KMETIJSTVO
AKCIJSKI PROGRAM POSPEŠEVANJA KMETIJSTVA IN SKLADI V OKRAJU BRČKO
Okraj Brčko je lzrazito kme-tijski okraj. Prav zato so sred-gtvia vseh skiladov v okraju posredmo ali neposredn« usm«r-Jena v razvoj kmetijstva in predelave kmetijskih pridelkov, pri čemer so izključeni samo skladi 8 strogo določenim na-menom (stanovanjskj sklad, cestni  sklad).
Vsi investicijski planl io pro-grami okraja se opirajo na »akcijski program pospeževa-nja ktnetijske proizvodnj^«, kl Je bil izd«ian s pomočjo skupi-ne strokovnjakov.
V okraju misljjo — in od te-ga tudi izhajaJo —, da imajo pri vseh jnvesticijskih progra-dih za naslednje razdobje naj-pomembnejže mesto velike me-»oracije ob Savi in zmogljivosti la predelovanje sadja, vrtnin in tobaka.
Nujnost meliracij je dokazaio tudi letožnje leto: velika pod-ročja oto Savi so bila poplav-Ijena in setev uničena. Vseka-kor so melioraciJe tukaj veJik podvifi, ki zahteva fasa in sred-etev. Letošnje investicije se na-našajo samo na naslednje pro-Jekte.
OkTaina sredstva, ki so na-menjena neposredno za kmetij-stvo, znašajo po proračunu okrog 139 milijonov dinarjev in Go  razporejena  tako:
— 25 milijonov  za  obveznosti do      sploSnega      Investicijskega 6lclada,  do   participacij    in    ga-jrancij,
14.5 miliJdaa za opremo ckonomije Kmetijske šole v Bi-Jeljini in veterinarske postaje v  Bosanskem  Šamcu,
—  7,357.000   za   napredek   od-kupa   in    predelav«   tdbafca   in predeila-ve     drugih     kmetijskih p.ridelk<yv,
~- 3 milijone za drobne lo-kalne  meJioracije,
—  6  milijonov  za  najmp me-hanizacije.    Iz   te   vsote    bodo predvsem      omogočili       nakup manjžih  strojev^ ki  jih   ni  mo-goče   kupiti   iz   spjošnega   inve-sticijskega  sklada,
—  3   milijone    za   plemensko živlno,
—  2 milijona za sadovnJake in vinograde   (sadno   drev.ie   je   ]e-tos precej  trpelo  zaradi mraza).
Ostanek nad 75 milijonov di-narjev bo šel večidel za obvez-nosti, deleže in jamstva organi-zaeijam, ki bodo zahtevaJe kre-dit iz splošnega investicijskega sklada.
Izmed investicij, ki jihT na-meravajo naložitj v predelavo kmetijskih pridelkov, naj bi bU le najpomemtvnejše investicije v naprave za fermentiranje to-baka in v večjo zmogljivost za predelavo vrtnin (predvsem pa-radižnika) pri Bijeljini. Potrebo po zgraditvi fermentacijskih kcK fflor za lobak razlagajo s tem, ker stane prevoz tobaka na fermratacijo v Capljino z«lo veliko, razen tega pa Capljina ni sposobna vedno prevzeti ves razpoložVjivi tobak. Kar se tiče predelave vrtnin pri Biljenini, je zTiano, da na lem področju vrtnine pogosto propadejo, ker jih ni mogoče niti predelati ni-ti daleč prepeljati zaradi slabih prometnih zvez (zgodilo se je na primer, da niso mogli pro-dati zelja niti po ceni 1 dinar za kg). Teh investicij ne bodo opravljali izključno iz okrajnih sklad"ov. temveč bodo iskali tu-di  posojilo.
Za sedaj nt nikak« pobude za zgraditev man.iših obratov za predelavo kmetijskih pridelkov na na,,iažjem področju zadruge al-j   občine.   V  Okrajni   zadružni
zvezi misliJo, da bl razen dru-gega tudi to lahko bido podroijo dejavaosti bodočih poslovnih zvez.
Eno izmed reanih težav za realizacjjo skladov ljudskih odborov občin predstavlja dej-stvo. da ti večinoma s temi skladi ne morejo ra2polagati, ker realizacija njihovih prora-tunskih dohodkov sedaj ni za-dovoljiva. Podobno je tudi s sredstvii zadrug. ki so zamrznila v raznih kreditih, predujmih in drugih   terjatvah.                 M.
PROIZVODNJfl VOLNE
PROEVODNJfl MESl
Od  leU  1952  do  195S  je bila povečana   proizvodnja   vcrine  od 15.066  t«  na 16.255  ton.  To po-večanjc ni rezultat Tečjeg« do-nosa volne na ovco, temveo po-vetanja števiia ovac. Donoe vol-ne na ovco se je v zadnjih treh letih v primeri i I. 1952 celo ne-. koliko zinanjšal, kir je razvidn»l H naslednle tabele:
e         58         ©     -S
«             g Ž            S « B
M c            "S > >
1952           1,47            15, W6
1953           140            15,690 1064          1,M            16,652 1955          1,40            16,255
Majhen donos voln« na ovco dosežem« predvsem zaU>, ker prevladujejo v naJsi državi »lab-Se vrste ovae  % kratko dlako.
Risba kažc' proiivodnjo mesa, ki se ie v časn od I. 1952 do 1955 povefaJa od 303 na 433 tisoč ton. Po vrstah je bila proizvod-nja mesa od leta 1952 do Uanes takaJe:
Leto   govedina  svinjina    drngo
1952           82          117              104
1953           91          167              120
1954           M          188              127
1955         114          198              121 Kakor je razvidno, se je naj.
bolj povečala proazvo<3nja svi-njine, nato govedine, medtem ko v proizvodnji ovčjega mesa in mesa perotnine nd bilo vetjih sprememb.
Brei »Naše skupnosti« n« more biti kvaliletne-ga sodelovanja in odloča-nja v organih družbenega upravljanja.