ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA Delegacija KS Polhov Gradec > je na 6. skupnem zasedanju zborov skupščine občine dne 22. aprila 1987 postavila VPRAŠANJE, zakaj ne deluje več skrbniški odbor za zaščito Krajinskega parka Polhograjskih dolomitov. ODGOVOR: Skrbniški odbor za zaščito Polhograjskih dolomitov je bil usta-novljen na podlagi daločbe 14. člena odloka o sprejetju urbani-stičnega načrta za območje Krajinskega parka Polhograjski dolo-miti za območje občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 14/74). Po 54. členu Zakona o urejanju prostora (Ur. I. SRS, št. 18/84) veljajo urbanistični načrti sprejeti po Zakonu o urbanističnem planiranju (Ur. I. SRS, št. 16/87) do sprejetja dolgoročnih planov občin in mesta. Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 je bil sprejet koncem leta 1985 in objavljen v Uradnem listu SRS, št. 11/86. Iz navedenega sledi, da je Odlok o urbanističnem načrtu za območje občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik prenehal veljati, prav tako ni več pgojev za delovanje skrbniškega odbora. Polhograjski dolomiti sodijo med krajinške parke, zato jih bo potrebno v bodQče razglasiti za naravno znamenitost ter določiti pogoje varovanja. . PREDSEDNICA ¦¦;"¦¦' ":"¦ OBČINSKEGA KOMITEJA ZA . : v*':': ^,1 " ; ::' ; ' / DRUŽBENE DEJAVNOSTI • ¦.,'.'•¦ Tatjana Brank, dipl. oec, I. r. Krajevna skupnost Rakova Jelša je na skupnem zasedanju zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 22. aprila 1987 postavila naslednje ',; , .<• ; VPRAŠANJE: - . ¦: . Ker je krajevna skupnost uspela dobiti alternativne idejne reši-tve kanalizacije, ki so po njenem mnenju sprejemljivejše tako v tehničnem kot ekonomskem pogledu in ker se zdaj zastavlja tudi vprašanje finančnega ovrednotenja teh idejnih projektov, delega-cijo DPS zanima, koliko sredstev je Komunalna skupnost Ijubljan-skih občin namenila DO VO-KA za poizkusno črpališče? Želipno vedeti, kdo je odločil in podpisal, da se finančna sredstva name-nijo za poizkus in kdaj so bili podpisani dokumenti, s katerimi so se sredstva zagotovila? ODGOVOR: 1. Krajevna skupnost je pridobila alternativne idejne rešitve kanalizacije na Rakovi Jelši tako, da je angažirala projektanta, ki je zaposlen v zamejstvu. Idejno rešitev smo pregledali skupaj z zastopniki KS in pri tem ugotovili, da je identična programski rešitvi, ki jo je predlagala naša delovna organizacija z elaboratom pod oznako 1613, izdelani v letu 1979. Naša programska rešitev je bila izdelana, predno so bili na razpolago geomehanski podatki o razvoju posedkov. Po prejemu geomehanske analize smo bili prisiljeni odstopiti od našega predloga v okviru citiranega elaborata št. 1613, tako tudi menimo, da ni osnov za ponovno osvojitev starega koncepta zlasti, ker avtor, ki ga je angažirala krajevna skupnost, ne pred-laga konkretnega načina gradnje kanalov tako, da ta ne bi ogro-žala stabilitete obstoječih objektov in bi hkrati jamčila stabilnost kanalskega voda. 2. V zvezi z uvedbo tlačne kanalizacije smo predlagali postavi- tev šestih poskusnih črpališč. Od te je zaradi odpora krajanov bilo postavljeno le eno črpališče, ki ga namenoma nismo opremili s predvideno toplotno zaščito in je delovalo čez zimo v ekstrem-nih pogojih. Po pregledu smo ugotovili, da so najobčutljivejši deli naprave ostali brez vzdrževanja preko zime praktično nepoško-dovani. Vendar menimo, da bi prvotno projektirano toplotno zaščito zaradi kondenzata, bilo priporočljivo vgraditi. Dalje ugo-tavljamo, da v zgradbi, kjer je nameščena tudi pralnica avtomobi-lov, v zvezi s funkcijo kanalizacije, ni bilo nobenih motenj. 3. Investitorske posle v zvezi z gradnjo javnega dela kanaliza-cije, t.j. povezavo preko mostu na Opekarsko cesto, dela uličnega kanala, ki je omogoči! priključek prvega poskusnega črpaiišča in investicijo v poskusno črpališče, je vodil ZIL TOZD Urejanje, kjer so na razpolago vsi podatki. - .....;... , ' DO VO-KA UUBUANA j : ¦•¦ "•' •, namestnik direktorja DO '..¦¦-. .-¦¦•,¦ dr. Jože Kolar, dipl. ing. Ob obravnavi odgovora na delegatsko vprašanje je izvršni svet skupščine občine Ljubijana Vič-Rudnik na 56. seji dne 27. maja 1987 sprejel naslednje sklepe: 1. Izvršni svet se je seznanil z odgovorom, ki predstavlja delni odgovor in tudi o aktivnosti za celovito problematiko in posre-duje odgovor krajevni skupnosti, vendar je treba na tem področju storiti nekatere premike, ker samim postavljanim vprašanjem in odgovarjanjem, se namen teh vprašanj ne bo uresničil. 2. Izvršni svet predlaga, da se pri obeh projektih prouči tiste dele, ki so po sodbi drugega problematični, in sicer: a) v idejnem pi^jektu, ki ga je izdelal tov. Malajnar naj izdelo-valec odgovori na vprašanje DO VO-KA in opredeii konkreten način gradnje sekundarnih kanalov tako, da ne bodo ogrožali stabilitete obstoječih objektov in bodo hkrati jamčili stabilnost kanalskega voda, b) DO VO-KA naj odgovori na pripombe tov. Malajnarja o dejanski smotrnosti gradnje, črpališča in grelca za vsako odjemno mesto, zlasti še, ker vemo, da greznice praviloma niso grajene kot vodotesne in da so tudi sami stroški tega vzdrževanja, tako izgradnje, kot vzdrževanja takega sistema izjemno visoki. DO VO-KA naj izvršnemu svetu predloži poročilo o načinu sprem-Ijanja in o obratovanju sedanje poskusne naprave. 3. Izvršni svet sodi, da če bi bil eventuelno osvojen projekt z individualnimi črpališči, je treba absolutno zagotoviti, da dodatni stroški, kakor tudi stroški vzdrževanja teh objektov ne morejo priti v breme porabnikov. 4. Izvršni svet predlaga, da bi bili investitorji za gradnjo tega sistema, za primarni del KSLO za sekundarni del pa Sklad stavb-nih zemljišč Ljubljane, ki se morata tudi odločiti, tako o projektu kot roku in načinu izvedbe (zlasti velja to za sekundar). 5. Izvršni svet sodi, da je treba vprašanje projekta razrešiti v dokončanju sprememb zazidalnega načrta, pri čemer pa bodo seveda lastniki objektovoz. uporabniki morali prispevati ustrezen del sredstev za komunalne naprave, v konkretnem primeru za kanalizacijo in sicer v skladu z odlokom o povprečnini. 6. Izvršni svet na to posebej opozarja krajevno skupnost, naj - zagotoviti ustrezen odgovor iz točke 2a sklepa, - da tudi zagotovi ustrezno pripravljenost krajanov za financi-ranje te kanalizacije tako, da bi ob sprejetju zazidalnega načrta bili tudi omogočeni pogoji, v skladu s planskimi opredelitvami KSLO in Sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane za pristop k izgradnji tega sistema. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA '' — mag. Borut Mišica, l.r. Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine obfiine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.