Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 35.000
PODUREDNIŠTVO	Letna inozemstvo, USA dol.	28
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646	Poštno čekovni račun: štev. 24/12410	
L
Leto XXXV. - Štev. 18 (1751)
Gorica - četrtek, 5. maja 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
lllttllllie-umrnst današlieia časa Pred razpustom parlamenta Reaganov program
za Srednjo Ameriko
Pri nekem filozofu sem bral: Ideje oblikujejo človeštvo, ideologije ga kvarijo. Resničnost te slednje trditve lahko ugotavljamo posebno v našem stoletju, ki bi ga lahko imenovali stoletje ideologij.
Ideologija je namreč sistem nekih nazorov o človeku in človeški družbi, ki so si jih izmislili filozofi in jih postavili kot ideal človeške družbe. Če ti nauki ostanejo samo v knjigah, so to lahko zelo zanimiva razmišljanja človeškega duha. Takšna so npr. Platonova razmišljanja o državi ali sv. Avguština o božji državi ali Tomaža Mora »Utopija«.
Hudo pa je, kadar se takih razmišljanj polasti politika in jih hoče uveljaviti kot obvezen družbeni sistem. Takrat zaidemo v ideološko diktaturo, ki je najhujša oblika diktature, kar jih poznamo. Prav teh diktatur je bilo in je še vedno v našem stoletju veliko in preveč.
IDEOLOŠKA DIKTATURA NE POZNA ČLOVEKOVIH PRAVIC
Ideološka diktatura si zgradi svoj sistem naukov o človeku, človeški družbi in o vseh človeških dejavnostih: o kulturi, gospodarstvu, veri, družbenih odnosih. Z eno besedo polasti se celega človeka v vseh njegovih razsežnostih in ga hoče oblikovati po tem svojem konceptu, ki ga ima za edino veljavnega in za vse obveznega. Vsi ga morajo sprejeti in se ga držati.
Ker pa nismo ljudje še nikoli vsi enako mislili, mora takšna ideološka diktatura nujno odvzeti državljanom svobodo odločanja in mišljenja. Ne samo odločanja, temveč tudi mišljenja. Vsled tega so v takšni državi državljani oropani ne samo političnih pravic, ampak tudi pravice do lastnega osebnega prepričanja in pravice, da to svoje osebno prepričanje lahko izpovedujejo.
Zaradi tega v ideološki diktaturi ni političnih pravic, pa tudi ni verske in kulturne svobode. Nosilci ideološke diktature odločajo o tem, kaj moraš ali ne smeš delati, in tudi o tem, kaj moraš ali ne smeš misliti, kakšnega Boga moraš ali ne smeš častiti, kaj moraš ali ne smeš imeti za dobro oz. slabo.
V ideološki diktaturi mora človek postati popoln robot. In večina jih res postane pravih robotov. Tisti pa, ki nočejo postati roboti, končajo v kazenskih taboriščih, v psihiatričnih bolnišnicah, na prisilni prevzgoji, v sibirskem mrazu. Ce ostanejo nepoboljšljivi, je fizična likvidacija njihov zadnji obračun.
Da to niso le abstraktna razmišljanja, pričajo ideološke diktature našega stoletja. Štiri so glavne: fašizem, nacionalsocializem, marksizem-leninizem in sedaj še homeinizem.
ROBOTI NEMŠKEGA NACIZMA
Dve ideološki diktaturi sta za nami. Prav te dni ob 25. aprilu so v Italiji znova precej pregledovali fašizem in italijansko odporništvo zoper njega. Nekaj dni prej smo po televiziji lahko gledali doku-mentarje o uničenju judovskega geta v Varšavi aprila-maja 1943. Človeku so se lasje ježili ob gledanju na strahote, ki so jih nacisti počenjali.
Ali to niso več bili ljudje? Ne, niso bili več ljudje, kajti nacistična ideologija je iz njih naredila robote. Niso več mislili s svojo glavo, zanje je mislil fiihrer; niso več bili svobodni ljudje, ker so se svoji svobodi odrekli s prisego nacionalsocialistični stranki In njenemu fiihrerju; niso več imeli srca za usmiljenje in ljubezen, ker so se predali Ideologiji. Ideologija je postala Moloh, kateremu so žrtvovali sebe in sočloveka. Ideologija, poosebljena v stranki in v njenem fiihrerju, je postala najvišja dobrina, najvišja vrednota.
BREZDUŠNOST LENINISTIČNEGA MARKSIZMA
Kar je tukaj rečeno o nacionalsocializmu in njegovem fiihrerju, velja za vse ideologije, tudi za marksizem-leninizem v Sovjetski zvezi In drugod po svetu. Pričevanja disidentov, ki so prišla v svobodni svet, potrjujejo, da je sovjetski mar-
ksizem-Ieninizem do pičice podoben nacizmu, samo da nosi drugačno znamenje in drugačen naziv in da je v službi ruskega imperializma namesto nemškega.
Pričevanja disidentov potrjujejo tudi pričevanja raznih zahodnih komunistov, ki so srečno prišli iz sovjetskih lagerjev in sibirskega izgnanstva. Takšna je npr. knjiga »7000 dni v Sovjetiji«. Knjigo je napisal hrvaški komunist Steiner. Ko je izšla v Zagrebu, je takoj postala knjižna uspešnica. Prevedli so jo prav kmalu tudi v slovenščino. Toda na zahtevo sovjetskega veleposlanika v Beogradu so jo morali umakniti iz prometa. V knjigi ta stari komunist opisuje svoje dogodivščine iz časov stalinizma najprej v raznih ječah, potem v Sibiriji do časov Hruščeva, ko se mu je posrečilo vrniti se v Jugoslavijo, ker je ostal jugoslovanski državljan.
Toda sedanji sovjetski disidenti pričajo, da se razmere niso kdovekaj spremenile na boljše, a saj se tudi ne morejo, dokler vlada tam ideološka diktatura.
Za sovjetskim modelom krepko korakajo vsi satelitski režimi; nekateri bolj dosledno, drugi manj. Najbolj dosleden je Husakov režim v Češkoslovaški in pa pruski v Vzhodni Nemčiji. Tito ga je v Jugoslaviji dosledno posnemal v času stalinizma med vojno in še nekaj let potem. Nazadnje je jugoslovanska partija le uvidela, da ideologija ni vse, da je nekje tudi človek, tudi državljan-samoupravljalec.
MUSLIMANSKA INAČICA NESTRPNOSTI
Zadnji v vrsti ideoloških diktatur je homeinizem v Iranu. Ta je sicer omejen na področje muslimanske vernosti, a ni zato nič boljši od nacionalsocializma in marksi-zma-leninizma, kar se tiče ideološke nestrpnosti. Polkovnik Gedafi v Libiji tudi spada v vrsto homeinizma.
NAJVEČJA NEVARNOST ZA MIR V SVETU
Ker vidijo ideološke diktature v človeku le predmet ideologije, so največja nevarnost za mir na svetu. Živijo namreč v neprestanem strahu pred svobodo in pred svobodnimi ljudmi. Bojijo se svojih svobodnih državljanov in bojijo se svobodnih demokracij. Oni in te so zanje neprestana nevarnost. Svobodne državljane krotijo z. zapori in smrtnimi kaznimi, svobodnih držav pa ne morejo vreči v ječo. Zato se oborožujejo na vso moč iz samega strahu, netijo revolucije po celem svetu iz strahu in v želji zavladati nad vsemi svobodnimi ljudmi. Kajti le če ne bo več svobodnih držav, bodo lahko mirno spali v svoji ideološki zaverovanosti.
Vsled tega so ideološke diktature bile in so še vedno največja nevarnost za mir na svetu. Ne svobodni demokratični svet, temveč ideološke diktature in režimi ogrožajo mirno sožitje med narodi. Saj so v našem stoletju vse vojne začeli ideološki diktatorski režimi. Tudi v prihodnje jih bodo, če kdo Brdavsa ne ukroti.
K. H.
V četrtek 28. aprila je Fanfani pred senatom zadnjikrat nastopil ter prisotnim predložil obračun petmesečnega dela svoje vlade. Dejal je, da so rezultati bili »odlični«. Fanfani se je izognil polemiki s socialisti. Zahteval je le, naj se parlament »natančno izjasni, da bo potem mogoče sprejeti primerne sklepe«.
Vsi so zato z zanimanjem pričakovali nastop senatorja Formica, ki je predsednik socialistične skupine v senatu. Toda Formica se sploh ni potrudil, da bi utemeljil socialistično zahtevo po odstopu vlade. Raje se je spravil na preteklost. Dejal je, da je eden razlogov za današnje probleme politika tako imenovane »državne solidarnosti« v letih 1976-79, ko so komunisti podpirali vlado. Tudi zadnja zakonodajna doba (1979-83) se je porodila »bolna«, ker sta obe največji stranki, DC in PCI še vedno poskušali hoditi po tej poti. Takoj v začetku sta zavrnili, da bi Craxi postal predsednik vlade. Fanfani je sicer zakrpal stanje kot je znal in mogel, a sedaj ni druge poti, kot da volivci izbirajo na volitvah.
Formici je odgovoril demokrščanski predsednik skupine De Giuseppe. Socialistom je očital dvoumnost. Po volitvah obstajata le dve možnosti: ali bodo socialisti sodelovali z DC v novi vladi (in v tem pri meru so bile volitve brez haska) ali pa bodo iskali povezavo s komunisti, to pa bi morali z vso jasnostjo povedati že sedaj.
V imenu komunistov je spregovoril Per-na. Dejal je, da njegova stranka nasprotuje predčasnim volitvam in da bi bilo za državo koristneje, ko bi bili zadnje leto zakonodajne dobe uporabili za ozdravljenje državnih financ.
Fanfani je po končani razpravi v treh minutah odgovoril na iznesena stališča zastopnikov posameznih strank. Dejal je, da »je z veliko spoštljivostjo vzel na znanje«, kar je bilo povedanega ob parlamentarni debati in da bo povzel naravne zaključke. Sklical je kratko vladno sejo in nato odšel k Pertiniju, da mu naznani odstop svoje vlade.
Predsednik Pertini je takoj začel s posvetovanji, ki pa so bila zgolj formalnost. Pri njem so se preteklo soboto in nedeljo zvrstili najprej bivša predsednika države Saragat in Leone, predsednik poslanske zbornice Jottijeva in senata Morlino, nato pa še predstavniki vseh strank, po vrstnem redu njihove uveljavitve na volitvah. De Mita (DC) je ponovil podporo vladi in nasprotovanje razpustu parlamenta, Ber-linguer (PCI) je najprej sicer omenil, da bi bilo bolje nadaljevati z zakonodajno dobo, toda ker ne gre za navadno krizo, ampak za propad strankarskih zavezništev, so volitve neizbežne, Craxi je s svoje strani dejal, da bi bil razpis volitev »zelo pametna odločitev«. Socialdemokrati so se zavzeli za dosedanjo povezavo vladnih strank in obžalovali razpust parlamenta, republikanci so bili za, ostali so v glavnem vzeli na znanje nastali položaj.
Vse to formalno izmenjavanje stališč se je končalo tako, da je Pertini znova sprejel Jottijevo in Morlina. Slednjemu je dal nalogo, da še enkrat preveri stališča vseh strank do razpusta parlamenta in mu potem poroča. To Pertinijevo ravnanje je malce presenetilo tiste, ki so bili prepričani, da bo predsednik republike takoj pristal na razpust obeh poslanskih zbornic. Znano pa je, da si Pertini tega razpusta ni želel in mu ob vsaki priložnosti nasprotoval.
Nemški škofje o jedrskem orožju
Kardinal Joseph Hoffner, nadškof v Kol-nu je kot predsednik zahodnonemške škofovske konference predstavil 70 strani obsegajoče pastirsko pismo, v katerem je rečeno, da je samo »ob najstrožjih pogojih« in samo za kratek čas mogoče pristati na strategijo zastraševanja z jedrskim orožjem, za stalno pa je jedrsko zastraševanje »nezanesljivo sredstvo za preprečevanje vojne«.
Pastirsko pismo, ki nosi naslov »Pravičnost ustvarja mir« se opira na načelo, da je v atomski dobi nesprejemljiva vojna kot nadaljevanje politike z drugačnimi sredstvi. V središču sleherne strategije sme biti le preprečevanje vojne. Poleg lastne varnosti je treba upoštevati tudi nasprotnikovo varnost, a s pogojem, da ni pri tem zanemarjena lastna varnost. Hkrati pa škofje opozarjajo na to, da miru ne ogroža samo oboroževalna tekma, ampak tudi totalitarni sistemi, ki so stalna nevarnost za svobodo narodov. To
Avstrijske volitve in koroški Slovenci
so sistemi, ki ne spoštujejo človekovih pravic in utegnejo svojo moč izkoristiti za »razširjanje ali politično izsiljevanje«.
Kardinal Hoffner je tudi obrazložil, kaj ima pismo skupnega s stališči katoliških škofov v ZDA in v čem se razlikuje. Obe pastirski pismi zavračata strategijo zastraševanja v daljšem razdobju. Toda nemško ne obsoja izrecno jedrskega orožja, niti ne prve uporabe tega orožja s strani NATO držav v primeru sovjetskega napada, medtem ko so severnoameriški škofje poudarili, da je načelo »prve uporabe jedrskega orožja moralno nevzdržno«. Tudi pustijo zahodnonemški škofje ob strani vprašanje, kaj naj stori Zah. Nemčija v primeru, če bodo propadla razorožitvena pogajanja v Ženevi in bodo ZDA začele ob soglasju svojih zaveznikov nameščati nove izstrelke na nemškem ozemlju.
Zahodnonemška vlada kakor tudi politične stranke, ki jo podpirajo, so izrazile svoje veliko zadovoljstvo ob tem škofovskem pismu. Misli, v njem izražene, nudijo politikom priložnost, da jim dajo konkretno vsebino.
Na koroškem dvojezičnem ozemlju je Alternativna lista, ki jo je podpiral Narodni svet koroških Slovencev (ta vključuje predvsem krščansko usmerjene) svojo volilno propagando vodila v znamenju manjšinskega vprašanja, pa je vendarle zajela le dobro desetino narodno zavednih Slovencev. Na omenjenem ozemlju je lista dobila 2.300 glasov, kar je za tisoč manj kot na zadnjih deželnih volitvah, ko je nastopila Enotna koroška lista. Alternativci so bili najbolj močni v Selah (20%), v Globasnici (15%), v Pliberku, kjer je doma poslanski kandidat Alternativne liste Miro Kert (11%) in v Žitari vasi (8,5 %). Na celotnem Koroškem pa so »zeleni« in alternativci prejeli 12.000 glasov, kar je razmerova visoko število. Istočasno so socialisti doživeli 3,5 odstotni osip, kar je nedvomno znamenje nekega nezadovoljstva z njihovo deželno politi-
ko. V zvezi s tem je »Naš tednik«, glasilo NSKS zapisal: »Wagner (vodja koroških socialistov, op. ur.) je prejel klofuto za svojo narodnostno politiko.«
■ Na avtocesti blizu Firenc je prišlo v 600 m dolgem predoru Melarancio do hude prometne nesreče. V njem sta trčila tovornjak za prevoz velikih tovorov in avtobus, v katerem se je 43 dijakov neke neapeljske srednje šole peljalo na šolski izlet na Gardsko jezero. Do nesreče je prišlo tako, da je rob 13-tonske železne cevi, ki je molel iz tovornjaka oplazil vso levo stran avtobusa. Posledice so bile strahotne: 11 mrtvih, ostali pa v večini ranjeni. Neapeljska občinska uprava je oklicala dvodnevno žalovanje, pogrebno svečanost pa je vodil neapeljski nadškof kardinal Urši.
■ Na Poljskem so 1. maj proslavili tako z uradnimi manifestacijami kot s proti-režimskimi, ki jih je organizirala podtalna »Solidarnost«. Teh se je udeležilo izredno veliko manifestantov, tako da so bili sami voditelji Solidarnosti nad tem presenečeni. Največji shodi prepovedanega sindikata so bili v Gdansku, Gdinji, Varšavi in Novi Huti pri Krakovu. V tem delavskem mestu, ki so ga zgradili v času stalinizma, se je zbralo kar 30.000 manifestantov. Policija je nastopila zelo brutalno. Pri tem je izgubil življenje neki 28-letni delavec. V inozemstvo so še isti dan prišli televizijski posnetki, kjer se vidi, kako policija pretepa ne le odrasle ma-nifestante, temveč tudi starčke in ženske. Bivši voditelj Solidarnosti Walensa je v zvezi s tem nastopom policije dejal: »Delavci, ki jih pretepa policija, gotovo ne bodo s svojim delom pomagali k dvigu življenjske ravni v državi.«
Pred združenima zbornicama severnoameriškega kongresa je predsednik Reagan zagovarjal nujnost ameriške pomoči področju Srednje Amerike v odgovor »na vojaški izziv Kube in Nikaragve«. Reaganov srednjeameriški program vključuje naslednje točke: podpreti je treba demokracijo, družbene reforme in človekovo svobodo; treba je nuditi gospodarsko pomoč temu območju; ogroženim državam, zlasti Salvadorju je treba pomagati, da zavrnejo vmešavanje od zunaj; podpreti je treba sporazumevanja med silami znotraj srednjeameriških držav, da pride do politične rešitve problemov. Reagan je predlagal za Salvador 110 milijonov dolarjev pomoči, od katerih 60 za vojaško pomoč, kajti »dokler gverilci ne bodo spoznali, da vojaško ne morejo zmagati, ni upanja, da pride do stabilnosti v Srednji Ameriki. Ne smemo obrniti hrbta temu območju, saj je tu na kocki varnost celine«. Reaganu je v imenu opozicijske demokratske stranke odgovoril senator Dodd in dejal: »Sami dolarji še ne morejo kupiti vojaške zmage; izvor revolucije v Srednji Ameriki ni Kuba ali Sovjetska zveza, tevmeč revščina in krivica.«
Tudi Švica izganja sovjetske agente
Švicarska zvezna vlada je zaprla sovjetsko tiskovno agencijo »Novosti« v Bernu in izgnala njenega direktorja Alekseja Dumova. V uradnem poročilu pravosodnega ministrstva je rečeno, da je omenjena agencija že dolgo delovala kot informacijsko središče za prevratništvo in nemire. Odgovorni pri agenciji in njihovi švicarski sodelavci so vplivali na ideološko oblikovanje mladine in jo usmerjali k prevratništvu, kar je prišlo do izraza pri nasilnih demonstracijah. Sovjetska a-gencija je tudi navajala vojaške obveznike k oporečništvu »iz razlogov vesti«. Prav tako je pod geslom »Za življenje in proti jedrski smrti« sprožila med mladino podpisno akcijo, 5. decembra 1981 pa organizirala in izpeljala v Bernu veliko mirovno manifestacijo.
Taka dejavnost predstavlja po mnenju švicarske vlade grobo vmešavanje v švicarske notranje zadeve, ogroža notranjo in zunanjo varnost države in škodi odnosom z drugimi državami, zato bo Švica z vsemi sredstvi, ki so ji na voljo, še naprej preganjala take zlorabe.
■ Sicilska mafija je znova opozorila nase in dokazala, da je močnejša kot državne ustanove. Ko je kardinal Pappalardo prišel v zapor Ucciardone v Palermu, kjer je 850 kaznjencev, da bi zanje opravil sv. mašo in bi ti zadostili svoji velikonočni dolžnosti, ni prišel k maši niti eden, pa tudi uslužbenci ne. Kardinal Pappalardo že več let nastopa zoper mafijo in je nanjo opozoril tudi sv. očeta, ko je obiskal Sicilijo. Znana je njegova fraza, ki jo je izrekel na pogrebu umorjenega generala Dalla Chiesa: »Medtem ko se v Rimu razpravlja, je Sagunt bil zavzet«, s čimer je hotel reči, da se v parlamentu o ukrepih zoper mafijo le govori, mafija pa izvaja svojo oblast in nasilje.
■ Argentinska vojaška vlada je z namenom, da konča neprijetno polemiko, ki je nastala v državi in v svetu z usodo več tisoč izginulih (»desaparecidos«) teroristov in njihovih simpatizerjev v času gverile izdala dokument, v katerem je rečeno, »da je treba smatrati za mrtve vse osebe, ki so izginile v Argentini med bojem proti terorizmu. V apokaliptičnih razmerah, ki jih je ta terorizem ustvaril, so bile storjene tudi napake, ki so tudi kršile spoštovanje osnovnih človeških pravic kot se pač dogaja pri vseh oboroženih spopadih«. Nadalje je v izjavi rečeno, da so oborožene sile organizirano nastopile proti terorizmu v splošno dobro prebivalstva in da so pripravljene ponovno nastopiti, če in ko se bo to izkazalo za potrebno.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Misijonsko pismo iz Zaira
■ Predsednik Pertini se je v sredo 27. aprila mudil v Strasburgu in govoril pred evropskim parlamentom. Navzočih je bilo 155 poslancev od 21 evropskih držav. V govoru se je zavzel za močno Evropo, kajti le taka Evropa je lahko uspešen sogovornik med obema blokoma in lahko zahteva, da se uniči jedrsko orožje, atomska energija pa se postavi v službo mirnega sožitja in napredka človeštva. Da bo pa Evropa imela tako moč, ne sme nikogar izključiti iz svojih vrst. Ne pripustiti npr. Španijo in Portugalsko v Evropsko gospodarsko skupnost je znamenje ozkosrčnega nacionalističnega egoizma.
■ Zahodnonemški kancler Kohl je sredi preteklega tedna z dvema svojima ministroma (Genscher in Lambsdorff) prišel na dvodnevni obisk v Rim, kjer se je raz-govarjal s Fanfanijem, Colombom in še drugimi ministri, sprejel pa ga je tudi predsednik Pertini. Sogovorniki so soglasno potrdili, da so dvostranski odnosi med Italijo in ZR Nemčijo odlični, le trgovinska bilanca izkazuje za Italijo 3.000 milijard lir primanjkljaja. Kar se tiče jedrske oborožitve, sta bila Kohl in Fanfani mnenja, da bi bila »ničelna rešitev« najboljša, toda če ne bo prišlo do sporazuma v Ženevi, sta Italija in ZR Nemčija odločeni namestiti nove jedrske izstrelke. Kohl je dal nasvet, naj bi v bližnji voliv-ni borbi bilo to jasno povedano.
■ Italijanski zunanji minister je obiskal tri države Bližnjega vzhoda: Irak, Kuvajt in Sirijo. Poleg pogovora o dvostranskih odnosih je bil na vrsti tudi položaj v Libanonu. Colombo naj bi svoje informacije posredoval ameriškemu državnemu tajniku Shultzu, ki se te dni prizadeva za umik vseh tujih sil iz Libanona. Arabski voditelji so Colomba zaprosili, naj s pomočjo držav Evropske gospodarske skupnosti vpliva na ZDA, da bodo pritisnile na Izrael in ga prepričale, da se mora odpovedati naseljevanju Judov na zasedenih arabskih ozemljih.
■ Predsednik Vzhodne Nemčije Hone-cker je odpovedal svoj bližnji obisk v Zahodni Nemčiji pod pretvezo, da je vlada v Bonnu izrabila nenadno smrt dveh zahodnonemških državljanov, ki sta v kratkem zaporedju umrla od kapi ob zasliševanju na meji med obema državama za gonjo proti vzhodnonemškemu režimu. Ze po sumljivi smrti prvega zahodno-nemškega državljana zvezni kancler Kohl
Letošnja goriška koncertna sezona, ki so jo — kot že vsa prejšnja leta — priredile Glasbena matica, Zveza slovenske katoliške prosvete ter Zveza slovenskih kulturnih društev, je za nami. Ta je deveta po vrsti in je prav gotovo tudi v tej izdaji nudila goriškemu občinstvu dokaj kvalitetne nastope.
Prav pred kakima dvema tednoma je bil zadnji koncert, na katerem sta nastopila simfonični orkester Rtv iz Ljubljane in Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Stojana Kureta ter s solistkama Olgo Gracelj (sopran) in Evo Novšak-Houškovo (mezzosopran). Na programu so bila dela Pergolesija, Cigliča in Brahmsa. Ne bomo se v tem splošnem razmišljanju zaustavljali ob posameznih točkah, vendar lahko zatrdimo, da je bil koncert zelo dobro pripravljen in je nadvse dostojno zaključil letošnjo abonmajsko sezono.
V našem letošnjem repertoarju so bile na sporedu razne glasbene zvrsti in to je v bistvu lep prerez poustvarjanja oz. u-stvarjalnega dela nasploh. Vedeti moramo namreč, da ima slovenska koncertna sezona v Gorici posebej za namen seznanjanje publike s slovenskim pa tudi jugoslovanskim glasbenim ustvarjanjem. Poleg gostovanj ansamblov in solistov iz Ljubljane smo tako imeli letos na šest koncertov kar dve gostovanji iz Zagreba (kvartet in madrigaliste), ko so npr. pred leti bili tudi že gostje iz Beograda ali od kod drugod. In to je vsekakor zelo pozitivno, saj se tako daje tudi italijanskemu občinstvu možnost, da pokuka v naš glasbeni svet.
Jasno je, da teži umetniška politika koncertne sezone predvsem za tem, da daje občinstvu glasbene predloge najširšega značaja. Tako nastopajo solisti, komorne skupine (manjše ali večje), zbori, orkestri. Ce ima naš glasbeni poslušalec navadno veliko možnosti za poslušanje zborovskega petja tudi na najvišji ravni, je pa za instrumentalno glasbo velikokrat prikrajšan. Tako pa želi repertoar koncertne sezone zapolniti prav to vrzel in s tem kar se da razširiti glasbena obzorja našega
ni hotel sprejeti člana vodstva Socialistične enotne stranke Mittaga, čeprav je prišel v Bonn prav s tem namenom.
■ španski duhovnik Juan Fernandez Krohn, ki je lani skušal napasti v Fatimi papeža Janeza Pavla II. je bil obsojen na šest in pol let ječe. Sam je priznal, da je hotel papeža umoriti, ker vodi Cerkev v nasprotju z njenimi izročili. Sodnike je ob izreku sodbe ozmerjal za »lutke, morilce, komuniste« ter vzkliknil: »Proč s 25. aprilom!«, tj. dnevom, ko so vojaki zrušili desničarski režim na Portugalskem.
■ V Atenah je kakih dvesto Armencev organiziralo protestni pohod po mestnih ulicah in hotelo s tem počastiti 68. obletnico pokola 1,5 milijona svojih prednikov v vzhodni Turčiji. Demonstranti so nosili armenske zastave in transparente z napisi »Poldrugi milijon Armencev čaka na pravico« in »V imenu pravice podprite armensko stvar«. Pri vhodu turškega veleposlaništva v Atenah so' udeleženci pohoda pustili resolucijo, s katero zahtevajo od turške vlade, naj prizna rodomor, ki ga je zakrivila Turčija leta 1915 in izroči območje vzhodne Turčije Armencem. Turški veleposlanik je zaradi tega protestiral pri grških oblasteh, češ da bi ne smele dovoliti demonstracij.
Iz Slovenije
Molitveni dan za poklice
Molitveni dan za duhovne poklice bo za koprsko škofijo v soboto 11. junija na Sveti gori. Na ta dan bodo posebej priporočili Mariji družine, da bi bile primerno okolje za rast duhovnih poklicev. Razpored bo naslednji: ob desetih bo molitvena ura za duhovne poklice pred izpostavljenim Najsvetejšim, ob enajstih škofova maša s somaševanjem duhovnikov, ob 14. uri litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim.
Romanje bralcev »Mavrice«
Romanje Mavričarjev, to je bralcev mladinske revije »Mavrica«, ki jo izdajajo slovenski katehetje, bo v soboto 14. maja. Iz Ljubljane bo odpeljal poseben vlak na Brezje. Mavričarji mariborske škofije pa so se že zbrali za prvomajske praznike v Marijini cerkvi v Brestanici.
občinstva iz mesta in dežele.
Kako pa je z odmevom pri goriški publiki? Tu bi se dalo zapisati marsikaj. Letos se je namreč zgodilo, da je bilo nekaj zelo dobrih koncertnih prireditev prav slabo obiskanih. Ne vemo, če so bili temu vzrok zima, udobje, nezanimanje, odmaknjenost od programov ali kaj podobnega. Vsekakor pa to ni znak še prave ukoreninjenosti naše koncertne sezone, ki si mora še vedno na nek način znova in znova utirati pot med poslušalci. Bo treba iskali drugačnih oblik dela? Ali ni bilo dovolj propagande in zainteresiran j a zlasti mladine? Dobro je, da o tem razmišljamo!
Posebna značilnost naše koncertne sezone je še v tem, da so koncertni nastopi malo po vseh razpoložljivih dvoranah. Pluralizem organizatorjev se torej odraža tudi v tem, kar je gotovo pametno. Letos so bili koncerti predvsem v Kulturnem domu in v Katoliškem domu. Zaradi tehničnih ovir je letos žal odpadla Attemsova palača, ker so bile tu stalno večje razstave. Odpadel je tudi Avditorij, to pa predvsem iz finančnih vzrokov. Vsekakor pa bo še naprej obveljalo načelo različnosti dvoran, saj to tudi popestri repertoar oz. daje določenim koncertnim nastopom najprimernejše lokacije.
Prepričani smo, da mora ta koncertna sezona še nadalje ohranjati svoje umetniško poslanstvo. Načrtov za prihodnje leto je še precej in prireditelji bodo skušali vanjo vnesti spet kaj novega, obenem pa tudi ohraniti vse tisto, kar se je izkazalo za dobro in primerno v dosedanjih izdajah.
ab
Maribor ima novega pomožnega škofa
Dr. Jože Smej, generalni vikar in stolni prošt, je bil imenovan za mariborskega pomožnega škofa. Dr. Smej ima 61 let in je duhovnik od 8. decembra 1944. Mašni-ško posvečenje je prejel v Szombathelyju na Madžarskem. Čestitamo in želimo vse dobro!
Zaire je nekdanji belgijski Kongo v osrednji Afriki. Ena njegovih provinc je Šaba, ki se je v času belgijske uprave imenovala Katanga. V glavnem mestu Ša-be, Lubumbašiju (ex Elisabetville) deluje od lani slovenski salezijanski misijonar dr. Lojze Snoj. Salezijanski misijonarji so prišli v belgijski Kongo leta 1911, to je točno deset let pozneje kot v Slovenijo. Takrat so hodili šest mesecev peš iz Južne Afrike in Zambije s čredo govedi. Le malokatero je prišlo do cilja. Danes pa je v Šabi 20 salezijanskih mi-sijonskkih postaj s šolami, župnijami, mladinskimi centri in tudi nekaj domačimi duhovniki. Pa prisluhnimo, kaj nam pove misijonar Snoj o svojih prvih doživetjih!
Država je pred nekaj leti podržavila vse šole, tudi cerkvene. Po par letih je bilo vse v razsulu. Nato je predsednik republike Mobutu sam prosil škofe in redovnike, naj zopet prevzamejo vodstvo šol, in kjer je le mogoče, tudi nadzor nad državnimi šolami (predvsem glede financ). Cerkev je pač edina moralna moč, ki lahko ljudstvu nesebično pomaga, seveda, do koder sploh more priti s svojim osebjem in sredstvi, ki jih ima na voljo.
Pred kratkim sem bil z našim inšpektorjem na zanimivem potovanju, 350 km proti severu. Tja sva peljala najrazličnejše potrebščine (tudi varilni aparat), da bi pomagala popraviti streho na šoli, ki jo je neurje razkrilo. Z džipom sva prišla do prvega misijona, Kasenge, prašna bolj kot mlinarja. Nazaj grede pa sva bila vsa oblatena, ker je začelo deževati.
Na obali reke so domačini ravno odirali velikega krokodila, ki je prejšnji večer ugrabil nekega dečka in so priredili veliko slavje. V zadnjih mesecih je tod morila kolera, ki se še ni popolnoma polegla. Misijonska postaja je bila ena sama bolnišnica. Flamski misijonar Kazimir, ki je tudi bolničar, je z zdravili, ki jih je prejel iz Belgije, praktično rešil vse, katere so prinesli k njemu. Toda treba je biti hiter, kajti od trenutka, ko se kolera opazi, je šest ur že dovolj za smrt. Domnevajo, da je v Šabi zaradi kolere umrlo kar 20.000 ljudi. Nekatere vasi so popolnoma izumrle.
Kaj pa država? Od nje ni kaj pričakovati Od ljudi bi pobrala, če bi kaj imeli, da bi jim kaj nudila, to pa ji še na misel ne pride. Ko se pelješ skozi vasi, vidiš kolibe brez oken in vrat, ki naj bi bile šole ter otroke, ki skupaj Z. zvezkom nesejo v šolo tudi opeko, da se imajo kam vsesti. Po 300 km vožnje morda naletiš na takoimenovano ambulanto s par posteljami brez vsake posteljnine...
Do drugega misijona pa z inšpektorjem nisva mogla priti, ker je bil most porušen. Vozilo sva pustila na bregu, s pirogo (čolnom iz enega debla) pa preveslala na drugi breg, kjer so naju že čakali so-bratje z avtom iz misijona Kašobue. če ne bi bili v radijski povezavi s temi postojankami, bi ostali ob takih priložnostih čisto odrezani od sveta. Tako pa se vsak večer ob določeni uri vzpostavi zveza za nujna poročila.
Na tem potovanju sem srečal našega starega misijonarja, ki je pred kratkim podrl svojega 80. slona. Slikali smo ga z okli (vsak tehta skoraj 20 kg) in slonovimi posušenimi šapami. Za domačine je lov na slona vaški praznik. Takrat se gostijo in praznujejo podobno kot prt nas na kolinah, samo vonjave so malo drugačne.
Na tem misijonu sem spal v neki čumnati, ki se ji ni dalo zapreti. Lahko si mislite, kako sem ponoči lezel v dve gubi, ko sem slišal zunaj zavijanje zveri. Bog vedi, morda so bili to klici samcev za njihovimi družicami. Ne vem, nisem jih razumel, toda za človeško uho niso bili nič kaj prijazni. Sicer pa je tukaj sploh važno, da ima soba, v kateri bivaš dovolj velike špranje. Golazen namreč tako ali tako prileze od kod, če pa so špranje dovolj velike, vsaj lahko tudi odide. Komarji so pač naša glasba za lahko noč in za dobro jutro (nevarnejši je le malaričar, ki me, k sreči, še ni stresel!) Na radiu ulovim samo eno postajo, ki pa oddaja le čez dan. In tudi tu je samo polno velikih besed, ki jim pa ne sledijo dejanja.
Tu v Lubumbašiju imamo salezijanci poleg župnij tudi obrtno šolo s prakso za razne poklice (mizarje, zidarje, mehanike...), srednjo tehnično šolo (elektro in strojno) in v zavodu, kjer bivam — osnovno in srednjo šolo skupno z nad dva tisoč učenci in dijaki. Ta šola je od vsega začetka državna. Salezijancem je zaupano vodstvo in vzgoja. Učitelji in profesorji so v glavnem domačini. V razredih je po petdeset učencev. Ti otro-
ci prihajajo v šolo iz oddaljenih vasi po šest kilometrov — peš. Da prihranijo o-butev, jih vidiš bose nesti copate na glavi. Nikogar ni ničesar sram, samo da bi napredoval, da bi se nekaj naučil.
Predstavite si to mladino v nedeljo pri maši v veliki dvorani: kako poje in živo sodeluje. In kako tudi posluša! Afričani se pri poslušanju ne dolgočasijo, tudi o-troci ne. Pri tej maši vodim petje, ki je precej drugačno od našega, toda živahno je in melodično. Tu res doživiš, da kar koli znaš, kar koli imaš, vse lahko nudiš in vse od tebe hvaležno sprejmejo. S tem pa ti pravzaprav znajo veliko dati, dati nekaj, česar Evropa ne zna več: dati veselje, zadovoljstvo, hvaležnost.
Delovanje deželne Slovenske skupnosti
Deželna Slovenska skupnost se vneto pripravlja na bližnje nelahke naloge. Na svoji zadnji seji proti koncu aprila je deželno tajništvo stranke obravnavalo vrsto vprašanj, ki zanimajo sedanji politični trenutek.
Posebej pa se je Slovenska skupnost zavzela za pripravo na bližnje deželne volitve, ki bodo 26. julija letos. Tako se bo s svojo listo predstavila po celi naši deželi, to je v vseh petih volilnih okrožjih (Trst, Gorica, Videm, Pordenon in Tol-meč). Zato že sedaj vneto pripravlja vse potrebno v zvezi s sestavo kandidatnih list in volilne propagande. Nosilec liste SSk bo dosedanji deželni svetovalec dr. Drago Štoka (kar je potrdil že zadnji deželni kongres na Opčinah). Drugi kandidat v Trstu in Gorici pa bo goriški predstavnik.
Predstavniki deželne SSk so se prejšnji teden v Čedadu sestali s predstavniki beneškega kulturnega društva Studenci. Razgovor je potekal o skupnih problemih in posebej o vprašanjih Beneške Slovenije ter o delu za njeno čim večje osveščanje, tako na narodnem kot na kulturnem področju.
V prvi polovici maja bo zasedal deželni svet SSk, tj. širši organ stranke ter odločal o vsem tem, kar je v zvezi s pripravami na deželne — in morda tudi na politične — volitve.
Deželni tajnik A. Bratuž in deželni svetovalec D. Štoka sta se nedavno udeležila seje strank sedanje deželne večine (DC, PSI, PSDI, PRI, SSk, PLI), na kateri so pregledali dosedanje delovanje in se dotaknili še zadnjih točk, ki so na programu sej deželnega sveta.
Svetoletno romanje na Staro goro in v Novo Gorico
Opravili smo naše prvo romanje za prejem svetoletnih odpustkov k Materi božji na Staro goro in ogled nove cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. 25. april, državni praznik, smo uporabili za dan molitve in sprave z Bogom. Iz vseh župnij iz Trsta in okolice se nas je zbralo za 9 avtobusov. Spremljalo nas je lepo število naših duhovnikov, ki so poskrbeli za priložnosten spored in kratek opis starogorskega svetišča.
Naš prvi postanek je bil v čedajski stolnici. Glasna molitev rožnega venca, petje in spovedovanje je dalo stolnici pečat romarskega vzdušja.
Prihod na Staro goro nas je presenetil ob pogledu na do kraja zasedeno prostorno parkirišče ob vznožju svetišča. Našli smo nabito polno cerkev italijanskih vernikov.
Ob 11. uri je bilo somaševanje vseh naših duhovnikov z običajnim ljudskim petjem, le da zadobi ob takih priložnostih to naše petje še posebno sugestivno moč, kot da hoče vsak zase vnesti v besedilo pesmi vsa svoja čustva, želje in prošnje. Tople in prisrčne so bile besede čedajske-ga kanonika msgr. Valentina Birtiča. »Marija nam utrjuje in ohranja našo vero,« je dejal, »zato ne bo nehala biti naša zaupnica in Mati.«
Po kosilu v Goriških Brdih smo obiskali novo cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Tudi tu je bila potrebna razlaga spričo novih elementov, ki jih moderna arhitektura vnaša v cerkvene zgradbe. Vsa svetloba, v pahljačo razvejani strop, vse je usmerjeno in teži k svojemu središču, k Bogu v tabernaklju. Rdeča črta se iz tabernaklja vije prek ambona in oltarja in naj bi pomenila Jezusovo kri. Iz hrastovega lesa izdelani kip vstalega Kristusa in prav tako na hrastovih hlodih stiliziran križev pot učinkujejo močno in izvirno.
K ogromnim milijonom, ki še bremenijo to novo cerkveno središče, je tudi naša skupnost prispevala po svojih močeh. - F. V.
Bralci pišejo
Protest slovenske matere
Ker ljubim slovensko besedo, mi je drago vse, kar jo pospešuje in utrjuje med nami. Zato je tudi naša družina že vrsto let stalen abonent predstav SSG iz Trsta. Vendar začenjam razmišljati, ali naj za prihodnjo gledališko sezono ta abonma obnovim. K temu razmišljanju me sili igra Piera Chiare »Delitev«, ki jo je SSG uprizorilo v Gorici v dneh 11., 18. in 19. aprila.
Tako nagnusne igre že dolgo nisem videla na odru. Prostaško izražanje, ogabno ponazarjanje spolnega občevanja, neprestano slačenje, smešenje duhovnikov, Cerkve in obreda sv. zakona in še mnogo drugih neokusnosti me je globoko prizadelo. Imam tri sinove dijake, ki so prav tako abonenti kot jaz. Sram me je bilo, da so tej »umetnosti« prisostvovali. In to naj bi prispevalo k moralni rasti naše mladine?
Kot mati zato odločno protestiram za tak gledališki repertoar, ki nam ga vsiljuje leto za letom SSG iz Trsta. In se sprašujem: zakaj prav to vodstvo tako vztraja na takih predstavah? Ko prihajajo k nam v okviru istega repertoarja gledališke skupine iz Nove Gorice in Ljubljane, so mnogo bolj dostojne. Le Trst naj bi prednjačil v umazanosti! Ob vsem tem se sprašujem, ali je še umestno, da Slovenska katol. prosvetna zveza iz Gorice sodeluje pri taki programaciji iger.
Ogorčena udeleženka Op. ur. Veseli smo, da je to pot spet prišel glas iz vrst abonentov. Da je to glas prizadete matere, je še posebej pomembno. Naj dodamo, da si je igro ogledal tudi eden od našega uredništva in odnesel enake vtise. Že po prvem dejanju je odšel iz dvorane. Njega je najbolj pretreslo prostaško smejanje ženskega sveta (19. aprila) ob raznih pikantnih prizorih in domislicah. Moški so molčali, ženske pa se hihitale. Tudi to da neko sliko naše sedanjosti.
Naj še dodamo, da je igra docela negativna. Da ne bo zgledalo, da je to samo naše gledanje, citiramo besede Jaše L. Zlobca, ki je igro predstavil in piše v Gledališkem listu SSG - Trst sledeče: »Chiarovo sistematično in dosledno opisovanje grdega, nagnusnega, sprevrženega na privatni ravni teh ljudi se v enaki meri in brez izjeme prenaša na celotno družbo z vsemi njenimi strukturami. Izničena je družina kot tradicionalna vrednota..., izničena je ljubezen kot osnovno vezilo medčloveških odnosov... Pri vseh glavnih osebah ni izslediti niti najdrobnejše trohice ljubezni; nadomestili so jo najbolj grobi nagoni po socialni trdnosti in moči... Cerkev je postavljena kot institucija, ki odmira in prav v tem procesu odmiranja se ena za drugo odkrivajo vse njene gnile, anahronistične, samo na slepi prisili in topoumju temelječe razsežnosti... Na vseh sektorjih jo začenja nadomeščati država... Razlika je le v tem, da je država še neskončno bolj totalitarna kot odrevenela farška struktura... Edini odpor proti vsemogočnosti je popolna pasivnost ali pa fizičen umik, oboje pa je seveda nepreklicen in dokončen poraz.«
In takega avtorja s takimi razdiralnimi nazori je SSG iz Trsta smatralo primernega, da ga nudi kot duhovno hrano slovenskemu zamejskemu človeku! Mar vidi v tem višek svoje naprednosti?
Po starih izguljenih tirih
Nič ne pomagajo razna pisma vaših bralcev o oddajah na radiu Trst A. Vtis imam, da je vodstvo v rokah ljudi, ki niso dolžni odgovora nikomur. Kljub raznim protestom teče vse po starih izguljenih tirih.
Tako tudi na sam praznik dela 1. maja. Poslušal sem oddajo »Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji«, ki je na sporedu ob nedeljah ob 12. uri. Ne želim se spuščati v oceno te oddaje glede vsebine. Preseneča pa že sama sestava avtorjev. Na sporedu je bil pogovor, ki ga je vodil Igor Tuta s sindikalistom CGIL Filipom Fischerjem. Toda Igor Tuta je član istega sindikata kot F. Fischer. Torej se nihče ni potrudil, da bi na pogovor povabil predstavnike raznih sindikatov.
Isto se dogaja v raznih oddajah s kmečko organizacijo Alleanza contadina in Coldiretti. Slišal sem celo nasvete, naj naši ljudje ne nasedajo vabilom Coldiretti, ker da je edina predstavnica vseh slovenskih kmetov samo Kmečka zveza. Ali postaja radio Trst A res glasnik samo določene politične in ideološke struje, čeprav ga vzdržujemo z davki vsi državljani.
Poleg tega še skromno opozorilo avtorjema omenjene oddaje, ki sta ves čas govorila o sindakatu in sindikalnih problemih. Pravilno slovensko je samo sindikat in sindikalno!	(Podpis)
Obračun koncertne sezone
Z GORIŠKEGA
V Devinu bo v nedeljo 8. maja ob 17. uri
SLOVESNO POIMENOVANJE
OSNOVNE ŠOLE PO JOSIPU JURČIČU
Spored je naslednji: uvodna pesem Dekliškega zbora Devin; pozdrav didaktičnega ravnatelja Stanka Škrinjarja in predsednika občine Grosuplje, kamor spada pisateljev rojstni kraj Muljava; odkritje in blagoslov kipa; nastop otroškega vrtca iz Devina; nastop recitatorja šole »Josip Jurčič« iz Ivančne gorice pri Stični; nastop domačih osnovnošolskih otrok; slavnostni govor, ki ga bo imel pisatelj Boris Pahor; nastop skavtske skupine in zbora »Fantje izpod Grmade«; pozdrav predstavnice staršev; nastop ansambla dijakov srednje šole »Igo Gruden« iz Nabrežine.
Delovni sestanek predstavnikov slovenske mladine
V četrtek 28. aprila je bil na sedežu Slovenske skupnosti delovni sestanek med predstavniki Zveze socialistične mladine Slovenije, Mladinskega odbora SKGZ in mladinskih sekcij SSk iz Gorice in Trsta. Štiričlansko delegacijo mladih iz Ljubljane je vodil predsednik sveta za mednarodne odnose pri republiški konferenci ZSMS Ignac Krivec.
Na sestanku so udeleženci razpravljali o možnih oblikah sodelovanja med mladimi Slovenci na obeh straneh meje. Na dan so prišle nekatere konkretne pobude za boljše poznavanje manjšinske problematike.
V drugem delu seje se je razvil pogovor o stikih med mladinskima sekcijama SSk v Trstu in Gorici ter mladinsko množično organizacijo v Sloveniji.
Opčine
V dnevniku »II Piccolo« smo brali, da so se v tržaškem občinskem svetu kregali, ali naj tržaška občina, ki ima to dolžnost, končno le popravi streho openske župnijske cerkve, ki je že nekaj let skrbno ograjena — vernim in nevernim v spodbudo. Pred nekaj meseci so začeli z deli, a vse je ostalo le pri začetku, ker ni potrebnega denarja.
Da se občinski svetovalci kregajo zaradi cerkvenih zadev, ni nič čudnega. Čudno pa je, da so socialisti glasovali proti, komunisti pa se vzdržali. Ali res ni slovenskim openskim socialistom in komunistom do tega, da bi bila openska cerkev v redu in lepa? Potem pa res ni čudno, če slišimo, da pri openski cerkvi sv. Jerneja Italijani vedno bolj rinejo v ospredje.
Življenjski jubilej
Cerkveni pevski zbor sv. Jerneja na Opčinah se veseli zlatega življenjskega jubileja svoje predsednice in zveste članice Berte Vremec. Ko ji prisrčno in hvaležno čestita, ji zeli vse.-tiajbolje še na mnoga leta.
Tečaj »Priprava na krščanski zakon«
Vršil se je pretekli mesec v Slomškovem domu v Bazovici. Udeležba ni bila velika, vendar zadovoljiva. Zaročenci so bili iz Doline, Katinare, Akvilinije, Bazovice, Gropade, Vel. Repna, Domja, Vižo-velj in Zgonika.
Predavali so dr. Egidij Košuta kot psiholog in vzgojitelj, prof. Alojz Rebula kot pričevalec vere, ginekolog dr. Hadrijan Sancin, duhovnika Tone Bedenčič in Milan Nemac. Srečanja so zaključili trije pari zakoncev: Pahor, Ozbič in Štrajn z mislimi o vsakdanjem zakonskem življenju.
Prav bi bilo, da bi se taki večeri bolj pogosto vršili. Hvala vsem, ki so sodelovali.
Bazovica
V maju imamo več prireditev: v nedeljo
8.	maja bomo sprejeli z velikim veseljem ostarele, bolne, onemogle in invalide z mašo in srečanjem v Slomškovem domu. Naslednjo nedeljo bo pri nas mladina, ki ima za velikega prijatelja »Pastirčka« in to z Goriškega in Tržaškega. Spored bo pester.
V nedeljo 22. maja bo 23 mladih prejelo prvič sveto obhajilo, 24. in 25. maja pa poromamo v rojstno vas papeža Janeza XXIII. pri Bergamu in v svetišče Madon-na della Corona blizu Verone. Kdor se je javil za to romanje in za romanje v Lurd, naj te dni plača vse stroške.
Mačkolje
Recital o narodnem odporu. PD Mačkolje je svojo zimsko-pomladno sezono zaključilo z nastopoma mešanega zbora na reviji Primorska poje v Komnu in s koncertom velikonočnih pesmi v salezijanski cerkvi v Trstu. Oba nastopa sta dobro uspela, kar je lahko pevcem v ponos in spodbudo za nadaljnje delovanje. Sedaj so pa v polnem teku priprave na vsakoletni Piaznik češenj, ki bo v nedeljo 27. maja.
Minuli teden pa je mladinski odsek društva nekako zaključil sezono prireditev v srenjski hiši s priložnostnim recitalom o preganjanju in žrtvah primorskih Slovencev med obema vojnama; Recitacije so spremljale skioptične slike in glasba ter so jih izvajali sami mladi recitatorji. Zgodovinski pregled dogodkov tistega obdob-
ja pa je podal prof. Alojz Tul.
V zaključnem delu je inž. Marjan Jev-nikar prikazal svoj film, ki ga je posnel po delih tržaškega pisatelja Borisa Pahorja z naslovom »Trst je moje mesto«, ki obravnava prav to obdobje in odpor primorskih Slovencev proti fašizmu.
O prireditvi kot takšni lahko rečemo, da je povsem izvirna tako po zamisli kot po prijemih obravnavanja narodnoobrambna tematike, čeprav je bila pripravljena v zelo kratkem času. Zato bi bilo morda primerno, da bi se recital ponovil v jeseni, ker zasluži, da bi ga videlo in slišalo čim več ljudi.
V nedeljo 8. maja ob 16. uri
bo v župnijski cerkvi v BAZOVICI v priredbi tržaške Duhovske zveze
SREČANJE BOLNIKOV IN STAREJŠIH LJUDI
Najprej bo sv. maša z nagovorom. Oboje bo imel škofov vikar dr. Lojze Škerl. Pela bosta svetokriški cerkveni zbor in bazoviški otroško-mladinski zbor. Pred in med mašo bo priložnost za spoved, po maši pa bo družabno srečanje v tamkajšnjem Slomškovem domu. Spomnimo naše bolnike na to srečanje in pomagajmo jim, da se ga bodo lahko skupaj z nami tudi udeležili.
Jurjevanje najmlajših skavtov
V nedeljo 24. aprila je bilo na Repen-tabru jurjevanje za najmlajše člane Slovenske zamejske skavtske organizacije -Trst. Tudi letos se je tega vsakoletnega skavtskega praznika udeležilo nad 90 članov, ki spadajo v vejo volčičev in veveric. Velja pripomniti, da je bilo kljub dobri udeležbi precej članov upravičeno odsotnih, ker so sodelovali pri nekaterih kulturnih prireditvah kot npr. pri nastopu zbora »Vesela pomlad« v Rimu, pri katerem poje več naših volčičev in veveric.
Po maši v repentaborski cerkvi so se vsi skavti in skavtinje ter mnogi starši in vaščani napotili v vrsti s skavtskima zastavama na čelu proti bližnjemu travniku, kjer je sledil obred obljub. Ob tej priložnosti je spregovorila načelnica Eva Fičur o pomenu, ki ga ima skavtska obljuba. Nato je z načelnikom Vinkom Oz-bičem sprejela 27 novih članic in članov.
Med obredom obljub se je 23 volčičev in veveric iz Repentabra udeležilo spominske svečanosti ob spomeniku padlim v Repnu. Naši najmlajši člani so sodelovali v osnovnošolskem zboru, prisotni pa So bili tudi predstavniki repentaborskih izvidnikov in vodnic (to so že nekoliko starejši skavti), ki so bili skupaj z nekaterimi taborniki na častni straži ob spomeniku.
Zgodaj popoldne je deževno vreme nekoliko prekrižalo načrte voditeljem, tako da niso mogli izpeljati do konca velike skavtske orientacijske igre. Na srečo pa se je vreme le izboljšalo in program se je lahko nadaljeval v naravi s skavtskimi igrami. Jurjevanje se je proti večeru zaključilo z veselim sporedom ob simboličnem tabornem ognju, kateremu so prisostvovali in sodelovali tudi starši.
Potreba in veličina kraškega človeka sta v 15. in 16. stoletju gradila v času turških vpadov čudovit biser sredi kraških gmajn na obronkih tržaškega zaledja. Cas, ta večni uničevalec, pa že nekaj let preži iz ure v uro, da pokoplje v jesen še en del slovenske zgodovine.
Že peto leto so objekti uradno zaprti zaradi nevarnosti vdora kamnitih streh. Pet let ne bi smela stopiti človeška noga na Repentabor. In v petih letih se ni nihče zmenil za usodo tega kraja. Tolikokrat izrečene prošnje so umrle med zaprašenimi papirji.
Od leta 1981 Spomeniško varstvo (Belle Arti) niti ne vključuje v svoj načrt obnove najstarejšega dela repentaborskega kompleksa. Pač zaradi padca vrednosti denarja. In prav ta je v največji nevarnosti, da se v kratkem zruši. Krik pomoči je obšel z repentaborskega griča vso Italijo. Zavest se je sicer premaknila iz mrtve točke, a do zdaj brez konkretnih sadov.
Tako ostane vse breme na ramah celotne slovenske skupnosti, kajti sama žup-
Mavhinje
Za letošnje romanje na Markovo (25. aprila) smo se odločili, da obiščemo sve-toletno baziliko Slovenski Lurd v Brestanici ob Savi. Pot nas je vodila mimo Ljubljane do Krškega, od tu pa v Brestanico, nekdanji Rajhenburg, središče slovenskih trapistov.
V mogočni baziliki, ki so jo sezidali za 50-letnico Marijinih prikazovanj v Lurdu in je zato posvečena lurški Mariji, je sveto daritev opravil mavhinjski župnik Jože Markuža. Tamkajšnji župnik je med mašo v pridigi najprej povedal zgodovino kraja, nastanek bazilike in sedanje vedno večje zanimanje med slovenskimi verniki za Slovenski Lurd. Še posebej je pozdravil nas zamejce, saj so tudi primorski verniki pomagali pri gradnji veličastne bazilike in nas spodbujal, naj ohranimo zvestobo Bogu, Devici Mariji in slovenskemu jeziku. Mariborski škof je svetišče obdaroval s svetoletnimi odpustki, zato smo bili deležni tudi teh milosti. Vsi romarji (50) smo najprej opravili sv. spoved in nato pristopili k obhajilu.
Po maši smo se v veselem razpoloženju odpeljali v Senovo, kjer smo imeli skupno kosilo, nakar smo obiskali še moderno in edino cerkev, ki je na Slovenskem posvečena Kristusovemu vstajenju. Župnik nas je z veseljem sprejel in nam povedal, da je že obiskal naše kraje in da jih tudi pozna.
Ob sončnem in toplem pomladanskem dnevu smo se poslovili od Senovega in se odpeljali proti Kostanjevici na Krki. Tam smo si ogledali park umetnikov »forma viva« in šli nato v Pleterje. V kartuzijanski samostan so mogli samo moški, žene in dekleta so morale počakati zunaj. Po samostanu nas je spremljal mlad postulant in nam razlagal življenje menihov, ki se žrtvujejo v tihoti in samoti iz ljubezni do Boga in bližnjega.
V veselem razpoloženju in s petjem smo nadaljevali pot proti Ljubljani in proti domu. - JM
Mlajši mladinski pevski zbor »Vesela pomlad« v Rimu
Mladi pevci z Opčin, Banov in Ferlugov so pričeli niz proslav ob jubileju svojega plodnega petletnega dela z zahtevnim nastopom v Rimu, kamor so ponesli našim tamkaj živečim rojakom slovensko pesem skupno s pozdravi vseh nas, ki nismo mogli z njimi na to dolgo pot.
V petek 22. aprila sta izpred Finžgar-jevega doma zjutraj odpeljala dva avtobusa. Prvega so napolnili člani zbora, drugega pa nekateri starši in drugi spremljevalci. Med najdaljšim postankom v Orvie-lu so si mladi pevci ogledali čudovito gotsko cerkev. Ko sta iz mladih grl sredi izredno akustičnega prostora izzveneli Monteverdijeva »O magnum pietatis« ter Palestrinova »Esaurientes«, so se okrog
nija ga ne zmore, če želimo, da v bližnji bodočnosti ne bomo prihajali na Repentabor na ogled ruševin.
Že februarja smo zaprosili slovenska denarna zavoda za pomoč. Do sedaj je ostala le obljuba. Prav tako je bila poslana prošnja na občino Repentabor, oskrbnika za javna dela na Gorsko skupnost, ki je pomoč obljubila, ter na razne politične predstavnike na pokrajini in deželi.
Repentabor je naš največji spomenik v teh krajih. Je simbol Krasa in slovenske, prisotnosti. Zato je prav, da mu vsi skupaj posvetimo kar največ pozornosti. Zato se obračam na vso slovensko javnost s prošnjo, da podpre obnovo Repentabra, pa najsi bodo poedinci, ustanove ali podjetja. Denarno pomoč lahko vedno nakažete pod naslov »Za repentaborsko cerkev« bodisi prek časopisov ali slovenskih denarnih zavodov, bodisi osebno na župnijski urad Repentabor.
Repentabor je simbol in ponos našega človeka. S skupnimi močmi bomo preprečili, da ne bo njegova bolečina.
Bedenčič Anton, župnijski upravitelj
mladih pevcev zbrali številni domači in tuji obiskovalci in z zanimanjem prisluhnili petju.
V Rim sta avtobusa prispela pod večer. Naslednji dan, sobota, je bil namenjen ogledu mesta. Medtem ko so imeli izletniki v drugem avtobusu čisto svoj program, so se pevci po kratki vaji napotili v spremstvu svojega zborovodje in nekaterih spremljevalcev na ogled Koloseja. Skupina si je ogledala nekatere rimske bazilike in trge, Kapitol, spomenik neznanemu vojaku in druge zanimivosti.
V nedeljo zjutraj so se odpeljali v Vatikan. Po ogledu bazilike sv. Petra so prisostvovali pozdravnemu nagovoru in blagoslovu sv. očeta. Popoldne so mladi pevci najprej prisostvovali sv. maši, ki jo je za rimske Slovence daroval torontski pomožni škof dr. Ambrožič in sodelovali s petjem. Po maši pa so imeli koncert.
V dvorani smo poleg naših sorojakov opazili večje število poslušalcev italijanske narodnosti, katere je predsednica ožjega odbora »Vesela pomlad« Majda Da-nev posebej pozdravila. Predsednik društva »Slomšek« inž. Ivan Rebernik je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal: »Navadno prihaja k nam pomlad z juga. Tokrat pa je prišla pomlad med nas s severa. Ta dvorana še ni doživela tolikšnega aplavza, saj na tem odru še ni bilo toliko mladine, kot jo vidite danes.«
V nedeljo 15. maja bo v BAZOVICI
IV. PASTIRČKOV DAN
Začetek ob 16. uri s kratkimi šmar-cami v cerkvi, nakar sledi kulturni program v Slomškovem domu. Sodelujejo »Pastirčkovi« prijatelji s Tržaškega in Goriškega.
Mladinski zbor je pod vodstvom Franca Pohajača izvajal skoraj izključno slovenske narodne in umetne pesmi, kot poseben vložek pa je občinstvu posredoval tri skladbe iz italijanske glasbene klasike.
Med odmorom je nastopil pevsko-in-strumentalni ansambel »Zvezde«, ki je prišel skupaj z »Veselo pomladjo« na obisk k rimskim Slovencem. Na koncu programa sta zbor in ansambel skupno izvajala »Pesem primorske mladine« ter »Venček narodnih«.
V ponedeljek zjutraj so si ogledali še katakombe sv. Kalista. Kosilo so imeli v hotelu »Bled«. Po kosilu so se odpeljali do zavoda Slovenik, kjer jih je pozdravil direktor msgr. Jezernik. Zbor je za slovo še enkrat zapel, nakar jih je avtobus odpeljal proti Trstu, kamor je zaradi zelo gostega prometa na avtocesti prispel šele v prvih jutranjih urah.
* * *
Zborovodja Franc Pohajač in ožji odbor MIMPZ »Vesela pomlad« se iskreno zahvaljujeta g. Vinku Levstiku, lastniku hotela »Bled« za izjemno gostoljuben sprejem, ki ga je priredil pevcem in spremljevalcem MIMPZ »Vesela pomlad« z Opčin pri Trstu med njihovim bivanjem v Rimu 25. aprila 1983.
Lev Detela na bavarski televiziji
Nedavno je bavarska televizija v tretjem zahodnonemškem televizijskem programu pripravila zanimivo kulturnopolitično reportažo. 20. marca 1983 je namreč Otmar Engel pod naslovom »Redkokdaj med uspešnicami - O koristnosti politične literature« poročal o kritičnih in političnih knjigah sedanjega časa. Te po navadi izhajajo pod posebno težkimi pogoji, ker jim, kot je menil avtor oddaje, manjka tako imenovani »zabavni vezni člen«. Zato ta zelo važna literatura v smislu uspešnega knjigotrštva ne najde vedno dovolj kupcev.
V oddajo je njen sestavljalec vpletel razgovore z različnimi avtorji in časnikarji. Nastopil je tudi znani avstrijski igra-lez Fritz Muliar, ki je tudi sam pisatelj in član Pen-kluba. V svojih izvajanjih je Fritz Muliar med drugim opozoril na politično pomembnost literature v Avstriji živečega slovenskega rojaka Leva Detela.
Števerjan
Razstava briških vin. V okviru prvomajskih slavij je društvo »Briški grič« organiziralo v Števerjanu tudi razstavo briških vin. Odprtje je bilo v soboto 30. aprila zvečer. Razstavni prostori so v kleti grofice Tacco v Dvoru. Odprtja so se udeležili nekateri vidni predstavniki kmetijskih združenj v goriški pokrajini, župan Sl. Klanjšček, grof Attems, grofica Tacco in drugi.
Razstavo je odprl predsednik društva Avgust Štekar, ki je potem predal besedo drugim. Tehten govor je imel predsednik kmečkega pokraj. inšpektorata Zorzut. Ta je pohvalil števerjanske vinogradnike za njih prizadevnost in naprednost. Podčrtal je tudi delež, ki ga ima števerjansko vinogradništvo v okviru goriške pokrajine, kajti števerjanski občini gre v tem oziru prvo mesto, ne toliko po količini pridelanega vina, kolikor po kvaliteti, saj je nad 60 odstotkov vina z oznako »Doc«. Za njim je grof Attems podčrtal, kako se briško vino uveljavlja tudi v mednarodnem svetu. Saj so prišli celo iz Nevv Yor-ka in se zanimali za števerjansko vino.
Še isti večer in naslednji dan so številni gostje radi segali po dobrotah razstavljenega vina in niso ostali razočarani. Ta in oni se je teh dobrot še preveč poslužil. Razstava bo odprta tudi prihodnjo soboto in nedeljo.
Povejmo še, da je bil ta teden v sredo 4. maja god sv. Florijana. Števerjanci se bodo svojega zavetnika na poseben način spomnili prihodnjo nedeljo s slovesno peto mašo ob 10. uri.
Novice iz Doberdoba
V soboto 30. aprila sta se pri nas poročila Laureta Lavrenčič, ki je bila skozi vsa leta zvesta pevka v našem cerkvenem mešanem zboru ter Vittorio Frandolič, ki je pred nekaj meseci doktoriral iz ekonomije in je zdaj uslužben na Kmečki banki v Gorici, že od vsega začetka pa je član našega društva »Hrast«. Poroke se je udeležilo veliko svatov, prijatelji pevci pa so jima pri maši odlično zapeli. Popoldne so imeli svatbo v neki vasici blizu Manzana.
Veselo svatovsko vzdušje je trajalo celo popoldne, malo pred sedmo uro zvečer pa se je vse tragično končalo. Tanja Ferletič, ženinova sorodnica se je nenadoma počutila slabo in kljub vsemu prizadevanju staršev, ki so bili tudi navzoči, je kmalu izdihnila v materinem naročju, še preden je dospel rešilec, ki so ga bili poklicali iz Krmina. Ko so jo prepeljali v Krmin, je mogel zdravnik le še ugotoviti smrt. Kmalu se je novica razvedela po Doberdobu in vse globoko pretresla, zlasti vrstnike in sošolce na učiteljišču, kjer je pokojna študirala, dokler ji bolezen tega ni preprečila.
V torek 3. maja smo Tanjo pokopali. Dosti veličastnih pogrebov je že bilo pri nas, a česa takega kot tokrat Doberdob menda še ni doživel. Pogreb je vodil domači župnik ob asistenci g. dekana iz Sovodenj in g. Marijana, skavtskega asistenta iz Gorice. Pred domom so ji zapeli pevci društva »Jezero« in društva »Hrast«. Nosili so jo fantje, krsto so pa spremljali vrstniki. Zelo številno so bile zastopane vse tri skavtske čete z Goriškega v kroju. Cerkev je bila pri maši zadušnici nabito polna, ubrano so peli pevci domačega cerkvenega zbora pod vodstvom Karla Lavrenčiča. V pogrebnem nagovoru med mašo je domači župnik poudaril, da jo je Bog vzel k sebi tako mlado (junija bi šele dopolnila 17 let), ker »mu je bila všeč njena duša in ker je bila zrela za nebesa«.
Po maši se je ogromna množica uvrstila v dolg sprevod do novega pokopališča. Vse se je vršilo v zbranosti in tišini, kakor je po naših vaseh nismo vajeni, znamenje, da je nenadna Tanjina smrt vse pretresla. Po opravljenem pogrebnem obredu je v imenu vrstnikov spregovorila Tanji v slovo Katarina, v imenu sošolcev na učiteljišču Mirjam Conzutti. Nato sta oba zbora zapela žalostinke, nakar so skavti zapeli vedno lepo »Pesem slovesa«. V imenu vseh katoliških organizacij v župniji izrekamo družini Ferletič naše iskreno krščansko sožalje.
9.	aprila smo pokopali našo najstarejšo faranko, vdovo Marijo Jarc, po domače Jarčevo, ki ji je le malo manjkalo do 95 let, 18. aprila pa spet drugo staro mater, Marijo Ferletič vd. Jarc, ki je tudi že lani prekoračila 93. leto.
Na cvetno nedeljo je v tržiški bolnišnici nenadoma umrl Faustino Arba, poveljnik orožnikov v vasi. Pokopali so ga v Tržiču v velikem tednu. Zapustil je ženo in tri doraščajoče otroke. Tu pri nas je bil v službi že več kot deset let in je bil med ljudstvom priljubljen, prav tako tudi njegova družina.
„S0S“ z repentaborskega griča
OIJ«
.v.
PEVSKI ZBOR RUPA-PEC priredi v nedeljo 8. maja v Rupi
PRAZNIK FRTALJE
Začetek ob 16. uri s sledečim programom: nagrajevanje otrok, ki so zmagali na tekmovanju »ex tempore«, nastop otroškega zbora »Rupa-Peč«, mešanega zbora iz Vrtojbe, mešanega zbora Hrast iz Doberdoba in mešanega zbora krajevne skupnosti »Lipa« iz Šempasa. Priložnostni govor bo imela pokrajinska odbornica Marija Ferletič. Sledi ples ob zvokih instrumentalnega ansambla iz Števerjana. Deloval bo dobro založen buffet s frtaljo, specialitetami na žaru in dobro kapljico. - Vabljeni!
Slovenska duhovni ja v Gorici
Vsem slovenskim vernikom v goriškem mestu sporočamo, da imamo letos 30 prvo-obhajancev, ki bodo prejeli sv. obhajilo na praznik Gospodovega Vnebohoda, v nedeljo 15. maja med mašo ob 9. uri na Travniku.
Na binkoštni praznik, v nedeljo 22. maja, pa bo g. nadškof podelil našim 26 mladcem zakrament svete birme tudi v cerkvi na Travniku med mašo ob 12. uri.
Pridružimo se vsi slovenski verniki v Gorici tem našim mladim tako ob prvem obhajilu kot ob birmi, saj je to izreden dan tako zanje kot za njihove družine in znance.
4. redna seja širšega odbora ZSKP
Seje širšega odbora Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP), ki jo je vodil predsednik Emil Valentinčič in je bila 2. maja, se je udeležilo veliko število članov in zastopnikov vseh včlanjenih organizacij.
Odbor je najprej razpravljal o nekaterih tekočih zadevah in o poročilu predsednika in odbornikov. Sklenjeno je bilo, da bo sestanek s Krščansko kulturno zvezo s Koroškega v drugi polovici maja, sestanek s pevovodji v zvezi s Cecilijanko bo sredi maja, medtem ko bo junija (točen datum še ni določen) večer za podelitev nagrad 2. natečaja za zborovske skladbe.
Udeleženci so tudi razpravljali o sodelovanju s SSG in GM pri organiziranju gledališke in koncertne sezone; izdelani so bili nekateri predlogi, ki jih bo ZSKP posredovala omenjenima ustanovama. Odbor Zveze je izrekel priznanje dramskemu odseku PD Štandrež, dramski skupini mladih iz Doberdoba in sodelavcem Ljudskega radia za prejete nagrade na natečaju Mali oder in iz sklada Dušana Černeta.
širši odbor je nato obravnaval osnutek programa za prihodnjo sezono, v kateri bo tudi ZSKP sama, poleg društev in zborov, ki tvorijo Zvezo, pripravila vrsto prireditev. Najprej je na programu koncert Slovenskega okteta v goriški stolnici, kjer naj bi ta ansambel nastopil konec septembra ali v začetku oktobra. Zveza namerava v pozni jeseni pripraviti proslavo ob stoletnici rojstva Ivana Preglja; novembra bo Cecilijanka, ki bo že petindvajseta po vrsti. Nadaljeval se bo ciklus predavanj o zgodovini katoliških Slovencev na Goriškem; predvidena so predavanja o nekaterih vidnih osebnostih kot tudi o kulturnem in gospodarskem življenju.
Predstavniki vseh včlanjenih skupin so nato poročali o svojem delovanju v aprilu in pa o nekaterih prireditvah v tem in prihodnjem mesecu. Na programu je še ponovitev Praznika frtalje v Rupi, proslava ob 10-letnici ustanovitve glasbene šole v Gorici, Praznik špargljev v Štan-drežu in festival domače glasbe v Štever-janu.
Naivno vprašanje
Če se dobro spominjam, smo do nedavnega dne 25. aprila obhajali praznik osvoboditve. Letos pa smo brali na lepakih za proslavo v Rižarni o praznovanju odporništva.
Gre tu za kakšno razliko? Zakaj ta sprememba? Kdo zna to pojasniti? Bralec
OBVESTILA
Za slovensko-italijansko potovanje po
Bosni, Hercegovini in Dalmaciji od 22. do 27. julija sprejema prijave časopisna pro-dajalnica pri Sv. Roku do 20. maja, popolnejše informacije pa je dobiti po telefonu 0481/34134, ul. Alviano 16, pritličje. Predplačilo 5.000 lir, ostalo do 5. julija.
ACM - Gorica vabi k maši za edinost v ponedeljek 8. maja ob 17. uri v Zavodu sv. Družine.
Na Repentabru v cerkvi Marije Vnebo-vzete je šmamična pobožnost v maju vsako nedeljo ob 16. uri.
Na Pečah v dolini Glinščice bo v prenovljeni cerkvi sv. maša v nedeljo 21. maja ob 16. uri. Toplo vabljeni!
V Baragovem domu v Ricmanjih je še vedno odprta razstava slik, fotografij, knjig in drugih predmetov, ki pričajo o nastanku in zgodovini naših božjih poti na Sv. Višarjah, na Kostanjevici, Sveti
gori in v Strunjanu. Razstava je sad 30-letnega dela ljubitelja teh božjih poti Enia Gerolinija in je vredna ogleda.
Društvo slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 vabi na predavanje inž. Janeza Bizjaka »Gronlandija - nepozabno doživetje«. Začetek ob 20.30 dne 9. maja.
»Pravljico za najmlajše« bo v organizaciji SSG iz Trsta podala Štefka Drolčeva v petek 6. maja ob 9. uri v osnovni šoli »A. Sirk«, ob 11. uri pa v osnovni šoli »J. Jurčič«; naslednji dan v soboto 7. maja bo nastopila ob 9. in 11. uri v osnovni šoli na Proseku.
Vabilo našim pritrkovalcem. Odbor ljubljanskih bogoslovcev-pritrkovalcev vabi tudi pritrkovalce s tostran državne meje, da se udeležijo tekmovanja pritrkovalcev, ki bo v Budanjah pri Vipavi v nedeljo 17. julija ob 15. uri. Prijave za udeležbo je treba poslati do 31. maja na naslov: Planinc Peter, Dolničarjeva 4, 61000 Ljubljana, Jugoslavija. Odbor bo pravočasno razposlal vabila in programe tistim skupinam, ki se bodo za pritrkavanje priglasile. Lju-biteljen pritrkavanja toplo priporočamo udeležbo.
Vatikanski radio je prestavil s ponedeljkom 2. maja svojo vsakdanjo četrturno oddajo v slovenščini ob 19. ure na 18.45 (srednji val 196 ali kHz 1530).
Knjižne novosti v katol. knjigarni v Gorici, Trg Vittoria 25
Šmarnice: Srce nebeške matere.
Škof A. M. Slomšek. 1862-1982.
Metod Mikuž: Svet po vojni 1945-57.
M. Magajna: Trieste in bianconero. Foto-cronaca.
I.	Shaw: Dva tedna v drugem mestu.
T. Svetina: Med nebom in peklom. I/II. F. Jerman: Sprehodi po estetiki. Leksikon: Biologija.
Herbig: V blodnjaku tajnih služb. Milčinski: Ptički brez gnezda.
F. S. Finžgar: Pod svobodnim soncem. I/II.
Brehm v barvah: Velika knjiga o živalih. Wickham: Sobne rastline. Popoln vodnik za gojenje rastlin v hiši.
Wagner: Pridelovanje zdravilnih rastlin. Vardjan: Vrtno zelenjadarstvo.
Vardjan: Moj vrt moje veselje.
Jazbec in drugi: V sadnem vrtu.
Kovač: Pet kužkov išče pravega. (Otroška). Podobice Matere božje iz Čenstohovc. Podobice in razglednice svetega leta.
Šport
MOŠKA C-2 LIGA
ASSO CALZATURE - OLYMPIA T. 3:2
(15 : 7, 15 : 6, 12 : 15, 13 : 15, 15 : 9)
01ympia Terpin: Černič, Špacapan, Cotič M. in Š., Terpin, Neubauer, Zadnik.
Kot je bilo pričakovati, je bila tekma zelo razburljiva in napeta; preobratov ni manjkalo. Goričani so začeli bolj slabo in živčno, saj so dobesedno zapravili prva dva niza. Potem pa je nastal popoln preobrat; naši so prešli v ofenzivo in so dvakrat ugnali domačine. V zadnjem, odločilnem nizu sta bili obe moštvi utrujeni in skrajno napeti. Sodniki so ob koncu izključili goriškega kapetana in s tem zapečatili usodo 01ympie.
Oiympia Terpin deli sedaj z Vecchia Pallavolo iz Trsta tretje mesto na lestvici. Zgleda, da možnosti za prestop v C-l ligo počasi plahnijo, kljub temu pa so lahko Goričani zadovoljni z dosedanjimi dosežki, ki so vsekakor zadovoljivi. Prihodnjo soboto 7. maja se bodo Goričani spoprijeli z moštvom Vivil iz Ogleja.
ŽENSKA D-LIGA
OLYMPIA BERT. - VOLLEY TRST 3 : 0
01ympia Bertolini: Perše, Primožič, Ber-tolini K. in M., Tomšič, Mažgon, Klanjšček, Olivo.
V nedeljo 1. maja so Goričanke brez težav ugnale tržaško šesterko, ki je zadnja na lestvici in je že obsojena na izpad. Kljub enosmernemu poteku igre je treba reči, da smo bili priča marsikateri lepi akciji, s katero so se odlikovale goriške igralke.
S to zmago je 01ympia Bertolini še vedno na drugem mestu na lestvici skupno z Volley Clubom iz Tržiča. Prihodnjič bodo Goričanke gostovale v Trstu pri ekipi Le Volpi. - G. R.
Vpisovanje za počitniško kolonijo v Dragi
Slokad, ki organizira kolonijo v Dragi v juliju in avgustu sporoča, da se je po šolah vršilo vpisovanje za počitniške kolonije. Društvo vabi starše, naj prijavijo tudi otroke iz srednjih šol za kolonijo in to v šoli, ker so kasneje razne sitnosti. V šoli najlaže opravijo vse predpisane pogoje. Prva izmena deklic in dečkov bo 1. julija. Če kdo želi pojasnila, naj se obrne na vodstvo po telefonu, po možnosti ob 13. ali ob 21. uri. Tel. št. Slokada je 226117.
Raziskave o skupnostih prostovoljcev
Ministrstvo za delo je skupaj z notranjim ministrstvom organiziralo raziskavo o skupnostih prostovoljcev v Italiji, ki zajema celo državo. Ugotovljeno je bilo namreč, da mimo državnih in poldržavnih ustanov deluje tudi veliko skupin, ki se udejstvujejo na prostovojni podlagi, pa naj bo to skrb za ostarele, za prizadete, za mamilom predane in podobno.
Takšne skupine v goriški pokrajini so naprošene, da se zglasijo na Pokrajinskem uradu za delo, kjer dobijo posebne obrazce z vprašanji, na katera je treba odgovoriti. Osebje na omenjenem uradu je na voljo od 9. do 13. ure ob torkih, četrtkih in sobotah v ul. Crispi 9, Gorica.
DAROVI
Za Katoliški glas: Bresciani, Ločnik 10.000; Vera Nose, ZDA 2.000; Mario Simčič 7.000; družina Zucco 7.000; Rafaela Makuc 7.000; Tonica ob prvi obletnici stričeve smrti 30.000 lir.
Za Katoliško tiskovno društvo v Gorici: N. N. 60.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: v spomin Ivanke, Jakoba in Romana Leopoli 10.000; N. N. 150.000 lir.
Dr. Dominik Vrtovec, Gorica: za Katoliški glas 50.000 in za slovenske goriške skavte 50.000 lir.
Za Našo pot: Bresciani, Ločnik 10.000 lir.
Družbenica ob življenjskem jubileju: za
Katoliški glas 100.000, za Pastirčka 100.000, za Katoliški dom 100.000, za slovenske misijonarje 100.000 lir.
Za SKD Hrast iz Doberdoba: N. N. ob Prazniku pomladi 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Angela Škerlavaj v spomin na duhovnika Josipa Vidau 20.000; svojci v isti namen 150.000; hčerke v spomin na Štefanijo Rebec 35.000; Er-minija Kalc v spomin na Pavlo Ključar 10.000; H. D. 50.000; Zora Hrovatin v spomin Karla Sosiča 5.000; Ivanka Dolenc 15.000; Anica Ostrouška 5.000; družina Sosič v spomin na moža in očeta Karla 50.000; Majda Srebot-Brundula 10.000; Gvido Vremec 10.000; Meri Hrovatin namesto cvetja na grob Danila Škerlavaj 10.000; N. N., Bane 10.000; Albina Ban namesto cvetja na grob Kristine Husu 10.000; Lo-rica Ban v isti namen 10.000; Marija Coc-coli v spomin na moža Cesara 10.000; Marija in Ivanka Sosič v spomin na starše in brate 20.000; družina Stojan in Veronika Sosič ob krstu hčerke Mare 20.000; Alojz Sosič ob istem krstu 10.000; Marija Sosič prav tako 10.000; enako Jadranka Sedmak 10.000; družina Čok ob krstu sinčka Štefana 20.000; družina Jerman ob krstu sinčka Devana Franka 20.000; razni
6.000	lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: Ivanka Dolenc 15.000 lir.
Marija Ban, Bane: za Skupnost Družina Opčine 10.000 lir in za Marijanišče na Opčinah 5.000 lir.
Za cerkev na Banah: družina Milkovič v spomin na mamo in taščo Kristino 100.000; Danica Krevatin namesto cvetja na grob Kristine Husu 5.000; družina Milkovič v spomin na svojce 60.000; Marija Krevatin namesto cvetja na grob Kristine Husu 5.000; Franko in Matilda Kralj v spomin iste 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
f ttadlalpst A
Spored od 8. do 14. maja 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Čuri-murčki«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Beneški kabaret, nato šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Trst in njegovo zaledje.
10.10 Pergolesi: Služabnica gospodarica.
11.30 Beležka. 12.00 Zvezde o nas. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 A. Capuder: »Rapsodija 20«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Veselo športno popoldne. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje: Portorož. 18.00 Od Milj do Devina.
Torek: 8.10 Bratje in sestre, na zdar!
10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina. 14.10 M. šolohov: »Tihi Don«.
16.00 Trst in njegovo zaledje. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje: Portorož. 18.00 Pasolini: »Ubesedovanje«.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Deželni zbori na Primorska poje. 14.10 M. Šolohov: »Tihi Don«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 Bratje in sestre, na zdar! 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci. 18.00 Na goriškem valu.
Četrtek: 8.10 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Deželni zbori na Primorska poje. 14.10 M. Šolohov: »Tihi Don«. 14.40 Otroški kotiček: »Sem in tja skozi čas«. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist Tomaž Lorenz in orglar Hubert Bergant. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šo-
lo.	11.30 Beležka. 12.00 »Ena bolha me grize«. 13.20 Naša gruda. 14.10 M. Šolohov: »Tihi Don«. 14.55 Naš jezik. 16.00 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Naša pesem 1982.
18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.50 Imena naših vasi. 9.00 Alpinizem. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije. 14.10 M. Šolohov: »Tihi Don«. 14.40 Otroški kotiček: »Leteči zmaj«. 15.00 Iz studia neposredno. 16.00 Radijski variete Atilija Kralja. 16.25 Jugosl. popevkarji. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenske ljudske pesmi in glasbila. 18.00 A. Rebula: »Potop in mavrica«.
Sožalje
Ob izgubi drage sestre Tanje izreka skavtska družina iz Doberdoba iskreno sožalje staršem, sestri, bratu in vsem sorodnikom. Izrazom sožalja se pridružujeta SZSO in Slovenski goriški skavti.
Čestitke
V soboto 30. aprila sta nastopila skupno življenjsko pot Laura Lavrenčič in Vitto-rio Frandolič. SKD Hrast in pevski zbor Hrast jima voščita v skupnem življenju vso srečo.
DAROVI
Za cerkev na Ferlugih: družina Černe v spomin na moža in očeta Albina 60.000; družina Čok 10.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: ob krstu Martina Grgiča 140.000; Milka iz Drage v spomin mame Frančiške Bak 10.000; Marij Zahar, Zabrežec 10.000; Fabio Ferfo-glia v spomin žene Marije 10.000; Luci, Pesek 20.000; Antonija Križmančič 100.000; Štajnerjeva mati ob svoji 90-letnici 10.000; Marija Vrše, Gropada 10.000; Cač-Tehovi 5.000; Igor v spomin Alda Križmančiča 10.000; Lucijan Grgič, Padriče za Slomškovo kapelo 10.000; Darinka Leban 30.000; Marija Marc in Danica Rebula v spomin pok. sorodnikov 10.000; Zofka in Ester Križmančič v spomin tete Marije Kapun 20.000; starši in botri ob krstu Mateja Križmančič 100.000; Pepka Križmančič ob krstu pravnuka Mateja 10.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine 25.000; N. N., Opčine 15.000 lir.
Za misijone: Anica Trobec ob peti obletnici smrti moža Marija 20.000 lir.
Za lačne po svetu: Zofka in Ester Križmančič, Bazovica v spomin tete Marije Kapun 20.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Jožica Lasič por. Čefarin 8. maja 1976 - 8. maja 1983
Sedem smo rož utrgali ti za spomin.
Sedem že let žalujemo ker te ni več,
Jožica naša!
Starši, mož in sestra z družino
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
Banca Agricola Gorizia ) Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja
  iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiii   iiii           .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Udeležimo se romenje slovenskih vernikov goriške nadškofije na Sv. goro v nedeljo 8. mojo! Sv. maša ob 16,30