasti. Prav tako bo treba popraviti pota in ceste v dolžini 30 km. Poleg navedenih predorov bo treba dograditi še predor Čelinac, ki bo dolg 480 me- trov. Zgraditi bo treba še 156 metrov nad- voza s skupno 246 metri odprtine in dograditi 25 metrov nadvoza s 54 metri odprtine. Na progi bodo zgradili 31 mostov, ki bodo dolgi 900, dogradili pa bodo še tri mostove, ki bodo dolgi skupno 116 metrov. Delavski sveti morajo bolj gioboico poseči v probleme svolih podjetij Uspehi delavskih svetov se ponekod malo odražajo v vsakdanjem življenju in delu v podjetjih in tovarnah. Brez uspehov in brez napredka niso prav- zaprav nikjer ostali. V Tovarni emaj- lirane posode, je delo delavskega sve- ta dokaj razgibano. Na njegovo inicia- tivo so začeli izdajati strokovni časo- pis »Emajlirec«, ki je v veliko pomoč delavcem, pri njihovem nadaljnjem iz- popolnjevanju. Delavci So časopis z veseljem pozdravili, a istočasno so iz- razili željo, da bi list napisal tudi kaj o njihovih uspehih, njihovem delu in prizadevanju. Kakovost izdelkov, pred vsem onim, ki jih pošiljajo v tujino, je dobila svetovni sloves. S pcmočjo delavskega sveta dobro napreduje do- graditev sindikalnega doma na Mi- klavžkem hribu, kjer bo kmalu dobi- lo stanovanje nad sto ljudi. Tudi dvi- ganje proizvodnje, znižanje lastne ce- ne, zmanjašanje izostankov, večja po- litična dejavnost, to daje čutiti krep- ko roko delavskega sveta. Mnogo manj je čutiti delo delavske- ga sveta v Tkalnici MLO,. kjer so že ob izл''olitvi delavskih svetov kazali zelo slabo zanimanje, že iz tega raz- loga, da mnogi niso hoieli sprejeti kan- didaturo v- delavski svet. Zaradi tega je tudi poslej bilo delovanje sveta manj vidno kot drugod. Našteli bii lahko še več primerov dobrega in slabega dela v delavskih svetih, toda tokrat bi načeli nekaj vprašanj, ki so važna malone za vsa podjetja v Celju. To je vprašanje av- toritete, ki jo imajo delavski sveti v podjetjih in tovarnah. Delavstvo da- nes mnogo govori o svetih, ki so jih izvolili, to pomeni, da delavci čutijo v tovarni organ, ki so ga izvolili in ki naj jih zastopa pri upravljanju pod- jetja. Naloge, ki so jo sprejeli vsi izvoljeni člani delavskih svetov, to- rej ni majhna. Zato morajo vsi člani skrbeti za svojo izobrazbo, da bodo vsi imeli podroben pogled v proizvod- nji proces, da bodo temeljito poznali stanje med delavstvom in da bodo na iasnem z zakoni, ki se nanašajo na delavstvo. Na ta način ne ho težko delavske- mu svetu vzbuditi v vrstah delavcev zaupanje in priznan.ie. Ponekod se sli- ši, da delavci kritizirajo, češ, -da ima direktor še vedno svojo'zadnjo besedo. Stvar je pri tem takšna, da podjetje ne more biti brez trdnega vodstva in če delavski svet fie posega dovolj, glo- boko v probleme podjetja ali tovarne, potem ili čudno, če mora direktor še vedno voditi sam tovarno, ker je on naposled le odgovoren za us'pešno de-; lo v podjetju. Zgodi se, da tudi direktor včasih sto-^ ri napako in kakršno koli stvar ukre-' nc brez vednosti delavskega sveta. Morda se niti ne zaveda, da s tem ru- ši avtoriteto delavskega s^'^eta. Niso redki primeri, da direktor samovoljno odpusti delavca. V enem takem pri- meru je direktor odpustil delavca, pre- pričan, da je v interesu podjetja, da zapusti tovarno. Delavec se je potem obrnil na delavski svet, ki je samo potrdil direktorjevo besedo, ne da bi raziskal vzroke in s svoje strani ukre- nil potrebno. Veliko boljše bi bilo, čfr bi postopali takole: Direktor predlaga delavskemu svetu, da se ta in ta, za- radi tega odpusti, a svet bi potem se- veda moral zadevo proučiti in nadalje ukrepati. Če bi delavec res zaslužil (nlpustitev, bi taka kazen bolj učin- kovala, ker ne bi bila odlok enega samega človeka temveč odlok vseh članov sveta, ki so jih delavci izvolili. Pri tem se samo po sebi razume, da kolektivi niso izbrali svojih predstav- nikov zato, da bi ščitili škodljivce. Bi v tem primeru trpela avtoriteta direk- torja? Gotovo ne. Delavstvo mora ču- titi v delavskem svetu res pravo in edino vodstvo tovarne, ki mu je pod- rejen tudi direktor. Tako bo ves de- lovni kolektiv čutil demokratičnost v podjetju. Da pa bodo delavski sveti res lahko tako delali, je treba več štu- dija, več poglabljanja v našo današ- njo stvarnost in več zanimanja za vsa- kodnevne probleme podjetja. Pomoi vojnim pogorelcem na Kozjanskem Poverjenišivo za lokalno gospodar- stvo Okrajnega ljudsikega odbora Ce- Ije-okolica je s pomočjo nekaterih čla- nov ZB okrajnega (ljudskega odbora organiziralo množičen iprevoz xvpeke s kamioni na Kozjansko-Planinski sektor.. V ta namen smo se povezali z vsemi podjetji na teritoriju okraja kalkor tudi mesta Celja. Podjetja so potrebo ra- zumela in stavila na razpolago vse dobre kamione dne 7. in 14. januarja t. 1. Pri tej akciji je bilo prepeljano čez lOO.OOO kosov zidne opeke. Da pa je bil učinek našega dela uspešen se je zahvaliti pri nakladanju opeke pred- Vsem JA, katera je v teh dveh dnevih opravilo nad 1400 prostovoljnih udar- niških ur. Pa tudi pogorelci sami so po nekaterih zadrugah imeli pravi'lno razumevanje in so nudili eden фч1- gemu pomoč. Z veseljem so pričakovali kamione, kateri so za nje prevažali opeko. Nepravilen odnos pa so pokazali v Zagorju, ko je dobila opeko tov. Pajh Karolioia, partizanska vdova, mati 5 nedoraslih otrok, katera je bila ta dan bolna in ni mogla dobiti človeka, ki bi ji pomagal pri razkladanju te ope- ke. stran 2\ »SAVINJSKI VESTNIK« dne 3. februarja 1951 Sbev. s Partizanski pohod čez Pohorje Stopili smo na pot z mnogo volje, s točno določenim načrtom in z mnogo manj obe^dne podpore. Odlašati nismo mogli več, ker so bili med udeleženci večinoma dijaki, a dnevi njihovih se- mestralnih počitnic so bili kratko šteti. Na kratko naj opišem ljudstvo in in- ventar, ki je v pičlem tednu prečkal zasneženo ])ohorsko pogorje in preži- vel vse predvidene in mnoge nepred- \idene dogodivščine. Devetnajst radio- amaterjev je predstavljalo vod za vezo, ki se je pri jirejšnjih manevrih zelo dobro izkazal. Prištejem še tovariša Tniglasa, ki je bil komandir pohoda, Pavline Cvetka, inštruktorja za pred- vojaško vzgojo. Faktor JPetra, smu- čarskega učitelja, starejšega vodnika in vojaka kot inštruktorja za delo na vojaških radiostanicah. Nazadnje naj omenim še sebe. Bil sem politični ko- misar te skupine. Vsi smo imeli na- hrbtnike, ki niso bili praizni, člani strelske zveze so sprejeli deset pušk in municijo, nosili pa smo poleg dveh radiostanic še zastavice za signalizi- ranje. Kratek program perioda je bil- naslednji: Prečkati v enem tednu po- horsiko "pogorje, izvežbati mlade ama- terje za sposobne radiofoniste, izpo- polniti jih v smučanju, izvršiti ostro streljanje in predelati nekaj politič- nih tem v okvru izvenarmijske vzgoje. Л' torek smo se pred dvanajsto uro zbrali pred domom OF. Razdelili smo prtljago in pri tem na žalost prepozno ugotovili, da naš vodnik nima smuči. Da bi ga pustili v Celju o tem še mi- sliti nismo mogli, kajti on nam je od vseh bil najbolj potreben. Sklenili smo, da bo vsak od nas raje nekaj časa pe- šačil. V popolnem redu smo vstopili v vi- tanjski avtobus, ki nas je. popeljal do Vitanja, kjer se je pričel naš pohod. Snega tu doli še ni bilo, razen nekaj manjših krpic, zato smo smuči nosili na riimah in jo mahnili ob Hudinji na- vzgor. Naš korak je bil trden in še do- kaj hiter, dasiravno nismo točno ve- deli, kako dolgo bomo stopali do koče na Pesku, katero smo postavili za cilj tistega dne. Poti ni nihče od nas po- drobneje poznal, zato smo se zanesli i\o\j na pojasnila ljudi, katere smo sre- čevali. Pred mrakom je bila zadnia domačija pod Roglo za nami. Razdelili smo se na dve skupini. Vsaka je dobila svojo radio postajo, določili smo čas in način doizivanja ter se podali naprej. Naloga prve skupine je bila, da pro- dre čim dalje v osrčje pogorja, druga pa naj bi složno sledila naši sledi in sprejemala naša poročila. Vse bi ver- jetno šlo po sreči, če prva skupina nebi v temi zabredla na pot, ki je po neskončnem gozdu v vijugah vodila spet nazaj v dolino na mislinjsko stran. Zatrdno smo občutili resničnost pripo- vedovaTija, češ da se na Pohorju rojen Pohorc lahko izgubi. Gozda ni hotelo biti konec. Sneg se nam je vdiral do kolen, a kar je bilo najtežje, bili smo v svojo smer negotovi. Končno smo zdaleč opazili odprto pobočje in kakor nalašč smo v snežni belini na robu gozda zagledali človeka: »Hooooj!« smo se oglasili malone vsi in osamelost nas je zapustila. Človek na robu gozda je bil Alojz, katerega dom je bil uro hoda od tam navkreber. Hoteli smo stopiti v zvezo po stanici, kar pa ni bilo več potrebno, kajti druga skupina je po naši gazi hitreje napredovala in nas dohitela v trenutku, ko smo vpraševali za pot. Od vseh poti smo se odločili za Lojzev predlog, naj stopimo do njegovega do- ma, kjer je bilo za nas dovolj prosto- ra. To je sicer spremenilo naš prvoten načrt, s kočo na Pesku ni bilo nič, ker je bilo do nje še najmanj dve uri ho- da, a fantje so bili na koncu svojih moči. Nekako ob osmih nas Lojzek pri- pelje na očetov dom. Tam so nas pri- jazno sprejeli. Domačija je bila nad 1000 metrov visoko in do najbližnjega soseda so domači imeli dve uri hoda. Ob zakurjeni kmečki peči smo se pri- jetno p)ogreli, spregovorili besedo dve . o Pohorju in Pohorcih iz časov osvo- bodilne vojne, zatem pa kmalu krepko . vlekli dreto, zleknjeni po dišečem pla- ninskem senu, ki ga je gospodar dal prinesti v izbo. Naslednje jutro nas je pogled na za- sneženi planinski okoliš osvežil, da smo na mah pozabili na otrple ude. Neuča- ■ kanci so lakoj preiskusili sneg in smu- či, pri čemer je »Mukica« na veliko veselje gledalcev dokazoval, da ima zemlja silo privlačnosti. Ob osmih smo krenili naprej. Pre- cejšen kos nas je pospremil Lojze. To- krat smo si že nataJcnili smuči, ker drugače nebi prišli nikamor po glo- bokem snegu. Lepo je bilo drseti z vrha Roglje nizdol po zaraščenem pobočju in vse bi bilo v najlepšem redu, da ni- smo zgrešili markacije in se spustili pregloboko doli po poti, ki vodi ne- kam proti Konjicam, Spet smo se pe- hali navkreber in poiskali pravo pot in se do poldneva prismukali do koče na Pesku, ki je na naše razočaranje bila zaprta in neoskrbovana. Tu smo se odpočili in spravili nad zaloge iz naših nahrbtnikov, štiriindvajset ur nismo imeli nič toplega v ustih. Tu smo se spet razdelili na dve skupini. Prvo sia vodila Peter in Truglas, a drugo sva prevzela Cvetko in jaz. Pri koči smo zamenjali votlnika in mii dali smuči. Po nekaj sto metrih je spoznal, da vožnji na smučeh ni kos in se spet podal peš. Spet je šlo navzdol in nato navkreber. Čez eno uro se je sled prve skupine razšla in mi smo jo*na slepo mahnili za ono. ki je držala v hrib. Ko smo prispeli na planoto smo se ustavili, iker je napočil čas. da s4opimo v radio zvezo. S smeri Savinjskih Alp so se podili gosti oblaki in grozili, da nam z zameti zabrišejo sled. Klicali smo. »Beograd, Beograd. Beograd! Tii Za- greb! Kako nas slišite?« Vse klicanie je bilo zaman. Nihče se ni oglasil. Odločili smo se za puške. Za vsakim strelom л zrak smo se eno- glasno zadrli, kar so nam dala pljuča. Medtem sta se vrnila po sledi Peter in Mulej iz prve skupine, ki sta iskala Truglasa in ostale. Dejala sta, da poti v tej smeri nista našla in nam sveto- vna naj počakamo na njihov znak, kadar se srečata z ostalimi iz pred- hodnice. Po dolgem čakanju se v da- ljavi oglasi puška in klic. Mahnili smo jo v tisti smeri in končno dohiteli pr- vo skupino, ki je po pobočju iskala markacije. Zvedeli smo tudi zakaj ni bilo radio zveze. Prva skupina je na raz]x)tju sicer imela stanico, ure pa ne in ko se je Peter vrnil, je čas za spre- jemanje že minil. Krenili smo torej skupaj naprej in puščali jasno sled za- sabo, kajti vodnik in nekaj fantov je močno zaostajalo. Naposled smo v nasprotnem pogorju zagledali kočo. Karli je naviziral kompas, da bi v te- mi brez markacij, ki so bile večji del zametane, lahko držali smer. Vendar smo tudi tokrat imeli smolo. Zabredli smo v gozd, ki nas je v svoji gostoti končno ustavil. Ko smo se vračali del poti nazaj, nas je zajela tema. Spuščali smo se v gra- po, pri čemer smo bili prisiljeni od- peti smuči. V grapi je bila popolna tema. Prešteli smo se. Komaj dvanajst nas je doseglo skupaj vznožje Jezer- skega vrha. Spet so najmočnejši sto- pili naprej, da poiščejo pot na vrh in nam puste jasno sled. S Cvetkom in nekaj fanti, ki so med tem prišli za nama, smo zakurili taborni ogenj na snegu. Poslali smo nazaj patruljo, ki je končno po dveh urah čakanja pri- peljala onemogle zaostankarje. Za tem se je začel najtežji del poti. Med zadnjo skupino so bili večji del le slabi fantki, pri tem pa smo imeli še pešca in radio postaje, ki tehtajo nad dvajset kilogramov. Počivali smo vsake pol ure. Fantje so na počitkih sedali v sneg. Nekatere je zmogla ho- ja, drugi že od opoldan niso nič po- nzili, ker se doma niso vsi založili za pot. V strmini, kjer so smreke posta- jale vse redkejše, sem si zadel radio postajo in se pognal naprej, da bi čim- prej dosegel kočo in poslal nazaj nekajj razbremenjenih fantov v pomoč. Do-! hitel sem tri Mariborčane, ki so joj hitro in brez prtljage ubirali navkre- ber. Sledi je zmanjkalo, čim so iz vida izginile tudi zadnje smreke. Planota je bila zaledenela. Končno sem dose-j gel vrh Jezerskega vrha. Toda kaj mi! je vse to pomagalo. Videl sem samo] piramido, a vsa ostala okolica se je z nekaj metri izgubila v gosti megli. Po- grabim puško in izstrelim dva naboja, ki sem ju v silnem pišu sam komaj slišal. Tedaj se nedaleč oglasi strel in klicanje. Oglasila se je sirena na koči., tmla veter jo je nosil na moja ušesa z vseh strani. Poskusil sem teren. Po- vsod je vodilo navzdol. Skrb za fante me je obšla. V tej megli je lahko kdo zabríxiel iz kolone stran, kdo bi ga ()otem poiskal. Med tem je prišel na \rh tudi Cvetko, ki mi je vpil na uho: Želel bi, da so tisti, ki so^ v Celju rekli našemu pohodu ,izletič', sedajle tule iK>leg nas!« Brez dvoma smo bili v takih tre- nutkih vsi istih misli. Razšli smo se po strmini navzdol na tisto stran, od koder je bilo slišati največ glasov. Že smo zopet bili med prvimi drevesci pod vrhom, ko na desno zagledam v bregu nekako stavbo. Popnem se gori, na žalost je bila le ruševina. Pozneje suu) zvedeli, da je to bivši Seniorjev_ (lom. Položaj je postal brezupen. Že sem bil mnenja, da je bilo vpitje halucina- cija, a sirena zavijanje vetra. Toda ne. V megli se pred mano pojavijo trije ljudje. Bili so fantje od mariborskega Poleta, ki so nas vztrajno iskali po slemenu. Reševalci so iskali naprej, dokler niso bili vsi v koči, sicer pre- mraženi in onemogli a vendar celi. Naslednji dan se je naše delo odvi- jalo točno po dnevnem redu. V do- poldanskih urali so se fantje učili pri radio-stanicah in opisa puške. Popol- dan je bilo praktično smučanje v oko- lici koče. Proti večeru smo za kočo uredili strelišče in izvedli ostro stre- ljanje. Zvečer pa je Peter predaval te- oretično plat smučanja a politična ura je vsebovala piedavanje o značaju pred vojaške vzgoje in nastanku JA. Po večerji pa so fantje sklenili krog in tolkli »rihterja«. Brez nevšečnosti veeno nismo bili. Prvo, kar je bilo, nas je presenetila cena polente od prejšnje večerje, tako da smo za v bodoče morali naročiti enolončnico, zaradi pomanjkanja prostora- pa smo morali spati v lovski sobi kar na tleh. Naslednji dan sva s Cvetkom odšla v Ribnico, odkoder sva telefonirala v Maribor Planinskemu društvu, ki je dovolilo, da ostanemo še dva dni, če- tudi bi nam zmanjkalo denarja. Ostali smo. Tečaj je potekal hitreje, kot smo predvidevali, kajti mudilo se nam je nazaj v dolino. Kljub naglici so fant- je hitro obvladali vse snovi. Vsak po- sameznik je znal delati na radiostanici, vsak udeleženec je spoznal podrobno puško, njen namen, celo vprašanja iz balistike jim niso tuja. V urah smu- čanja so fantje predelali vse vežbe, ki so namenjene za sedemdnevni smu- čarski tečaj. Značilen mo- tiv zasneženega Pohorja Zadnji dan, v soboto, sta se dva fan- ta ponesrečila in si zvila nogi. V ne- deljo, ko smo se odpravljali, smo ju naložili na preproste sanke, katere je Cvetko vlekel nizdol v Ribnico, a od tam smo jih poslali z avtomobilom naprej, sami pa smo po' dveh urah ho- da prišli v Podvelko. Od tam nas je vlak popeljal na drugi kraj Pohorja, na našo izhodno točko, v Celje. Na bližnjih izpitih bodo fantje po- kazali, da njihova pot ni bila zaman, dasiravno so nekateri tega mnenja. Prebiti so morali premnoge težkoče. Nehote so preživeli pravi partizanski marš, ki je vseboval napore, pomanj- kanje, vse to pa jim je dalo bogate izkušnje. ' K. J. Mladina tekmuje počastitev lO. obletnice Osvobodilne fronte v torek je bila letna konferenca mladinskih organizacij okraja Celje- okolica. Konference sta se udeležila tudi člana (K LMJ in CK LMS ter se- kretar okrajnega partijskega komiteja tov. Petelin. Po izvolitvi komisij je po- ročala tov. Paulus Dolfka, ki je naka- zala delo mladinskih organizacij v pre- teklem letu in nakazala bodoče naloge Ljudske mladine v izgradnji socializma, Tz njenega poročila je razvidno, da je mladinska organizacija v preteklem letu žela dosti pomembnih uspehov, istočasno pa ni mogoče zapirati oči ored napakami, ki so škoflovale kre- oitvi in usipeliouì organizacije, ztevilo članov je v ])reteklem letu padlo, na- mesto da bi se dvisrnilo. Mnogo je temu kriv tudi bivši OK LMS, ki je svojo nalogo površno in neodgovorno izvrše- val. Padec števila članstva temelji brez dvoma tudi v preslabi ])olitični dejav- no,sti mladine. i Naloga mladinske organizacijo v bo-i doče bo, da z nenehnim študijem dviga; politično raven svojih članov, da skrbi! za zabavo in kulturno udejstvovanje mlfidine, da skrbi za to, kako bi člani mladinske organizacije ]>ostali res po- memben činitelr v i/eradnii lepše bo- dočnosti. Fna izmed bližnjih nalog bo sodelovanje mladino ori volitvah v Ljudsko skupščino LRS. Mladina bo v predpripravah vodila široko agitacijo, skrbela bo za obveščanje volivcev, a pri volitvah bo skrbela za okrasitev. 7a kurirsko službo, stražo volišč itd. Fna izmed važnih nalog bo tudi izgrad- nia tretje mladinsko proge Doboj—Ba- nia luka. katere se bo iz okraja udele- žilo 150 mladincev in mladink, pred- vsem kmečkega porekla. Tovarišica Paulusova je v poročilu prešla tudi na zadružništvo, ki je pri dosedanjem dolu mladinskih organiza- cij bilo skoraj pozabljeno. V tej smeri bo morala mladina več delati, vztra- jali, da se v kmečke delovne zadruge vključi čimveč svojcev in mladine, pri obstoječih zadrugah pa bodo morali i^lani LMS utrjevati notranje zadružno življenje. V tovarnah je mladina bolj povezana z današnjo stvarnostjo. V »Volni« Laško je bilo proglašenih 11 udarnikov mladincev. Pa tudi v tovar- niških aktivih je mnogo premalo dela med mladimi delavci. Л' Železarni Štore je bilo kaznovanih nad deset mladincev (HÌ unrave tovarne zaradi malomarnega izpolnjevanja dolžnosti. Prostovoljno delo je bilo mod mlavčah lin Žalcu, Petrovčah in Hudi jami. Ti aktivi so imeli največ usnohov v tekmovanju na vseh poljih udeistv(nanja, zato so te organizacije od konference prejele tudi zaslužene priznanje. Letna prehodna zastavica je nrišla v roke mladincem aktiva Petrov- ce in Arja vas, zastavica tekmovanja Tía čast 10. obletnico OF pa aktivu v Hudi jami. Diplomo so.bile podeljene aktivom v Dobrni. Drešinji vasi, učen- cem v Braslovčah in Žalcu. Med mla- dinskimi funkcionarji so se posebno izkazali Seničar Jože, Sevčnikar Ivan, Cepin Maks, Brinovec Vinko, Ko2unus Marjan. Lukman Miloš, Črnigoj Jožica, Povše Franc in Oman Mirko. Vsem tem so bile pohvale vpisane v mladinske knjižice. Konferenca je trajala ves dopoldan in udeležencem prinesla mnogo izku- šenj in spoznanj, ki jih bodo uspešne uporabili za bodoče delo. Apnimo zemljišča Mnogoštevilni poizkusi apnenja zem- ljišč v preteklih letih, ki so bili izvr- šeni širom Slovenije, nam jasno doka- zujejo, da je s kalcifikacijo možno do- seči mnogo večje hektarske donose. Že v prvem letu, ko apnimo, se pridelki dvignejo za povprečno 25 odstotkov. Zato spada apnenje. z ozirom na pod- nebje, kjer je dosti padavin in kislih tal, med najosnovnejše ukrepe. Naša kmetijska .zemljišča so izprana, izčrpa- na; struktura tal postaja vedno bolj neprimerna za razvoj rastlin, škodljivo delovanje kislih tal, zaradi pomanjka- nja apnenca, prihaja vedno bolj do iz- raza. Gnojenja izpranih in kislih tal s hlevskim gnojem ali umetnimi gno- jili ne rodijo nikdar takih uspehov, kot bi lahko bili. če bi zemlja vsebo- vala zadosti pristopnega apnenca. Apnenec (kalcij) ima veliko moč ve- zan ia rastlinskih hranilnih snovi v zemlji, da so iste dostopne rastlinam, preprečuje izpiranje v spodnje plasti tal, kjer postanejo nespi;emenljive in rastlinam nedosegljive. Apnenec ima lastnost, da hranive snovi zadržuje v zemlji in jih raztaplja. Uspehi kalcificiranja se pokažejo že v prvem letu. večji so v drugem in v naslednjih letih. Apnenje lahko izvr- šimo na vseh zemljiščih, ki so revna na apnu (njive, travniki, sadovnjaki, vrtovi, vinogradi itd.). Kislost zemljišča ugotovimo na ta način, da vzamemo vzorec čiste zemlje, jo posušimo in po- lijemo s solno kislino (katero rabijo kleparji pri varenju). Če zemlja za- šumi, je znak, da vsebuje apno, če pa tega ne opazimg, je znak, da se v zem- lji apno ne nahaja. Nadalje rastejo po kislih zemljiščih razne kisle trave in zelišča kot: kislica, preslica in slično. Na splošno pa je znano, da so vsa naša zemljišča zelo revna na apnu. Apnenja se morajo torej poprijeti v čim večjem obsegu, vse kmetijske delovne zadruge, ekonomije in iudi vsa privatna gospodarstva. Za apnenje imamo na razpolago fino zmleti knin- ski apnenec, ki je mnogo boljši kakor živo apno, ker je učinkovit za mnogo daijšo dobo. Ker je fino zinlet, je od- ličen za vsestransko uporabo na vsek zemljiščih. V kolikor smo s to važn«- nalogo zakasnili v jesenskem času, še lahko nadoknadimo v prvih pomladan- skih mescih (februar, marec). Vsa kme- čka gospodarstva (zadružna, državna in privatna) naj izvedejo apnenje zem- ljišč v čim večjem obsegu kot osnovni agrotehnični ukrep. Naročila za fino mleti dcninski apne- nec sprejema Kmetijska oskrbaf т Celju, kjer izvršite naročilo čimprej. Ker so pri popisu živine dajali napačne podatke so bili kaznovani Popis živine v šožtanjskem okraj« se je začel po vseh krajevnih ljudsku odborih pravočasno, razen v Lokvici pri Šoštanju. Tu so začeli ¡p^pisovati šele 17. januarja, za kar je kriva pred- vsem popisna komisija, ki se ni od- zvala instruktaži, člani pa se niso bri- gali mnogo za popis. V splošnem je po- tekal popis zadovoljivo ter je odkril istoččisno nekaj kmetov-špekulantov, ki so skušali živino utajiti, oziroma se dajali popisovalcem napačne podatke. Takšne kmete je okrajni odbor doslej kaznoval v skupnem znesku 20.700 din. Kaznovani so bili: Franc Silovšek iz škal, ki je zatajil prašiča in deset ko- koši, Ana Dvornik iz Pašike vasi — i)vco. Martin Verbič iz Velikega vrha (KLO Šmartno ob Paki) — prašiča in sedem ovac, Rudolf Cevzar tudi z Ve- likega vrha — tri ovce, Ida Stropnik iz Florijana — ovco in šest kokoši in Štefka Prosenjak iz Zavodnje — ovco in dve kokoši. Peter Tlaker iz Šent- janža pa ni hotel dati popisovalcu no- benih podatkov. Okrajna kontrolna ko- misija je predlagala tudi kazen za Ma- rijo Fiere iz Kokarij (KLO Nazarje), ker je zatajila ovco in 18 zajcev. Kako je gospodaril tajnik Jereb Jože na KLO Šmartno ob Dreti že precej časa se govori med ljudmi v Zadreški dolini, da na KLO-ju Šmartno ob Dreti ni vse v redu, da je tajnik Jereb Jože večkrat pijan, kot trezen itd. Ljudje so se upravi- čeno jezili, ker tajnik je rajši šel na frakelj žganja, kakor da bi se z ljud- mi pogovoril o raznih problemih in težavah. Pretekli teden so pri pregledu po- slovanja KLO Šmartno ob Dreti ugo- tovili^prave vzroke, zakaj so se raz- ne gospodarske nalioge prav v tem KLO-ju najslabše izvajale. V administraitivnem poslovanju je vladala prava anarhija. Po delovodni- ku sploh ni mogoče ugotoviti, koliko je KLO v minulem letu prejel dopisov, ugotovilo pa se je, da 186 dopisov; sploh ni zavedenih v delovodniku, 628; dopisov je neznano kam izginilo, 451 dopisov pa je ostalo nerešenih. Vsled popolne anarhije v administraciji KLO ni bil v stanju reševati prejetih dopi- sov, zato so urgence kar deževale od .vseh strani. Samo notranja uprava je urgirala po enem predmetu šestkrat. Iz delovodnika ni mogoče ugotoviti, razen nekaj izjem, za noben dopis na- čina rešitve, ker v rubriki »način re- šitve« je povsod zapisano »resll osebno tajnik«. Na aktu samem pa »rešeno«. Tudi razne plane je tajnik »osebno reševal«. Tako je ekipa našla neknji- žen akt poverjeništva za kmetijstvo, ki vsebuje plan posevka sončnic in pi- vovarniškega ječmena za leto 1950. Tu- di na njem je napisano »rešil osebno tajnik«, kar pa je nemogoče, ker taj- nik planov sam ne more razbijati. Taj- nik je priznal, da po tem vprašanju ni napravil ničesar. KLO je prejel od okraja kazensko odločbo za Praz- nik Maksa, cfne 28. 12. 1949, njemu pa jo je vročil šele na urgenro okraja dne 20. 4. 1950. Razne pritožbe, ki so jih prebivalci vlagali potom KLO-ja na okraj so na- vadno ostale v pisarni v raznih mapah in predalih. Tako je kmet Zaje Anton vložil pritožbo dne 7. 4. 1950, zaradi od- daje prašičev. Pritožba je bila pravil- no kolkovana, vendar pa je ostala do danes nerešena, kei- jo je »osebno re- ševal tajnik«. Na enak način je ostalo še več pritožb nerešenih. Nad finančnim poslovanjem ni bilo mogoče ustvariti pregleda. Zadnji do- hodek in izdatek je knjižil v blagaj- niški knjigi meseca junija minulega leta. Za knjižene izdatke in dohodke: pa manjka mnogo prilog. Tudi potrošniške in industrijske na- kaznice so se delile po domače. Tako je družina Bele Angele prejela 7 in- dustrijskih nakaznic, neu gotovi jenih kategorij. Prejem nakaznic v registru pa ni potrdila stranka z lastnoročnim podpisom. Register potrošniških na- kaznic se je vodil zelo pomanjkljivo, prejem živilskih nakaznic pa je za stranke podpisoval uslužbenec, ki je iste izdajal. Potrošniške nakaznice s« se v mnogih primerih nepravilno de- lile, tako so prejemali nekateri inva- lidske nakaznice, ki pa dejansko niso invalidi, nekatere žene so prejemale potrošniške nakaznice, kot partizanske potrošniške nakaznice kot partizanske Sejni zapisniki se od meseca av- gusta dalje niso vodili tako. da je onemogočen vsak pregled nad sklepi odborovih sej. Celotno poslovanje KLO-ja je bilo tako usmerjeno, da je dajalo široke možnosti za malveria- cije. Na zboru volivcev dne 21. t. m. so volivci pošteno obračunali s tajnikom Jereb Jerebom, odvzeli so mu tudi mandat, ker imenovani ne more biti več v službi ljudstva, za svoje malo- marno poslovanje pa se bo zagovarjal pred sodiščem. Stev. 6 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 3. februarja 1951 Stran 3 (Delo in uspeFii SKUD „FRANCE PREŠEREN« V CELJU Kiiltiinio prosvetno delo je x mestu ( elju razmeroma prav živahno, dasi še ni zajelo širokih ljudskih množic v taki meri, da bi lahko zaklicali sami sebi: Zdaj pa smo lahko zadovoljni' Zato bo vsekakor prav koristno, ob prvi ugodni priliki spregovoriti kaj več o tem vprašanju in — morda — podati kritično analizo tega dela. Dru- gič pa, ugotoviti odnos občinstva do tega dela. Res je, da se tudi v naših sindikatih vrše razni idejno-politični krožki in je tudi strokovni študij po- nekod prav zadovoljiv; saj smatramo naše strokovne organizacije kot važno šolo proletariala. Gre pa pri našem izobrazbenem prizadevanju še za po- sredovanje raznih kulturnih dobrin., in tu ravno moramo govoriti o kultur- no-prosvetnih dušlvih; kolikor posre- dujejo kulturo in prosveto članom sindikata, pa je treba povedati kaj tu- di v naših sindikalnih kulturno-umet- niških društvih, kakršni so v Celju Štirje: SKUD Fr. Prešeren, SKUD Iv. Cankar,. SKUD Ivo Ključar, SKUD Gorki. Naloga sindikalnih kulturno- umetniških društev je, da vzgajajo svo- je člane in vse delovne množice po znanstvenih naukih marksizma-leni- nizma, da posredujejo progresivne stvaritve delavcem in nameščencem, da nudijo vasi še posebno kulturno-pro- s v et no pomoč. Eno prav agilnih SKUD-ov v Celju je >Fr. Prešeren«. Temu društvu je i)il dodeljen obširen teritorij s sredi- ščem kolodvora in je vključenih vanj 25 sind, podružnic, od katerih je 21 živih, 4 jKi so »mi-tve«. Članstvo je porazdeljeno na navedene podružnice; med tèmi so bile doslej najboljše po- družnica Ljudskega magaz)ina, železni- čarjev, tovarne perila, Komunalne banke in sodišča-tožilstva. Društvo je imelo v preteklem letu nad 1.000 čla- nov, ki se dele na aktivne in podporne člane; od teh je aktivnih nekaj nad 200 članov. Driištvo posega ^aktivno in vidno v celjsko -'kulturno-prosvetno življenje in daje temu življenju poleg kulturne- ga doprinosa tudi vzgled društvene delavnosti na kulturno-prosvetnem рот Iju. Kako društvo deluje, je najbolj raz- \ idno iz večje ali manjše razgibanosti njenih sekcij. Oglejmo si to delova- nje! Prva — godbena sekcija — je bila bivša železničarska godba л- Celju, ki je'vstopila v celoti v SKUD. Takratni in sedanji kapelnik godbe je tov. Al- bin Pcterman. Ta godba je Celjanom prav dobro znana, saj je ni prireditve, kjer v Celju ne bi uspešno in vzgled- lu) nastopila. Danes tvorita godbeno sekcijo železničarski in poštarski ak- tiv: oba aktiva štejeta skupno 44 god- benikov. Od ustanovitve do danes je imela ta sekcija nad 350 nastopov. Ker celjska godba, kakor bi jo tudi lahko imenovali, ni samo zadeva društva, temveč vse celjske javnosti, sé bomo k nje vprašnju ob priliki še povrnili. Druga je bila dramatska sekcija, ki je bila ustanovljena 1. 1947. Ta oder je bolj ali manj posrečeno spravila sle- deče igre: Krapi, Županova Micka, Analfabet, Gumb, Razvalina življenja. Dr.. Navaden človek. Volkodlaki. Sek- cija šteje 38 članov, ki so prav požr- tvovalni. Tu imamo verjetno tudi bo- doči kader za naše gledališče. Bori se sekcija z raznimi težavami, n. pr. ni pravih prostorov za vaje, ni potrebne kulisarije na odru v Domu ljudske prosvete, pomanjkanje kostumov itd. Jeseni 1947 je bil ustanovljen tam- buraški zbor. Zbor je uvežbal pred- sednik tov. Hočevar Janko, po njego- vem odhodu v Ljubljano pa ga vodi tov. Karlovšec Ivan. šteje 17 članov. Samo v zadnjem poslovnem letu je imel 32 nastopov. Instrumentov ima zbor dovolj, težave pa mu dela po- manjknje strun in trzalic, ki jih ni nikjer dobiti. V SockI so zboro^rali Po vsem celjskem okraju se vršijo zbori volilcev, na katerih odborniki poilajajo obračun svojega dela. Tudi v Socki se je 28. januarja kljub slabemu vremenu zbralo lepo število volilcev. Na zboru so odborniki poro- čali o svojem delu. Med njimi je po- ročala tudi odbornica Drgajner Angela o delu socialnega skrbstva. Izčrpno je podala svoj kratki referat. Z zanima- njem so jo poslušali volilci, ker vedo, da je požrtvovalna žena, ki skuša po- magati vsakemu, ki je potreben po- moči. Angela že od leta 1945 marljivo sodeluje pri socialnem skrbstvu. Na zboru so volivci tudi sklenili, da IhkIo popravili ceste v Trnovljah, Vi- narah, v Čreškovi in Veliki ravni, da bodo očistili sadno drevje in ga pri- pravili za škropljenje v lepših dneh. Zbor daje slutiti, da bodo volivci tudi v bodoče prihajali polnoštevilno na sestanke,- da se pomenijo o nalogah in delu krajevnega ljudskega odbora. Pevska sekcija je bilá ustanovljena 1. 1948. Njen predhodnik je bilo Celj- sko pevsko društvo, katerega člani so ob ustanovitvi v celoti vstopili v novo ustanoviieni pevski zbor. Zbor je Ce- ljanom dobro znan, saj je priredil že več kvalitetnih koncertov in tudi pri- ložnostno rad sodeluje z lepo sloven- sko in jugoslovansko pesmijo povsod, V jer se pokaže potreba. jDd vsega po- četka ga požrtvovalno vodi tov. Jurče Vreze. Pevska sekcija ima danes meša- ni moški in ženski zbor. Šteje skoraj 80 pevcev in pevk, ki so urav požrtvo- valni in disciplinirani. V 1. 1949. n. pr, so napravili skupaj nad 9.000 ur pev- skih vaj, v 1. 1950. pa nad 13.000 ur oevskih vaj. Na občnem zboru društva dne 25. nov. 1950 se je ])redstavil druš- tvu mladinski zbor IT. gimnazije pod vodstvom zborovodje tov. J. Vrežeta. Mladinski uevski zbor je v celoti pri- stopil v SKUD »Fr. Prešeren« in bo tvoril samostojno mladinsko sekcijo. Likovna sekcija je bila ustanovljena jeseni 1949. Likovni amaterji so raz- stavljali svoja dela že ob raznih prili- ,kah, tako smo lahko zaznali prav po- 'membno razstavo tudi lani ob držav- nem prazniku FLRJ — v počastitev dneva Republike. Sekcija šteje danes 30 članov. Bori pa se tudi ona z raz- nimi težkočami, n. pr. tiživa premalo pomoč od strani strokovnjakov, -ki bi amaterjem nudili potrebno izobrazbo, dalje občutno je pomanjkanje primer- nega materiala itd. Upamo pa, da bo novi odbor s tov. Podjedom Vinkom na čelu odstranil vse težave, našel iz- hod iz trenutnih neprilik in nas bo sekcija zopet kmalu presenetila s ka- ko lepo razstavo. Spomladi 1949. je bila ustanovljena folklorna skupina, v katero se je bilo prijavilo 9 parov plesalcoA. Za te vr- ste umetniško iidejstvovanje je bilo precej zanimanja, ni pa imela in še sedaj nima skupina vaditelja in se kajpak ne more razmahniti. Omeniti moramo še literarno sekcijo, ki je bila ustanovljena začetkom 1. 1950. .Šteje 14 članov. Spočetka je imela ne- koliko prav uspelih debatnih večerov, dočim se zadnji čas manj udejstvuje. Najmlajša pa je pri Prešernu« har- monikarska sekcija, ki šteje 13 čla- nov. Strokovni vodja je tov. Ciril Ra- ku ša. Sekcija je bila ustanovljena ob pričetku letošnjega šolskega leta, Ker drž. glasbena šola v Celju ne Doučuje več harmonike, je bila pri SKUD-u »Fr. Prešeren« ustanovljena tudi harmonikarska šola, ki jo vodi tov. C. Rakuša. Poseča jo 41' učencev, od teh 29 proti plačilu, a 12 brezplač- no. Toliko na kratko o sekcijah. Ne bi bilo otlveč o delu ene ali druge sek- cije v javni diskusiji še kaj več po- vedali, saj problemov te vrste je v Celju nič koiiko. Dejstvo je, da je v delu članstva na tisoče in tisoče ur. ki jih ne smemo podcenjevati. Značilno za naše razmere je, da jso kulturne orireditve v Celju izvzemši morda vo- kiilni koncerti prav slabo obiskane. To je onaziti' tudi pri prireditvah drugih celjskih društev. Kje so člani naših sindikatov? In — kar je skoraj bole- če: kje je naša mladina? Medtem ko se ljudje po ure in ure dren ja jo za kino-vstopnice in so plesni lokali na- basani z mladimi ljudmi katerega koli poklica, so n. pr. koncerti priznanih unietnikoV brez občinstva, predavanja odličnih javnih delavcev ali znanstve- nikov skoraj brez poslušalcev, prire- ditve sekcij naših društev malo upo- števane. Tudi o takih pojavih bo tre- ba jasno in ostro spregovoriti! SKUD »France Prešeren« se je pri- javilo z vsemi svojimi sekcijami k tekmovanju, ki bo meseca marca tega leta v počastitev 10-letnice ustanovitve OF. V proslavo Prešernovega tedna bo priredilo društvo v četrtek dne 8. fe- bruarja 1951 kioncert vokalne glasbe, na katerem bodo nastopili' mešani, moški in mladinski pevski zbor in so- listi. Recitacijske točke bodo prispe- vali člani in članice dramatske sek- cije. — Drugi večer bo v soboto dne 10. februarja tega leta z nastopom godbe na pihala, tamburaškoga in har- mj;>mkarsikega zibora. Nastopili 'bodo tudi recitatorji dramatske sekcije. A. P. KONCERT : Pianistka Melita Lorkovič je imela ne-î davno v Zagrebu tri zaporedne koncerte V razprodani dvorani ter jo je kritika izred- no pohvalila. Sedaj se nahaja na turneji pq! Jugoslaviji ter bo obiskala tudi Ljubljano/ Maribor in Celje. Koncert izvrstne umetnice bo za Celje po- seben dogodek, zato priporočamo obisli; vsem ljubiteljem glasbe. Koncert bo v sre* do, 7. februarja ob 20. uri v Domu ljudska prosvete. Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. 1 MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota 3. februarja ob 20. uri: Nestroy Utopljenca. Veseloigra v treh dejanjih. Nedelja 4. februarja ob 15.30: Nestroy Utopljenca. Veseloigra v treh dejanjih. Prodaja vstopnic dnevno od 16. do 18. ure. LJUDSKO GLEDALIŠČE SV. PETER V SAV. DOLINI V nedeljo 4. februarja v Telovadnem do- mu 0% 15. uri: Golar »Dve nevesti«, vesela igra v treh dejanjih. Tretjič. Nekaj ugotovitev s prvih zborov splošnih kmetijskih zadrug Pretekli teden so v osmih splošnih kmetijskih zadrugah imeli občne zbo- re, na katerih so upravni in nadzorni odbori podali pregled svojega dela v preteklem letu. Polnoštevilna udeležba in živahno razpravljanje je dokaz, da si v^sak član zadruge želi izboljšati gospodarsko de- javnost in pravo socialistično trgova- nje na vasi. To so pokazali predvsem zbori v Sa^ Vidu pri Grobelnem, Pre- vorju in v Sv. Jederti. V nekaterih kmetijskih zadrugah so se upravni odbori premalo zanimali za delo kme- tijske zadruge. Zato so bila tudi poro- čila na zborih zelo pomanjkljiva. Po- sebno slabo so se pripravili na zbor v Grobelnem. Prevorju in na Dren- skem rebru. Za vzgled, kako se mora pripraA-iiti občni zbor služi KZ Sv. Vid pri Grobelnem, kjer je upravni odbor prikazal celotno poslovanje zadruge v teku preteklega leta. Zelo slabo pa so se izkazali člani zadruge v Sv. Juriju pri Celju, kjer so morali zaradi glabe udeležbe zbor preložiti. Upravna odbora kmetijskih zadrug v Drenskem rebru in Grobelnem nista imela pravega odnosa do dela v za- drugi. Udejstvovati bi se morali v vseh panogah gospodarstva, ne pa sam^ v trgovini. Zelo čudno je, da še neka- tera zadružna vodstva nočejo razumeti važnosti gospodarskih odsekov pri za- drugi. Л'^ес razumevanja za pravilno go- spodarstvo so pokazali v Prevorju, kjer so sami člani zadruge ustanovili odseke, kot na primer obrtnega, hra- nilno-kreditnega kmetijskega, živino- rejskega in sadjarskega. Predlog upra- viteljice šole, naj bi v času počitnic učili otroke» cepljenja sadnega drevja in gojenja trte, je bil na zboru so- glasno sprejet. Dober odziv na občnem zboru je bil tudi v Slivnici pri Celju, kjer so se člani razšli s koristnimi sklepi, ki bodo rodili nove uspehe za v bodoče. Koliko časa bo trajalo neredno poslovanje „Mesoprometa" v okraju Celje-okolica Preteklo soboto je okrajna trgovin- ska inšpekcija kontrolirala mesnice. V Petrovčah so prišli v prazno mesnico. ^ njej sta dve stranki nevoljno dopo- vedovali, da v Žalcu ni mesa ter da sta prišli v Petrovce po meso. V Libojah je čakalo na meso 20 ljudi iz Žalca, Petrovč in okolice Liboj. Med stran- I kami se je razvnel pogovor, iz katere- ga je bilo razvidno, da že delj časa stranke hodijo iz Žalca in Petrovč v Liboje po meso. ker ga tam stalno pri- manjkuje. Med njimi je bila mati, ki zaklepa otroka v stanovanje, ko hodi tako daleč po meso, pravi: »Mar ne bi bilo mogoče urediti tako, da bi bilo tudi pri nas dovolj mesa za vse po- trošnike ?< Žena je imela prav. Lahko se da to urediti, če bi bili uslužbenci pri »Mesoprometu<; bolj iznajdljivi in če bi imeli malo več čuta do sočloveka. Takšni pojavi pa spravijo ljudi v sla- bo razix>loženje in nezadovoljstvo. Kot v Libojah je tudi v Grizah ča- kalo okoli 100 ljudi pred mesnico. V gruči so bili ljudje iz Žalca, Petrovč, Zabukovce in iz drugih krajev, kjer je mesa zmanjkalo. Nekateri so čakali že šest ur. Mesar, ki je v mesnici imel še 1200 kg mesa, je na vprašanje, zakaj ne seka mesa tudi v Zabukovci, pove- dal, da uprava rudnika noče dati več blagajničarke in prevoznega sredstva. Ali res ni toliko denarja, da bi zapo- slili ob takih prilikah honorarno moč in s tem preprečili godrnjanje? Tudi avtomobil rudniške* uprave ne bi po- vzročil škode rudniški proizvodnji, če bi ga dali na razpolago za 15 minut, da bi prepeljal meso iz Griž do Za- bukovce. Tudi druga skupina pregledov alce v, ki se je napotila v laški sektor, ni na- letela na boljše slučaje. A kje je vzrok takih nerednosti? Nikjer drugje kot pri »Mesoprometu«, kjer nameščenci premalo skrbe za pravilno razdelitev mesa. Nekateri izmed njih celo pridno pomagajo godrnjati z ljudmi nad slabo organizacijo, namesto da bi jim pove- dali lastne napake. Take пергал-ilnosti je treba zatreti in če ne pomaga ka- zen, je treba zaposliti take ljudi, ki bodo sposobni v redu vršiti tako od- govorno službo. Nesreće na Korosici Zadnje čase so se v ofbližju Korošice vrstile take nesreče, da nekatere ob- haja strah že ob samem imenu. Po- glejmo, kaj je na stvari. Korošica je bila zadnji dve zimi naša najvišje ležeča ipostojanka, ki je bila cdiprta tudi pozimi. Dostop iz Bistrice, iz kamniške strani čez Belo in Presed- Ijaj je ob večjem snegu na dveh krajih kočljiv, pod Presedljajem in takoj nad^ Presedljajem ipiri Zegnanem Ktudencu do vrha Mežice. Pri doljrili snežnih razmerah jpa obe mesti za o- premljenega človeka (dereze, cepin) ne pomeniita nič posebnega. Pot je mar- kirana na planem tudi z zimskimi mar- kacijami. Iz Luč drži sicer daljša, a še varnejša pot čez Planico in Vodole na Inkret čez Pasje trave in Cmerikovec na Koroško sedlo. V dobrih snežnih razmerah je ta (pot popolnoma zanes Ijiva, v globokem snegu pa- seveda ipirete plazovi že v gozdu nad Kladjem, na planem pa nad Vodolami. preko Inkreta, skoro vso pot. Pravilo za vsa- kega resnega planinca je: ne hodi na Korošieo, če je dalj časa snežilo. Po-, čakaj "doma vsaj tri dnif Prisiliti se na da nič. Posebno velja to za take zime, kot je bila lani in še bolj letos, ko Ije sneg ogromen. Mladina po nepo-^ trebnem govori o krizi zimske alpini-j stike, ker jo je zapeljala lahka zima' leta 1947 in 1948. Zima izpreminja na-] ravo in stopnjo ležav. Lanska nesreča v plazu na Inkretu je bila v nagem listu že obravnavana. Družba ne bi smela na i:ot, če pa je že šla, bi bila morala iti v »vojaško« strogem razpo- redu, paziti bi morali drug na drugega, plaz bi smel odnesti kvečjemu eno žrtev. Trto napako je naredil osknbn:^ Derganc. Snežne mase so morale biti strašno labilne, strmina na Verižici pa je zrela za plaz (40"), ki je lahko spro- žil še sneg pod Konjem. Nesreča dijaka Api enea je tipična. Mlad, zanesen, za naravne lepote vnet človek si brez posebne strokovne pri- prave upa na dokaj remo zimsko turo. Slaba oprema, slabi čevlji, na rami smuči, slaba orientacija, neizkušenost in nesreča je tu, ne zavadi objektivnih, temveč zaradi subjektivnih vzrokov. Obraćajmo okolilSčine kakorkoli, vse nesreče je zakrivila nevednost, neiz- kušenost, predrznost, preveliko zaupanje vase. Zato ne bomo po vsem tem okle- pali, da je Korošica nevarna sama po sebi. Je in ostane ena naših najlepših, najprijetnejših yiostojank, primerna za visokogorski smuk in zimsko alpinilsti- ko, toda ne v vsakem vremenu in ne za nedeljski izprehod. In tudi ne za vsakogar. Pretehtaj svoóe sipoBoIbnosti in svojo opremo, poglej na vreme in — dobro srečo! AÜ smo bivši borci na Stranicah mani vredni Mala gorska vas Stranice se je v času narodnoosvobodilne borbe držala prav dobro. Kurirske stanice na njenem te- ritoriju niso bile niti enkrat izdane, dasiravno je v vasi gospodovala stalna nemška posadka. Domačini so vrâili od- lično obveščevalno službo, tako, da je vsaka akcija nemških fašistov udarila v ^jrazno. Skoraj slednja hiša je dala vsaj enega borca. Imamo pa družine iz katerih so bili trije ali štirje člani v NOV. Člani krajevne organizacije Zveze žele vsem padlim tovarišem, ki jih je 22, postaviti dostojen spomenik, a se- danji odbor kaže premalo zanimanja za organizacijo tega dela. Hoteli bi imeti tudi kak dobro pripravljen ses.tanek, tako, da bi se zopet obudila ona živa vez, ki nais je družila za časa narodinio- osvobodiilne borbe. Ob takih prilikah bi se lahko pogovorili o vseh ttežkočah in tudi aktivno pomagali- drug dru- gemu. Pa tudi okrajni odbor Zveze borcev nas rad pozablja in nam ne nudi do- volj pomoči. Seveda, v Stranice je pač precej daleč. Le kadar je treba napra- viti kako sitatistiko se zglase ipri nas. Tako !so nedavno delili blago po zni- žanjih cenah za družine, ki iso bile močneje prizadete po okupatorju. A na naše ljudi se niso spomnili, dasi- ravno imamo več družin, ki so zgubile po dva sinova v narodnoo'svobodiini borbi. AOii družina, ki je dala dva iborca in sta ostala pri življenju le stari oč« in otroci ni potrebna pomoči? ALi pa pr(iënja Bomšek Katarine, ki jo je po- slala krajevnemu ljudikemu odboru ni ipotrebna moralne pomoči ZB. V njej pravi takole: »Moža so mi lobili v Mauthausenu. Ostala sem sama s sed- mimi otroci, ki so še vsi mladoUrh, rešuj svoje jurje. Zumenjali jih bodo. Skuj)ušuik: Sveta pomagalka, ali re.s? V kakšnem ra/.nlerju?« Sti.skačnik: »Najbrž jiirje za.tisoiu- ke.« OBJAVE IN OGLASI OPOZORILO Opozarjamo davčne zavezance obrtnike, proste poklice, hišne posestnike in vrtič- Icarje — da morajo biti vložene davčne pri- jave za odmero doho.dnine in davka na pro- met proizvodov za leto '1950 pri MLO Celje, poverjeništvo za finance, najkasneje do 15. februarja 1951. Tiskovine za prijave se dobijo pri poverjeništvu za finance. Rok za vlaganje davčnih prijav ne bo po- daljšan. Zamudnikom bo predpisana kazen v višini 3—6% od predpisanega davka. Mestni ljudski odbor Celje poverjeništvo za finance OBJAVA Zaradi tehničnih jjvir se vrši cepljenje proti tuberkulozi samo za osebe od 14 do 25 let. Za ostale je cepljenje preloženo na poznejši termin in bodo posebej pozvani potom razglasa v lokalnem časopisu in na terenskih pisarnah. Svet za ljudsko zdravstvo OBVESTILO Zainteresirane stranke obveščamo, da po- verjeništvo za notranje zadeve Celje-mesto izdaja potrdila o nekaznovanju samo ob po- nedeljkih in četrtkih od 7. do 12. ure, in to samo" osebam, ki so rojene v območju MLO Celje in OLO Celje-okolica. Iz pisarne poverjeništva za notranje za- deve Celje-mesto, OBJAVA Obiskovalce opernega gledališča I oipozar- jamo na PUTNIK-ov obisk Gound: »Faust« v Mariboru v nedeljo 18. februarja ob 15. uri. Odhod iz Celja z brzim vlakom ob 9.23 uri, povratek iz Maribora z brzim vla- kom ob 19.30. Cena aranžmanom od 160 do 182 din. Pri- jave sprejemamo najkasneje do 11. febru- arja 1951, OBJAVA Vpisovanje za nov tečaj Večerne delavske gimnazije bo 5. februarja dopoldne v pi- sarni I. gimnazije v Celju. Dne 5. februarja ob 18. uri pa še prične zopet redni pouk za vse razrede. Vse informacije dobite v l)isarni ravnateljstva I. gimnazije v Celju. OBJAVA Mestni ljud.ski odbor poverjeništvo za tr- govino in gostinstvo obvešča vse potrošnike Celje-mesta, da si lahko oziroma si bodo lahko v teku tega meseca nabavili v malo- prodajni mreži sledeče artikle: - Čokoladne izdelke na nakaznice D-2 po 100 g proti odvzemu vseh odrezkov za »Kakao« januar 1951. Delitev se zaključi 10. II. 1951. Milo - pralno na nakaznice R-la, R-lb po 200 g; R-2a, R-1, R-2, R-3 po 150 g; RS-1, RS-2, RS-3 po 150 g. Reže .se odre- zek »milo« januar 1951. Zaradi tiskovne po- mote se reže pri »R-lb« nakaznici leva polo- vica glave živilske nakaznice. Delitev se zaključi 10. II. 1951. Mlevske izdelke na vse osnovne in do- datne nakaznice za mesec februar 1951. Na odrezke z oznako I in II koruzne izdelke: na odrezke z oznako III rženo moko; na odrezke z oznako IV in brez oznake 90% moko. Kategoriji D-1, D-2 bodo lahko pre- jeli proti oddaji predpisanega števila od- rezkov z oznako IV ali brez oznake pše- nični zdrob. Kruh. a) Koruzni, ki se peče v razmerju 75% pšeničnih izdelkov in 25% koruzne mo- ke. Reže se 6 odrezkov z oznako IV ali brez oznake, 1 odrezek z oznako III in 2 odrez- ka z oznako I ali II za 1 kg kruha, b) Kruh iz -90% moke in ržene za 1 kg se odvzame 6 odrezkov z oznako IV ali brez oznake in 2 odrezka z oznako III. Mlevski izdelki in kruh se bodo delili ves mesec. Maščoba na nakaznice za mesec februar 1951. Po 100% odvzemu zveznem obroku pro- ti odvzemu vseh odrezkov »maščoba«. Sladkor na vse nakaznice za mesec fe- bruar 1951, po sledečih obrokih: R-la jam po 1500 g; R-la, R-lb, R-š, Rž-1 Rž-2, R-1. R-2a, R-2, R-3, RS-1, RS-2, RS-3 po 1000 gramov; SO-1, SO-2, PO po 800 g; D-1, D-2, D-3 po 1200 g; noseče (»T« nakaznice) po, 1000 g; udarniki (»RU« nakaznice) po 700 gramov; bolniki izven bolnic (»B« nakaznice) po 700 g; matere dojilje (MD nakaznice) po 500 g. Delitev sladkorja na R-la jam nakaz- nice se bo vršila na odrezke »Sladkor«, ki nosijo redne številke od 1 do zaključno 15. Na ostale R nakaznice na odrezke do za- ključno 15. v mesecu. Na ostale R nakaznice na odrezke »Sladkor« 1 do zaključno 10. v mesecu. Na »T« nakaznice na odrezke 1 do zaključno 10. Na »RU« nakaznice in »B« na odrezke 1 do zaključno 7. Na nakazni- ce za »MD« na odrezke 1 do zaključno 5. Ostali odrezki ostanejo na nakaznici neiz- koriščeni. Ostalim kategorijam, "katerim se obrok ne zmanjša, to so: D-1, D-2, D-3, SO-1, SO-2, PO se vrši delitev na dosedanji način. Potrošniki R-la, ki so zaposleni v Cinkarni ikot metalurški livarji in topilnî- čarji prejmejo pri upravi podjetja posebno nakazilo, ki glasi na 500 g sladkorja. Na- kazila se odda ob priliki nabave sladkorja v IM Cinkarna, ki vam bo pb istočasnem odvzemu odrezkov za sladkor od redne šte- vilke 11 do zaključno -15 izdal še 500 g sladkorja. Bonbone na mlečne nakaznice za januar- marec, ki so preligosane od terenske pi- sarne ali MLO: D-1 (skupina 0—2 let) po 100 g proti odvzemu odrezka 151 ; D-2 (sku- pina 2—7 let) po 150 g proti odvzemu od- rezka 151; D-3 (skupina 7—14 let) po 150 gramov proti odvzemu odrezka 251. Adria rezine — čokoladne na nakaznice D-2 po 2 kom. proti odvzemu odrezka re- publiške dopolnilne preskrbe št. 5 februar. POZIV Okrajni odbor Zveze borcev NOV Celje- okolica. poziva vse spodaj navedene tovariše, da dvignejo svoja odlikovanja najkasneje do 15. februarja 1951, sicer se bodo vrnila vojnemu odseku. Ker so naslovi zelo po- manjkljivi, naj vsak prinese s seboj vo- jaško knjižico, s katero se bo izkazal, da je bil v NOV. Odlikovanja se bodo delila na OOZB Celje-okolica do zgoraj navedenega časa. Novak P. Lovrenc, Novak M. Franc, Puš- nik J. Jurij, Peršek A. Stanko, Когбп J. Til, Hrastelj M. Franc, Kolar A. Karol, Grešnik A. Ivan, Steble J. Ivan, Polič M. Franc, Ocepek J. Franc, Dolar J. Ludvik, Podbreznik V. Vinko, Bohore A. Maks, Hoj- nik F. Oto, Zuster J. Ivan, Vonek A. Maks, Kovač J. Jakob, Zalokar M. Alojz, Kristan F. Helena, Kolman I. Ivan, Mar- kovič M. Franc, Frank A. Alojz, Cvetko M. Emil, Zvir J. Jože, Vodeb A. Jože, Selič I. Ivan, Podlesnik F. Franc, Petrove A. Ma- rija, Grm A. Anton, Lempl M. Ivan, Rožaj K. Drago, štrajner A. Jože, Golovski R. Mi- lan, Počivašek F. Franc, Sotošek F: Slav- ko, Mežar J. Ivan, Krašovec J. Jože, Bla- žič M. Ivan, Cokan M. Alojz, Matek A. An- ton, Kolar V, Franc, Debelak Ivan, Katic J. Rudi, Izlákar I. Marija, Jekuš F, Franc. PRODAM pisalni stroj (visok) »Continen- tal« dobro ohranjen in poniklano registr. blagajno. Naslov v upravi. PREKLICUJEM vse neresnične govorice, katere sem govorila o tovarišici Arnuševi in se zahvaljujem, da je odstopila od sod- nega postopka. — Podgoršek Terezija. KUPIM dobro ohranjen bolniški tapeciran stol ali fotelj. Naslov: Trepane Jože, Sv, Jurij pri Celju. IZGUBIL sem dne 28. januarja v Vodnikovi ulici motorske rokavice (ena daljša in ena krajša). Ker niso moja last, prosim naj- ditelja, da jih vrne v upravo lista. PRODAMO stare dobro ohranjene deske po ugodni ceni. Zadružna ekonomija Bla- govna. PRODAM pisalno mizo. Naslov v upravi. SPREJMEM brivskega pomočnika. Riko Grobelnik, frizerski salon, Celje. IŠČEM mesto upravnika za večje kmetijsko posestvo. Ponudbe na upravo lista pod ekonom-upravnik. PRODAM belo spalnico iz mehkega lesa v dobrem stanju. Naslov v upravi. KUPIM sadno škropilnico na ročni pogon (prevozno), lahko tudi neizpravno. Naslov: Božič Samo, Polule št. 27, Celje, CENE NA CELJSKEM TRGU Soc. sek. Priv .sek. Čebula — 180.— Krompir 19.— 22.— Salata 45.— do 55.— 60.— Rdeča pesa 16.— 30.— Sveže zelje 18.— 35.— Ohrovt 18.— — Razna zelenjava 35.— 35.— Rdeče korenje — 24.— Sveža repa 3.50 — Kisla repa 8.— 15.— Fižol suhi — 80.— Jabolka 34.— 60.— Suhe hruške 80.— 80.— Mleko, — 30,— Jajca ' _ 13._ Mlevski izdelki — • 140.— Maslo — 500.— Mast in slanina — • • 600.— Meso in klobase 300.— 400.— Moka ђр1а — 180.— Perutnina 180.— 300.— Kislo zelje 24.— 25.— Zajci . 140.— — Iz gornjih podatkov je razvidno, da so cene socialističnega trga okroglo 20% nižje od cen privatnega trga. Tendenca padanja cen je rezultat uspešnega razvoja v držav- nih kmetijskih posestvih, zadrugah in eko- nomijah, ki dovajajo vedno več kmečkih proizvodov na tržišče. V borbi za izboljša- nje življenjskega standarda se organi obla- sti ter podjetja borijo zato, da bi čimbolj založili tržišče. V prihodnjih dneh pričaku- jemo večje količine salate, rožičev, ohrovta, jabolk, medu in ostalih proizvodov, s ka- terimi bo razpolagal socialistični sektor. Prav tako so nain zagotovljene večje koli- čine krompirja v mesecu marcu in aprilu, s katerimi bomo krili potrebe potrošnikov. OGLAS Mestni ljudski odbor Celje — Poverjeništvo za notranje zadeve objavlja: V Ljudskem magazinu Celje so bili pozab- ljeni sledeči predmeti: 1 srebrn poročni pr- stan; 1 aktovka z leseno volno; 1 aktovka rjave barve — brez vsebine; 1 aktovka s koščkom kruha in 2 praznima škatljama od kreme; 1 krušna torbica z dvema peresni- cama, zemljevidom Slovenije in 4 zvezki na ime Stepančič; 1 črna pletena tržna torbica; 1 par bombažnih rokavic sive barve; 1 par volnenih rokavic zelene barve; 1 usnjena rokavica rjave barve; 1 športna čepica — moška; 1 ročna torbica z zaključnico na ime Tojkar Franc, z 1 molitvenikom, 1 rož- nim vencem in 0.50 din gotovine; 1 ročna torbica brez vsebine; 1 otroška krušna tor- bica iz emitacije s 33.— din gotovine; 2 de- narnici z zadrgo — prazni; 1 denarnica črna z žepnim robcem; 1 denarnica črna na gumb z 1.50 gotovine; 1 denarnica črna s krojaškim cm in 10 din gotovine; 1 denar- nica s 7 din gotovine; 1 denarnica štiriogla- ta z 21.50 din gotovine; 1 denarnica s 6 kmečkimi boni v vrednosti 307 din, 1 sre- brna verižica in 156 din gotovine; 1 sončna očala; 1 etui s patent svinčnikom; 1 aktov- ka rjava v slabem stanju z 1 parom mo- ških nogavic in 1 prazna doza; 1 denarnica z zadrgo rdeče barve s 105 din gotovine; 1 črna mala listnica s koledarjem in slikami ter 131 din gotovine; 1 denarnica rdeče bar- ve s srebrnim prstanom brez kamna. Na železniški postaji v Celju so bili naj- deni sledeči predmeti : 1 aktovka z 1 nožem ; 1 aktovka z dvema navitkoma sukanca — rjave barve. V mesecu juliju 1950 je bila najdena pred poverjeništvom za notranje zadeve Celje- mesto bela bombažasta jopica. 14. julija 1950 se je našla denarnica a 1262 din gotovine, šivanko, odrezki za slad- kor na Slomškovem trgu. Na Ljubljanski cesti je bila najdena mla- da ovca — živa. Na Mariborski cesti se je našla moška žepna ura z obeskom znamke »Zentra«. Na cesti iz Ostrožnega proti Gaberju se je našlo 1 kos črnega trdega usnja v velikosti 75x75 cm2. V Stanetovi ulici se je našla na pločniku okrogla, pokvarjena ženska ura št. 40252. Dne 23. januarja 1951 je bila najdena na cesti Celje—Dobrava ena usnjena denarnica s člansko izkaznico, osebno izkaznico na ime Tod Mihajlo in tremi bankovci po 100 pengov. . V skladišču se nahajajo sledeča kolesa: ogrodje moškega "dvokolesa tov. štev. 012082; žensko dvokolo v popolnoma izpravnem sta- nju tov. štev. 4921389; ogrodje moškega dvokolesa brez znamke in številke — ze- lene barve; ogrodje moškega dvokolesa zelo zarjavelo, brez vsake številke; ogrodje mo- škega dvokolesa št. 53700; žensko dvokolo brez vsake številke ter brez gum — sive barve; moško dvokolo znamke Rekord tov. štev. D 51740; žensko dvokolo Stadion tov. štev. 341610; moško dvokolo brez evid. štev. in tov. štev. — zeleno modre barve, katero je bilo baje ukradeno pred gostilno Ojstri- ca. — V mesecu novembru je bil iz oseb- nega avtomobila v Stanetovi ulici ukraden 1 dežni plašč sive barve, 1 usnjen pas za moške hlače ter 1 torbica — siva iz blaga. Predmeti so v skladišču. Pozivamo lastnike, da na podlagi doka- zila o lastništvu dvignejo navedene pred- mete v roku enega leta po objavi. V po- likor se lastniki ne bodo javili, se bodo stvari oddale MLO Celje. Nedeljska zdravniška služba Dne 4. februarja 1951: Tov. dr. čerin Jo- sip, Cankarjeva ulica 9, telefon 219. Ne- deljska zdravstvena služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO METROPOL Od 1. II. do 8. II. 1951: »Pod soncem Rima«, italijanski film KINO DOM Od 2. II. do 3. II. 1951: »Deček iz pred- mestja«, sovjetski film Od 4. II. do 5. II. 1951: »Zvezde gledajo z neba«, ameriški film Od 6. II. do 8. II. 1951: »Boj za progo«, francoski fihn Ureia uredniški odbor, — Odgovorni urednik Tone Maslo, — Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1, — Telefon 7. — Tiska Celjska tiskarna v Celju. — Poštnina plačana v go- tovini. — četrtletna naročnina 36 din, polletna 72 din, celoletna 145 din. — »SavlnjeM vestnik« izhaja vsako soboto. Ljudski magazin ♦ Na-Ma Celje Obvešča vse svoje odjemalce, da imamo na zalogi različno tekstilno blago za perilo in oblačila, čevlje po meri in po okusu, na izbiri je prvovrstna emajlirana posoda Za darilo imamo na zalogi stek- lene brušene servise za kompot, pecivo, li^er in vino, prav tako tu- di kristalne vaze iz svinčenega kristala Prispel je cement, ravnotako pri- haja različno prvovrstno blago za električno inštalacijo, za gospodar- stvo in gospodinjstvo Kmetje in delavci,oglejte si Ljudski magazin, CeJje, ker za vsakega je možen nakup s kmečkimi in industri)sUimi boni!