Št. 32 (1219)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrtek, 9. avgusta 1973
NOVO MeSTO - Tu bo jutri posvet mladinskih predsednikov dolenjskih občin. Ocenili bodo delo dolenjske MDB na delovni akciji Kozje 73 ter se pogovorili o ustavnih razpravah.
METLIKA - V ponedeljek se je začel tečaj prve pomoči za tiste, ki nameravajo opravljati voznišk; izpite. Občinski odbor RK je začel zbirati prijave za naslednji tečaj.
tRNOMELJ - Dva fluoro-grafska avtobusa sta prišla v ponedeljek v to občino, kjer bodo do sobote slikali pljuča občanom, starejšim od 24 let.
REZERVISTI Z VICA NA OBISKU V METLIKI
Rezervni oficirji z Viča (Ljubljana) bodo 18. avgusta obiskali metliško organizacijo ZRVS. Prijateljsko srečanje s tekmovanji bo v Podzemlju.
Štrucelj prvi
Kot najboljši bo zastopal Belo krajino v Murski Soboti
Lojze Štucelj, kooperant KZ Črnomelj iz Gribelj, je zmagal na območnem traktorskem tekmovanju, ki je bilo minulo nedeljo v Okljuku pri Črnomlju. Belo krajino bo zastopal na tekmovanju mladih zadružnikov, ki bo ob koncu septembra v Murski Soboti hkrati z zveznim tekmovanjem traktoristov. Za Štrucljem, ki je zbral 250 točk, se je na drugo mesto uvrstil z 227 točkami Jože Sajovic, kmet z Vinice, tretji je bil Jože Cerar, četrti Tone Bahor, peti Peter Pezdirc itd. Prvi štirje bodo sestavljali ekipo, ki se bo pomerila na republiškem tekmovanju od 1. do 9.vseptembra v Dragatušu pri Črnomlju.
Podobno tekmovanje, kot je bilo pri Črnomlju, bo prihodnjo nedeljo, 12. avgusta, na posestvu kmetijske šola Grm v Pogancih. Tekmovanja, ki imajo velik propagandni pomen za napredek kmetijstva, prirejajo društva kmetijskih inženirjev in tehnikov skupaj s kmetijskimi delovnimi organizacijami.
f >
NA SUHORJU UKRADLI ŽELEZNO BLAGAJNO
230 kg težko železno blagajno so neznani zlikovci ukradli v noči z nedelje na ponedeljek v trgovini metliške kmetijske zadruge na Suhoiju. Blagajno so skotalili 300 m v dolino, kjer so jo nasilno odprli in ukradli iz nje 10.000 din. Pri ogledu so ugotovili, da so vlomilci prišli v trgovino skozi podstrešno okno, blagajno pa so zvalili skozi stranska vrata. Delavci UJV ta primer te-^meljito raziskujejo.
Preizkus znanja oranju
v traktorskem
ston
vIUm
M
*
m
a izgubo?
Za v. d. direktorja imenovan Jože Vajsf v kolektiv pa je prišlo še nekaj sodelavcev
Delavski svet tovarne BELT je na predlog občinskih druž-beno-političnih organizacij in občinske skupščine imenoval za v. d. direktorja BELT A Jožeta Vajsa, sekretarja občinskega komiteja ZK v Črnomlju.
Poleg tega je delavski svet te belokranjske tovarne imenoval še nekaj ljudi, ki bodo pomagali poslovanju na trdne noge. Za svetovalca za organizacijska in tehnična vprašanja v podjetju je določil Jožeta Kočevarja, tehničnega direktoija v se-miški Iskri, svetovalec za splošna in kadrovska vprašanja pa je postal Ljubo Bastač.
V sredini tedna je nevihtna fronta prešla Alpe in v Sloveniji povzročila ohladitve. V drugi polovici tedna bodo naši kraji v grebenu visokega zračnega pritiska, zato bo prevladovalo sončno vreme.
Jože Vajs: nova odgovornost v BELT
Ta skupina bo s strokovnjaki BELTA poskušala uvesti boljšo organizacijo dela, izboljšati delovno disciplino in do konca izvesti predvidene investicije. Novo imenovana skupina sodelavcev bo ob podpori kolektiva poskusila zaustaviti tudi nadaljnje naraščanje izgube, ki se je pokazala v prvem polletju.
I. Z.
Podpis sporazuma IMV-TAM
Sporazum bo sodelovanje še izboljšal
V ponedeljek sta v poslopju republiške gospodarske zbornice v Ljubljani glavna direktoija TAM iz Maribora Stojan Per-havc in IM V iz Novega mesta Jurij Levičijik podpisala v imenu obeh kolektivov sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju. Pogodba se nanaša na sodelovanje pri izdelavi, proizvodnji in prodaji gospodarskih vozil.
Tovarni TAM in IMV sodelujeta že odkar so v Novem mestu pričeli izdelovati avtomobile. TAM, ki velja danes za eno najsolidnejših tovarn za izdelavo tovornih vozil v Evropi, je že pred 15 leti nudila IMV vso pomoč. Med prvo avtomobilsko to-
Stojan Perhavc in Jurij Levičnik podpisujeta sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju. (Foto: M. Vesel)
V skrbeh zaradi primanjkljaja
V zdravstvenem skladu manjka nad 3 milijone dinarjev - Po odmrznitvi težaven položaj, Jcer ni denarja za OD - Bolnišnica zahteva sklep arbitraže
Dolenjski sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov je končal polletno poslovanje z izgubo 3,260.000 din. Izdatki so spet odrekli poslušnost in presegli dohodke za 2,39 odstotka. Po denarnem načrtu za leto 1973 so dohodki dosegli 46,33 odst., izdatki pa 48,72 odst., namesto oboji po 50 odstotkov. Ob zamrznitvi osebnih dohodkov v negospodarskih dejavnostih in počasni rasti prejemkov v gospodarstvu se v skladu tudi ni moglo nabrati več denaija. Na porast izdatkov so najbolj vplivali stroški za zdravstveno varstvo (doseženo že 50,15 odst.), denarne dajatve so obtičale pri 43,79 odst., drugi izdatki pa pri 41,71 odstotka.
Izvršilni odbor skupščine zdravstvenega zavarovanja je podatke polletnega poslovanja prejšnji teden kritično ocenil. Zahteval je podrobnejšo razčlembo gospodarjenja z družbenim denarjem in oceno tega, kaj si lahko obetajo do konca leta. Analizo potrebujejo zato, da bodo laže odločali o dodatnih sredstvih, kijih bo potrebno zagotoviti zdravstvenim delovnim organizacijam po odmrznitvi osebnih dohodkov. Izvršilni odbor je prepričan, da bo to •nožno, ker pričakuje v skladu za 19 odstotkov več denaija, kot predvidevajo z letnim načrtom. Presežek nad načrtom bodo v celoti dobile zdravstvene organizacije za uskladitev osebnih dohodkov v drugem polletju.
Ob tem bežna ocena izvršilnega odbora tudi pove, da denar, zbran v skladu, ne bo zadbščal za kritje veh izdatkov zdravstvenega varstva in da je na koncu leta zanesljivo pričakovati primanjkljaj. S tem je izvršilni odbor že seznanil predstavnike
GORENJSKI SEJEM V KRANJU
Od 20. do vključno 20. avgusta bo v Kranju odprt 33. mednarodni gorenjski sejem. Skupno je prijavljenih 290 razstavljalcev, od tega 76 inozemskih. Na njem bo razen blaga za široko potrošnjo razstavljenih veliko kmetijskih strojev za vse vrste opravil ter oprema za gospodarska poslopja. Poleg tega bo dovolj motornih vozil, koles in lahkih gradbenih strojev. Obiskovalci bodo lahko razstavljene predmete kupovali in sklepali pogodbe.
Na sejmu bo odprti zabavni parki, vsak dan od 9. ure dalje pa bo na voljo tudi celoten gostinski prostor.
zdravstva, ki se v zadnjem času redno udeležujejo njegovih sej in tudi posegajo v razpravo. Le-ti pa so izvršilni odbor opozorili, da denaija že zdaj ni dovolj; ker sklad premalo ponuja, tudi še niso sklenjene pogodbe za leto 1973.
Izvršilni odbor se zaveda težkega položaja, v kakršnem so se znašle zdravstvene delovne organizacije, more pa kaj malo pomagati: če sklad ni poln, se stroškov ne da kriti stoodstotno. Z razumevanjem je bil sprejet sklep novomeške bolnišnice, da se zateče po pomoč k republiški arbitražni komisiji. (Kot je znano, se zdravstveni dom za tak korak še ni odločfl.) Razen tega izvršilni odbor meni, da je nujno potrebno republiški družbeni dogovor o splošni in kolektivni potrošnji uresničiti tudi
DBH
Ne vprašajte, ali je še kaj prostora, poiščite si raje drug prostor pod soncem .. . Slednjega v Materadi pri Poreču v teh mesecih ne manjka. Priljubljeno letovališče občanov iz Krškega in Novega mesta je polno do zadnjega kotička. Moija in prijetnih uric oddiha ob njem so najbolj veseli številni otroci, saj seje tu še prav posebno razvil „družinski turizem“.	(Foto: T. Gošnik)
za prvo polletje ter z zdravstvom skleniti dodatne pogodbe za sredstva za osebne dohodke v višini, kot jo dovoljuje ta dogovor.
I. ZORAN
varno v Jugoslaviji in novomeško industrijo motornih vozil so že od vsega začetka dobri odnosi. To sta oba direktoija še posebej poudarila.
TAM si je vedno prizadevala za sporazum o sodelovanju vse slovenske avtomobilske industrije. Nedavni obisk predstavnikov TAM -CIMOS v Novem mestu in razgovor o možnostih za sodelovanje pri proizvodnji osebnih avtomobilov je samo logično nadaljevanje teh prizadevanj. Tako bi na tem področju tudi v Sloveniji delali bolj gospodarno.
M. V.
Danes v Trebnjem: začetek VI. tabora
VI. Tabor slovenskih likovnih samorastnikov, na katerem bodo letos sodelovali tudi ustvarjalci iz drugih republik in iz zamejstva, se bo začel danes s slovesno otvoritvijo tabora in tovariškim srečanjem na Brezovici nad Mokronogom. Udeleženci bodo ustvarjali do sobote, 18. avgusta, ko bodo ob 19. uri v avli osnovne šole v Trebnjem tabor slovesno zaključili in slikarjem ter kiparjem podelili plakete.
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Novoteksova izložba dva dni galerija
Udeleženci letošnje III. dolenjske slikarske kolonije, ki jo je spet omogočil delovni kolektiv tekstilne tovarne Novoteks, so se v soboto, 4. julija, preselili v Novo mesto in ga slikali. Stvaritve enodnevnega slikanja — ex tempora so takoj po končanem delu razstavili v dveh izložbenih oknih Novoteksove trgovine na Glavnem trgu, razstavo pa so si obiskovalci lahko ogledali še v nedeljo. Slikarje je v soboto sprejel na Bregu tudi podpredsednik občinske skupščine Novo mesto inž. Niko Rihar in v kratkem nagovoru poudaril izredno razumevanje Novoteksa, ki je tokrat že tretjič v celoti prevzel stroške desetdnevnega bivanja in dela slikarjev na Dolenjskem. V imenu slikarjev se je prirediteljem in gostiteljem zahvalil Albin Lugarič iz Ptuja, pri čemer je navedel izreden posluh Novega mesta, zlasti Novoteksa, za slikarsko kolonijo, ki se je sam letos udeležuje že drugič. Več o življenju in delu kolonije, kije letos nastanjena v Šmarjeških Toplicah, pišemo na 6. strani.
Preklana pločevina: opozorilo za druge.(Foto: Železnik)
Vlak razpolovil prinza
Sevnica: zakaj mimo spuščenih zapornic?
Kogar je že premamila nestrpnost pri čakanju pred novimi zapornicami, ki zapirajo le voznikovo polovico vozišča, je minuli četrtek ob 14.20 v Sevnici pred TVD Partizan lahko videl možne posledice tega početja.
Povratek z dopusta v Bosni bi bil lahko do kraja usoden za družino Simona Bevkoviča iz Celja. Nekaj časa je čakal v koloni pred spuščenimi zapornicami, potem pa se je odločil za „preboj“ v trenutku, ko je pripeljal Akropolis-express.
Prisebni strojevodja je ustavil vlak že po 100 metrih, kar kaže, da je zaviral že pred trčenjem. Avto, v katerem je poleg voznika sedel 60-letni sin, zadaj pa žena z 10-me-sečno hčerko, je po udarcu z lokomotivo ob zaporničnem drogu preklalo čez sredino. Voznika je vrglo 8 metrov daleč ob tračnico, da si je poškodoval glavo, rebra in zlomil roko. Vsi ostali so bili nepoškodovani.
Zastoj na progi je bil precejšen: AkropoUs-express je stal 13 minut, ekspresni vlak iz Bitole je čakal na
Blanci 14 minut, brzi vlak za Maribor 14 minut, potniški za Ljubljano pa 24 minut.
Ta dan so železniški delavci dopoldne ravno zamenjali zapornično letev, ki jo je zaradi podobnega izsiljevanja zlomil tovornjak, zapornico so zlomili tudi na progi pri Blanci. Huda nesreča v Sevnici je najresnejši opomin, kako se ne sme voziti
MEBLO V NOVEM MESTU
Razstavo izdelkov novogoriške tovarne Meblo bodo odprli v ponedeljek, 13. avgusta, v prostorih osnovne šole Grm v Novem mestu. Znana tovarna pohištva bo prikazala pohištvo „e“ sistema, oblazinjeno pohištvo, vzmetnice jogi, svetila in izdelke iz plastike. V razstavno-pro-dajnem prostoru bodo dobili obiskovalci najrazličnejše informacije, lahko pa bodo tudi kaj kupili. Meblo bo kupcem odobrilo potrošniško posojilo, brezplačno dostavilo kupljene predmete in zastonj opravilo montažo. Razstava bo odprta do 24. avgusta — vsak dan od 10. do 19. ure.
pridelovalci kumaric!
Odkupujemo sveže kumarice za vlaganje I. II. in III. vrste po najvišjih dnevnih cenah.
Odkupni dnevi: ponedeljek, torek, sreda in četrtek od 7 do 19 ure.
UNION KISARNA IN KONSERVIRANJE POVRTNIN LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 12.
Št. 32 (1219)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrtek, 9. avgusta 1973
tedenski
mozaik
V začetku decembra se bo Zemlji približala (pa ne tako blizu, da bi bilo to za nas nevarno) velikanska repatica, ki jo bo mogoče tudi iz naših krajev videti v večernih urah s prostim očesom. Astronomi trdijo, da gre za veliko nebesno telo, ki kroži po vesolju v velikanskem krogu in je nekoč (pred nekaj tisoč leti) že obiskalo naš planet. Trdijo, da bo to eden najbolj spektakularnih nebesnih pojavov v zgodovini človeštva ... velikanska (ampak zastonjkarska) predstava . . .
Medtem ko se bo to dogajalo daleč nekje v vesolju, bodo astronavti ameriškega Skylaba že zdavnaj doma in bodo lahko podrobneje pojasnili, kaj se je pravzaprav dogajalo v njihovem vesoljskem „oporišču", iz katerega še vedno ne prihajajo preveč vzpodbudne novice. Zdaj se pokvari ena, potem zopet druga naprava in tako imajo trije Američani iz Skylaba (vesoljskega laboratorija) vsak dan dovolj dela, ko poskušajo sproti popraviti nastalo škodo. Vendar pa na srečo zadeve očitno niso tako hude, da bi bila posadka v nevarnosti, o čemer naposled priča tudi podatek, da so se vmes mudili kar šest ur v vesolju zunaj ladje, kar je rekord in najdaljše človekovo bivanje zunaj vesoljskega vozila doslej ... vse dobro, pa čeprav ne tako kot po maslu ...
Manj dobro, oziroma kar precej slabo, pa je v jetnišnicah. Tako je v Italiji, tako pa tudi v Združenih državah Amerike in še kje, kjer se kot na tekočem traku upirajo jetniki. Praviloma povsod zahtevajo boljše življenjske pogoje in prijaznejše paznike, ki da menda preveč kruto ravnajo z zaporniki. Do upora je prišlo v dveh italijanskih, eni ameriški in neki francoski jetnišnici... res pa je tudi, da zapori nikoli niso bili mišljeni kot okrevališče ali počitniški domovi, ali ne? ...
O zadevi Watergate bi bilo težko sporočiti kaj novega, razen, da se je včeraj začela uradna sodna obravnava zoper predsednika Nixona, ki ga senatorji tožijo, da noče izročiti magnetofonskih trakov, na katerih so zapisani pogovori v Beli hiši. Menijo, da bo stvar na sodišču trajala nekaj mesecev, medtem pa javnost v Združenih državah Amerike (pa tudi drugje) nestrpno čaka, da bodo med javnim zasliševanjem prič zvedeli kaj novega in senzacionalno pomembnega . . . dober Material" za novinarsko sezono kislih kumaric . . .
V razvoju ovira še druge
Zaostajanje metalurgije in kovinske industrije otežuje tudi druge industrijske veje
Vzporedno z naglo rastjo industrije proizvodnje so v povojnem obdobju nastale tudi- velike spremembe v strukturi jugoslovanske industrije. Te spremembe so ena glavnih značilnosti zadnjih dveh desetletij in za gospodarski razvoj prav tako pomembne kot stopnje rasti. Nove industrijske veje in nove smeri razvoja namreč ustvarjajo možnosti za trajno industrijsko rast. Podatki za obdobje 1952 do 1972. leta, ki so na voljo, so zanesljiva osnova za oceno omenjenih strukturnih sprememb.
Predvsem moramo ugotoviti, da so panoge v omenjenem delu lestvice, to je kemična, kovinska in elektroindustrija, industrija nafte, papirja in elektro-energija ter še nekatere manj pomembne, ki jih statistiki uvrščajo pod ostalo industrijo, leta 1952 predstavljale četrtino jugoslovanske industrijske proizvodnje, lani pa že skoraj polovico. Tako se je na primer proizvodnja kemične industrije v zadnjih dveh desetletjih 32-krat povečala, elektroindustrije pa 25-krat. Podatki povedo, da so vodilno vlogo prevzele panoge, ki so nosilci industrijskega napredka v razvitem svetu. Po drugi strani pa so manj ugodne ugotovitve, da so preskromno napredovale nekatere pomembne bazične panoge, kot na primer železarstvo, barvna metalurgija, proizvodnja premoga in gradbenega materiala. Tako so zaradi skromne proizvodnje premoga v minulih 20 letih energetske panoge po-
TELEGRAMI
DUNAJ - Avstrija je na vrhu svetovne liste smrtnosti zaradi pretiranega uživanja alkohola. Po najnovejših podatkih umre okrog 30 do 100.000 ljudi na leto zaradi alkohola ah zaradi bolezni, katerih vzrok je alkohol. Pred Avstrijo je glede tega samo še Francija - 35 smrtnih primerov, absolutni rekord pa ima zahodni Berlin - 44,3.
MADRID - Nekdanji kubanski diktator Fulgencio Batista, ki je zbežal iz Havane leta 1959, je v nedeljo dopoldne umrl v Madridu. V glavno mesto Španije je pripotoval iz Lizbone, kjer je živel, odkar je izgubil oblast.
GAZA - Izraelsko vojaško sodišče je obsodilo dva pripadnika palestinskega osvobodilnega gibanja na dosmrtno ječo, ker sta v arabskem begunskem taborišču v El-Šatiju leta 1971 umorila nekega Arabca.
MOSKVA - V Sovjetski zvezi so te dni izstrelili proti Marsu še eno medplanetarno postajo. To je že tretja tovrstna sovjetska postaja v zadnjem mesecu dni, opremljena z najrazličnejšimi znanstvenimi napravami.
HONGKONG - Danski inženir je sklenil praktično dokazati, da so Ameriko odkrili Kitajci, ne pa Krištof Kolumb, Mladi Carl Friderik bo izplul iz Hongkonga in skoraj tri mesece potoval do obal Srednje Amerike. Mož je prepričan, da so Kitajci odkrili Ameriko, saj so arheologi našli v Peruju in Panami nekatere posebnosti kitajske civilizacije.
Ameriško letalstvo, ki nenehno zasipa z bombami položaje Sihanukovih sil, je po pomoti bombardiralo tudi svoje zaveznike, pri čemer je izgubilo življenje nekaj deset Lon Nolovih vojakov in nedolžnih civilistov. Boji se bijejo sedaj že tik ob mestu, v katerem so režimske enote obkoljene in držijo le ozek pas ozemlja okoli Phnom Penha. Na sliki: med letalskim napadom ameriških bombnikov in Lon Nolove pehote na položaje Sihanukovih sil pred kamboško prestolnico. (Telefoto: UPI)
BEJRUT — Palestinski gverilci so v sedmih mesecih izvedli v Izraelu natančno 105 akcij, vštevši 11 bombnih napadov. V puščavi Negev so nedavno razstrelili vodovod, ki je napajal izraelska naselja na tem območju.
BUENOS AIRES — Argentina je dala Kubi posojilo v znesku 200 milijonov dolarjev za nakup argentinskih kamionov, traktorjev, kmetijskih artiklov.
(Iz zadnjega PAVLIHE)
— Po diagramu sodeč vam gre tukaj bolje kot v podjetju, tovariš direktor!
večale proizvodnjo le šestin-polkrat, približno enako pa je napredovala tudi proizvodnja surovin in reprodukcijskih materialov. Zaostajanje proizvodnje v metalurgiji in nekovinski industriji ima strateški razvojni pomen, saj otežuje napredovanje najbolj ekspanzivnih proizvodnih vej in predstavlja zaradi močne navezanosti na uvoz veliko breme za našo plačilno bilanco. Potrebno bo še precej naporov, da bomo uveljavili ustreznejšo industrijsko strukturo, kar je poudarjeno v vseh naših planskih in političnih dokumentih, še posebej pa v gradivih za 10. kongres ZKJ.
Gre za eno izmed najpomembnejših nalog našega go,-spodarskega razvoja. Gotovo ni lahka niti kratkotrajna in uresničevati jo bomo morali v drugačnih razmerah financiranja. Te vpeljuje nova ustava. Odločanje o razširjeni reprodukciji je neodtujljiva pravica temeljnih organizacij združenega dela, ki bodo morale sredstva za najpomembnejše naloge združevati na osnovi dogovorov in sporazumov. Prav lastna sredstva gospodarstva bodo glavni investicijski vir, prek bank združeni denar in tuji krediti pa le njegovo dopolnilo. Prav uspešen in učinkovit prehod na novi sistem financiranja je zato odločilnega pomena.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski^ notranjepolitični pregled^
Po republiškem dogovoru je bilo letos električno energijo dovoljeno podražiti do 26 odstotkov, vendar so v Sloveniji podražili električno energijo pred nekaj meseci za 12 odstotkov, sedaj pa je republiški izvršni svet' ■ dovolil ponovno podražitev še za 12,5 %.
Vzrok za podražitev naj bi bil v tem, da je I slovensko elektrogospodarstvo lani poslovalo I z izgubami, letos pa se mu ne obeta nič I boljše.
Jugoslovanski sindikati so začeli akcijo, s I katero naj bi napravili večji red na tako ime- I novanem zelenem trgu, v prometu kmetij- I sko-živilskih proizvodov, da bi se delovni I ljudje lahko tudi v prihodnje oskrbovali z I zadostnimi količinami cenene hrane.
Ta akcija pa ne bo kratkotrajna niti ne I pomeni zdaj to, da bi sindikat postajal pre- I skrbovalec s sadjem in zelenjavo, temveč I skuša zavarovati življenjsko raven delavcev. I
Življenjski strdški so bili namreč junija I letos 27,7 odstotka večji kot v istem mesecu I lani. Temu so botrovale predvsem podražitve I kmetijsko-živilskih proizvodov. Stroški za I hrano po ugotovitvah statistikov pred- I stavljajo celo 60% družinskega proračuna I povprečne jugoslovanske štiričlanske dru- I žine.
Toliko bolj je zato treba pozdraviti odio- I čitev sindikatev, da se bodo zavzemali za I takšne' razmere, v katerih se bodo delovni I ljudje lahko oskrbeli s kakovosUio in cenejšo I . hrano ob vsakem času.
To je posebna gmotna spodbuda vsem kmetijskim proizvajalcem, ki bodo letos prodajali pšenico omenjenim organizacijam do konca tega leta.
Podobno spodbudo je doživela živinoreja, saj je ZIS sklenil s premijami spodbujati živinorejce, da bi se odločili pitati prašiče za prodajo. Za vsak kilogram dobrega svinjskega mesa iz organizirane reje bodo rejci dobili dinar premije. Tako naj bi bila odkupna cena prašičev več kot 12 din za kilogram.
Posebna skrb za kmetijstvo
tedenski zunanjepolitični pregled
Atentat na atenskem letališču, vse hujši boji v Kambodži in pospešene priprave na konferenco neuvrščenih v Alžiru bodo osrednje teme današnjega pregleda.
ATENE: V čakalnici mednarodnega letališča v Atenah se je zgodilo zopet eno tistih nesmiselnih dejanj nasilja, ki ne pomagajo nobenemu, ki pa škodujejo vsem: dva Arabca (za katera se v tem tmutku še vedno ne ve, koga pravzaprav zastopata, oziroma, kateri organizaciji pripadata) sta v nekaj trenutkih ubila tri, ranila pa okoli 50 ljudi.
, Kasneje se je zvedelo, da sta hotela napasti letalo, ki je bilo na poti v Tel Aviv, v resnici pa sta napadla letalo za New York. Ta pomota je lahko tudi ilustracija brezupnega dejanja samega. 's-
Atenska policija je atenta-toija sicer takoj prijela in ju tudi že obtožila množičnega uihora s premislekom, toda mnoge pomembne podrobnosti o ozadju tega napada še vedno niso znane. Palestinska osvobodilna organizacija je zanikala, da bi bila Arabca njena člana, prav tako pa ni potrjena novica, da pripadata zloglasnemu „Črnemu septembru
Iz Bejruta je prišla domneva, da so v to vmešani Izraelci, ki naj bi najeli Arabca, da bi v imenu Palestincev vrgla bombi in tako oblatila ime organizacije, ki se bori za dosego pravic palestinskega ljudstva.
Medtem ko te podrobnosti še vedno niso znane, pa je mogoče reči vsaj to, da so dejanja take vrste ne samo nesmiselna in nepotrebna, marveč v vsakem primeru vredna najhujše obsodbe.
Boj za pravice nekega ljudstva je mogoče in treba bojevati drugače, ne pil s teroijem, katerega žrtve so nedolžni potniki.
KAMBODŽA:	boji	okoli
Phnom Penha, kamboške prestolnice, so vsak dan hujši. Princ Norodom Sihanuk, ki se mudi v Severni Koreji na počitnicah, je izjavil, da bodo njegove sile mesto zavzele, ni pa povedal kdaj.
Medtem pa se vse bolj približuje 15. avgust, datum, po katerem ameri&o letalstvo zaradi sklepa kongresa ne bo smelo več bombardirati nasprotnika. Menijo, da se bo sicer ameriška pomoč Lon No-lovemu režimi nadaljevala tudi po tem datumu, vendar pa je hkrati mogoče domnevati, da bo odsotnost letalske podpore močno prizadejala režimsko
armado, ki ima že sedaj, ob ameriški letalski podpori, več kot dovolj težav.
Težko je reči, kako se bodo razpletle stvari v Kambodži, veijetno pa je, da na bojnem polju ne bo mogoče izsiliti dokončne odločitve. Ta je bržko-
Nasilje
v
Atenah
ne skrita v političnih pogajanjih — toda kje, kdaj in kako, so v tem trenutku še vedno prevelike neznanke, da bi bilo mogoče nanje odgovoriti.
PRIPRAVE NA ALŽIR: skoraj vsak dan prihajajo novice o uglednih imenih, ki se bodo udeležila konference neuvrščenih na vrhu v začetku prihodnjega tedna. Zanimanje za osrednji dogodek v svetu neuvrščenih je vse večje (o čemer priča tudi podatek, da se je samo iz Jugoslavije prijavilo 350 novinaijev - daleč več kot jih lahko alžirska prestolnica sprejme), priprave na njega pa prehajajo že v svoje zaključno obdobje.	\
Znano je že, da bo indijsko delegacijo vodila Indira Gandhi, nepalsko kralj Birenda, jugoslovansko predsednik Tito, čilsko predsednik Allende.
Prevladuje vtis, da potekajo priprave dobro in da so velika pričakovanja, ki jih neuvrščeni gojijo pred Alžirom, povsem upravičena — pa čeprav je treba ob tem opozoriti tudi na nekatere razlike v stališčih med udeleženci.
Organizatoiji so povabili okoli 70 držav, doslej pa je udeležbo potrdilo že skoraj 60 prestolnic. Menijo, da se bo konference udeležilo rekordno število držav, kar je tudi po svoje ilustracija in potrditev dejstva, da se krog neuvrščenih širi in utrjuje.
V letošnjem letu je prišlo do neskladnih gibanj med naraščanjem cen in osebnih dohodkov. Kljub naraščanju osebnih dohodkov zaposlenih je prišlo zaradi večjih podražitev zlasti kar se tiče življenjskih potrebščin — do zaostajanja realnih osebnih dohodkov.
Zato so podpisniki splošnega družbenega dogovora sklenili spremeniti nekatera določila tega dogovora. Sprememba je v tem, da se sedaj lahko poveča vsota vrednosti obračunskih skupin po splošnem družbenem dogovoru. Prva in druga obračunska skupina valorizirata vsaka po 150 din, tretja pa za 50 din.
Te spremembe naj bi podpisnikom samoupravnih sporazumov omogočile, da z delitvijo osebnih dohodkov v drugem polletju dosežejo razmerja, ki bodo, kar se tiče realnih osebnih dohodkov bolje usklajena s skupščinsko resolucijo o republiški ekonomski politiki za letošnje leto.
Kmetovalci so zelo ugodno sprejeli sklep zveznega izvršnega sveta o premiji za pšenico letošnjega pridelka. Kot ocenjujejo v zvezni direkciji za živilske zaloge, bo sklep prispeval k temu, da bodo odkupili večje količine pšenice, kot pa so je pridelovalci do nedavnega obljubljali.
S soglasjem republik in pokrajin je ZIS namreč sklenil za pšenico letošnjega pridelka izplačevati premijo pridelovalcem v znesku 10 par za kilogram. Premijo bodo izplačevali le za pšenico, ki jo bodo kmetovalci prodajali žitnomlinskim organizacijam ali pa zvezni direkciji za živilske zaloge.
Res pa je, da bodo te premije vplivale na založenost našega trga s svinjino šele oktobra, dotlej pa bomo morali tovrstno meso še vedno uvažati.
Električna energija se je s prvim avgustom podražila. Nova cena kilovatne ure je sedaj 34 par (prej 31) za gospodinjstvo in 40 par (37 par) za tista gospodinjstva, ki porabijo mesečno manj kot 200 kilovatnih ur. Ti ceni veljata med 6. in 13. uro ter med 16. in 21. uro, medtem koje nova cena za tok med 13. in 16. uro in med 21. in 6. uro 17 par za gospodinjstva (prej 16 par) ne glede na prakso.
Čeprav je Rinža precej onesnažena, se kočevska mladina rada hladi v njej. Nad jezom v Mahovniku vsak dan kar mrgoli otrok. Krajevna skupnost in mahovniška mladina nameravata ponovno očistiti strugo in tako urediti vsaj zasilno kopališče. (Foto: France Brus)
Osiješko podjetje Gradnja je začelo prejšnji teden zemeljska dela na cesti Metlika — Drašiči, kije približno 4 km že asfaltirane. Zemeljska in druga dela z asfaltiranjem 2 km novega cestišča bodo veljala nekaj nad 2,6 milijona dinaijev. (Foto: I. Zoran)
Holandska družina je našla svoj kotiček v avtokampu na Otočcu, sicer pa je ta premajhen, da bi lahko sprejel vse, ki bi se želeli tu ustaviti. Povprečno nočuje v tem kampu 150 gostov na noč. Največ je Nizozemcev, Nemcev in Francozov. (Foto: Z. Šeruga)
Čas stiskanja mošta iz jabolk, hrušk ali grozdja sicer še ni prišel, vendar so se sevniški trgovci že založili s priročnimi stiskalnicami. Na sliki: poslovodja je nanje minuli teden že napisal cene. Kdo bo koga stisnil? (Foto: Železnik)
Vsi turisti ne drvijo mimo nas
Magija, na pomoč!
V	letu 1973, ki naj bi bilo v „bitki za gospodarsko stabilizacijo“ prelomno, je prišla srbska skupščina na svetlo z osnutkom zakona o delovnih razmerjih, ki prinaša zanimive pridobitve: samo štiri delovne dni na teden, do 36 delovnih dni dolge dopuste, možno menjavo delavcev med organizacijami združenega dela in še kaj. Predlagatelji pravijo, da bo skrajšani delovnik omogočil povečanje proizvodnje in da bodo proizvodne zmogljivosti bolje izkoriščene.	-
Ne povedo pa, kje je mogoče najti čarobno paličico, ki bo pričarala to čudo.
Dopustniški čas je na vrhuncu. Reke turistov ne puščajo Dolenjske ob strani, ampak se tudi ustavljajo. To kažejo podatki o turističnem prometu, ki jih zbirajo pri Dolenjski turistični zvezi v Novem mestu. Na voljo so sicer le številke o družbenih turističnih organizacijah, ne pa tudi o zasebnih. Turistične suše, značilne za predsezono, ko se je močno znižalo število domačih gostov, tujci pa so bili redkost, v sezoni ni več.
•	•	\s	v
_ Sejm/sca
NOVO MESTO: na ponedeljkovem sejmu je bil srednje živahen promet. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Rejci so pripeljali 434 prašičev, prodali so jih 254. Cene so bile za mlade, do 3 mesece stare prašiče 350 do 420 din, za starejše pa 430 do 950 din. Goveje živine je bilo na sejmu 76 glav, prodah so 51 glav. Cene so bile: voli
12.50 do 14 din, krave 8,50 do
11.50 din, mlada živina 11 do 13,50 din kg žive teže.
. BREŽICE: na sobotnem sejmu je bilo živine dovolj, kupcev pa zaradi vitkih cen malo. Pripeljali so 530 prašičev, prodah pa 412. Cene so bile za mlade prašiče 24 do 25 din, za nad 3 mesece stare pa 14 do 15 din kg žive teže.
V	recepciji gami hotela na Otočcu te dni
Do sredine julija je turistični promet v Čateških Toplicah večji za 20 odst., v Dolenjskih Toplicah in Novem mestu za 5 odst., na Otočcu 28 odst., v Šmaijeških Toplicah pa za 3 odst. Močno je naraste} turistič-
Kmetijski nasveti
Zdaj cepimo na oko
Sadjarji se resda več ne ukvarjajo z vsakovrstnim delom, kakršno je na primer cepljenje, koristno pa je, da se spoznajo tudi s tem opravilom, ki so ga v glavnem prevzele drevesnice.
V juliju in avgustu je najprimernejši čas za najhitrejši, najbolj uspešen in enostaven način cepljenja, to je okuliranje. Kot pove ime, prenašamo na podlago lastnosti cepiča z vstavljanjem očesa. Okuliranju pravimo z domačimi besedami cepljenje na speče oko, saj vstavljeno oko miruje do spomladi, ko požene.
Za okuliranje morajo biti podlage mlade, enoletne ali največ dveletne. Koristno je, če jih pred cepljenjem osujemo, da dobijo bolj včljan lub. Cepimo čim bliže pri tleh, in to tako da na gladkem mestu podlage naredimo zarezo v obliki črke T, na obeh straneh privzdignemo lub in podenj vstavimo plitko prirezano oko s cepiča. Očesa za cepljenje jemljemo z dobro razvitih vejic — cepičev. Takoj ko cepiče odrežemo, jim odstranimo liste, pustimo pa njihove peclje. Ti peclji nam bodo kasneje pokazali, če je cepljenje uspelo ali ne.
Za kmetovalce je važno precepljanje starih dreves. V takih primerih se poslužujemo sedlanja in cepljenja za kožo, če pa veje drevesa niso predebele, pa tudi cepljenja v razkol, ki ga kmetje najbolj poznajo. Za vsa cepljenja velja, da morata imeti podlaga in cepič podobne lastnosti.
Odločilna je tudi izbira primernih podlag. Jablane vzgajamo na divjaku, na sejancu žlahtnih sort, za plantaže pa na šibkih podlagah. Hruške cepimo na divje hruške ali na kutine, češnje na divje beloplodne češnje ali na rašeljiko, breskve pa na breskov sejanec ali na slivo - mirabolano. Pristavimo naj še, da oreh razmnožujemo brez cepljenja — s sejanci in da slive in češplje najenostavneje razmnožujemo s presajanjem koreninskih izrastkov.
Inž. M. L.
ni promet pri inozemskih gostih: v Čateških Toplicah za 27 odst., v Šmaijeških za 43 odst., na Otočcu pa kar za 55 odst..! Podatki Narodae banke Jugoslavije o letošnjem deviznem dotoku v prvem polletju omenjajo 25-odst. povečanje, iztržek dolenjskih turističnih podjetij bo zato razveseljiv. Gostinski promet je količinsko sicer manj narastel, vrednostno pa ocenjujejo porast kar za 36 do 38 odst.
Kako pa bo vnaprej? Nadaljevanje sezone obeta. Znano je, da turisti radi obiskujejo Dolenjsko tudi po končani sezoni, če je le lepo vreme.
Republika malo
Podarjenemu konju sicer ne gre gledati pod zobe, kot pravi pregovor, če pa že gre za posojila, ki jih je treba vračati, pa izreku menda ne bomo storili sile, če to vseeno storimo. V sevniški občini so letos napeli mnogo moči, da bi zagotovili posoji-
lo	za razvoj zasebnih kmetij. Obrnili so se tudi na delovne organizacije. Trije kolektivi so doslej prispevali za posojila 450.000 dinaijev. Pri banki so dobili 711 tisočakov, sevniška hranilno-posojilna služba za kmete pa je prispevala 611 tisočakov. Ob tem pa se je vredno zamisliti nad prispevkom republike: borih 150 tisočakov! Čeprav le tri, so se domača podjetja v primerjavi z državo
torej še vedno izjemno lepo odzvala: prispevki znašajo 100 do 200 tisočakov.
Ob tem so morali kmetje in pospeševalna služba predložiti nadrobne načrte in obrazložitve^ ki obsegajo po 51 in več strani. Ce bi moral tako dokumentacijo pripraviti vsak, kdor se odloči za potrošniško posojilo ah nakup avta, bi verjetno nakup marsikoga minil. Za posojilo je poprijelo letos 19 kmetovalcev, čeprav bi se zanje zanimalo še več gospodarjev. Zanimanje je, zavzetost tudi, v republiki pa, kot kaže ta primer, za to ni mnogo denaija. Tudi obsežna dokumentacija, ki jo zahtevajo, jemlje voijo za modernizacijo kmetij.
A. Ž,
Zares ometeni?
Ljubljansko dimnikarsko podjetje mora do konca septembra povečati število dimnikarjev v novomeškem okolišu ter do istega roka pripraviti načrt opravljanja dimnikarskih storitev v okoliših Novo mesto in Trebnje. Taka sta sklepa, ki so ju zapisali predstavniki občinskih skupščin Novo mesto in Metlika ter predstavniki ljubljanskega podjetja.
Premalo skrbi za dimnike to pa več požarov
za-
Kmelje bi vzeli posojila, če bi...
Če bodo v podjetju ta dva sklepa uresničili, lahko upamo, da bo v novomeškem in trebanjskem okolišu dovolj dimnikarjev ter da bodo letos dimniki bolje ometeni. Prav pomanjkanje dimnikaijev je namreč doslej povzročalo največ problemov.
Vseh težav v podjetju ne bodo mogli rešiti naenkrat, vendar pa so že kupili nekaj mopedov, da bodo dimnikarji v oddaljenih okoliših delali laže in predvsem hitreje, uredili so kopalnico v Novem mestu in
poskrbeli za osebne dohodke zaposlenih.
Da se dimnikarske težave ne bi vsako leto ponavljale, bodo morah v podjetju bolj skrbeti za vzgojo vajencev in njihovo izpopolnjevanje, hkrati pa bodo okrepili vezi med matičnimi podjetjem in okolišema v Novem mestu in Trebnjem. Samo načrtno delo bo lahko obrodilo sadove.
Avgust Fajfar: nič več izvoz za vsako ceno
Izvoz z zavoro
Novoteksave krivulje kažejo samo navzgor: pri proizvodnji, storilnosti, osebnih dohodkih, stanovanjski graditvi in podobnem. Vrednost proizvodnje bo letos prvič dosegla 300 milijonov dinaijev. Z otvoritvijo novega konfekcijskega obrata na Vinici se bo število zaposlenih povečalo od sedanjih 1.800 na 2.000.
Skrb za delavce je slej ko prej zgledna. Novoteksovo stanovanjsko naselje v Bučni vasi je znano: podjetje je kupilo zemljišče, plačalo pa tudi komunalno ureditev. Število stanovanj oziroma družinskih hiš, za katere daje tovarna tudi posojila, se bo letos približalo stotici.
Edina krivulja, ki ne obljublja vzponov, je v izvozu. Letošnji izvoz bo dosegel vrednost 4 milijonov dolarjev, že prihodnje leto pa ga nameravajo zmanjšati. Direktor inž. Avgust Fajfar je prejšnji teden med obiskom predsednika slovenskih sindikatov Janeza Barboriča in generalnega tajnika Jožeta Globačnika pojasnil, da se za zmanjšan izvoz odločajo zato, ker v njem ne vidijo več prave stimulacije. Surovine lahko kupijo že za dinaije, kaže pa, da bodo poslej za domačo valuto mogli nabavljati tudi stroje. „Do zdaj smo dolaije ustvarjali predvsem za nakup surovin, zdaj nam pa tega ni več treba," je pribil Fajfar.
ORGANIZACIJA DELA PIKKER (ZSSR)
( _ čredno je
zapisatn •••
V	razmišljanjih in v govorih o tem, kako poteka bitka za uresničitev nove ustave in zlasti delavskih ustavnih dopplnil, naletimo velikokrat na trditve, da je pri tem velika zavora podjetniško-lastniška miselnost. Na prvi pogled bi vsakdo rekel: ne, podjetniško-lastniške miselnosti pa na našem koncu ni, zaman bi jo iskali!
In vendar to ne drži, ker je takšne miselnosti povsod na pretek. Oglejmo si prepričljiv dokaz za to. Letošnje leto je bilo brez dvoma za vse gospodarstvo velika preizkušnja. V vseh delovnih organizacijah je bilo treba izvesti obsežne in prav nič enostavne priprave na nove pogoje gospodarjenja. To veliko in odgovorno nalogo so dokaj dobro opravili povsod: v velikih in v majhnih delovnih organizacijah.
Uveljavljanje delavskih ustavnih dopolnil pa gre veliko počasneje. Pri tem se domala povsod zatika, storjenega je za zdaj še vedno premalo, čeprav se hitro bliža konec leta} ko morajo biti nova ustavna določila povsod uresničena.
Podjetništvo
Ob dejstvu da so bile velike in male delovne organizacije sposobne zelo hitro prilagoditi se novim pogojem gospodarjenja in v zelo kratkem času izvesti obsežne in zamotane priprave za prehod na nove pogoje, je težko verjeti trditvam, da ni na voljo strokovno usposobljenih kadrov, ki bi pripravili vse potrebno za uresničitev novih ustavnih dopolnil.
Ovira najbrž ni nesposobnost izdelati ustrezne nove samoupravne oblike in načine, ki bi zadostili novim ustavnim določilom, pač pa je najbrž glavna ovira strah, da bosta oblast in odločanje ušla iz ozkega kroga, v katerem sta bila do zdaj, navzdol v roke delavcem! Zavoljo tega je toliko odlašanja in mencanja na mestu! V tem pa se kaže podjetniško-last-niška miselnost, ki je je torej na pretek tudi pri nas.
M. JAKOPEC <  )
Težje kot ministru
Dr. Stipe Šuvar, član partijskega vodstva na Hrvat-skem, je za beograjski NIN takole odgovoril na vprašanje o poslušniški miselnosti v jugoslovanskem novinarstvu.
„Da, imam vtis, da med novinarji še vlada poslušni-ška mentaliteta ter služenje tistim ustanovam in ljudem, od katerih pričakujejo pohvalo in korist. Lahko se potolažimo s tem, da je pri nas poslušniška miselnost. nasploh zelo razširjena in da ni razširjena le v novinarstvu. Torej novinarji ne sestavljajo posebnega poslušniškega sveta, toda njihovo poslušništvo je v naših družbenih razmerah zelo občutljivo in ima lahko širše neželene posledice.
Ne trdim, da so vsi novinarji „poslušni”. Nasprotno, veliko jih je tudi „neposlušnih ”, zelo veliko jih deluje samostojno.
Značilno je, da so nekateri novinarji poslušni, čeprav tega od njih nihče ne zahteva. Poslušništvo namreč ne izhaja samo iz želje po pohvali ali iz strahu pred posledicami, svoje vzroke ima tudi v konformizmu, lenosti, pa tudi v neznanju. Laže je pisati, govoriti in komentirati tako, kot delajo forumi ali kot reagirajo posamezne družbene avtoritete, kot pa truditi se v oblikovanju lastnih stališč in poglabljanju lastnega spoznanja.
Tisti, ki so zahtevali ali še zahtevajo popolno poslušnost, so skupaj z onimi, ki se sami najraje opredelijo za poslušnike, odgovorni, da je pri nas malo takih novinarjev, katerih besede in mišljenje bi spremljala in pomnila širša javnost dlje časa kot recimo besede kakega ministra ali visokega političnega voditelja. Toda danes je teže biti v resnici dober novinar kot povprečen ali dober minister. Celo mnogo teže...
KAKO BO V NOVEM ŠOLSKEM LETU?
Izpraznjena učna mesto opominjajo
S Prevol odšlo šest učiteljev, šoli v Gabrju in Šmihelu pri ostali tako rekoč brez prosvetnih delavcev
Žužemberku
Kako pa je s šolstvom v novomeški občini? Kot nikjer po Sloveniji tudi tu stanje ni preveč rožnato. V občini je 15 osnovnih šol z 293 oddelki, v teh pa poučuje 316 učiteljev. Na prvi pogled stvar ne kaže najhujše. Drugačna slika pa je, če jo natančneje pogledamo.
podružničnih šolah. Skoraj na vseh manjka učiteljev. Šola Gabrje je ostala prazna, na pomoč so priskočile tri tovarišice iz vzgojno varstvenega zavoda v Novem mestu. Prazen je Šmihel pri Žužemberku in le ob pomoči tovarišev z Ajdovca in iz Žužemberka delo lahko teče. S Prevol v Suhi krajini je odšlo 6 učiteljev in le ravnatelju, ki tudi odhaja, gre zahvala, da je s pomočjo temeljne izobraževalne skupnosti preskrbel dovolj učnih moči za prihodnje šolsko leto. Podobne razmere so še na nekaterih oddaljenih šolah.
Kar zadeva strokovne moči v nižjih razredih, bi še nekako šlo, obupne pa so razmere na predmetni stopnji. Povsod manjka strokovnjakov, in to zlasti za matematiko, angleščino, glasbeni pouk in telesno vzgojo. Na šole v središču mesta se prosvetni delavci z ustrezno izobrazbo še javijo, drugod pa jih morajo nadomestiti učitelji s srednjo šolo.. Razpisi za ta delovna mesta ostajajo skoraj brez odziva.
TIS Novo mesto je razpisala precej štipendij, toda javilo se je zelo malo kandidatov. Strokovnjaki, ki se lahko zaposlijo v gospodarstvu, odhajajo raje tja. Tako je bilo treba na primer 60 kandidatov za vpis na ekonomsko šolo odkloniti, ker ni ekonomistov, ki bi poučevali. Podobno je tudi na kovinarski šoli, kjer ni inženirjev.
Mladi učitelji se nočejo zaposliti na podeželju. Posebno težko je na
In kje so vzroki za tako stanje? Ti so že dolgo znani, saj ne veljajo le za to območje. Stanovanjske razmere so obupne. Mnogo učiteljev se vozi, precej jih stanuje v povsem neprimernih stanovanjih. (Bela vrana gleda tega so Brusnice, kjer zidajo blok z 8 stanovanji za učitelje.)
Popis aktivistov 0F
Do roka je prišlo le okrog 30 prijav, pričakujejo jih še več - Dragocena pričevanja
Občinske konference SZDL Kočevje, Ribnica in Ljubljana-Vič-Rudnik so se že v aprilu dogovorile o ustanovitvi okrožnega odbora bivših aktivistov OF za območje od Barja do Kolpe. Svojim občinskim skupščinam so tudi predlagale, naj
NOVOLES
Pohištvo gre
V prvem mesecu: za 500.000 din prodanega
Sodobno in stilno pohištvo - jedilnice, dnevne sobe in spalnice, razstavljene v prvi Novolesovi reprezentančni trgovini v Straži, privabljajo kupce. Obisk je bil že v prvem mesecu presenetljivo velik: prodali so za
500.000	din pohištva. Ugodnosti so mikavne, saj prodajajo tudi na kredit.
Vodja prodaje Miha Blažič pravi, da so že v prejšnjih letih prihajali v tovarno kupci z vseh vetrov in se zanimali, kakšno pohištvo izdelujejo. Zdaj jim ni treba po tovarni, ker lahko več kombinacij pohištva vidijo na stalni razstavi v trgovini, poleg tega pa jim potisnejo v roke tudi prospekte.
k o č e v sk o-ribniško-velikolaške-mu odboru aktivistov OF (iniciativni odbor že dalj časa deluje v Ljubljani) podelijo skupen domicil, in sicer 9. septembra na proslavi v Grčaricah.
Občinski skupščini. Kočevje in Ribnica sta na zadnjih zasedanjih že sprejeli sklep o podelitvi domicila, občina Vič-Rudnik pa bo tak sklep sprejela prve dni septembra.
Vse tri občinske organizacije SZDL so junija po tisku pozvale vse nekdanje aktiviste OF z omenjenega območja, naj do konca julija pošljejo svoje naslove občinski konferenci SZDL Ribnica. Žal je do roka prišlo le okrog trideset prijav, pričakujemo pa jih še več. Prosimo vse nekdanje aktiviste OF, ki so med vojno delovali na tem območju, naj to store čim prej, zagotovo pa naj se udeležijo proslave in ustanovitve okrožnega odbora OF v Grčaricah 9. septembra.
Naloga okrožnega odbora OF in združenih nekdanjih aktivistov je predvsem nudenje vsestranske politične pomoči naslednici OF — Socialistični zvezi, nič manj pa zbiranje zgodovinskega gradiva in pisanje politične zgodovine tega območja. Pričevanje, spomini slehernega posameznika so lahko sila dragocen zgodovinski dokument, ki ne bi smel potoniti v pozabo.
-vec
Več jih roma v kulturni hram
Polletni obračun likovnega salona v Kočevju
Ko so se nekateri prizadevni kulturniki odločili preurediti zgornji del kočevske tržnice v likovni salon, je imel marsikateri občan pomisleke, kakor jih pač imamo pri vsaki stvari, ki jo uvajamo na novo v mestno življenje. Salon je potreben, je nato ugotovila večina, to pa potijuje tudi obisk razstav. Poglejmo samo delo in obisk salona letos:
Naivni slikar Anton Repnik iz Mute - 3.122 obiskovalcev, Likovna razstava učencev osnovne šole
NEPRIMERNA HITROST
27. julija ob 19.30 sta na cesti Krkovo-Kočevje malo trčila z osebnima avtomobiloma Franci Beljan iz Kočevja in Peter Besal s Trate. Škode je bilo za 1.S00 din. Do nesreče je prišlo zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje ceste.
PRAZNIK SLOVENSKEGA SODSTVA
3. september bo odslej praznik slovenskega sodstva. Ta sklep je sprejela skupščina slovenskega sodniškega društva, ker je 3. septembra 1944 predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta izdalo odlok o začasni ureditvi narodnih sodišč in narodnih sodnikih. Ta datum pomeni začetek sistematičnega ustanavljanja novih civilnih sodišč na območju Slovenije, zlasti pa na takrat osvobojenem ozemlju.
Dan sodstva naj bi proslavili vsi sodni kolektivi z manjšimi proslavami, osrednja proslava pa bo predvidoma v drugi polovici septembra v Črnomlju, in sicer 22. ali 29. se tembra. Ob tej priložnosti naj podelili tudi odlikovanja dolgoletnim in požrtvovalnim zaposlenim v 9odstvu.
v -
C
Kočevje - 2.915, Likovna sekcija vojaškega kluba enote „Mirko Bračič", Ribnica - 2.833, akademski slikar Peter Černe, Ljubljana -2.315, filatelista Boštjan Fabjan in Andrej Arko iz Kočevja („Umetnost skozi stoletja na znamkah**) -2.062, amater Marin Brkovič -1.780 in razstava Narava in okolje -1.687 obiskovalcev.
Letos je obisk razstav Likovnega salona izredno porastel, k čemur je pripomoglo prizadevno in organizirano delo odbora likovnega sdona, ki ga vodita Lado Gašparac in akademski kipar Stane Jarm. To je lep odgovor vsem, ki so imeli ob pri-
TREBNJE: ZK POSTAVILA ROKE
Sklepi zadnje seje občinske konference Zveze komunistov obvezujejo člane in vodilne v delovnih organizacijah, da do letošnjega 15. septembra pretehtajo razvojne programe svoje delovne organiracije in zahtevajo dopolnitev programa povsod tam, kjer ti programi ne zagotavljajo uspešnega razvoja. Nekateri podatki, ki so jih nekateri kolektivi posredovah občinski skupščini, so namreč predvidevali celo zmanjšan obseg poslovanja in druge neugodne usmeritve, za katere delavci prav gotovo ne bi glasovah, če bi zanje vedeli. Bolj veijetno je, da so bili programi pomankljivi. Kjer jih sploh še nimajo, jih morajo izdelati do 1. septembra.
Osebni dohodki so tudi po podpisanem sporazumu še vedno majhni. Pred učitelje se postavljajo iz dneva v dan nove naloge. Novi učni načrti zahtevajo več dela, več odgovornosti, modernizacija pouka zahteva celega človeka, in če ne bo stimulacija boljša, je velika nevarnost, da se razmere v šolstvu ne bodo tako hitro popravile. f	IVAKRŽE
LE EN PIJAN
Kočevski miličniki so v nedavni akciji „Vozite trezni" dobili le enega pijanega voznika, čeprav so ustavili 84 vozil. Eden je vozil brez vozniškega izpita, drugi pa je dal vozilo osebi, ki ni imela vozniškega dovoljenja. Izrekli so 10 mandatnih kazni.
NOVE STROJE VTRIKON
Svet za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje je predlagal, naj bi podjetje TRIKON dobilo 653.178,95 din posojila iz nekdanjega družbenega investicijskega sklada. Ta denar je polovica vsote za nakup novih strojev za obrat konfekcije, ki bodo prispevali, da se bo produktivnost povečala za 8 odstotkov, dohodek za 27 odstotkov, povprečni osebni dohodki pa bodo porastu od 1.470 na
1.779,5	din (a bodo kljub temu še vedno med najnižjimi, če ne celo najnižji v občini).
Člani sveta za gospodarstvo so predstavnikom podjetja svetovali, naj ta program hitro uresničijo, da ne bo prej zastarel, in zahtevah, da je treba kasneje ugotoviti tudi, če je podjetje doseg-
lo	tiste učinke, kijih je obljubilo v prošnji za najetje posojila.
Domačini iz Damelj so, kot pred 30 leti, prepeljali čez Kolpo brigado, ki sodeluje na letošnjem pohodu AVNOJ 73. (Foto: M. Vesel)
Pohod »avnojcev 73« v Jajce
V spremstvu starih partizanov je mladinska brigada prehodila 180 km dolgo pot
Po desetih dneh svojega 180 km dolgega pohoda po poteh II. delegacije je slovenska mladinska brigada, ki je šla na zasedanje v Jajcu, 1. avgusta stopila na slovenska tla. V Damlju so se udeleženci s čolni prepeljali čez Kolpo. Ta dan so se ustavili na Sinjem vrhu, kjer so jim mladinci izročili darilo: v belokranjski prtiček povezan kos domačega
Znamke v čast obletnice
Ob 30-letnici zbora bo v Kočevju tretja republiška pionirska filatelistična razstava
četku pomisleke. Likovni salon je bil torej potreben in tudi lokacija zelo ustrezna.
Mnogo ljudi pa privablja k otvoritvam razstav kulturni program, v katerem nastopajo včasih tudi znani ljubljanski glasbeniki in pevci, včasih pa se predstavijo domačini.
Razstave trajajo običajno po 10 dni. Program razstav za drugo polovico leta je že izdelan. Omenimo naj še, da so vsi obiski razstav v Likovnem salonu brezplačni.
ANDREJ ARKO
V	počastitev 30-letnice zbora slovenskih odposlancev v Kočevju bo pod pokroviteljstvom občinske skupščine Kočevje tretja republiška pionirska filatelistična razstava.
v ZID USTAVI L AVTO
V	dvoriščno betonsko ograjo hiše št. 7 v Bregu je v ponedeljek treščil osebni avto, ki ga je iz Ribnice proti Škofljici vozil Stane Drobnič. Voznik, njegova žena Pavla in mati Ana so bili ranjeni, odpeljali so jih v ljubljansko bolnišnico.
SPET OBVOZ
Novomeško Cestno podjetje bo začelo te dni obnavljati 3 km „gor-janske“ ceste od Jugorja do Suhorja. Promet bodo preusmerili prek Štrekljevca. Ljudje tega območja se sprašujejo, zakaj se Cestno podjetje loteva teh del spet sredi turistične sezotie.
KAKO O USTAVI?
Občinski politični aktiv v Trebnjem je na seji 19. julija sprejel načrt občinske konference SZDL o izvedbi razprave o zvezni in republiški ustavi. Javna razprava naj bi bila v drugi polovici septembra, do takrat morajo biti nared tudi izhodišča novega občinskega statuta. Ob tem bo treba napeti vse sile tudi za evidentiranje imen za novi delegatski sistem in druge javne funkcije.
Odprta bo od 22. septembra do 3. oktobra 1973 v Domu telesne kulture v Kočevju. Za razstavo je poslalo svoje zbirke 63 razstavljalcev iz raznih krajev Slovenije. Razstavljanih bo več kot 10.000 znamk. Po otvoritvi bodo za zbirke podeljena priznanja.
Razpis je dal razstavi nasiov „Revolucionarna ter osvobodilna gibanja doma in v svetu“. Pod tem naslovom bodo razstavljalci v svojih zbirkah prikazali teme iz teh področij.
Vsi mladi razstavljalci bodo gostje kočevskih pionirjev, za mentorje krožkov na šolah pa bo mladinska komisija Filatelistične zveze Slovenije priredila seminar.
A. A.
koruznega kruha s čebulo. Od tam so odkorakali v Vinico in si ob Kolpi postavili tabor.
„Avnojci 73“ so 22. julija praznovali z domačini v Jajcu dan vstaje slovenskega naroda, 27. julija pa v Drvarju dan vstaje Bosne in Hercegovine. Nepozabne spomine imajo brigadirji na Dolnji Lapac, kjer so na željo domačinov ostali še en dan.
,,Avnojci“ imajo pred sabo še del poti: Lokve, Črmošnjice. Cilj pohoda je Planina pri Sevnici, kjer bo srečanje z delovnima brigadama Kozjansko in Kozje 73.
Brigado, ki hodi po poteh Avnoja 43, spremljajo: komandir spremljevalne čete 1943. leta tovariš Janko Gregorič, narodni heroj Albinca Hočevar - Mah, politkomisar Brane Ja-kovljič in informator Stane Skrabar. Brigadirjem govore o težavah pred 30 leti in obujajo spomine na to težko pot. Slovenskim brigadirjem se je priključila tudi delegacija zamejskih Slovencev in delegacija hrvaških pohodnikov.
NATALIJA KAJIN
0 treh listinali
Ustavno-statutarni aktiv gre na seminar
POZABLJENA
CESTA?
Ob posodobljanju ceste od Pijavškega do Krškega je promet za lažja vozila preusmerjen s sev-niške strani čez Studenec in Rako ah Škocjan. Žal zve voznik za to šele, ko že pripelje do teh odcepov. Ce bi cestni delavci, ko so se že potrudili za puščico pri sevniškem mostu, dostavili še obvestilo, da je do Krškega mogoče še po štajerski strani, bi predvsem tujcem prihranili dosti dodatnih kilometrov, vzponov in ovinkaste ceste. Na to cesto so pozabili tudi z obvoznimi tablami v Krškem.
Žužemberk: kako odmeva govor
Odmevi na govor Franca Šetinca s proslave, ki je bila 15. julija
Izklesane, odkrite in odločne besede sekretaija sekretariata CK ZKS Franca Šetinca so pri borcih in aktivistih NOV, med mladino in drugimi ljudmi naletele na odobravanje. Povedana stališča so močna politična podpora socialističnim subjektivnim silam in so velikega pomena za družbenopolitične akcije v žužemberški krajevni skupnosti.
JAVNI DRUŽBENOPOLITIČNI DELAVEC IZ NOVEGA MESTA:
Šetinc je natanko opredelil klerikalizem in belogardizem ter ju ločil od vere. Z razkrinkanjem klerikalizma in belogardizma ni napadel vere, pač pa je opozoril, kaj je veri škodljivo.
ZNANSTVENI DELAVEC IZ LJUBLJANE: Franček je govoril tako pristno, kot misli in dela: pošteno, preudarno. Njegova beseda je bila razumna in neposredna in seve-
da globoko revolucionarna. To je bil opomin tistim, ki so naredili slovenskemu in jugoslovanskim narodom toliko zla in škode, hkrati pa tudi svarilo, naj ne dvigajo glave, ne oziraje se, kje so: doma ali v zamejstvu. Šetinc je opredelil tudi birokratizem in tehnokratizem, tako da lahko birokrati in tehnokrati spoznajo sebe in jih lahko tudi preprost človek spozna.
BORCI IN AKTIVISTI NOV IZ RAZNIH KRAJEV:
Govornik je dal priznanje vsem, ki smo se spopadah z okupatorji in
domačimi izdajalci, vsem, ki so trpe-
li	zaradi okupatorja in domačih izdajalcev. Tudi povojni aktivisti ter drugi graditelji socializma so dobili zadoščenje. Priznanja so bili deležni tudi delavci in kmetje ter sploh ves naš delavski razred. Z govorom smo še posebej zadovoljni, ker je bi povedan na proslavi 30-letnice prvih slovenskih divizij NOV in POJ, to je XIV. in XV., ter 31-letnice Tomšičeve brigade, ki so jo počastili tudi njeni nasledniki, vojaki iz ljubljanske garnizije.
VERNIK IZ OKOLICE DVORA: Šetinc je dobro povedal, samo po cerkvi je preveč udaril. Jaz namreč mislim, da sta cerkev in vera eno in isto. Sicer pa vem, da je Šetinc pošten. Z menoj, ki sem preprost kmet, se rad pogovarja.
Javno razpravo o osnutkih zvezne in republiške ustave ter občinskega statuta bo vodil v črnomaljski občini 42-članski aktiv, sestavljen iz predstavnikov vseh družbenopolitičnih oreanizacij in javnega življenja. O načinu razprave in drugih podrobnostih se bodo člani aktiva seznanili na seminaiju, ki ga pripravljajo za ta mesec. Same javne razprave pa bodo v septembru. Predvidevajo, da jih bodo končali do 20. septembra.
Tone Marentič, predsednik aktiva za izvedbo javnih razprav, je dejal, da bodo zbore ljudi sklicali v vseh 27 krajevnih organizacijah Socialistične zveze. V samem Črnomlju bodo razprave izvedli na treh mestih. V delovnih organizacijah posebnih razprav ne bo, priporočili pa so, naj se delavci vključijo v ustavne pogovore na terenu oziroma v krajevnih organizacijah SZDL.
»Dolenjski list« v vsako družino
MNOGO SUHOKRANJCEV: Šetinčev govor je bil sicer oster glede cerkve. Obsodil je klerikalizem in belogardizem, ni pa napadel ah žalil naših verskih čustev, pa tudi ne vere. Napadel je politiko cerkve, ki jo obremenjujeta klerikalizem in belogardizem, le-ta pa sta v preteklosti prav v Suhi krajini Zavrla napredek m prinesla gorje vsemu ljudstvu. Z govorom smo dobili priznanje za našo prizadevnost in udeležbo pri akcijah za napredek sleherne vasi Tudi prizadevanje za napredek na naših kmetijah in v podjetjih, kjer delamo, ie bilo deležno priznanja.
POLITIČNI AKTIV V ŽUŽEM-BERŠKI KRAJEVNI SKUPNOSTI: Tovariš Franc Šetinc zelo dobro
fozna problematiko v naših krajih, ripravljen nam je vedno svetovati ali kakorkoli pomagati, in to ne samo političnemu aktivu, pač pa tudi preprostemu kmetu in delavcu. Njegov govor pomeni priznanje za naše dosedanje akcije, obenem £a nam je politična usmeritev za vna-prej.
M. S.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Težka pot do kruha
Fant komaj dobil delo - Očeta so oropali in ubili, ko se je vračal s prihranki iz Francije
Dve senci sta se spustili na dvorišče in se ustavili pred našo hišo. Starejši mož in deček. Mož je bil Rudi Frbežar iz Bo-sljive loke pri Osilnici, bivši pripadnik avstrijske vojske in borec za severno mejo. Deček je doma iz Ložca pri Osilnici; spomladi je je končal sedmi razred osnovne šole.
Povabil sem ju v hišo. Mož je takoj povedal, da gre za fanta, katerega bi rad dal v uk ali pa mu našel kakšno delo. Priden da je in rad poprime za vsakršno delo. Živi sam pri babici Antoniji Kvatemikovi v Ložcu, kjer je tako rekoč edina delovna moč. Seka drva, obdeluje njivo, kosi in pospravlja seno, skrbi za kravo in dva pujsa. Njegove dlani so
• Rudolf Frbežar in Franc Vesel (Foto: T. Ožbolt)
OSTAJA LE PRI OBLJUBAH
Potrpežljivi vaščani Viher se že dve leti vrtijo okoli nekaj sto litrov vode, ki seje ustalila pod podvozom na avtocesti.
Začelo se je, ko so onstran ceste pričeli poglabljati podvoz. Pri tem so bile uničene podtalnice in bi bilo treba urediti nove. Voda v tem neurejenem podvozu doseže tudi do 1 m globine in ni čudno, če v njej obstane celo traktor. Posredno je prišlo na tem mestu že do smrtne žrtve: pešec, ki se je hotel izogniti vodi, je raje prečkal cesto in ga je podrl avtomobil.
Omenjeni kraj si je komisija že ogledala. Vkljub temu se nihče ne čuti dolžnega, da bi stvar uredil, in vse ostaja le pri obljubah.
Vaščani so se odločili, da o tem spregovorijo glasno in vsem.
IVAN ŠKOFLJANEC Brege 2 Leskovec pri Krškem
VESELICA GASILCEV NA BUČKI
S sodelovanjem spodnjeposavskih ribiških družin je prostovoljno gasil-
*	sko društvo Bučka v nedeljo, 22. julija, pri Štritovskem jezeru priredi-
lo	tradicionalno gasilsko veselico s plesom in srečelovom.
Že v dopoldanskih urah pa je bilo ribiško tekmovanje, ki so se ga udeležili številni ljubitelji tega športa.
Izkupiček veselice so bučenski gasilci namenili za ureditev gasilskega doma na Bučki.
K. Z.
hrapave in žuljave. Od tistega malega pri babici ne bi mogel živeti, zato je prosil, da bi ga vzeli na delo pri podjetju „Zidar14 v Kočeyju. Toda zavrnili so ga, in tako zdaj on, stari mož, prosi mene, naj pomagam in fantu najdem zaposlitev.
Spomnil sem se, da je, osem let bo tega, stari Frbežar prišel k meni z neko žensko. Bila je suhljata ženica, vsa v črnini. Ihtela je in komaj spregovorila:
„Deset let sva delala z možem v Franciji in varčevala za hišo. Tam sem rodila dečka in deklico. Ko sva mislila, da bo dovolj za novo hišico, sem odšla pred njim z otrokoma domov. Te dni smo ga pričakovali, zdaj pa sem dobila telegram, da so ga našli mrtvega ob železniški progi v Švici.“
Zavrtel sem telefon in naš takratni konzul v Švici je potrdil žalostno novico. Bogdan Vesel se je ponesrečil. Tudi jaz sem ga spremil na zadnji poti v Švici.
Življenje mlade družine je bilo razdejano. Tatovi so na poti moža okradli, ga ubili in vrgli z vlaka. Mlada vdova ni mogla po možu uveljaviti niti pokojnine niti zavarovalnine. Na moža ji je ostal samo boleč spomin.
V	domačem kraju ni našla zaposlitve, zato je otroka pustila pri starših, sama pa se je vrnila v Francijo. Kmalu ji je umrl tudi oče, zato je hčer vzela k sebi, tri leta starejšega sina pa pustila pri materi. Fant je odraščal pri babici, kjer je bil za vsako delo. Zdaj pa bi rad dobil kakšno bolj donosno službo.
Skupaj smo se odpravili na upravo gradbene enote Združenega KGP Kočevje, toda tam so menili, daje zidarsko delo za šibkega fanta prenaporno. Na tak sprejem smo naleteli še večkrat, končno pa so ga pri Stanovanjskem podjetju Kočevje le vzeli za pomožnega delavca k zidarjem. Fant si je oddahnil, srečen je šel z mano na občino po delavsko knjižnico, za osebno izkaznico pa se je moral najprej slikati. Veselo seje zravnal pred kamero in dahnil: „Se nikoh se nisem slikal...“
TONE OŽBOLT
Skupina otrok, ki se je pred kratkim vrnila z Vranskega, se najlepše zahvaljuje RK iz Novega mesta, ki jim je omogočil bivanje na gorskem zraku. (Foto: P. Pungečar)
V	NEDELJO SREČANJE NA MIRNI
Komisija za nekdanje vojne ujetnike, politične zapornike, "internirance in deportirance pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV Trebnje v sodelovanju s sekcijo za internirance in deportirance pri krajevni organizaciji Združenj borcev NOV Mirna organizira ob tridesetletnici osvoboditve iz italijanskih zaporov in taborišč ter v spomin na množično vključevanje teh zapornikov in internirancev v narodnoosvobodilno vojsko tovariško srečanje. To bo v nedeljo, 12. avgusta 1973 ob 15. uri na gostinskem vrtu gostišča „DANA** na Mirni.
Letošnje tovariško srečanje internirancev bo že dvanajsto. Komisija in sekcija sta pripravili kulturni program. Po izvedenem programu se bodo nadaljevali tovariški razgovori ob spominu na pretekle čase in na prestano trpljenje.
Komisija in sekcija vabita vse preživele in svojce umrlih ali padlih internirancev.
Življenje noče umreti
Tudi oddaljena vasica, kakršna je Radenci ob Kolpi, napreduje - Nova brizgalna
V zapisnik gasilskega društva Radenci je zapisal kronist: „Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali!"
Zares ni bila majhna naloga, ki si jo je zadal in jo realiziral kolektiv Gasilskega društva Radenci, ki obstaja že od L 1936. Kupih so novo motorno brizgalno. Stroj stane 46.500 din. Take vsote nikakor ni mogoče iztisniti iz zemlje. Potrkati je bilo treba na mnoga vrata. Povečini so se odzvali vabilu in prispevali večje ah manjše zneske. Glavna pobudnika in realizatoija zamisli sta bila Peter Šterbenc in Slavo Kobe.
V nedeljo, 29. julija 1973, je bil „krst“ nove brizgalne. Jože Butala, ki mu gre največ zaslug za zbrana sredstva, je v govoru zaželel, naj bi bila nova brizgalna vez med vaščani in naj bi se ne zgodilo, da bi se mo-
rala kdaj uporabiti v resnične namene.
Govorila sta še vaščan Rudolf Kobe ter tajnik občinske Gasilske zveze Črnomelj tov. Emil Košuta. Taje poudaril, da so gasilska društva spričo vse bolj mehaniziranih in elektrificiranih kmečkih domov, zaradi česar je nevarnost požarov ^večja, vse bolj pomembna.
Po izročitvi brizgalne gasilskemu društvu je bila kratka vaja in nato veselica.
Dogodek v Radencih je dokaz^ da tudi y tem skromnem delu Slovenije, ob robu sončne Bele krajine, kjer je največje bogastvo nedotaknjena lepota narave, kljub temu da mladi odhajajo za boljšim kruhom, življenje noče umreti.
ALFONZ ŠTERBENC Radenci 1 Stari trg ob Kolpi
Dinar ne more zardevati
Razmišljanje ob članku »Kino ni odgovoren za kvaliteto«, objavljenem v 31. številki DL
Ugotovljeno je, da ima film dokaj močan vzgojni vpliv, posebno na mladino. Ko bi bil film le stvar razvedrila, bi bilo več ali manj vseeno, kakšne kvalitete je, ker pa ni tako, je vprašanje kvalitete filma še kako važno.
Stalen izbor slabih filmov in filmska nepismenost, ki ni redek pojav pri nas, nujno vodita do tega, da se slabi filmi predstavljajo kot komercialno najuspešnejši, obenem pa so ti filmi, če jih vrednotimo s stališča vzgoje, nesprejemljivi. Kaže, da je glavni akter pri izboru filmov dinar, ki se pač ravna po svojih zakonih, ti pa so dostikrat povsem različni od vzgojnih teženj in morale.
S pristajanjem na finančno uspešnost filma se zapiramo v krog, ki ga je težko razkleniti, kajti izbor izoblikuje splošni okus, oziroma ga drži nerazvitega, in potem v imenu tega okusa deluje dalje.
Kinematografi so tako prisiljeni voditi tako nabavno politiko, ki jim bo polnila blagajne. Kaj jih polni, pa vemo: kriminal, seks, nasilje, osladnost. In filmov, ki se lotevajo take tematike preračunano za zadovoljevanje slabega okusa, je cela poplava. Napačno bi bilo obtoževati posamezna kinematografska podjetja za tako stanje, kakor bi bilo narobe pristati tudi na njihovo zadovoljnost, ki izvira le iz bolj ah manj polne blagajne. Ravno tako ne more biti število gledalcev edino merilo za nadaljnji izbor filmov. Ker je film poleg zabave tudi nositelj in posredovalec določenih moralnih, estetskih in drugih vrednot, ga je treba kot takega jemati in ga ne gledati le skozi dinar.
Začeti je treba torej pri vprašanju: ali vzgoja ali dinar? In ko se bomo odločili, ne bo tež-
»Dolenjski list« tribuna bralcev
ko delovati. Z izborom dobrih filmov se bosta izoblikovala nov splošni okus in potreba po takih filmih, ki bo kot posledico prinesla tudi polne blagajne.
Odločiti se je treba. Zal pa se zdi — in vse kaže, da je res tako — daje že odločeno.
M. MARKELJ Novo mesto
Nepotrebni zapleti pri pogrebih
Pogosto beremo v časopusih o zahtevah nekaterih duhovnikov pri pogrebih, ki niso v skladu z našo družbeno ureditvijo in škodujejo razumevanju med verskimi skupnostmi in socialistično družbo. Glede zahtev takih duhovnikov, ki trdijo, da mora biti križ na čelu sprevoda, sicer da ne more biti cerkvenega pogreba, opozarjam na okrožnico št. 3/1967 nadškofijskega ordinariata v Ljubljani, podpisano od ljubljanskega nadškofa dr. Pogačnika, kjer jasno in nedvomno piše, da gredo zastave v sprevodu pred križem.
Nihče nima ničesar proti duhovnikom kot predstavnikom verskih skupnosti, pač pa proti njihovim neutemeljenim zahtevam in nadaljnim postopkom. „Krščanski obrednik “ na strani 17 piše, da je križ pred duhovnikom, ker spada k njemu.
Naloga družbeno-političnih organizacij je, da rešuje omenjene probleme pred pogrebom, ker sicer med njim samim lahko pride do neprijetnih in nepietetnih spodrsljajev.
Vsaka od prizadetih strani mora spoštovati zgoraj navedene predpise, zakaj samo v tem primeru ne bo več nepotrebnih zapletov pri pogrebih s prapori.
Boris DEBELAK član verske komisije pri IO OK SZDL SEVNICA
To se dogaja danes
... domovina, ti si kakor zdravje ...
Novo mesto, 20. julija 1973.
Nista bila stara kaj dosti več kot 20 let. Z nekajletnim otrokom sta prišla, da bi si ogledala razstavne zbirke. Med ogledovanjem sta se pogovarjala. V nemškem jeziku. Čeprav bi jima moral spregovoriti vsaj nekaj besed, tega nisem storil. Otrok je postal nemiren in mati mu je vneto prigovarjala. V nemškem jeziku. Otrok je sitnaril dalje. Kljub prigovarjanju se ni pomiril, zato sta oče in mati sklenila oditi. Tedaj sem pristopil k njima in ju vprašal v slovenskem jeziku: „Ste si že ogledah? Želite tudi v druge prostore? “ Moški na te besede ni reagiral, medtem ko me je mlada žena pogledala z začudenjem. Ponovil sem svoje besede. Tedaj je mlada žena odgovorila v slovenskem jeziku: „Ne, hvala. Gremo!" Izmenjal sem z njo še nekaj besed - po slovensko. Poravnala sta vstopnino in se vljudno poslovila. Mož je za mlado ženo - Slovenko -ponovil: „Na svidenje!" Otrok ni rekel nič.
To se je zgodilo okoli 11. ure dopoldne. Nič posebnega, bi rekli, toda dogodek se mi je živo vtisnil v spomin. Nisem in nisem mogel pozabiti nanj. Nekam čudno razpoloženje me je obhajalo. Vzporedno s tem so mi misli uhajale v čas zadnje vojne, pa na televizijsko oddajo o ukradenih otrocih, ki je bila na sporedu dan prej. In zaključil sem:
„Kar se ni zgodilo med vojno, TO SE DOGAJA DANES, 28 let po uničenju nacizma.“
Vinica, 20. julija 1973.
S hčerko sva sedela - bilo je proti večern - za mizo v kampu ob Kolpi. V tem je po prašni cesti, ki vodi do kampa, pripeljal velik avtomobil z nemškimi oznakami: 150 KS, 9 milijonov, okoli 200 km na uro - kot je razlagal lastnik pozneje. Iz njega so izstopili štirje: mož in žena z otrokom ter najbrž brat prvega. Sedli so za mizo, !e otrok je ostal v ozadju s svojimi opravki. Moška sta se pogovarjala s sosednjim omizjem. Govorila sta po „viničko4*. Vmes sta uporabljala nemške besede. Žena se pogovora ni udeleževala. Bila je Nemka. Kdaj pa kdaj sta moška poklicala otroka z besedami: „Koma her!“ Mož se je seveda pogovarjal tudi z ženo. Govorila sta v nemškem jeziku. Moja hčerka je poslušala besede pri sosednji mizi, se večkrat zahihitala in ob tem rekla: „Joj, kako smešno govorijo!“
Odšla sva pred njimi.
Ta dogodek je povzročil, da sem si zastavljal vedno znova nova vprašanja. Nanje sem si tudi odgovarjal. Ne bom jih zapisal - ne vprašanj ne odgovorov - saj gotovo ne bi povzročili, da bi oba otroka spregovirila v SLOVENSKEM JEZIKU.’
Š. T. Novo mesto
ANTON ŠTAMPOHAR:
0 »Boju Belokranjcev« Rudija Vogriča
Neprijeten, toda nujno potreben zapis
So bili skupek samih negativnih lastnosti ali pa so za našo družbo naredili kaj pozitivnega? In česa je bilo več: negativnega ali pozitivnega? Ta vprašanja postavljam za opisani primer na isti strani in za primer na strani 310 (primer komandanta komande mesta Metlika). Pa posejmo, kdo so bili ljudje, ki so (na podlagi enega podatka) kazili podobo par-tizana. Ivan Ceijanc iz Gradca, oče na Gornjih Lazah ustreljenega Slavka Ceijanca. V začetku decembra 1943 so ga pri Krasincu ujeli ustaši (Julij Štampohar jim je pobegnil), ga odpeljali preko Kolpe, kjer je končal pod njihovimi noži. Julij S tam pohar (brez osebne prizadetosti, četudi je to moj stric) je bil med soorganizatorji Društva kmečkih fantov in deklet v Gradcu, predvojni komunist, Član okrožnega komiteja KPS
za Belo krajino, sekretar rajonskega komiteja v začetku vojne. Zaradi kompromitiranosti je odšel sredi leta 1942 v partizane, kjer je bil do konca vojne. Šibko zdravje se mu je v partizanih poslabšalo in za posledicami bolezni je tudi umrl. Odlikovan je bfl z redom zasluge za narod III. stopnje in redom bratstva in enotnosti III. stopnje, poleg tega pa je bil nosilec partizanske spomenice 1941. In komandant Pavlovič? Ožigosan na osnovi ,,rekla-kazala“.
II.	bataljon XIII. proletarske brigade in I. bataljon Šerceijeve brigade sta napadla italijansko posadko na Sinjem vrhu v noči od 10. na 11. april. Enote I. odreda operativne cone Hrvatske so bile na zavarovanju. - Pri opisu napada na Vinico (str. 245) je v opombi omenjeno, da je piscu kot vir služil dok. 83 v Zborniku VI, 6. knjiga. Velja omeniti, da o opisanih dogodkih govorita še dok. 80 in 84 v isti knjigi. Ker< avtor tega ni upošteval, prikaz ni
točen. Omenjeni poveljnik je bil ujet v noči od 5. na 6. maj v Pri-banjcih na Hrvatskem, ko je šel iskat svojega podčastnika, ki je ostal na hrvatski strani po neuspelem poskusu napada na hrvatske partizane. V napadu na Vinico v noči od 6. na 7. maj je poleg hrvatskih partizanov sodeloval še III. bataljon Šerceijeve brigade. Iz tega sledi, da so najprej izpadli Italijani v Pribanjce, šele potem je sledil partizanski napad na Vinico. Kraj, kjer so belogardisti zagrešili zločin, se imenuje Belčji vrh (str. 246). Pri hiši, kjer so dekle ubili, se reče po domače pri Juri-novih. Dekle, ki jo je belogardist ustrelil, pa se je pisala Fanika Gašpe-rič. Tudi na strani 241 je priimek napačno napisan.
-	Podpis pod fotografijo na strani 247 pove premalo. Tu ali na drugem mestu bi bilo potrebno povedati, da je to eden od dveh protitankovskih topov, ki ju je Gubčeva brigada prevzela pri Zapudju v prvi polovici julija. Topove (skupja 4) so na osvobojenem ozemlju na Hrvatskem odvrgla za slovenske partizane zavezniška letala v začetku juliia. III. bataljon Tomšičeve brigade jih je, kakor tudi ostali vojaški material,
prevzel na Kordunu od hrvatskih partizanov ter jih takoj prepeljal v Slovenijo. To nalogo je bataljon opravljal ves mesec julij.
-	Na*strani 286 je povedano, da
III.	bataljon Tomšičeve brigade ni sodeloval pri razoroževanju italijanske vojske v Beli krajini. Poleg Vzhodnodolenjskega odreda, Narodne zaščite in aktivistov je ravno
III.	bataljon Tomšičeve brigade razoroževal italijansko vojsko. Že 9. septembra popoldne je odšel komandant bataljona v Črnomelj na razgovore z Italijani, nato pa je v mesto vkorakal bataljon, kije preko noči razoroževal Italijane. 10. septembra sta odšli dve četi v Vinico in tam pomagali pri razoroževanju italijanske vojske, ki je prihajala iz Hrvatske. Iz tega lahko sklepamo, da je ravno ta bataljon odigral pri razoroževanju italijanske vojske pomembno vlogo. Omeniti velja še, da je Levstikov bataljon pomagal razoroževati Italijane v Semiču. Zato tudi navedba na strani 519 ne drži oz. ni točna. - Očitno je „XVI. divizija11 (str. 297) tiskovna napaka, kljub temu je treba na to opozoriti, ker je mišljena XIV. divizija.
- V nerodno formuliranem stavku (str. 306) bi moralo biti zapisano „v vsaki večji družbeni skupnosti14. - Poleg omenjenega je treb. povedati, da je bila za časa kong esa kulturnih delavcev v Semiču (str. 340) prirejena tudi prva razstava osvobodilnega tiska. Kongres je sprejel manifest in izjavo ter predlagal ustanovitev partizanskega poklicnega gledališča (Slovensko narodno gle-’ dališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno 12. januarja 1944), kakor tudi osrednje znanstvene ustanove (Znanstveni institut). - Za naštete dobrote na strani 350 lahko rečemo, da so to živila. - Pogled na zemljevid nam pokaže, da Jurovski Brod (str. 372) ne stoji „nekoliko niže od Bubnjarcev“, pač pa zahodno od omenjenega kraja.
- Poudarjena je zveza med hrvat-skimi begunci in bombardiranjem nekaterih belokranjskih vasi. Ce to drži za ostale primere, pa nikakor ne velja za bombardiranje Dragatuša (str. 375), o čemer pa ni v knjigi niti besede. Glavni razlog za bombardiranje Dragatuša je bil ta, ker so Nemci hoteli na ta način uničiti GŠ Slovenije, ki se je v vasi nahajal od konca marca do konca aprila. Vmes je bilo izdajstvo kočevskega dekana Flajnika, ki je za podatek, da se GŠ nahaja v Dragatušu, zvedel od nekega partizanskega dezerterja (mimogrede: tako dekan kot dezerter sta Belokranjca) ter ga takoj posredoval Nemcem. Da se je v tem času GŠ premaknil na nov položaj, dekanu in
Nemcem ni bilo znano, zato je trpela nedolžna vas.
-	Glavni odbor RKS (str. 398) ni mogel 14. junija nikogar seznanjati z ustanovitvijo Rdečega križa Slovenije, saj je do njegove ustanovitve v Gradcu prišlo šele 18. junija. Tega dne so bili omenjeni odbori seznanjeni le o nameri ustanovitve RK. Sicer pa ni v knjigi o tem pomembnem dogodku niti besede, razen zapisa o ustanovitvi v kronološkem pregledu na strani 520. - Ob prikazu sovražnega vdora v Belo krajino, kije bil v času od 10. do 16.julija, lahko število 8000 sovražnih vojakov mirno zmanjšamo za polovico (str. 399, 402, 520). 9. julija ni bil v Metliki „pisan mimohod**, ampak vojaška parada (str. 401) slovenskih in hrvatskih partizanskih enot v počastitev zmage nad ustaško-nemško postojanko v Bosiljevu v noči od 30. junija na 1. julij. Prvi se je s sovražnikom spopadel III. bataljon Belokranjskega odreda že 10. julija (str. 403). Med slovenskimi enotami je vsekakor potrebno omeniti še Gubčevo brigado, ki je bila poklicana iz Suhe krajine in je 13. julija pred polnočjo posegla v boj z napadom na Drašiče. Skupaj s hrvatskimi enotami je Gubčeva brigada sodelovala tudi v obkoljevalnem manevru z udarom na sovražnikov bok* kar je dejansko prisililo sovražnika k umiku iz Bele krajine.
(nadaljevanje prihodnjič)
5
Nepokvaijeno okolje. Kipeče zelenje. Ohranjeno arhaično skladje med naravo in ljudmi. Krajina, v kateri se odpočijejo pljuča in oči. Staro, dobro doživetje. Poezija, lirika, mehkoba — rezervat navdihov. „Deviško nedolžna pokrajina in je skoraj škoda, dajo slikamo."
Tako doživljajo Dolenjsko slikaiji, udeleženci tretje Dolenjske slikarske kolonije: akademska slikarka Marija Grychowska iz Poljske in domači, se prvi slovenski
umetniki — akademski slikaiji: Miha Maleš, Nikolaj Omersa, Ivan Seljak — Čopič, Štefan Simonič, Leopold Hočevar, ■ Albin Lugarič, Kamilo Legat in Tomaž Perico ter študent akademije za likovno umetnost Branko Suhy in slikar — amater Marjan Hočevar, oba in Novega mesta.
Dolenjsko okoli Šmaijete, Škocjana, Bele cerkve, Kro-novega, Dolenjsko s kmečkimi domačijami, vinogradi, kozolci, Krko.
aferanitenam to Meniško!
Novo mesto je zamikalo že številne slikaije, da so ga upodobili. Do zdaj je slovelo zlasti po oljih, temperah, gvaših, akvarelih, grafikah, s katerimi so zakladnico slovenske likovne umetnosti obogatili slikaiji, ki so v njem živeli in daljši čas delali, med njimi Božidar Jakac in Vlado Lamut. Po enega njegovih „tisoč motivov“ so minulo soboto obdelali udeleženci UL Dolenjske slikarske kolonije. Kamilo Legat (na sliki) je svoje slikarsko stojalo postavil v „Jakčev zorni kot“ — na Grosovem vrtu. (Foto: Ivan Zoran)
Z nekaterimi slikarji sva se s kolegom Milanom Markljem pogovarjala v soboto na ex tempom v Novem mestu, na brežinah Krke, na pobočju ragovske-ga hriba, kjerkoli je naneslo, tam pač, od koder je njihovo oko ujelo najmikavnejši motiv za čopič in paleto.
MIHA MALEŠ: „Prvič sem tu, dolenjsko pokrajino pa doživljam drugič; pred vojno sem v Žužemberku rtaredil nekaj olj, ki so že zdavnaj v tuji lasti. Težko je na hitro dojeti karakter zemlje in življenja, da bi lahko naredil dobro sliko. Šele po večkratnem obisku in opazovanju, reciva v drugi ali tretji koloniji, lahko motiv tako zaživi, kot si človek želi: umetniško. V Novem mestu lepih motivov ne manjka, so ga pa njegovi, domači slikarji (Jakac, Lamut) že tolikokrat naslikali, da je težko biti izviren. Potrebno ga je gledati iz drugega zornega kota in slikarsko oziroma risarsko upodobiti na drug način. “
Miha Maleš: v spominu mu je ostal Žužemberk z okolico.
MARIA	HELENA
GRYCHOWSKA, Poljakinja iz Katomc, je že večkrat obiskala Jugoslavijo, na Dolenjskem pa je tokrat prvič. Ukvarja se s slikarstvom, kiparstvom in oblikovanjem interierov. Na dolenjsko pokrajino je zelo navdušena:
„ Umetnik mora veliko potovati Novi vtisi, ki jih vsaka pokrajina nudi umetniku, so koristni za njegovo ustvarjalno rast. Okdar sem končala akademijo v Krakowu in dopolnilni enoletni študij na Academie Ranson v Parizu, sem dosti potovala. V glavnem sem realist, tak pristop pravzaprav zahteva slikanje pejsažev, ukvarjam pa se tudi z abstraktnim slikarstvom. Zdaj zaradi razmer v rodni domovini manj potujem, zato sem bila izredno vesela, ko sem bila izbrana za Dolenjsko slikarsko kolonijo. Novo mesto je lepo mesto in polno motivov, ki bi jih rada obdelala. Nekaj posebnega je v njem in v vsej dolenjski pokrajini, ki je naravnost čudovita. “
Toplic, vse, do koder seže oko. Navdušuje me kmečka arhitektura. Ta ni taka, da bi kvarila ozadje. Seveda je videti tu in tam 'tudi tukaj precej čudne posege:	vikendi	so marsikje
pokvarili naravno ravnovesje ... Krka - to je posebno doživetje. Doživiš jo, če vidiš eno samo vrbo ob njej. Rad bi, da bi ljudje začeli gledati tako, kot ta lepi del naše slovenske pokrajine zasluži. “
hvalno je, da se je našla delovna organizacija, ki podpira likovno dejavnost. Morda bo končna posledica tega tudi v razširjenem zanimanju za likovno umetnost in bo na razstavah videti več ljudi. Meni osebno pa delo v koloniji nudi nova spoznanja, ki jih črpam iz pogovorov s kolegi, iz njihovega načina dela in življenjskih izkušenj. “
KAMILO LEGAT: „Veselim se slikanja pokrajine, kot sem jo videl pri Šmarjeti, Škocjanu, Zburah, Bučki. Spominja me na slike Maksima Gasparija. Pri slikanju krajine se izogibljem obilju arhitekture, ker je dober pejsaž z arhitekturo, ki je običajno trda, pa naj bo še v takem skladju z okoljem, težko narediti V Novem mestu poskušam slikati iz Jakčevega zornega kota (z Grosovega vrta). To je, bi rekel, klasičen motiv. Opažam, da je Krka tu precej bolj lena kot v zgornjem toku od Soteske navzgor, kjer smo slikali v prejšnjih kolonijah. “
Nova ustava in mladina
Potrudimo se, da bo ustava zares naša ustava
Štefan Simonič: Krka z vrbami — zares nepozabno doživetje.
BRANKO SUHY: „V Dolenjski slikarski koloniji sem že drugič. To delovno srečanje slikarjev ima svoj pomen razen v poživljanju likovne dejavnosti na Dolenjskem tudi v tem, da pravzaprav s slikanjem beležimo podobo pokrajine, ki se hitro spreminja in izginja. Zelo po-
Branko Suhy: novo doživetje z rodnim mestom in domačo pokrajino.
Leopold Hočevar: na Dolenjskem se spočiješ kot človek in umetnik.
LEOPOLD HOČEVAR: „Pokrajina od Šmarje te do Mokronoga - to je nekaj, česar ne vidiš vsak dan. Človek se pride sem spočit. To je dopust za pljuča in oči. Kadar koli pridem na Dolenjsko, se težko ločim od nje. Živim in delam pač v drugačnem okolju. “
Sprejeti sklep na programski konferenci ZMS, ki je bila ob koncu julija letos, pomeni uraden začetek razprav o osnutku zvezne in republiške ustave. Sklep obvezuje vse organizacije Zveze mladine, da se aktivno vključijo v javne razprave.
Zvezna in republiška ustava pomenita prav gotovo program nadaljnjega razvoja jugoslovanske in slovenske družbe v smeri socializma in komunizma. Mladina je del družbe, zato je življenjsko zainteresirana za ves njen nadaljnji razvoj. Sedanja mlada generacija bo uresničevala novo jugoslovansko in slovensko ustavo, zato ju mora poznati. Vključitev mladine v razpravo in sprejem ustave je eden izmed bistvenih pogojev, kako in s kakšno mero odgovornosti bo sedanja mlada generacija prevzela nase uresničevanje pomembnih vprašanj.
Mladi se zavestno vključujemo v javne razprave, ker dobivamo s prečiščenim in dopolnjenim besedilom ustave iz leta 1963 v roke družbeni dokument, ki idejno in sistemsko načrtuje naš nadaljnji družbenopolitični razvoj, obenem pa temelji na izvirih naše revolucionarne poti, na razrednem značaju NOB, na avnojskih osnovah graditve Jugoslavije, na razredni osnovi naše politične organiziranosti in socialističnem bistvu naše celotne družbene usmeritve. Nova ustava pojasnjuje temeljne naloge vseh družbenopolitičnih organizacij, torej tudi Zveze mladine. Mladina deluje v Zvezi komunistov, SZDL in sindikatih. Nova ustava natančno določa mesto teh subjektivnih sil. Zveza komunistov, v kateri je vse več mladine, mora zagotoviti razredno usmeritev naše družbe kot celote in uresničevanje teženj po graditvi brezrazredne družbe. Socialistična zveza ne sme biti samo tribuna, temveč mora biti mesto organiziranja in dogovarjanja vseh naprednih sil. Zveza sindikatov kot del socialističnih sil, združenih v SZDL, in kot najširša organizacija delavskega razreda mora s svojo dejavnostjo zagotavljati v ustavi zapisano enakopravnost delavcev v naši družbi in usklajenost družbenega dogovarjanja in sporazumevanja. Določitev bistvenih nalog omenjenih subjektivnih sil pomeni tudi določitev nalog mladih komunistov, delavcev, kmetov, dijakov in študentov. Vse bolj bodo mladi ljudje morali biti odgovorni za izpolnjevanje v ustavi začrtanih nalog in nobenemu vprašanju se ne bodo mogli izogniti.
Nova ustava prinaša tak model družbeno-političnega	samo-
upravnega sistema, ki brez aktivne vloge vseh družbeno-političnih organizacij ne bi mogel začiveti, torej tudi ne brez akcije mladine v mladinski organizaciji. V tej aktivnosti mladih pa je potrebno poznavanje, razumevanje in tvoren odnos do tega, kakšna naj bo TOZD, KS, občina, republika, federacija. Na osnovi ustavnih določil bo tudi mladina morala sooblikovati svojo krajevno skupnost, delavci svojo TOZD, kmetje kmetijsko OZD, dijaki in študentje šolo in sistem vzgoje in izobraževanja. Za uspešno akcijo mladine na teh področjih se tudi mladinska organizacija na novo organizira. Mladi kmetje, delavci, dijaki in študentje bodo prek specializiranih konferenc ZMS izražali svoje probleme in cilje ter s tem zadovoljevali v ustavi'zapisane pravice. Veliko političnih akcij in strokovnega dela bodo morah mladi opraviti pri spreminjanju statutov občin, samoupravnih sporazumov v OZD. Sodelovanje v javni razpravi o novi ustavi je začetno razmišljanje za poznejše,
zelo odgovorno delo. Glede na to, da smo mladi, da nas naši interesi vežejo v vrsto interesnih organizacij, govori nova ustava veliko tudi o nas. Zato se moramo kar najbolj potruditi, da bo ta beseda o nas naša beseda.
Prva naloga mladih v ZM je, da bo sleherni mladi človek spoznal osnovne idejne in politične usmeritve ter humanistične smotre, ki jih prinaša naša nova ustava. Naša druga naloga je, da omogočimo slehernemu mladincu spoznati svoj prostor v našem družbeno-političnem sistemu in ga tudi sooblikovati. Razlaga ustave in tvorno sodelovanje mladih v razpravi o njej morata biti diferencirana, saj moramo osvetliti posebnosti za posamezne skupine mladih. Seveda ne bodo mladi kmetje, delavci, učenci govorili le o svojih vprašanjih, temveč tudi o drugih.
Ustava sama po sebi tudi za mlade ne prinaša nič novega, nič boljšega. Napisane besede bodo zaživele z zavestnim delom vseh naprednih ljudi, z doslednim spoštovanjem vsega, kar je bilo sprejetega na podlagi širokih razprav, v katerih je sodelovala tudi mladina. Neuresničevanje ustave pomeni tudi za mlade podiranje vsega, za kar smo si prizadevali, torej tudi zanikanje prizadevanj tiso-čev mladih ljudi, ki so pred nami gradili našo domovino.
Slovenska mladina je v živahnem političnem življenju, saj živi in dela pred pomembnimi dogodki v slovenski in jugoslovanski družbi. Vključno z razpravo o izhodiščih za 10. kongres ZKJ, 7. kongres ZKS in z razpravo o osnutku ustave SFRJ in SRS bo .tekla v mladinski organizaciji tudFrazprava o gradivih za 9. kongres slovenske mladinske organizacije. Vse te razprave se medsebojno prepletajo, tako kot se med seboj prepletajo družbeni interesi in mladinski.
LOJZE RATAJC
Mladina misli
Delo je steklo
Občinska konferenca ZMS v Novem mestu je v preteklih mesecih dosegla precejšnjo povezanost in usklajeno delovanje mladih na družbeno političnem in drugih področjih, kar je posledica nekaterih organizacijskih sprememb, ki so se jih lotili že spomladi.
Kritično so pregledali svoje delo in dejanskemu stanju primemo spremenili način delovanja mladih v manjših krajih. Zdaj ima vsak večji kraj svojo področno mladinsko konferenco, ki vključuje več mladinskih aktivov. Tak sistem omogoča večje poznavanje mladih med seboj, temu
primerni pa so tudi rezultati dela.
Kljub vsem naporom v Novem mestu ni uspelo razviti vsestranskega delovanja mladih. Tokrat niso naj večji problem finančna sredstva, pač pa pomanjkanje prostorov in predvsem dejstvo, da mladina ni seznanjena z možnostmi za delo, saj marsikdo sploh ne ve, kje in kako bi lahko razvijal sebi primerne oblike dejavnosti.
Pri mladinskemu klubu delujeta glasbena in dramska sekcija, v zagati s prostorom je foto-kino krožek, . pripravljajo pa tudi mladinske ure, ** ki naj bi popestrile kulturno in drugačno življenje mladih že jeseni. Izpeljanih je bilo tudi nekaj akcij; predvsem je pomembna vključitev v skupen program dela ZMS (pohod AVNOJ 73, akcija Kozjansko itd.), v teku pa je politično usmeijevalno delo, saj se mladi zavestno vključujejo v javne razprave o osnutkih novih ustav.
D. R.
Podaljšani roki za vpis
Premalo izkoriščene možnosti za šolanje na vojaških šolah - Ugodnosti za vojaško osebje
ŠTEFAN SIMONIČ: „Prite-	„Dolenjska je čudovita,“ je povedala poljska slikarka Grychowska
gnilo me je okolje Šmarjeških	našemu novinaiju Milanu Marklju.
Tomaž Perko: Novo mesto — s tisoč in enim motivom.
TOMAŽ PERKO: „Všeč mi je, da letos v koloniji tema ni predpisana in da lahko naslikaš, kar ti oko izbere, vsakega od tega tisoč in enega motiva, ki se vrstijo eden bolj privlačen od drugega. Všeč mi je tudi zamisel za ex tempore, je pa premalo Časa, da bi naredil, kar te zamika. “
Pripravila: IVAN ZORAN in MILAN MARKELJ
Smo pred pričetkom novega šolskega leta in večina mladih se je že odločila za poklic. So bili pred odločitvijo dovolj poučeni o najrazličnejših poklicih? So vedeli za možnosti, ki jih nudi šolanje na vojaških šolah?
Po nacionalnem ključu bi morah biti Slovenci zastopani v JLA z 8,2 odstotka. Ta odstotek pa je precej manjši. Če bo šlo tako naprej, bomo Slovenci kmalu skoraj brez poveljujočega vojaškega kadra. Možnosti za šolanje v vojaških šolah so zelo ugodne. V Dijaškem internatu Franca Rozmana-Staneta imajo dijaki zelo dobro celotno oskrbo. Njihova dolžnost je le, da se učijo. Zato je skoraj nerazumljivo, da ima internat namesto 200 komaj 100 gojencev.
Mnogi ne vedo, da so sc razmere v vojski precej spremenile. Ze dolgo poteka akcija za čim večjo krepitev materialnega položaja vojaflccga osebja in za čim manjšo omejitev osebne svobode. Izšel je že zakon o socialnem in pokojninskem zavarovanju ter o vojaških šolah. Slednji priznava vojaškim osebam izobrazbo in strokovni naziv tudi v civilstvu.
Izpopolnjen bo tudi zakon o nagrajevanju. Zdaj pripada začetniku - poročniku, ki pride iz vojaške akademije, okrog 2.500 din na mesec, zraven tega lahko dobi še armadni dodatek, ki doseže do 25 odst. osnove, in pa dodatek za nakup obleke oz. uniforme. Poročen starešina dobi takoj stanovanje. Vojaške osebe lahko enkrat na dve leti kot turisti potujejo v inozemstvo, strokovnjaki (zdravniki) pa tudi službeno. Vse to dela stabilnejši položaj starešin in jim daje službeno veljavo.
Roki za vpis v vojaške šole so bili postavljeni do 1. avgusta. Vendar se lahko kandidati vpišejo še do jeseni, saj je za tako odločitev potreben dober premislek.
KAKO O USTAVI?
V Metliki bosta izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze in občinski sindikalni svet ta teden razpravljala o tem, kako bodo v občini organizirali javno razpravo o osnutkih zvezne in republiške ustave. Začeli bodo tudi politično akcijo za pripravo novega statuta občine.
S krvjo tlakovane naše ceste
Dolenjska posega po neslavnem rekordu: največjem številu mrtvih
o	■--------------------------------------------- ■	----
Oso J. in kosi na naših cestah: vztrajno, neprizanesljivo. S c J * ne skrha. Ne vemo ne kje ne kdaj nas čaka.
8 je let,!116	P0<latki trdijo, da
UIVz*J,na.območju novomeške ^siečVi ze nad ^00 prometnih Ne	34	življenj, 304
*<£1*0 bili ranjeni. Podatki ve-
pET RANJENIH
! z *£* 'a Dobove je 2. avgusta i ceot aVt(^9bilom na avtomo-
• P° klaun, 1 v ,0^ar>ah med vožnjo
l in cii^ayz prehiteval nemški* ^•janslcp ° treščil v osebni avto Ni vozil r^taaje, ki ga je na-' logne. Pr, t >cl^no Martignon iz Bo-;i °dbflo na „ . nJu je italijanski avto i ^ cesti nr??P’ .ZaJčev Pa je obstal I0znikOv sn k i"1 s.trani- Poleg obeh i N ranjeni in j v,jtalijanskem vozi-. N^išnicn °dPeUani v novomeško ■ SEti!°POtniki: plora in Ro-^otno	ter	Pierina	Lazzari.
‘ «a. ^odo so ocenili na 50.000 1
V KOTU v ST|RJE RANJENI
:	osehn^1 ^otu sta 4. avgusta
\	Maria« .^oniobila, ki sta ju
*	Sna deli V	a Kočevja, si-
1 Dvnr, .f^iji, ui Milena Ko-t ko je Maznit' nesreče je prišlo,
: ^levo Sa P° zaviranji zaneslo : Sr Rozika F» l? s? oba voznika \ ?kvka Drašlpr tj2 Nove Ložine in i ^*neS“EU'5"lhsel,sopotni-: ^U- 0dnf>i^iOZlr?ma slovenskem 1 n ^nico	so jih v novomeško
^ ^ 25.00*0 din 0 ^0(*o so oceni-
Dežurni Poročajo
S/Vr|,al wS-°- ,anez N°‘
£nanec v Sori J.e PriJavil, daje kot°- k°košniai,na • avgust vdrl v tajh.	in	odnesel	enajst
&¥a^STjih mikavt - N°-
Ceste je f?a- ^manič s n° i°Palnici Tedni ^ Posprav-6l(Ur Pritihnto •? J Se Je V dnev' tapu tat in ukradel
^{"Vavs,LTRANlSCu " v
2>uje nP! nega doma v No-
1 Rat£apadla 1 ffi* Ciganka 2- av'
®nip ia,iii2tro i Barico Turk
r^fe<fmat0rWcoinvzela
PICKO -
I	iT	neznanec, kije
i vem a na p,M.**ojzu Avbaiju z
fcl. ^es.Ju fičkai80^1 cesti v No'
■ nu. 2lJo so na5V?se z njim odpe-‘ STRpj	pri Iskri v Bršli-
- Na
!* na ^nanci n (?to.?ne vasi s° 'DomnnJlVi. s l-julija, koje bi-
fc* J' -i» zadeli. °roŽje sprožili ^S0LPotove^^VTl - Bogo
J !S0V° d(?a je neki ZnieuPrijavil mi'
3 °«o§i 0niačiio Hr ^^avt vdrl na
fso^Mv	Ukradel sedem
fSvS	.-Trisrajce
SNvisove tro 12 *z*°žbenega w; ^ili °^i na 4 f0vme v Novem
S^z*.	eusl-0kno 50
H *kX’ 2a^tiral‘cad’Peiiajlterirn je
II Hn koš naJCo Da :1 . '.1*1 se je na
l^del mnevaio h*1? petelina 0! so °Vci v,Pri -ferrnan^.^ Perutni-
Ko>iiA^R°VV Ločni-
& eHar -ari^ana e ,n din, iz
tl Cn° Jlfhkih tSUu lnurazgraja-
; Su i Vi,.i do• iieah sta no-J ) ^	°Ve8a vrh*1 Mcnrik Stu-
)	ki of 'P Dra8°tin
ljajo tudi za tisti del avtomobilske ceste, ki poteka skozi trebanjsko in novomeško občino. Če bi upoštevali še podatke o nesrečah, ki se zgode zunaj tega območja, bi bilo stanje z naše magistrale še bolj grozljivo.
Največ žrtev oziroma mrtvih je zahteval marec, ko se je na cestah ubilo 12 ljudi. S poletjem je grozljiva krivulja spet pokazala porast smrtnih žrtev: junija je bilo 6, julija 9 mrtvih. V tem času smo dosegli nekaj žalostnih rekordov: 4. marca pri Poljanah - 8 mrtvih, trije ranjeni; 16. marca v Korenitki — 2 mrtva; 31. julija v Kronovem — 4 mrtvi, 3 ranjeni. Poleg tega: julija pri Drnovem — 3 mrtvi, ena poškodovanka
TATOVI NE POČIVAJO
6. avgusta so neznanci nasilno odprli garažo Jožeta Klevišarja v Lutrškem selu in ukradli dva vrtna stola, vredna 300 din. Istega dne je bil na Potovem vrhu okraden Franc Mihalič: odnesli so mu 1.600 din vredno motorno žago. V nedeljo pa je neznanec Stanetu Kirmu iz Laz izpred mimske kino dvorane odpeljal rdeč kolibri LJ 80-292.
umrla nekaj dni po nesreči v bolnišnici.
Med vzroki najhujših nesreč prevladujejo: neizkušenost voznikov, nepravilno prehitevanje, prevelika hitrost itd. Ljudje za krmilom ne obvladujejo energije, ki jo ustvarjajo 1000 in večkubični motorji. To je poglavitno dejstvo, ki se ga premalo zavedamo.
Med mrtvimi je bilo pet pešcev: trije v Novem mestu, po eden v Črnomlju in Trebnjem. 46 nesreč, ki so v svoj vrtinec potegnile pešce, se je zgodilo v naseljih. Med kraji na Dolenjskem nosi črno zastavo te vrste Novo mesto z 32 nesrečami.
Pešec se je znašel v nesreči navadno takrat, kadar je: neprevidno prečkal cesto, nenadoma stopil pred hitro motorno vozilo, bil pod vplivom alkohola itd. Med poškodovanimi pešci je bilo v prvem polletju kar 12 otrok, starih do 7 let. Med odraslimi so bili najbolj nesrečni starejši od 60 let — kar 14 se jih je znašlo v hudem vrtincu.
Nesmiselno bi bilo nesrečam in smrti postavljati zgornjo mejo. Plan bi bil vsakokrat presežen za nekajkrat po sto odstotkov. Vzrokov, da bi se resno vprašali, kam to vodi, in ukrepali, je na pretek. Le ukrepe je, žal, še vedno premalo čutiti.
I. ZORAN
Spomin in opomin iz Trebnjega: korak
dovolj je en sam nepremišljen
V.
STAVČA VAS: MOPEDA TRČILA - 2. avgusta sta se v nepreglednem ovinku srečala mopedista Alojz Stavs in Franc Zupančič iz Stavče vasi. Med srečanjem sta trčila in padla. Zupančiču so morali nuditi zdravniško pomoč, Stavs pa je dobil več odrgnin. Na mopedih je škode za 1600 dinarjev.
VINJA VAS: ZLETEL S CESTE - Med vožnjo iz Metlike proti Novemu mestu je osebni avtomobil Alojza Segla iz Mežice zaneslo s ceste. Na avtomobilu je za 5000 dinarjev škode.
GOTNA VAS: OTROK PRITEKEL PRED AVTO - Ko se je Janez Rotar iz Gotne vasi 2. avgusta vračal iz Regerče vasi z osebnim avtomobilom domov, mu je nenadoma pritekel pred avto devetletni Darko Kastelic iz Gotne vasi. Rotar je z branikom zadel dečka v nogo. Darka so s poškodovanim kolenom odpeljali v novomeško bolnišnico.
KORENITKA: VERIŽNO POKANJE - 4. avgusta je Oto Škabar iz Švice pri Korenitki z osebnim avtom zadel avto Žarka Petroviča iz Lajkovca in ga porinil v Rajka Trfkoviča z Jesenic, ki je vozil pred njim. Za nameček je v vozilo švicarske registracije trčil Vladimir Vidmar iz Samobora, ki se je pripeljal za Škabarjem. Škodo so ocenili na 9.500 din.
SLOVENSKA VAS: SOPOTNIKA RANJENA - Osebni avto, ki ga je Franc Kolenc z Mirne 3. avgusta zvečer vozil iz Mokronoga proti domu, je v Slovenski vasi zaneslo: nekaj časa je šel po bankini, nato zadel ograjo, slednjič pa obstal na njivi. Sopotnika Franc Pižmoht in Janez Breg sta bila ranjena in so ju odpeljali v bolnišnico. Gmotne škode je za okoli 4.000 din.
KARTE LJFVO:	DREVO -
PAST - Dario Dorso iz Redipuglie (Italija) je 3. avgusta pred priključkom v Karteljevem zavrl, avto pa je zaneslo s ceste in je treščil v drevo. Voznik in sopotnik Alferio Moreo sta bila ranjena. Škodo so ocenili na H.000 din.
leSnica: iz Škarij v pre-
KUCLJAJ - Milanko Vekič iz Gline je 3. avgusta pri Lešnici z osebnim avtom prehiteval tovornjak, ko je naproti > prihajalo vozilo. Iz Škarij je zavil na desno, pri tem pa ga je zaneslo. Na bankini je zadel smernik, zdrknil po nasipu, se nekajkrat prevrnil in obtičal na travniku. Škodo so ocenili na 6.000 din.
MAČKOVEC: VERIŽNO TRČENJE - Franc Svetina z Bleda je 1. avgusta vozil osebni avtomobil po avtocesti od Mačkovca proti Ljubljani, ko mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil italijanske registracije. Da bi se italijanski voznik lahko rešil iz Škarij, je Svetina zavrl. Za njim vozeči Peter Andrijanič iz Grude je tudi zaviral, nista pa utegnila zmanjšati hitrosti Nemec Kurt Krueger in Švicar Marcel Racine. Trčila sta v Andrijaničev avto in ga porinila v Svetinovega. Gmotne škode je za 9.000 din.
LESNICA: ZRINJEN S CESTE -Mane Rajačič je 1 avgusta dopoldne vozil od Otočca proti Mačkovcu. Pri Lešnici je začel prehitevati avtomobil švicarske registracije. Ko je peljal že ob njem, se je tudi voznik tega avtomobila odločil za prehitevanje. Rajačič je'moral močno zavreti. Avtomobil mu je zaneslo v levo, da je trčil v ograjo mostu in se po nasipu prevrnil na travnik. Voznik tujega avtomobila je nadaljeval vožnjo. Miličniki so ga zaustavili v Grosupljem. Ugotovili so, da je neodgovorni voznik Mirko Ferenčak iz Ciglanice pri Zaboku. Gmotne škode na Rajačičevem avtomobilu je za 10.000 din.
BREZOVICA: TRK Z VOZOM -1. avgusta zvečer seje Franc Jeke iz Dobruške vasi z osebnim avtomobilom peljal iz Šentjerneja proti Šmarju. Pri Brezovici mu je naproti pripeljal mopedist. Jeke je zasenčil luči, zato ni opazil neosvetljene vprege, ki jo je vodil Jože Udovič iz Mihovega. Jeke je trčil v zadnji del voza. Škode je za 1100 dinarjev.
VINICA: TESNO SREČANJE Na Vinici sta si 31. julija pripeljala naproti tovornjaka s prikolico, ki sta ju vozila Branko Lešnik iz Podgrada pri Ljutomeru in Bruno Vlačič iz Cer pri Nadešičih. Med srečanjem sta se vozili oplazili. Škode je bilo za 5000 dinarjev.
LESKOVEC: V OVINKU TRČILA - Za 3000 dinarjev škode je bilo na vozilih Karla Kantužarja iz Dol Suhadola in Jožeta Božiča iz Novega mesta, ko sta v Leskovcu na nepreglednem ovinku zaradi ozke ceste trčila.
LOKVE:	IZGUBIL RAVNO-
. TEŽJE - Jože MalnariČ iz Nesto pije vasi se je 2. avgusta peljal a mopedom proti Črnomlju. Ko je zapeljal na robnik, je izgubil ravnotežje in padel. Pri padcu seje poško doval po hrbtu in levi nogi in dobil pretres možganov. Vozil je brez izpita.	*
jjjLj g ^ % | ik
LN || jhj
Gledalci v boksih: zanimanje za motokros na Prilipah (Foto: Splichal)
Brežičan Lampe zmagal
V Gradišču pri Stični motokros za državno prvenstvo v skupini B pred 5.000 gledalci
Na šesti dirki v motokrosu za državno prvenstvo B skupine je v Gradišču tekmovalo 27 dirkačev iz Slovenije in Hrvatske. Med udeleženci je bilo tudi Šest Brežičanov, ki so se lepo izkazali.
Že v prvi dirki je Lampe prehitel Šparovca iz Tržiča, ki je vodil 12 krogov, in prvi pripeljal skozi cilj. Podobno je bilo tudi v drugi dirki: Lampe jena 1500 metrov dolgi progi pred 5.000 gledalci ugnal vse tekmece in prvi pripeljal skozi cilj. Breži-. čan je za lep uspeh dobil 15 točk v skupnem seštevku. Med deseterico najboljših sta se uvrstila še dva dirkača iz AMD Brežice: Zajc je kot osmi dobil tri točke, Petaci pa kot deveti dve.
Brežiško društvo pa se že pripravlja tudi na jugoslovansko ekipno prvenstvo v motokrosu za 60 in 250 kubične motoije. Ta zanimiva dirka bo 7. oktobra na Prilipah.
BREŽICE - Člansko nogometno moštvo pridno vadi pod nadzorstvom Pera Sokolovića, za mladince skrbi Vaclav Venda, z vratarji pa dela Zvone Kolar. Klubska uprava je poskrbela za opremo in žoge. Denar za redno tekmovanje bo dala občinska zveza za telesno kulturo, še posebej pa ga bodo zbirali za ureditev stadiona. Prav tako bodo uvedli pionirsko nogometno šolo. (V. P.)
Okrepljeni Sevničani
25. avgusta kot prvi začnejo košarkarji - V dolenjskih ekipah zvečine brez novih pridobitev
Nova športna sezona se bo najprej začela za košarkarje, ki bodo stopili pod koše že v soboto, 25. avgusta. Novoteks, ki si deli v I.A ligi tretje mesto s Triglavom iz Kranja, in metliška Beti, ki vodi v I.B ligi, imata priložnost za doslej največji uspeh dolenjske košarice. V jesenskem nadaljevanju bosta ekipi igrali z enakimi postavami kot spomladi, kakor to zahtevajo predpisi.
Sicer pa se zlasti Novomeščanom obeta, če bo šlo po sreči, pomembna okrepitev. Iz Novega Sada se jim je namreč ponudil 198 cm visoki Gojko Cukut, igralec drugoligaške Vojvodine. Po svojem zatrdilu bo brez težav dobil izpisnico, prišel v Novo mesto v avgustu in se do novega prvenstva, ki bo pozimi, že privadil novemu okolju. Prav tako lahko pričakujemo okrepitve pri Metličanih, od vojakov pa se bo vrnil tudi Jezerinac.
Med rokometaši, ki bodo jeseni začeli novo sezono, so v poletju največ pridobili Sevničani: dobili so namreč odličnega igralca in trenerja Ribničanov Radiča, v svoje vrste pa želijo dobiti tudi brežiškega vratarja Brgleza, ki je zdaj še pri vojakih. Brežiške rokometašice so sredi priprav za novo sezono. Staro posadko vadita Stauberjeva in Molanova, ker se je trener Šetinc po hudi poškodbi šele te dni vrnil iz bolnišnice. Na najslabšem so Ribničani, ki so izgubili Radiča, morebiti prav zaradi tega v slovenski konkurenci ne bodo igrah več tako pomembne vloge kot v pretekh sezoni, ko so bili drugi. V conski ligi se Brežičani, Novomešča-ni in Krčani pripravljajo za naskok na vrh in za vstop v slovensko ligo. Podobne želje pa ima seveda še več drugih ekip . . .
Odbojkarice Novega mesta, ki ni-
Dve zmagi Novoteksa
so uspele v kvalifikacijah za zvezno ligo, bodo igrale v slovenski konkurenci - s staro postavo, lahko pa se zgodi, da bo reprezentantka Marjeta Pučko prestopila k zagrebški Mladosti. Trebanjski odbojkarji, ki so ostali v slovenski ligi, bodo v novi sezoni okrepljeni. Novomeščani so namreč izpadli iz lige in k Trimu želijo priti brata Babnik in Graberski.
Edini ligaš med nogometaši, ekipa iz Brežic, ki igra v vzhodni conski ligi kot novinec, računa na 20 domačih nogometašev, med katerimi je nekaj aktivnih vojakov. V prvem letu imajo cilj: obstanek v ligi. Največjo težo naporov bo nosila enajsterica, ki je zmagala v celjski pod-zvezi.
J. SPLICHAL
Praznikova
druga
na slovenskem šahovskem prvenstvu
Članici kočevskega šahovskega kluba Praznikovi na letošnjem slovenskem prvenstvu za ženske v šahu ni uspelo ponoviti lanskega uspeha, ker je po porazu z neposredno nasprotnico Petkovo iz Ljubljane zaostala za pol točke in tako osvojila drugo mesto.
Praznikova je v 11 nastopih zbrala 9 točk: osem zmag, dva remija in en poraz, z drugim mestom, pa je postala rezerva za nastop na državnem prvenstvu.
Preostale tri dolenjske šahistke: Peterletova in Zajčeva iz Mokronoga ter Isteničeva iz Novega mesta, so sicer igrale borbeno, vendar jim primanjkuje izkušenj in so se zato uvrstile na dno lestvice.
Končni vrstni red letošnjega slovenskega prvenstva: Petek 9,5, Praznik 9, Koren 7,5, Košir 6,5 Murma-jer in Kremavs po 6, Dolžan 5,5, Petrle 5, Bagari 4, Jelen 3,5, Istenič 0,5 točke.
IVANČNA GORICA - Kar 500 gledalcev je prišlo na prijateljsko nogometno tekmo med domačini in ekipo Ribnice. Moštvi sta se razšli z neodločenim rezultatom (3:3). Za domačine sta dala gola Vodenšek 2 in Kamnikar, za goste pa Hojič 2 in Ovčarič. (K. M.)
VRŠAC - Na državnem pionirskem prvenstvu igra tudi kočevski pionir Kovač. Njegov start ni bil uspešen, saj je v prvem kolu izgubil z Zagorjanom Orlom, v drugem pa ga je premagal še Kubić iz Sarajeva. (B. L.)
PORTOROŽ - Rokometaši novomeškega Laboda bodo do konca tedna na desetdnevnih pripravah na Valeti nad Portorožom. Pod vodstvom prejšnjega trenerja Ribničanov Radiča se pripravljajo na novo tekmovalno sezono, ki jo bodo začeli 26. avgusta. (J. S.)
TRBOVLJE — Za slovensko pionirsko plavalno reprezentanco, ki ’»e je pomerila s Furlanijo — Julijsko rajino in jo premagala 83:80, je plaval tudi Krčan Škafar, ki se je na 200 m kravl uvrstil na drugo mesto s časom 2.26,7, na 200 m mešano pa na tretje s časom 2.44,1. (J. S.)
BREŽICE - V Ljubljani je bilo žrebanje tekmovanja v vzhodni conski nogometni ligi. Brežičani igrajo prvo tekmo doma 2. septembra z Bakovci, v prvem delu igrajo na domačem igrišču 6 tekem in 5 v gosteh, šele spomladi pa pridejo gostovat favoriti v tej ligi. (V. P.)
BREŽICE - V prijateljski nogometni tekmi so nogometaši Brežic premagali zagrebško Sljeme 3:2 (gole so dosegli Mirkac, Kandič in Mar-šič), mladinci pa so z mladinci istoimenskega nasprotnika izgubili 2:5. Gola sta dala Kuzmin in Mirkac II. (V. P.)
Zmagi Novomeščanov nad Koprom in Piranom
Novomeški košarkaiji, ki se pripravljajo na nadaljevanje slovenske lige - prvo tekmo bodo igrali zadnjo nedeljo v avgustu v Ajdovščini -so se osem dni pripravljali v taboru novomeškega Partizana na Valeti nad Portorožem. Prvi del priprav so prav dobro končali, nemalo pa zaslugi odličnega počutja v taboru. V tem času so odigrali tudi dve tekmi, s Piranom in s Koprom.
Izkazalo se je, da so Novoteksovi košarkarji kondicijsko dobro podkovani, saj so premagali Piran s 156:106, medtem ko so ekipo Kopra, ki brez poraza vodi v drugi slovenski ligi, brez težav premagali s 94:76, čeprav so igrali vsi novoJ meški košarkarji.
Do začetka lige bodo čas izkoristili za brušenje tehnike in taktike.
ŠPORTNI KOMENTAR
Kako prebiti jez?
Atletski polfinale v Celju tudi priložnost za nov prodor atletike • Smo jo izkoristili?
Polfinalno prvenstvo za pokal Evrope v atletiki, ki je bilo v nedeljo v jugoslovanski atletski prestolnici, v Celju, je bilo nedvomno nagrada za ogromne napore in za dosedanje vzorne organizacije atletskih prireditev. Jugoslovani so si z nekaterimi imenitnimi dosežki v skupni uvrstitvi priborili četrto mesto in se rešili kvalifikacij za novo evropsko prvenstvo, Sušanj, Korica, Svet, Žuntar in zlasti štafeta 4 x 400 metrov pa so se izkazali še s posamičnimi rezultati in uvrstitvami.
Toda tekmovalni dosežki niso tisto, kar želim podčrtati v tem komentarju. Jugoslavija in Slovenija še posebej sta organizirah v zadnjih letih več evropsko in svetovno pomembnih športnih prireditev. Za vse te tekme je bilo potrebno tudi veliko denarja, čeprav ne gre pozabiti, da se del denarja vme skozi blagajne turističnih, gostinskih, trgovskih in prometnih organizacij. Gre za nekaj drugega: kako znamo ah ne znamo izkoristiti posamezne tekme tudi za propagando športa med mladino.
Menim, da je le dvoje prvenstev našlo stik z mladino, da nam je doslej le dvakrat uspelo navdušiti mlade za šport. V mislih imam dve prvenstvi v Ljubljani: košarkarsko in hokejsko. Po obeh tekmovanjih so se igrišča in drsališča napolnila z mladimi košarkaiji in hokejisti, ki so dobili s prvenstvom novih spodbud, našli nove vzornike.
Atletika, kraljica športov, pri nas zamira, mileje rečeno: ne napreduje. Na Dolenjskem sta ostali pravzaprav samo'še dve trdnjavi, Novo mesto in Črnomelj, in samo še v Novem mestu zares načrtno delajo z mladino.
Celjski polfinale je bil zato priložnost za afirmacijo atletike. Ker je bilo tekmovanje avgusta, se pravi še med šolskimi počitnicami, je bilo manj priložnosti za propagando tega športa. A kljub temu se je bati, da smo sicer organizacijsko in tekmovalno uspeli, propagandno — kar je perspektivno gledano najpomembnejše - pa vsaj pri nas ne!
J. SPLICHAL
c=xz^S^'
„Hvala, zaradi zdravstvenih razlogov kadim samo filter ^igarete!“
BUSSTOP
□
„Tule spet neko budalo zatijuje, da je videlo leteče krožnike ..
Poieiii»w liri pred 20 leti
Elektrika v Zburah
ZBURČANI SO se živo zagrizli v delo za napeljavo elektrike. Iz kredita, ki so ga dobili preko splošne kmetijske zadruge v Šmaneti od Narodne banke, so porabili pri gradnji transformatorja 140.500 din, tako da stane postavitev transformatorja 205.168 din. Zelo požrtvovalen je elektrifikacijski odbor, zlasti tov. Ivan Pirnat, Jože Novšak, Jože Anderlič in Udovč. Odboru pridno pomagajo z delom in vožnjami tudi ostali občani. 26 posestnikov te vasi je podpisalo zadolžnice za 460 tisoč din kredita, ki ga bodo v obrokih vračali NB.
ZA KOPALIŠČEM v Podzemlju ob Kolpi, ki sta ga letos obnovila Občinski ljudski odbor in Kmetijska zadruga v Gradcu — čez zimo so stavbo neznani storilci skoraj popolnoma demolirali - je Turistično-olepševalno društvo v Metliki sklenilo, da v svoji režiji obnovi in izpopolni metliško kopališče. Kot podzemeljskega tako so se tudi tega lotili brezvestni ljudje: vlomili so v celo vrsto kabin, odnesli ključavnice, potrgali letve in deske, odkrili streho, odnesli vrata in podobno.
RAZPIS. Trgovinska zbornica za okraj Novo mesto razpisuje mesta moških vajencev pri naslednjih podjetjih. „Izbira , N°vo mesto, Občinska trgovina „Gorjanci“, Šentjernej, in Kmetijska zadruga Otočec ob Krki. Pogoji: starost 14 do 17 let, dovršena nižja srednja šola (4. r. gimnazije). Interesenti naj vložijo prošnje pri podjetjih s potrebnimi prilogami. Partizanske sirote imajo prednost! Trgovinska zbornica.
NOVOMEŠKO GIMNAZIJO je letos obiskovalo 661 dijakov. Mladin oje poučevalo 25 profesorjev, ki redno učijo na gimnaziji, honorarno pa je bilo zaposlenih sedem učnih moči. Uspeh na gimnaziji je še kar zadovoljiv: izdelalo je 59,3 odst. dijakov, padlo pa 40,4 od teh pa bo popravne izpite opravljalo v jeseni
28,2 °dSt'	(Iz	DOLENJSKEGA	LISTA,
7. avgusta 1953)
I
Zgodilo se je...
SRČNI NAPAD - 67-letna Jose-phine Baker, pevka, ki nastopa v korist otrok, je morala zaradi srčnega napada začasno odpovedati svojo turnejo. V bolnišnico je takoj dobila kup pozdravnih pisem z željami za hitro okravanje. 'Otroci - najbolj hvaležna publika . . .
STAR METEORIT - V mehiški vasi Allende je februarja 1969 padel meteorit. Po štiriletnih raziskavah so strokovnjaki s kalifornijske univerze ugotovili, da je metoorit star 4,6 milijarde let. Toraj je nastal med oblikovanjem našega osončja. Rudnine v njem so po vsej veijetnosti nekoliko starejše kot Luna in Zemlja. Zemljaje še mlada!
130 UNIKATOV - Londonsko podjetje Gibbons napoveduje za 4. oktober največjo dražbo znamk. Skoraj vseh 130 znamk so unikati. Računajo, da bodo iztržili vsaj 200.000 funtov. Izklicevalec bo imel obilo dela!
MAMILA - Dve indijanski plemeni v severnem delu Brazilije sta se lotili donosnih nasadov marihuane. Mamilo prodajata v zameno za tran-sistoije, ure in rabljene avtomobile. Živel posel!
DIAMANTI SO VEČNI - Iz škatlic v letalu boeing 747, ki je iz Tel Aviva letelo v London, so izginili diamanti v vrednosti 40.000 funtov. Na londonskem letališču so presenečeni lastniki opazili na škatlicah sledove krvi. Diamanti so zamenjali lastnika — vsaj začasno ...
VROČE ANGLEŽINJE - V londonski medicinski reviji je črno na belem zapisano, da se Angležinje takoj, ko mož odnese pete, začno ozirati za prijateljem. Poročene ženske v Angliji so soudeležene pri desetini vseh primerov kapavice. Pa pravijo, da so Angležinje hladne in
BIK PA NIČ - Plemenski bik je mrtev, nekaj policistov ranjenih, odstopilo je občinsko vodstvo - v lase sta si skočili francoski mesti Lavoux in Migaloux. Vse skupaj se je zgodilo, ker so si tudi v Lavouxu omislili lastno zadružno osemenjevalnico. Vsi so bojevito nastrojeni, le biki so mirni (in krave bržkone tudi)
SMRT SE ČUTI - Na univerzitetni kliniki v ameriškem St. Louisu so ugotovili, da človeku tri dni pred smrtjo za nekaj minut ah za največ dve uri odpove sluh. Nekaj minut pred smrtjo potem najprej odpove okus, sluh pa zdrži najdlje, ko tudi oči že odpovedo. Nenehen napredek medicine!
KAKŠNA BO POROKA? - Princesa Ana se bo s kapetanom Markom Phillipsom odpeljala 14. novembra k poroki v stekleni kočiji. Prah so očistili s kočije, v kateri sta se peljala k poroki že kraljica Elizabeta in princ Philip. Čez sedem let vse prav pride ...
KASETNI KINO - Pri Švedih bodo na jesen uvedli novost v prestolnici: nekaj sto igranih filmov bodo namreč posneli na trak, potem pa bodo gledalci v prostoru za 20 ljudi lahko naročili film po želji -kot zdaj knjigo v knjižnici. . .
MARS 4 - Medplanetna postaja s tem imenom leti proti Marsu; njena naloga bo raziskati planet in vesolje okrog njega. Zbrala naj bi tudi podatke o morebitnem življenju na rdečem planetu. Marsovcev gotovo ne bo
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Razstava in premiranje živine
POVEJ,PA Tl POVEM:
Kateri otrok ste?
Ugotovitve sociologa Packarda
^ ^ ^ otroci so, tako je pokazala anketa, že zgodaj težili za prevzemanjem odgovornosti v družini, medtem ko mlajši menijo, da se morajo najprej osamosvojiti.
Mnogo psihologov je ugotovilo, da najstarejši otroci laže pridejo na vodilne položaje. Med vzroki za tako stanje navajajo, da so se prvorojenci za tak položaj pripravljali že, ko so bili
no: najmlajši le redko težijo za odgovornostjo!
5 pripeljala nazaj!
PREPOZNO - Ropar je odnesel iz neke dunajske hranilnice 200.000 šilingov, potem ko je blagajniku zagrozil, da bo vrgel bombo. Ta je bil tako prestrašen, daje vključil kamere šele potem, ko je ropar it izginil. Še uničen film povrhu . . .
(Premiranjeprešičev.) Kmetijska podružnica Novomeška namerava prirediti letošnjo jesen razstavo prašičev v Novem Mestu ter pričakuje le še ugodne rešitve svojega predloga, stavljenega v tem oziru na občni zbor c. kr. kmetijske družbe - Reja prašičev postaja za dolenjske kmetovalce čim dalje bolj važna zlasti še sedaj, ko dobimo železnico, ki nam bode gotovo pripomogla tudi v tem oziru do boljše kupčije in lepših dohodkov. Upati je tedaj, da bodo naši gospodarji pripeljali k razstavi obilo prašičje reje. — S temi vrsticami opozarjamo že sedaj vse naše za napredek vnete gospodarje, da se ‘ začnejo pravočasno pripravljati na to razstavo.
(V e 1 i k a v o d a) je prišla vsled obilnega dežja pretečenih dni, kakoršne ob tem letnem času še nismo videli; posebno Težka voda je silna. V mlinih imajo vode do kolen, brvi in mostovi so poškodovani ali .pa potrgani. Tudi grajenje železnice je nekoliko po vednem dežev-
ji ovirano, toda nasipi pa bodo bolje sesedeni in čvrsteji.
(V S r b i j i) so vse bivše ministre, katere je obstavil sedanji mladi kralj Aleksander, posadil na zatožno klop. Lepa reč! •
(V T r s t u) je bil županom izvoljen dosedanji župan Pitteri. Sploh je ostalo v mestnem za-stopu vse pri starem. Slovenci primorski naj se torej pripravijo na stare krivice.
(N o v a o k r a j n a s o d n i k a) sta
imenovana’, dosedanji sodnijski pristav v I tuju g. Klobučar za Trebnje in dosedanji sodnijski pristav v Novem mestu g. pl. Langer za Radeče
pri Zid. mostu.
(O b e s i 1) se je v maharovski hosti bhzo Št-Jerneja Andrej Smrdel, rojen pri Postojni. Pismo, katero so našli pri rajnem, priča, da se je končal radi slabih domačih razmer. — V Podgradu pa se je obesil neki slaboumen berač.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 31. julija 1893)
Čudne navade
Po Dolenjski sem iskal konja, pa ga ni bilo za moje sedlo, zato sem se praznih rok ustavil v dobrepoljski dolini. Stopil sem v krčmo na polič in poslušal zgovorne pivce. Govorili so o vodi in vremenu. Še vedno se morajo ozirati proti nebu, da nalovijo deževnico, ki jo potlej skozi sito precedijo, da se rešijo prahu in blata.
Jezik mi ni dal miru, pa sem jih podražil: „ Vašo dolino bi morali imenovati ‘Belo polje\ kajti kadar drčijo vozovi, je od prahu vsa bela. Kaj počnete, kadar ste brez de la ? 44
kaj? Stepemo se, tudi do krvi, ako je potreba, pa kaj si izmislimo, da še mrtvi nimajo pokoja.44
„Ta je pa bosa!44 se čudim njihovi pregrešni navadi in zmajem z glavo. „Slišal sem, da ste 'fovčki' precej od muh, zato raje molčite o tem in ne dražite svojega bližnjega. Varite se moja roka je dolga!"
„Dolga, dolga, pa vendar ne toliko kot občinska, ki ne sega samo do brade, da bi jo skubla, marveč do groba. 44
„Pasja vera, kaj je pa zdaj? Ali pri vas tisti, ki enkrat umrje, še živi? 44 „To ravno ne, ali ranjkim pošiljajo davke in druge dajatve tri leta in dalj, zato nas presneto skrbi, ali naj rajnkega izkopljemo pa nesemo na občino ali bo dovolj klesan kamen, ko papirjem ne verjamejo.44
„Menda ga niste skrivaj zagrebli? 44 jih skušani „O, to pa ne. Vse je šlo tako, kot treba: s testamentom in drugim papirji, na občini in sodnem pečatu.44
„ Veste, kaj, kar fX)štar naj napiše, da je šel mož v nebesa. Mogoče bo to izučilo one na občini, komu naj pošiljajo pošto. Tako. Zdaj jxi še eno kufH) za slovo, kajti na pot moram.44
Dvignili smo čaše in izpili.
MARTIN KRPAN
Jakob LUZAR: Takole smo „ sedeli in tolkli proso in ječmen.
Stopenca iz kolesa
„Stopenca je stara precej več kot sto let,“ je povedal osemdesetletni Jakob Luzar z Jugorja pri Gabrju, njegov sin pa jo je, že dolgo let neuporabno, dotrajano staro šaro, prinesel pred nas izpod napušča pri skednju.
„Stopenca je služila svojemu namenu vse do prve svetovne vojne. V njej smo tolkli proso za kašo in ječmen za ješprenj/4 je nadaljeval oče Jakob. „Tisti, kdor pozna stare kmečke naprave, bo takoj opazil, da je ta naša stopenca narejena drugače, kot so bile skoraj vse v tistem času. Le-te so bile izvrtane iz orehovih ali češnejvih debel, tale tukaj pa je narejena iz velikega pesta starega kolesa od voza, ki je bil popolnoma lesen. Tudi osi je imel leseni.“
Da je stopenca narejena iz pesta lesenega kolesa, se vidi tudi po ostankih odžaganih kolesnih „špic“; ena takih „špic“ pa je ostala in služi stopenci za držaj.
Stopenca je iz hrastovega lesa; tak je bil tudi bat, ki so ga imeli za tolčenje. Bata ni več. Oče Jakob se ne spominja, kdaj se je izgubil. Morda prav zaradi tega, ker ni več prvotnega bata, stopence niso vzeli v muzej, kljub temu da so se zanjo zanimali.
Ko bi kdo rekel, da stopenca ni toliko stara in zategadelj ne zanimiva, bi mu oče Jakob odgovoril:
„Nihče ne more trditi, da stopenca ni iz pesta lesenega kolesa. To je očitno vsakomur, kdor jo vidi. Da pa popolnoma lesenih voz ni pod Gorjanci že več kot sto let, je tudi res!“
D. RUSTJA
PRAVLJICA:
Vrag pri BilpM
Skok čezKolpo^
„Tukaj je pa vrag čezK°J skočilje pokazal jj vac iz Goršetov na kam strugi Rinže, nekaj des rov prej, preden se izli , pi v Kolpo.
malo do«
Na kamnu res z m , šljije najclešodnsboSa j noge (na sliki belili , že dekle z roko), j (okrogla bela bela lisa) P ; konjskega oziroma vr pita.
Nihče ne ve, kaj j®Tri krat pred sto in stol^JJJ da je skočil s st0 visoke stene na ta ^ (J katerega .se je odgn1	$
močjo, da se še da ^ odtisi, in da je mo ^ ter skočil preko Kolp j, ško stran. Tam pa Je Pjjji jj
ga in Pol! ,Bes^ JVspo^ mil vse pod seboj,	^
to lomljenje se še dan tam Dolnja lamana Gornja lamana draga.
»liJSBf -I I 0 L	SIGNAL PRIzaAVA	GLAS. igra na	izvršni obredna podvodna
l ________ |CESAR	RAZANJE	VAJA srečo svet	naramnica	skala
ii7^	j|im“	.
DRAVI	.	AbKLKC_
 1_____________________________________________________________________tur.-gora__________________r	>	.j
FOSFOR	MAD; SEn°	ALUMINIJ
________________________________e^^HMLA-___________________________.niST	0	L	M
ZNAMKA	[j Iin	2IVUSOK
CIGARET	šega	nielsen	oebenjak	Duh°VNIK
GLMFSTO	ČLEN	'
___________________________________ig»_______________________________________________________________
Tč"'	RAZVALIN/
NAČELO	"~7~
DEMO-	TEKM.PRI
KRACI JE_________________________________________________________ ALKI
ITAL'	GR	VODU	n
RADI°	_______| ČRKA	TAOIZMA	D	1	D	L
r
KDO BO ŠE KOVAČ?
I^jagovarjam svojega fanta«
^^flC P	"1 1	•*•	—	—	■
žično »«T. ?• ?.vora P.ri Žužemberku: »Včasih so se tu kmetje mno-jali z voli, da sem jih podkoval. Zdaj podkujem le še po par konj«
Na sliki je Ivan Jak J po dolgem iskanJunj«iaM lo, kjer seje vrag čez Kolpo skočil.^ J vost, o katen kro^.^ opozaija pri Bilp1 .jj ki so ga na skalo n ski jamarji. (Foto- • J
O vragu, ki ga	'
„Ribji čoban‘‘\fie to* zgodb. Pravijo, da J	^
možic z zeleno kap \g (ji rad ponagaja. razdrl mrežo jo z. jjJi. in jih pustil na s ^
nočpajespetspletel ■
/.o in jo pustil V KolP'-
Ici r.
Tudi možakaqu>	^
vidre, se je nekoč	M,
nekaj majhnega	jj j
je postajalo vse » yr$ je rekel: „To ni	jo
je popokal PrlPr je vider ter krenil raj
^vJ?eSecf in po1 bo
že jj, ’v c ne, ker so kopita
?fial FraLPrluknj,ana’“ je ?v°ra kn • m’ k°vač z
Št<bljaSzJv iavec Franca
Spet postavil °Vega vrha
n°^P0dkvna-Štirin°8ez
N>rečn ^
Par kon? - Podkuje Grm
Priženejo m j)an* KonJe mu J° Podkovat od daleč
naokrog, odkar je umrl žu-žemberški kovač, tudi iz Žužemberka, Šumberka in drugih krajev tega dela Suhe krajine. Po številu pribitih podkev sodi, da konjereja nazaduje.
„Včasih so dali ljudje podkovati tudi vole. To je bilo dobro zavoljo dolgih poti na sejme, da se živali
franc Grm:
osem let brez vajenca
niso obtiskale. Zdaj le redko kdo pride z volom h kovaču. Menda je bilo lani zadnjič, da sem podkoval vola.“
Grm pravi, da je kovaški poklic zanimiv. Dela ima vedno dovolj, če ni konj, popravlja brane, pluge, vozove. Včasih se zatečejo k njemu tudi zaradi majhnih opravkov. Če dvakrat ali trikrat udariš s kladivom, ne moreš računati. Zato denar ne priteka.
S konji je imel srečo. „Dvaindvajset let sem kovač, pa se mi ni še nič zgodilo. Ce te useka takle,“ je pokazal Grm na Štrumblje-vega, „imaš dovolj za vse življenje. Samo enkrat se me je držala smola, da se me je z zobmi polotil neki šargo.“ Ali bo treba kovača čez desetletja z lučjo iskati pri belem dnevu? Grm de zagrenjeno, da že osem let ni dobil nobenega vajenca. Mladino vleče drugam. „Imam dva fanta,“ se spomni dvorski kovač, „morda bom vsaj enega nagovoril, da mi bo delal družbo v kovačnici."
I. ZORAN
I
t
I
I
I
J02E IFUCUL
Nikola Padevski, ki že dva dni ni nič delal, je spet srečen: začele so se priprave za avtomobilsko dirko na Gorjance ..,.
Pisateljica Janja Kastelic, ki ima namesto uspavalnih tablet svojo knjigo, se je v Tovarišu dala pomladiti od 33 na slajših 28 let!
Metliško občino lahko mimo ukinejo: župan je honorarec, podžupan pa bo šel za direktorja v Belsad!
Rešitev prejšnje križanke:
			ds			
			nUE	IL t t K		CJ\\ VIA
				\L	t T . M	1 , Š K X
				'	M ; C u	STMa"
				h	o > !A	^ •- v
			N v~	i	iM U ^	;! S a
			Šl c	p	i S	t
	v	IS;		A	fŠr.0 t	
K	V	| T	S	L	t r lEL; L , Un	H 0 L
‘.T	J,		^ fesi	i		. i' A
	i.	A :'V	i jjj™	<	° |t °	v ! M' ’ k
	'	tj A	!■	T	t X L	ui a jA
V. CANNING:
'H
v
ŠARMANTNO DEKLE
V svojem poklicu sem star mojster, in če kaj vem, vem ah bo kaj iz kakega zelenca. Za oceno mi zadostuje samo en pogled. To je neke vrste občutek, instinkt. Pogledam in vem.
Zato sem, ko so pripeljali Martina Samsoma, da bi delal z mano, takoj vedel, da ni za nas.
O, bil je lep. Visok, prijeten, uglajen mladenič lepe zunanjosti, mehkega glasu. Kategorija: bomboni.
- Marty - sem dejal - življenje kriminalca ni zate. Poslušaj me. Takšnim, kot si ti, vlomi nikoh ne uspejo. Smolo imaš. To čutim.
Ni ubogal mojega nasveta. In nič mu ni uspelo. Že pet let je več v kehi kot zunaj. Vedno so ga prijeli. Kot kukavica vedno pogleda iz ure, da napove čas.
Bil sem prepričan, da tako ne more več iti. Skušal si bo zamisliti kak zares velik posel in se bo pahnil v ječo — za vedno.
Spet sem imel prav. Zakopal se je - do groba. Zgodilo pa se je takole.
Marty se je prekvalificiral v strokovnjaka za operacije po hotelih. Lahko delo, če imate močne živce, lepo obnašanje in — srečo. Marty je imal vse - razen zadnjega.
Pride v hotel okoli devetih zvečer, oblečen v večerno obleko, in pravi vratarju, da išče tega in tega iz te in te sobe. Vratar telefonira v sobo, in če gosta ni tam, gre Marty na delo. Sicer pa se dela, kot da bo šel gor do gosta, toda že v prvem nadstropju spremeni smer.
Naslednji večer - isti trik, samo v drugem hotelu.
Tako je prišel na vrsto tudi hotel Galaxy. Marty je sedel za točilno mizo, počasi pil in čakal, da bo ura devet. Za točilno mizo ni bilo nikogar več, razen krasna plavolaska take vrste, kot so mu bile všeč. Na srečo je delal, pri delu pa ga ženske niso zanimale.
Točno ob devetih je stopil k vratarju in ga prosil, če pogleda, ah je gospodična Eva Delamain v sobi 303. Seveda je ni poznal. Prebral je njeno ime v knjigi gostov pred dvema dnevoma.
- Žal mi je. Ne oglasi se se je ljubeznivo priklonil vratar. Marty se je od srca zahvalil in stopil pred dvigalo.
- V sobo 303 je prišel brez posebnih težav. Hodnik je bil prazen. Našel je bogato opremljen apartma: kopalnico, salon, spalnico, na mizi velik šopek rdečih nageljnov ter steklenica viskija.
Začel je preiskovati spalnico. Tam je našel nezakljenjeno škatlo, polno nakita, zadosti, da bi živel leto dni. Tu so tudi srebrna tobačnica, vžigalnik in sveženj čekov, ki jih je vedno lahko zamenjati.
Marty je pospravil plen v žep in samega sebe počastil s kozarčkov viskija na zdravje dobrega posla. Tisti hip je zaškrtal ključ v ključavnici. Stranskega izhoda nikjer. Moral se je skriti za zaveso pri oknu v spalnici. Ni bil grobijan. Raje bi se izmazal brez hrupa. Zato se je odločil, da počaka.
Vstopila je oseba, ki je sploh ni pričakoval. Dekle je sleklo plašč, pogledalo v kopalnico in vključilo gramofon. Soba se je napolnila s tiho, opojno glasbo kot v pravljicah.
Marty še ni videl bolj ljubkega bitja. Že se je kesal, da si je prav njo izbral za žrtev. Toda kaj hočete, takšno je delo! Upal je, da bo kmalu legla in zaspala. Tedaj bi se lahko po tihem izmuznil.
Ni imel sreče. Namesto da bi šla spat, je dekle zamenjala ploščo in izvlekla izpod postelje pleteno košaro.
- Umazano perilo, - je pomislil Marty. Zaradi tega košare prej tudi ni odpiral, ko je preiskoval sobo.
Dekle je dvignila pokrov in Marty bi bil kmalu padel skozi okno, tako je bil presenečen.
Si lahko mislite, kaj je vzela iz košare? Ne boste verjeli, pa je le res. Iz košare je vzela kačo. Da, kačo. Ne kakšno majhno, nasprotno, bila je dolga najmanj dva metra in zelenosiva, gibka in spolzka . . . piton.
Nato si je dekle ovilo kačo okoli vratu in telesa ter se tako zibala ob zvoku vzhodnjaških piščali. Pogleda ni odmaknila od zavese, za katero je stal naš fant.
- Prej ko slej le mora spat, - se je tolažil Marty.
Dekle je izvleklo iz nederij zlato verižico z ogromnim rdečim kamnom na koncu. Obračala ga je v roki in kamen je omamljal njegove oči.
Dekle, ki se ziblje, pitom okoli njenih ramen in ta kamen .... Marty je čutil, kako se njegovo telo rahlo giblje po taktu glasbe.
Nenadoma - klek! Igla je zdrsnila s plošče. Dekle je nehalo plesati in rekla:
- Ven!
Marty je ubogal. Obstal je pred njo.
- Veste, kdo sem? - ga je vprašala.
- Eva Delamain - je odgovoril kot robot.
- Eva Delamain, hipnotizer in iluzionist. Hipnotizirala sem vas in niti premakniti se ne morete od tod.
Marty je skušal hoditi - zaman.
- Sedaj ste v moji oblasti, - se je nasmejala. - Videla sem vas v baru. Ko ste odšli, mi je vratar rekel, da me nekdo išče. Opisal vas je. Zato sem šla gor, da vidim, kaj hoče neznanec od mene. Vi pa niste samo neznanec, vi ste tudi lopov. Lopovi pa morajo biti kaznovani, kajne?
- Prav imate, - je zamrmral.
- Potem vas bom kaznovala, — je nadaljevala. - Čujte, dajte na posteljo vse stvari, ki ste jih ukradli, in se potem zgubite od tod. Ne bi rada imela opravka s policijo, ker potujem v Pariz in vas bom kaznovala na drug način. Recimo, ko boste prišli dol, boste šli do bazenčka v sredini hotelske veže, stopili boste v bazen in sedeli v vodi pet minut. Ste razumeli?
Marty je pokimal. In napravil je, kot je rekla. Vrnil je plen in stopil na hodnik. Samo minuto pozneje je hotelska veža oživela. Gostje so se smejali moškemu, ki je oblečen sedel pod vodometom. Prišel je tudi policaj in Martyju ukazal, naj pride ven. Ni ga ubogal - to je storil šele po petih minutah. Tedaj je nekaj v njegovi glavi napravilo klik in spomnil se je, kaj se je zgodilo zgoraj v hotelu.
In to je konec. Marty je stal sredi hotela popolnoma moker, ljudje pa so ga gledali kot na razstavi.
Potem pa še enkrat - klik in moral je kupiti dva ducata rdečih nageljnov. Stopil je v dvigalo in spet odšel do sobe 303, za sabo pa je puščal mokre sledove. Potrkal je. Ko je prišla Eva, ji je dal cvetje in 'ekel:
- Gospodična, vaša lepota in talent sta me osvojila za vedno, kamorkoli greste, grem za vami.
- Vstopite raje in slecite to mokro obleko, medtem pa vam bom lalila viski.
Marty je nazadnje - vendarle imel srečo!
V ]Xi
>4.
srtv***	^
najdba op J‘„aženje g/, 'f
”!%>*	1 seico'
Pntaknil Je slame in na dan je planil plamenček, ki bo preobrazil svet! Kot uročen je strmel v čarovnijo U — a, ni odmaknil oči tudi potem ne, ko se je plavček spremenil v živahen kres na ognjišču in osve-«11 njegovo fresko na steni.
ZmM^ M-a11^ zK°dovinska je bila Klarina čarovnija, omi# *‘tnw /rnJe nied kamni, ubila jajce in spekla e vroči skali. Namazala jih je z jagodami in ponudila gostu s čajem v jajčni lupini.
Najelel se je in poslovil U — la. Odšel je domov in naslednji dan se je iz vseh votlin pravasi - valil dim! Kdo bi pač zameril divjakom, če so hoteli biti bogu enaki.
Hrustali so odslej divjaki dan za dnem palačinke, žvečili pečenko in goltali kuhano kolerabo — in izkazalo se je prav kmalu, da njihovi zobje niso nič več biserno beli; da že kličejo po kronah, plombah in mostičkih...
Civilizacija je bila tu.
U
. .. Irena ... ?
j{l JfUHlNJA - e
| ^navour bn nsonJer Charles
skim°bisk Pa nePht0Val med Kitaj'
I. m nastonnm ? P°svecen pev-
"ft*® oPSPaČpasibozzani-
“J |	kjf i IB \ 1 ? ,-n FAvi 1 3 |¥ & gi^ajuf " fl 8-1 ft I ili 1 1 ‘lis « rfji&-
y«L‘/T	’'&r	^;	* *’	!>%#'	Si«
Praznovanje treh jubilejev
Ljudje ponujajo denar in roke
V črnomaljski občini bodo obnavljali kulturne dvorane
Za obnovo domov in dvoran za kulturne prireditve v črnomaljski občini bi potrebovali 2,180.000 din. To so ugotovili na nedavnih posvetih v krajevnih središčih. Računajo, da bodo nekaj načrtov že letos uresničili. Z denarjem naj bi pomagala tudi republiška kulturna skupnost, na katere natečaj za popravilo kulturnih prostorov v tem letu so se javili Črnomaljci.
Pripravljenost domačinov za ta lela je velika. V Starem trgu ob Kol-
✓ ' >
VRANOVIČI: V SPOMIN NA NAPAD NA VLAK
V	soboto, 11. avgusta ob 17. uri, bo pri železniškem nadvozu v Vranovičih proslava praznika krajevne skupnosti Črnomelj, ki ga obhajajo v spomin na prvi partizanski napad na vlak in fašistično postojanko. V kulturnem sporedu bodo sodelovale domače skupine. Po proslavi bo srečanje udeležencev napada in drugih borcev NOV ter ostalih občanov.
ČRNOMALJSKI DROBIR
CESTO PROTI KANIŽARICI so nasedli cestarski stroji. Cestišče razširjajo in utjjujejo tlak. Potem ga jodo asfaltirali in opremili s prometnimi znaki.
TOPLO MALICO je dobivalo v •ninulem šolskem letu 60 učencev poklicne kovinarske šole. Šola je k /sakemu obroku primaknila 2 din, tato je bila hrana cenejša. Malice bo ioplačevala šola tudi v novem šol-kem letu.
CESTA FRANCA ROZMANA-STANETA le stežka požira promet, ci je v ruristični sezoni zelo gost. jnečo delajo avtomobili, ki parki-ajo na obeh straneh ozkega cesti-ča. Nemara bi ne bilo odveč prepo-'edati parkiranje.
pi, Adlešičih in na Vinici so prebivalci obljubili pomoč z materialom in prostovoljnim delom. Občinska skupščina je namenila okoli 300.000, TIS pa 35.000 din namensko za Dragatuš.
Temeljiteje so pregledali možnosti za kulturno dejavnost v šestih središčih: na Vinici, v Dragatušu, Starem trgu, ob Kolpi, Adlešičih, Semiču in Črnomlju. O potrebnih delih so se pogovarjali s krajevnimi zastopniki, zlasti pa s predstavniki SZDL, ZB, ZMS, ZK, krajevnih skupnosti in z gasilci.
Dvorano zadružnega doma v Dragatušu, kjer imajo šolarji telovadbo, krajani pa sestanke in prireditve, bi morali po splošni sodbi skrbno popraviti. Strop je silno slab, streha propada. Naložba bi presegla 82.000 din.
Na Vinici uporabljajo za vse šolsko dvorano. Z gasilci so se dogovorili, da bodo za gostovanja preuredili gasilski dom, vendar bo potrebno dobiti 160.000 din.
V	Starem trgu ob Kolpi, kjer razen majhnega razreda v šoli niso imeli prostora za javne"shode, so se dogovorili za gradnjo novega gasilskega doma. Zamisel je podprla občinska gasilska zveza. Kaže, da se bo
gradnja kmalu začela. Zagotoviti bodo morah 440.000 din.
Premajhna je tudi dvorana v zadružnem domu v Adlešičih. Z gasilci so se dogovorih, da bodo dvorano za prireditev uredili v novih prostorih, kijih nameravajo pridobiti. Potrebovali pa bodo 640.000 din.
Načrte imajo tudi za Semič in sam Črnomelj. V Semiču so se s krajevno skupnostjo domenili za obnovo doma, ki bo veljala 250.000 din, medtem ko bi morali v črnomaljski prosvetni dom, ki je znan tudi kot kulturni spomenik, vložiti 620.000 din. V načrtu je nova osvetlitev z ozvočenjem, v zgornjih prostorih pa si med drugim zamišljajo salon za razstave in glasbene prireditve. _______________________________LZ.
BELSADU ZAGOTOVLJENE PRAVICE PRI ZADRUGI
V	prvem mesecu pripojitve h kmetijski zadrugi so v Belsadu izvolili predstavnike v samoupravne organe zadruge ter 9-članski poslovni odbor, ki bo upravljal v svoji delovni enoti. V zadrugi so med tem dopolnili statut in v njem zaobsegli tudi samoupravne pravice ter dolžnosti Belsada.
Kupci kritizirajo prodajalce, ker navijajo cene, le-ti pa spet niso zadovoljni s pristojbinami, ki jih morajo odšteti občini, da lahko prodajajo. V tem začaranem krogu“ potrošniki v Črnomlju že nestrpno pričakujejo, kdaj bodo lahko kupovali pod pokrito tržnico, ki jo gradi kmetijska zadruga poleg stavbe občinskega sodišča ob Lahinji. Prejšnji teden so sporočili, da so dela po nekajmesečni prekinitvi spet stekla in da bodo v treh ali štirih mesecih namestili tudi opremo. Kot kaže posnetek, je živilski trg v Črnomlju dobro založen. (Foto: 1. Zoran)
Že vnaprej vse prodano
V Metliki letos še 24 stanovanj za trg
Dva nova bloka s po 12 sta-lovanji bosta zrasla do jeseni v vfetliki. Gradi ju domače ko-nunalno podjetje, ki je do zdaj iezidalo in prodalo na trgu že roje takih blokov s skupaj 36 itanovanji. Kako v Metliki še redno primanjkuje sodobnih itanovanjskih prostorov, pove ned drugim podatek, da stanovanja prodajo znatno prej, prelen so pripravljena za vselitev.
V	Metliki gradi komunalno podje-je ta čas tudi mrliško vežico, v ‘odzemlju pa preureja trgovino
SPREHOD PO METLIKI
LJUBITELJSKA DEJAVNOST v občini je enaka ničli. Se ti->te skupine, ki so delovale lani, so Jropadle, četudi vidimo, da se pred-'sem mladi nimajo kam dati. S svo-»odnimi dejavnostmi bi jih lahko epo zaposlili.
MED KOLEKTIVNIM DOPUSTOM, kije trajal od 15. do 31. juli-a, so v nekaterih obratih tovarne Beti namestili novo razsvetljavo in dimatske naprave. Delo v teh prostorih bo odslej veliko prijetnejše.
TEMELJNA KULTURNA SKUPNOST pripravlja za jesen vrsto gle-laliških in glasbenih gostovanj. Mj; caj predstav bo namenjenih iz-cljučno šolski mladini. Del sredstev >o prispevala republiška kulturna kupnost iz sklada za pospeševanje ailture na manj razvitih območjih.
KLJUB SLABEMU VREMENU e postavljenih na kopališču nekaj Šotorov. Na poti domov se ustavijo )b Kolpi predvsem Francozi, Nem-:i Nizozemci in se zadrže tu po ne-<aj dni.
PRED LETI JE BILO Turistično ilepševalno društvo zelo delavno, tadnje čase pa se bolj malo sliši o ijem. Ne bi bilo odveč, če bi se našel kdo, ki bi ponovno oživil delo v lem prepotrebnem društvu. Dela mu le bi manjkalo.
metliški tednik
kmetijske zadruge. V kratkem bodo začeli za metliško zadrugo graditi v Gradcu novo trgovino. V podjetju, ki se je nedavno združilo z Metlika-transom, je gradbeništvo poglavitna, nikakor pa ne edina dejavnost.
Med drugim se bo kmalu začela gradnja vodovoda Gradac - Podzemelj, s čimer bodo spet za nekaj kilometrov podaljšali cevovod osrednjega belokranjskega vodovoda od Črnomlja do Podzemlja. Komunalno podjetje ureja poleg tega kanalizacijo za del Metlike.
V	IMENU NAJMLAJŠIH: HVALA ZA KOLONIJO!
Novoteks, Beti, Komet, kmetijska zadruga, komunalno podjetje in druge metliške delovne organizacije so letos z denarnimi prispevki omogočile letovanje 58 zdravja potrebnim otrokom iz manj premožnih družin. Darovalcem izreka občinski odbor Rdečega križa v imenu teh otrok javno zahvalo.
Betonsko železo, ki ga potrebujejo pri gradnji blokov in drugih objektov, delavci metliškega komunalnega podjetja „doma“ razsekajo in ukrivijo. „Vse gre bolj preprosto in na roke,“ pravijo, ker pa so se navadili, jim gre dobro izpod rok. (Foto: 1. Zoran)
Od 1. do 3. avgusta sta dva avtobusa v metliški občini fluo-rografirala prebivalce, starejše od 24 let. V akciji so slikali pljuča okoli 4.000 občanom. Pri prejšnjem fluorografiranju so odkrili v občini 15 tubeiku-loznih obolenj, 8 tumoijev, 358 obolenj srca in ožilja ter 7#1 drugih obolenj. Posnetek je z zadnje fluorografske akcije, ko se je avtobus ustavil v Gradcu.
MILAN KORMAN, gradbeni tehnik: „4.000 m3 zemlje bo treba izkopati v vseku te nove ceste, ki jo bo naše podjetje — Gradnja iz Osijeka — za 261 starih milijonov zgradila in asfaltirala do 1. oktobra. Do Drašičev imamo napraviti 2 km ceste. V glavnem se bomo držali prejšnje ceste, le da bomo ublažili vzpetine in ovinke. Naše podjetje je v metliški občini že gradilo, jaz pa sem tu prvič. Upam, da nas vreme ne bo oviralo.44 (Foto: 1. Zoran)
Sramota Ribnice
Buldožer moral nad nesnago v Bistrici
Zadnje julijsko dopoldne je bilo na bregovih zelene (od nesnage) Bistrice v Ribnici vse črno radovednežev. Nepoučeni so lahko le ugibah, kaj talko zanimivega je v kanalu, ki ga zlobneži zmerjajo tudi s potokom. Kdor se je preril skozi opazovalce, je imel kaj videti: po zeleni brozgi, tudi voda imenovani, je ril (ali morda plaval? ) - buldožer. Nekaj ribičev je s trnki gazi-
lo	za njim.
Najprej smo se ustrašili, da je buldožer padel v strugo (z edinega mostu, primernega za tovorni promet preko Bistrice že odpada kamenje ...), potem pa smo videli, da most malo višje še vedno (na videz) trdno stoji. Potolažili so nas, da strokovnjaki in ribiči le čistijo strugo, stroj pa jim pomaga.
Da! Takšna je pač struga Bistrice (kdo ve, zakaj ima potok tako ime? ), da jo je treba kar z buldožeijem čistiti. Nekoč ponos Ribnice postaja vedno večja (in smrdeča) sramota; tista Bistrica, ki je Ribnici že večkrat neljubo zagodla s temeljitimi poplavami. Poplav se še danes bojimo. O tem razmišljajo tudi na sejah skupščine, vendar se ne morejo odločiti, kaj storiti, da bi bila struga vedno čista, v njej vedno dovolj (na preveč ne premalo) vode in da ob deževjih ne bi poplavljala. Vemo le to, da potok tak, kot je sedaj, ne sme biti. Bo to čiščenje zadoščalo? Kdo ve, ko pa je v strugi tudi mnogo takih stvari, katerih ob drugačnem odnosu mnogih občanov do narave (smeti!) ne bi bilo .. .
F. G.
Priprave na proslavo, ki bo 8. in 9. septembra v Grčaricah, kjer je pred 30 leti dobila odločen udarec plava garda oz. četništvo
opisuje v romanu Ža ?vetlinii obz°f ji. Glavna proslava bo v ne“e*J ’ & programu in prireditvah pa bom posebej poročali.
RAZPRAVA JESENI
Javna razprava o novih besedilih ustav Jugoslavije in Slovenije ter o pripravah na nov občinski statut se bo v ribniški občini pričela septembra. Razpravo bo vodila Socialistična zveza, ki je ocenila, da poletni čas ne bi bil najprimernejši, saj so ljudje na dopustih, na podeželju pa obremenjeni s kmetijskimi opravili. Organizirah jo bodo predvsem v večjih središčih, vendar tako, da se je bo lahko udeležil vsak občan in povedal svoje mnenje.
V ribniški občini so se že konec lanskega oziroma v začetku letošnjega leta odločili, da letos več jubilejev (obletnic.o boja v Jelenovem žlebu, zlom plave garde v Grčaricah, obletnico zloma fašizma itd.) združijo v eno samo proslavo, ki naj bi bila 8. in 9. septembra v Grčaricah. Te dni bo namreč minilo 30 let od zloma plave garde v Grčaricah, ene najpomembnejših partizanskih zmag na Slovenskem.
V Grčaricah že pospešeno deluje pripravljalni odbor za organizacijo proslave, ki bo posvečena trem pomembnim obletnicam: 30-letnici Jelenovega žleba in Grčaric ter 70-letnici uspešnega delovanja domačega gasilskega društva. Obenem pa bo proslava 8. in 9. septembra posvečena praznovanju krajevnega praznika Dolenje vasi.
Pripravljalni odbor v Grčaricah vodi predstavnik KO ZB France Šega, v njem pa sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij s celotnega območja Dolenje vasi, predstavniki občinske gasilske zveze in drugi. Odbor ima dokaj težko in odgovorno nalogo, saj mora poskrbeti za prehrano in dobro počutje velikega števila gostov. Pričakujejo, da se bodo udeležili proslave predstavniki vseh partizanskih brigad, ki so se borile v Žlebu in v Grčaricah, prav tako pa tudi številni aktivisti OF nekdanjega kočevsko-ribniško-velikolaškega okrožja. Na proslavi bo namreč ustanovljen okrožni odbor tega območja; odboru bodo podelili domicil v občinah Kočevje, Ribnica in Ljub-ljana-Vič-RudnDc.
Praznovanje bo trajalo dva dni, v soboto in nedeljo. V soboto, 8. septembra, bo v kulturnem domu v Grčaricah slavnostna seja družbenopolitičnega zbora krajevne skupnosti in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občine. Po seji bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali mladina, pevski zbor iz Dolenje vasi ter pisatelj Miško Kranjec, ki boje v Grčaricah
List za vsakogar »Dolenjski list«
-vec
ČREPINJE IZ lončarije
POLITIČNO ŽIVLJENJE v-DoJ nji vasi (če ne štejemo pnP' ,etje proslavo v Grčaricah) je čez p> zamrlo. Na zadnji seji sveta skupnosti so prvi v občini ^ pri. upravni odbor sklada sam * spevka, ki se je začel stekati s • jem. V upravnem odbonJj®^ p^.
čanov, po trije iz Dolenje vasi, gorice, Rakitnice in prC!“ d’stav-eden iz Lipovca in Blat ter pi nik mladine. Za Predh7i upravnega odbora sklada je v v ■ lagan France Mihelič iz Dolenj ONESNAŽENA RIB^A Lončarjem se s potokom Kip z godi nič bolje kot Rib^L:
Bistrico. Poleti je struga doK j ^ šena, voda pa prekrita z deD ^ no plastjo nesnage, veijetno lizacije. Zadnje deževje je o ys£ ge sicer	odplavilo, vendar	^
Krajevna	skupnost že dolgo	junice
ja na problem onesnažene ^ in zahteva, da se nekaj ukre • . 0. na bi bila delna regulacija au	^
h, da bi	ostala voda, kate	i:udje
pred poldrugim desetletjem ^ uporabljali celo za gospodinj .^je do nedavnega pa tudi za n P pe. živine, vsaj približno taka,
k6KAŽE, DA DVORANA LET^
LE BO - Podjetje Pristal ki je prevzelo gradnjo centra v Dolenji vasi, je oD*J“ bo začelo delati 20. avgusta. a. so se dolgo časa zapletale o ^ gotovitve denarja, sedaj PaS jnja# urejene. Žal se je medtem Sr . <cj p3 nekaj podražila, vendar izv^a;0> d* tudi predstavniki občine up J ^ bo delo vseeno lahko steK ■ ^ žbeni center bi bil lahko P° s # vilih izvajalca dokončan ze jjo bodo pravočasno pričeli m
večjih zastojev. To upamo vs •	^
REŠETB
Drobne, a špičaste
ZMOTA - Nekdo je kupil avto znamke Škoda predvsem zato, da bo imel servis v Kočevju. Na cesti pri podjetju AVTO je namreč jasno napisano, da imajo tu servis za te avtomobile. Ko pa je pripeljal avto v delavnico na prvi servis, so mu povedali, da so servis odpovedali, tablo pa pozabili sneti. Bravo!
SE ENA PODOBNA - Nekaj podobnega se je pripetilo sekretarju SZDL Nacetu Karničniku, ki je bil povabljen na sestanek o verifikaciji Delavske univerze. Delavsko univerzo je iskal v Domu telesne kulture, ker je bila pač tam tabla, ki je opozarjala, da je tu Delavska univerza, čeprav je preteklo že precej Rinže (dasiravno teče počasi), odkar je Delavska univerza v stavbi gimnazije nasproti hiše sekretarja SZDL.
MISTICIZEM - Pred zadnjo sejo sveta za gospodarstvo je načelnik oddelka za gospodarstvo Stane Potisek povedal, da se član sveta Miran Smola z vsem pripravljenim gradivom strinja in da bi zato morda lahko šteli tudi njegov glas „za“ (če bi manjkal do sklepčnosti le en član), Čeprav sicer ni prisoten. Vprašanje je, če ne bi take prakse „duhovne" prisotnosti res uveljavili, saj ho drugače težko priti do sklepčnih sej celo pri raznih partijskih organih, ki bi jim moral biti misticizem tuj.
RAJF DRUGAM - Vendar je še bolj zanimiva ta, da smo vabili ljudi od vsepovsod na proslavo v Stari log, naši, domači kočevski upokojenci pa so kar z dvema avtobusoma krenili ta dan drugam na izlet in so bili torej tudi oni lahko na proslavi le duševno prisotni.
BEG STROKOVNJAKOV Ker se v zadnjem obdobju veliko piše o strokovnjakih, naj povemo še tole: ko je pred kratkim spet padel strop v enem novih stanovanjskih blokov, so odgovorni gradbeni strokovnjaki dali ostavko in pobegnili past krave. Zdaj občani upravičeno pričakujejo, da bodo začele padati cene mesu in mleku.
Kako izračunamo stanarin^
Zaradi pomanjkljive obrazložitve si stanovale'11 so znali izračunati nove stanarine
Stanarine so se s 1. julijem letos povečale za 12,5 odstotka, se pravi za razliko, kije bila doslej subvencionirana. Doslej so namreč stanovalci plačevali le 87,S odstotka stanarine, ostalo (12,5 odstotka) pa so subvencionirali (subvencija je stalna ali začasna denarna pomoč).
Tako je na primer plačal stanovalec za stanovanje, za katero je polna stanarina znašala 100 din, !e 87,50 din, 12,50 din pa je znašala subvencija. To pomeni, da odstotka povišanja (12,5 odstotka) ne smemo računati od 87,50 din, ampak od 100 din, se pravi od polne stanarine. Ce bi računali odstotek zvišanja od 87,50 din, bi znašal odstotek povišanja 14,28 odstotka. Bistvo je torej v tem, da je treba zdaj plačati celo stanarino. Zvišanje v odstotku raču-
VOLITVE IN IMENOVANJA
V iniciativni odbor za ustanovitev temeljne telesnokulturnc skupnosti Kočevje so imenovani: prof. Saša Bižal, Alojz Petek, Vlado Gašparac, Vincenc Žgajnar, Rudi Mucler, Jože Smolej, Ignac Karničnik, inž. Tone Gregorčič in Franc Žlindra.
Namesto Milana Opačiča je bil v komisijo za zadeve borcev imenovan Rudi Orel.
V skupščino TIS so bili imenovani inž. Ivan Prezelj, inž. Jože Škulj (oba kot predstavnika družbene skupnosti) ter Francka Korelc, Anica Lovšin-Podržaj in Rudi Orel (vsi predstavniki občanov).
SMETIMO NARAVO
Akcija učencev osnovne šole Kočevje za čistost mesta in okolice bi se morala nadaljevati tudi med počitnicami. Pionirjem bi morali pomagati vsi občani. Zal pa so med nami še ljudje, ki se objestno in nekulturno obnašajo tudi v naravi. O tem nam pričajo gozdne jase pri Rožnem studencu in drugje v okolici Kočevja, ki so polne razmetanih pogorišč in vej, papirja, plastičnih vrečk in kozarcev, razbitih steklenic in podobnega.
V.I.
_________________________ artiH
nanio od dejansko plač?11® ^ (ne na polno) leta 1972, P. ^ povsod enak, ampak se gi°J ko med 12 in 15 odstotki.
To naše pojasnilo je PV.^ zato, ker v obrazložitvi novih stanarinah občins*■ m* ne Kočevje ni bilo P°H, f „dst^fi odstotek zvišanja (12,5 računa od polne stanarin •	^	i
občani so namreč ITie1nlr’ e stai$j šanje računa od lani P*2^. :e ne, se pravi od znižane, k J 87,5 odstotka polne stanarm^j;
DROBNE [Z KOČEVJA f
okolje. Velika nad oga
komarji. Vse premalo s	^
zasipanje močvir) jjgv je b ^ Rinži. Pri izkopih t<sm ^jeVin- Ljt voljo dovolj zemlj y^i za ui ) ^ bili so jih P°sanK,ceia kom^a^u-
vrtov, mlakuže 8 - , zCjaj fl* so ostale. To sen. naprcJ^^o
je, naj pa bo opomin ^.	V£j,
SLEDOVI	Vrste vesjjpjjr
soboto in nedeljo.se	£o in f>
proslave. „Za d0 piJe
čo je preskrbljeno, P ^lco ^
tih. Da je bilo t? res, s poVSOd , prepriča naslednji drug**-Kruh, koščki »S’doirf.jV Samo pijačo sp J J je pr Ijice, učinek tega P ^ y
viden na vsakem	T-je	^
N12JI S rANlJ-^ ravlJjJJf Romanj denarja jt „ elek^pglA f primer za to j<- stavila A drom, ki ga jc P. nehatnjjeistg Beograda, ^“plačalo- L“tr01 vati, ker se mJ*P h dneh i* . ustanova vdvajsetm.e ^ H milijonov starih
POMAGAJ Sl y5 stala.> fleži klopivp?kuOAJ&aloW«0^ ena. Vse druge so hodUf a svw Da so uporen . priS jiji na oddih. jli prenosne §aj0 račup. »o si kupeji p
stolne,.kijih Pe.DobrofU-senco ali na N znjka nfC občinskega prazn
KbCEUSKE
Stoletnica železnic?
Ne, mirensko železniško skladišče!
Sevniška zanimivost je tudi prispevek za komunalno urejanje po odstotku od prodajne cene stanovanj. To pomeni: dražja stanovanja, večji prispevek, pa čeprav je npr. zemljišče, na katerem stoji stolpnica, bolje izkoriščeno kot tisto, na katerem stoji navadna zgradba. Pri gradbenem podjetju se navdušujejo za prispevek po dejanskih stroških za posamezne okoliše.
A. ŽELEZNIK
SEVNIŠKI PABERKI
NEVAREN KOTIČEK ZA RIBOLOV - Lani je bila pri mirenskem mostu v Dolenjem Boštanju še opozorilna tabla, ki je s tega nevarnega kraja, kjer je bilo zaradi preozkega mostu že toliko težkih nesreč, prepovedovala ribolov. Tisti, ki tod radi lovijo, so tablo verjetno uničili, to pa še ne pomeni, da je kdo z mostu ob drvečih vozilih lahko ne skupi. Zlasti radi lovijo z mostu v tem času pionirji. Vsekakor je več nevarnosti, da na mostu zapne kakšen tovornjak nje, kot pa oni ribo!
KDOR JE RAZKOPAL, BO TUDI POPRAVIL — Stanovanjsko podjetje bo do konca meseca asfaltiralo tiste dele ulic, ki so jih prekopah pri obnovi vodovoda. Od doma TVD Partizan do Glavnega trga so pričeli te dni kopati tudi jarke za robnike; do konca meseca bodo na tem odseku asfaltirali tudi pločnik ob eni strani ceste. Tako bodo dobili pešci urejen pločnik, saj po sedanjih jpeščenih ljudje neradi hodijo.
TRŽIŠČE: KRST NOVE BRIZGALNE - V nedeljo ob 14. uri bodo gasilci s Tržišča na Malkovcu razvili društveni prapor. Namenu bodo izročili tudi novo brizgalno, katero so pred nedavnim s šc štirimi društvi prevzeli v Sevnici.
TRŽIŠČE-ŠENTJANŽ: NEGODOVANJE ŽIVINOREJCEV - Od 1. julija dalje opravlja osemenjevanje krav sevniška veterinarska postaja, in ne več trebanjska, kot je bilo v navadi. Živinorejci negodujejo, saj so bili z veterinarjem Štirnom iz Mokronoga zelo zadovoljni, ob nujnih primerih je bilo do njega mogoče priti hitreje in je bil na razpolago ob vsakem času.
StiVNI&KI VKNTNII
NOVO V BREŽICAH
STISKA V TRGOVINI. Prodajalna čevljev „Borovo” še vedno nima urejenega novega lokala. Stisnjena je v isti hiši kot prej, le da je sedanji prostor precej manjši, v bivši lokal Borovega pa so začasno preselili trgovino Ljudske potrošnje „Obut-ev“, da lahko obnavljajo hišo onstran ceste.
GRADBIŠČE JE MIRNO. Že nekaj tednov sameva gradbišče na Trgu dr. Ivana Ribarja, kjer so zastavili temelje za trgovino Elektrotehne iz Ljubljane. Promet so preusmerili
g) ozki ulici mimo pošte, ker so ernelčevo cesto ob gradbišču zagradili, potem pa so gradbinci brez besed odšli. Ljudje se sprašujejo, kaj je prišlo vmes, da delo stoji, cesta pa je vseeno zaprta.
JUTRANJKA VODI. Iz obrata sevniške Jutranjke se je doslej piv javilo kar deset deklet za pohod po poteh Kozjanskega odreda, ki ga za prve dni septembra pripravlja Zveza mladine skupaj z borci in JLA. Po številu prijavljenih je trenutno na drugem mestu Agroservis s šestimi mladinci.
NEVARNA KRIŽIŠČA. Marsikatera prometna nesreča se pripeti, ker so ceste pomanjkljivo označene. Predvsem pri Budiču bi bili vozniki manj v zadregi, če bi.postavili tja semafor. Domačini se že znajdejo, nerodno pa je za tiste, ki se tu ne spoznajo in tako mimogrede zagrešijo napako. Nevarni sta še križišči v Trnju in v Zakotu, saj se je prav tam dogodilo že precej nesreč, odkar je speljana mimo nova cesta:
BREŽIŠKE VESTI
DANA: letos 100 milijonov
Podatki o polletnem poslovanju kažejo ugodno sliko: celotni dohodek se je v primeijavi z istim obdobjem lanskega leta povečal za 24 odst., doseženi dohodek za 32 odst., družbeni bruto proizvod pa je večji za 27 odst. Trenutno znaša najnižji osebni dohodek delavca 1.530 dinarjev. Letos prav gotovo ne bi mogli izboljšati osebnih dohodkov, če ne bi lani uspešno zaključili preureditve podjetja.
Tako so lahko povečali proizvodnjo in zmanjšali obseg dela, porabljenega na enoto proizvoda. Po mne-
Postrgali vse
Gradbeni odbor vodovoda na Selu pri Mimi so med letom na sejah občinske skupščine dostikrat navajali za zgled. Gre za gradnjo, vredno 320 tisočakov. Spraviti vodod na kamniti hrib pač ni poceni.
„Prispel je račun za plačilo 70 tisočakov komunalnemu podjetju. Zbral sem, kar se je dalo: bilo je le
30,5	tisočaka, več nisem dobil. Sledil je še račun za črpalke, tako da še vedno dolgujemo 90 tisočakov," je povedal predsednik gradbenega odbora Franc Kirm. Ne gre za slabo zbiranje denarja. Prispevke so vaščani poravnavah kot npr. akontacije za plačilo davkov: najprej po 300, nato po 2.000, po 1.500 dinarjev. Delo je bilo treba opraviti še posebej. Štirje večji gospodarji so že prispevali po
5.000	dinarjev, drugi po 4.500, tam, kjer je morda le kakšna pokojnina pri hiši, pa tri tisočake. Dosti hiš je prispevalo že po 350 delovnih ur. Svoje so naredile tudi podražitve.
Na Selu za zdaj kljub najboljši volji ne vedo rešitve.
A. Z.
nju direktoija inž. Avgusta Gregorčiča lahko pogumno gledajo naprej, saj odplačujejo letos zadnje obroke večjih posojil.
Težave imajo z zagotavljanjem trajnih obratnih sredstev. Narava proizvodnje je taka, daje treba zaradi sezonskega odkupa surovin kopičiti zaloge. V prihodnje pričakujejo veliko od nove proizvodnje naravnih ekstraktov in dišav za živilsko industrijo v sodelovanju s tujo firmo. Ta proizvodnja bo koristila tudi širši okolici; s kmetijskimi organizacijami in zasebnimi kmeti bo treba namreč razvijati pridelovanje potrebnih sa-
211 ODLIČNJAKOV
Učni uspehi na šolah v trebanjski občini so letos zelo dobri, čeprav bodo podatki še ugodnejši v jeseni po končanih popravnih izpitih. Takrat bodo nared tudi nadrobnejše analize. Že doslej pa kažejo podatki nekaterih šol veliko število odličnjakov: na trebanjski šoli s podružnicami je kar 211 odličnjakov, od tega v samem Trebnjem 134. Tudi v Mokronogu je kar šestina učencev izdelala z odliko. Po sedanjih podatkih je šolanje uspešno končalo 95,5 odst. učencev v Šentrupertu, 95,7 na Mirni, 92 odst. na Velikem Gabru, 95 odst. v Mokronogu.
dežev in rastlin. Tako so letos pokupili več 1.000 kg od toče okleščenih zelenih orehov. Nova proizvodnja ekstraktov in dišav se je že začela, za povečanje zmogljivosti pa je izdelan načrt naložb.
Poslovni uspehi kažejo v juliju še ugodnejšo sliko. V turistični sezoni, ki se je v tem mesecu razmahnila, so šle pijače dobro v denar.
A. ŽELEZNIK
IZ KRAJA V KRAJ
SELO: SMRAD IZ HLEVA -Vaščane zelo moti smrad iz hleva Marije Novak. Na majhnem prostoru je v hlevu tudi po 25 telet, nastelje ni, teleta pa v glavnem hranijo za
-	močnimi krmili. Gnojnica teče k sosedu, ni urejene gnojniščne jame in izpiranja. Predstavniki vaščanov so že bili pri sanitarnem inšpektorju, vendar še vedno ni nič bolje. Nihče ne nasprotuje taki reji, le bolje bi jo bilo treba urediti. Ker bo vas slej ko prej dobila tekočo vodo, bi se moral gospodar pripraviti.
MIRNA:	KONEC	MLAK?
Vodna skupnost je začela urejati kanalizacijo do kolektorja, ki bo v glavnem zajela vse mlake. Kanalizacija je bila sicer že speljana, vendar so ji lani, ko so regulirah strugo Mirne skozi kraj, presekah pot. Prebivalci že težko čakajo, da se rešijo nesnage.
MIRNA: POMLADITI MOŠKI ZBOR - Mirenski moški zbor je uspešno zaključil sezono z nastopom na IV. kulturnem tednu v Šentvidu. Pevci so se razšli na počitnice z željo, da bi se jim v novi sezoni pridružili še novi pevci, posebno mlajši. Če bi uspeli zbor povečati, bi se nedvomno okrepila zvočna zmogljivost zbora, še bolj pa bi izboljšah tudi spored pesmi.
MOKRONOG: LARFARJI NA IZLET - Klub larfarjev pri turističnem društvu se želi oddolžiti številnim delovnim članom, ki so toliko pripomogli k uspešnim prireditvam v Mokronogu. V kratkem jih nameravajo z avtobusi popeljati na izlet, stroške prevoza bo kril odbor turističnega društva. Zakaj bi se sestajali le takrat, kadar imajo delo z zabavo drugih, naj se enkrat tudi sami poveselijo! Ravno na takih shodih pa lahko uganejo tudi kakšno, ki bo prišla prav tudi za oder.
TREBANJSKE NOVICE
KRŠKI TEDNIK
Kaj duši gradbince?
Ceneje je komunalno urejevati cele soseske
ODLOČITEV NA BIZELJSKEM
Kolektiv kmetijske zadruge -sedaj obrat Slovenija vina, je v petek glasoval za skupno temeljno organizacijo dela s Slovinom v Brežicah. Kooperantom priporočata oba kolektiva ustanovitev enote in jim s tem dajeta možnost za soodločanje pri dohodku od pridelave grozdja do prodaje vina.
POPIS KONČAN
Stanovanjsko in komunalno podjetje v Brežicah je zaključilo popis stanovanj, s katerim je ugotavljale dejansko vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš. Doslej so popisah 872 stanovanj.
KRČANI V SVATNAH NA KOROŠKEM
V	soboto, 4. avgusta, so občani krške občine na pobudo občinske konference SZDL, Združenja borcev NOV Senovo, prosvetnih društev Krško in Kostanjevica ter Društva upokojencev obiskali Koroško. Ustavili so se v Svatnah pri Šentjakobu in si ogledah uprizoritev Mi-klove Zale, ki jo je v počastitev petstoletnice kmečkih puntov orga-
*	nižirala Prosvetna zveza.
NAVEZALI STIKE
fSj'	Krški	pla-
valci, ki so pred dnevi gostovali v Lukavcu (SR BiH), so s tamkajšnim „Galebom“ navezah tesnejše stike. TAko se bodo odslej redno udeleževali mitinga, ki ga ta klub prireja v počastitev bosansko-hercegovskega narodnega praznika.
KRŠKE NOVICE
GRED POZABLJENA ? - Odskočna deska, telovadno orodje, ki jo nekateri občani opazujejo pri nekdanjem mostu preko Save v „Zatonu" že več mesecev, je verjetno dokončno pozabljena. Pozabljen je tudi njen lastnik, opozarja pa še vedno na dokaj čuden odnos do družbene lastnine. No, verjetno bo zima opravila svoje in bo drugo leto ob cesti najbrž samo še kos rjavečega železa.
KORISTNO S PRIJETNIM -Tako menijo krški upokojenci, ki vedno raje odhajajo na izlete, ki jih zanje organizira njihovo društvo. Maja so odšli za dva dni na Rab, nato pa še pa avstrijsko Koroško in dvakrat do Krapine in Trakoščana. Do konca poletja nameravajo še v Benetke ali pa na Petrovo goro v Kordunu.
PRIDNE ROKE - V tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj so v prvih šestih letošnjih mesecih načrtovano proizvodnjo za trg presegli za 2,6 odstotka. Dobra je tudi prodaja na tuji trg; za 8.800 ton v tujino prodanih izdelkov so iztržili skoraj pol-drugi milijon dolarjev.
KNJIGE V ROKE - Poletje je vsekakor čas, ko imajo ljudje največ časa za branje. To ugotavljajo tudi v „Valvasorjevi knjižnici in čitalnici**, kjer se v zadnjih dneh zbira vse več šolarjev in dopustnikov. Ustanova jim sedaj lahko ponudi več novega branja, saj so v zadnjem času napolnili police z izbranimi deh domače in svetovne literature.
Počitek pred zelenjavno trgovino v Krškem. Družina je z Velikega Trna. Mati je kupila šolaijem zvezke in knjige, pred povratkom domov pa so se otroci osvežili s hladno oranžado. (Foto: J. Teppey)
OBVELJAL BO »DAJ-DAM«
Zaostankom pri plačevanju davkov je težko priti do kraja. Davčna uprava ob sedanji zasedbi ni kos vsemu delu, kiji ga nalagajo. Lani se je izterjava sicer nekoliko popravila, toda še vedno se vlečejo naprej stari dolgovi. Odborniki občinske dtupščine menijo, da tistim kmetom in obrtnikom, ki bi lahko redno poravnavali družbene obveznosti, ne bi smeli več gledati skozi prste.
„Nič zato, če bo kmet z desetimi glavami živine v hlevu prodal eno za poravnavo davkov,“ so dejah. To zares še ni nobena nesreča. Drugače je tam, kjer so pri hiši ostareli ljudje ali kopica majhnih otrok in kjer manjka ljudi za delo.
Kdo lahko plača, vedo najbolje po krajevnih skupnostih. Torej naj bi te spodbujale občane k rednemu plačevanju davkov. To bodo storile,
teže pa je pričakovati od njih, da bodo z imenskimi seznami priskočile na pomoč davkariji. Odborniki so menili, da mora te stvari presoditi davčna služba sama, saj ima na voljo vse potrebne podatke in še ogleda si lahko stanje pri hiši.
Ker pa na drugi strani krajevne skupnosti zahtevajo čimprejšnje izplačilo sredstev, ki jih prejemajo iz cestnega sklada, iz občinskega proračuna in komunalnega sklada, se je skupščina odločila za postopno dodeljevanje. Odstotek nakazanega denarja bo odvisen od tega, kako v tisti krajevni skupnosti občani plačujejo družbene dajatve. Odborniki so prejeli razpredelnico plačil in dajatev za kmete, obrtnike in za pokojninsko zavarovanje kmetov po krajevnih skupnostih do 30. junija letos. Kmetje so poravnali do takrat povprečno 30 odst. letnih obveznosti, obrtniki 39, vplačanih v pokojninsko zavarovanje kmetov pa je bilo do takrat vplačanih le 23 odstotkov.
J. TEPPEY
Osnovno šolo v Cerkljah obnavljajo. Preurejena bo do novega šolskega leta. Do takrat bo vseljiv tudi novo dozidani trakt s kuhinjo, jedilnico, vrtcem in učilnicami za nižje razrede. (Foto: M.
TURISTI NAS OCENJUJEJO
Brežice prištevamo med turistične kraje. Ponosni smo na novi motel, na Čateške Toplice, na lepo urejen muzej in na privlačne izletniške točke, na mesto pa ne preveč, ker zanj premalo skrbimo. Imamo sicer hortikulturno in turistično društvo, toda gredice so ponekod še vedno zapuščene, ulice smetne in okolica stanovanjskih blokov zanemarjena.
Košev za odpadke skoraj ne poznamo, čeravno bi jih morale imeti ob izhodu vse večje trgovine, predvsem pa trgovine s sadjem in zelenjavo. Imeh smo jih, a nevzgojeni občani so jih namenoma uničevali. Počasi resda stopamo za drugimi. Delavci občinske cestne službe urejajo uhce in pločnike, nimamo pa nikogar, ki bi enkrat na leto pomil vsaj glavno ulico.
Tudi tjavdan nalepljeni lepaki bijejo v oči. Vidimo jih vsepovsod: po drevesih, po zidovih, ograjah in po vratih. Včasih visijo tam po več tednov, ko so dogodki že zdavnaj mimo. Nikogar namreč ni, da bi jih
odstranil. Delavec, ki pometa cesto, pa jih tu in tam potrga, še preden je prireditev mimo, zato da mu pozneje ni treba loviti raztrganega papirja po tleh.
Če stopimo za trenutek k sosedom v Samobor, bomo videli, da tam ne pustijo lepakov kjerkoli, da ima turistično društvo za plakatiranje natančno določene prostore. Tam ni mogoče, da bi z lepaki krasi-
li	kostanje in plotove. Ljudje vedo, kje lahko preberejo napovedi za tekme, zborovanja ah turistične prireditve, in se na tistih mestih tutli ustavljajo.
J.T.
VPIS SE JE ZAČEL
Delavska univerza v Brežicah je te dni razpisala izobraževalni program za leto 1973/74. Kandidati se že lahko vpišejo v osnovno šolo za odrasle, v šolo za poklicne voznike, v prvo in drugo stopnjo gostinske šole, v ekonomsko srednjo in komercialno šolo ter v avtomehanično šolo. Tudi za letos so razpisani tečaji tujih jezikov, tečaji za gospodinje, za varstvo pri delu, za higieno živil, slovenski poslovni jezik itd.
Pri najmlajšem strojniku
Lepo je bilo pogledati vrsto petih novih gasilskih brizgaln, ki so stale zadnjo soboto v juhju v Sevnici Strojniki peterih društev kar niso mogh odtrgati oči od njih. Med njimi je stal tudi štirinajstletni Kristijan Jarc. Ta kmečki fant je prihajal dvanajst sobot in nedelj na strojniški tečaj v Sevnico. Doslej so se muči-
li	s staro, muhasto brizgalno, nato pa še z malo Tomasovo brizgalno. Zdaj je z velikim navdušenjem ogledoval tako težko pričakovano novo brizgalno, ki so jo kupih s prispevki vaščanov.
Taka zavzetost je prav gotovo porok za dobro kasnejše delo.
A. Z.
RIBEZARJI IMAJO SKUPNOST
Te dni so tudi pravno uredili delovanje prve proizvodne kmečke skupnosti v občini. Gre le za vpis v register, kar bo prineslo skupnosti pridelovalcev črnega ribeza za 10 odst. boljše pogoje pri najemanju posojil za obnovo nasadov in nakup strojev. Letos je bilo na območju Studenca že 30 članov te skupnosti
V	kratkem bo sestanek pridelovalcev, ki imajo pogodbe s kombinatom. Pridelovalci dobijo večji del izkupička od dobre prodaje.
Kristijan Janc ml.: „Veselje s strojem!"
Ostalo bo v rodu
Gradbeno industrijsko podjetje BETON iz Zagorja, ki namerava za sevniško občino letos ustvariti za 14 milijonov gradbenih storitev, opozarja na stvari, ki bi lahko precej olajšale gradnjo v občini.
Kot je dejal tehnični direktor inž. Stane Gošte na zadnji seji zbora delovnih skupnosti sevniške občinske skupščine, so morali gradbišče predvidenega najvispega stolpiča v Sevnici celo zapreti, ker se je zataknilo pri lokacijski dokumentaciji!
Doslej so v mestu zemljišča za nove stanovanjske bloke oddajah posamezno, to pa onemogoča organizirano gradnjo. Ne rešujejo skupno raznih stvari, ki so zanimive za stanovanjske soseske, kot npr. skupno ogrevanje ipd. Po mnenju predstavnikov zagorskega podjetja bi oddajanje zemljišč za celotne stanovanjske soseske gradnjo olajšalo. oredvsem Da pocenilo.
Takole so „kopali“ tihle nosilce sevniškega lesenega mostu. Delavci cestnega podjetja pred tedni niso imeli lahkega dela, da so jih zamenjali, žal pa je na mostu še vedno zoženje. Dovoljena teža vozil je le 8 ton. Kdaj bo odstranjeno še to ozko grlo?
PRIZNANJA GASILCEM
Gasilsko društvo Blanca je minulo nedeljo slavilo 45-letnico obstoja. Za 30-letno delo so podelili priznanji Ivanu Vidrihu in Jožetu Mirtu, devetim članom za 20-letno delo, trem pa za 10-letno. Na slavju so razvili tudi društveni prapor.
1
Dela za posodobljanje ceste Livold—Brod na Kolpi na območju Vasi—Fare hitro napredujejo, čeprav dela ovira močvirno zemljišče. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da letos prvega odseka ne bodo asfaltirali, ker bodo počakali, da se bo zemljišče „usedlo“. To pomeni, da potem cesta ne bo valovita ali celo razpokana. (Foto: Primc)
RAZPRAVA PRED KONGRESOM
Pismo pozabljeno?
Preprečiti zaostajanje
Občinski komite ZK Kočevje je na zadnjem sestanku 25. julija sklenil, da bo organiziral razpravo o izhodiščih za kongresa ZKJ in ZKJ v osnovnih organizacijah v septembru. Komunisti bodo v osnovnih organizacijah razpravljali o delovnih programih osnovnih organizacij, o uresničevanju občinskega akcijskega programa ZK, o izvajanju nalog po pismu in 29. seji ter seveda o delu v svoji delovni organizaciji.
Tako bodo v delovnih organizacijah posvetili pozornost gospodarje^ nju, stabilizaciji, povezovanju gospodarstva, uresničevanju ustavnih dopolnil o TOZD, notranji organizaciji, idejno-političnim vprašanjem, socialnim razlikam, varčevanju, neupravičenemu bogatenju, sprejemu v ZK in kadrovskim pripravam na volilne konference osnovnih
organizacij in občinske volilne konference, ki bo predvidoma de-' cembra.
Razprava o predkongresnem obdobju naj bi pregnala mrtvilo, ki je zajelo mnoge osnovne organizacije po prvih zagnanih razpravah po pismu predsednika Tita. Če pa ni prave aktivnosti v osnovnih organizacijah, pa tudi občinski organi ZK
-	ki naj bi črpali svojo moč od spodaj - ne morejo delati dovolj učinkovito. Niso pa dovolj le lepi sklepi, lepe besede, dolge razprave - potrebno je učinkovito delo, posebno še v občini Kočevje, ki v zadnjih letih po narodnem dohodku na prebivalca vedno bolj zaostaja za republiškim povprečjem. Ce bomo mlačni, bomo še bolj zaostali; to pa pomeni, da bomo v primerjavi z drugimi žive-
li	vedno slabše.	J.	P.
Nobene prijave na razpis
Za štipendijo za študij na pedagoški akademiji ni zaprosil nihče - Kdaj občinski sklad?
Pri Temeljni izobraževalni skupnosti (TIS) Kočevje so letos predvideli za štipendije 145.740 din. Trenutno imajo 31 štipendistov. Od teh je 8 na srednji vzgojiteljski šoli, 11 v gimnaziji, 6 na pedagoški akademiji, 5 pa na visokih šolah.
Na zadnji razpis za študij na pedagoški akademiji niso prejeli nobene prijave oziroma prošnje. Štipendije pa so dodelili petim dijakom srednje vzgojiteljske šole in trem dijakom
Spretni gasilci
Zmagalo Kočevje
Občinska gasusKa zveza Kočeyje je pred kratkim organizirala občinsko gasilsko tekmovanje, ki je obsegalo: gašenje lahko vnetljivih tekočin s peskom, hitro oblačenje gasilske obleke in opreme, plezanje po 4 metre visoki lestvi, metanje vrvi v krog s premerom en meter z oddaljenosti 10 metrov in vajo z ved-rovko, s katero je bilo treba z vodnim curkom zadeti vrtljivo tarčo.
Poleg tega se je dvanajst gasilskih društev pomerilo še v taktični vaji.
V	izredno hudi konkurenci je tudi letos prehodno zastavico prejelo GD Kočevje.
Vrstni red: 1. GD Kočevje, 2. GD Struge, 3. IGD Rudnik, 4. GD Stara cerkev, 5. GD Koprivnik, 6. IGD Lesna industrija Kočevje, 7. GD Mahovnik, 8. GD Šalka vas, 9. GD Ložine, 10. GD Livold, 11. GD Predgrad in 12. GD Dolga vas.
Gasilska društva Podpreska, Trava, Vas-Fara, Mozelj in Polom letos niso tekmovala, ker nimajo dpvolj ljudi za tako tekmovanje, saj mladina vedno pogosteje zapušča vasi.
gimnazije. Družbeni načrt razvoja kočevske občine predvideva ustanovitev otroških vrtcev tudi na podeželju. S tem se bo povečala potreba po vzgojiteljskem kadru za otroško varstvo, Temeljna izobraževalna skupnost pa skuša s štipendijami zagotoviti potrebno število vzgojiteljic. Komisija za štipendije pri TIS Kočevje bo razpisala štipendije samo za študij na pedagoški akademiji.
Prav bi bilo, da bi pri občinski skupščini ustanovili sklad za štipendiranje študentov, ki se žele šolati za različne poklice. Tako bi omogočili šolanje socialno šibkejšim, vendar za študij sposobnim in nadarjenim učencem.
47 dijakov srednjih šol in 10 študentov iz kočevske občine, ki študirajo na raznih fakultetah v Ljubljani, prejema štipendije RIS (Republi-ška izobraževalna skupnost).	*
VILKO ILC
ŠPORT IN REKREACIJA
V	odbor za šport in rekreacijo, ki so ga ustanovili pri krajevni skupnosti Kočevje-mesto, so na osnovni šoli Kočevje 7. julija imenovah Miha Majerleta, predmetnega učitelja za telesno vzgojo. Odbor bo skrbel za usklajeno del6 vseh športnih dejav-1 nosti, načrtoval nova športna igrišča, otroška igrišča in rekreacijska središča. »,
V.I.
Vedno na cesti
Cesta Kočevje-Dvor vedno bolj obremenjena
Stanko Tink iz Lopate 16, cestar pri Cestnem podjetju Novo mesto, vzdržuje 4,5 km ceste na območju Smuke v kočevski občini. Letos je ta cestni odsek še posebno dobro vzdrževan. Tovariš Turk nam je na naša vprašanja odgovoril tako:
„Letos smo bolj doma, ne gremo na delo drugam, pa je cesta boljša. Prej smo vzdrževali še ceste II. in III. reda, zdaj pa le I. in II. reda. Zato so te ceste seda|boljše, in plače tudi.“
„Ze od leta 1945 delam na tem odseku. Vmes šeni bil le 3 leta pri vojakih, 7 let pa sem skrbel za odsek od Smuke proti Strugam, ki je zdaj občinska cesta."
Stanko Turk: „Najbolj poškodujejo cesto vozniki, ki vozijo prehitro in tako škodujejo cesti, cestaijem, svojemu vozilu, pa tudi drugim/4 (Foto: J. Primc)
„Cesta Kočevje-Dvor bo na vrsti za asfaltiranje, ko bo asfaltirana cesta proti Brodu na Kolpi. Naša cesta je zdaj zelo obremenjena. V 16 urah sem naštel 187 motornih vozil. To je veliko."
„Cesto najbolj poškodujejo avtomobili, ki vozijo hitro, saj kamenje in pesek zmečejo s ceste in lukenj ob cesto. Tako škodujejo cesti, drugim voznikom pa tudi sebi oziroma svojim avtomobilom; saj bodo gotovo še kdaj vozili po cesti, ki bo zaradi njihove hitre vožnje bolj luknjasta."
„Tudi pozimi cesto vzdržujem, tako da je vedno prevozna. Posipavam jo s peskom in z drobnim gramozom. Posipavanje s soljo se ne obnese, posebno ne na ravnem delu ceste, kjer voda ne odteka."
J. PRIMC
Taktično vajo izvajajo gasilski podčastniki, ki so pozimi končali teoretični tečaj. ,(F°to: France Brus)
KUCEUSKE KOVICE
Lahko bi ogrevali ceneje
Zgraditi toplarno - Vsak zasebnik gradi lastno kotlarno, kar je drago - Ogrevati vse enako - Zdaj enim vroče, druge pa zebe
V	Kočevju ne gradi svojega sistema ogrevanja s kotlarno le vsako večje ali manjše podjetje, ampak celo vsak zasebnik, ki si gradi hišo. Ni treba posebej poudarjati, da je to drago in da bodo ti dimniki znatno bolj onesnaževali zrak, kot bi ga le en dimnik toplarne, ki bi lahko imel tudi čistilno napravo, medtem ko je vsak zasebni dimnik gotovo ne bo imel. Zato je spet oživela misel, naj bi Kočevje dobilo toplarno.
Vendar je treba to zamisel dobro pretehtati (to pa ne pomeni, da jo je treba uresničiti počasi!), saj so zdaj stroški ogrevanja stanovanj iz kemične to-
varne (kjer je bila predvidena toplarna) trikrat večji, kot dohodki (tako vsaj trdijo v kemični). Glavni vzrok za tako visoke stroške pa so nestrokovno speljane toplovodne napeljave in slab sistem ogrevanja stanovanj.
Zamisel o toplarni pa bo uspela le, če bo zadeva zastavljena res strokovno. To pomeni, da ne sme biti prevelikih izgub toplote na poti od toplarne do stanovanj. Tudi znotraj posameznih stanovanjskih blokov mora biti ogrevanje urejeno tako, da bodo vsa stanovanja približno enako ogrevana. Zdaj se dogaja, daje v enih stanovanjih vedno premrzlo, v drugih pa prevroče.
J. PRIMC
GETRTK0V INTERVJU
Odgovorni smo vsi
V	zadnjem četrtkovem intervjuju je direktor IMV Jurij Le-včinik zastavil vprašanje, kdo je odgovoren za uničevanje zelenic, kdo plača storjeno škodo in kako tako ravnanje preprečiti. Za odgovor smo povprašali Karla Kapša, vodjo novomeške vrtnarije pri Komunalnem zavodu, ki skrbi za urejanje zelenic.
„Očitki, ki jih je včasih slišati na račun Komunalnega podjetja zaradi neurejenosti zelenic, niso upravičeni. Občina odvaja precejšnja sredstva v ta namen in po pogodbi z njimi skrbimo za zelene površine, kakor je določeno. Vendar naj takoj povem, da je brez ustreznega sodelovanja vseh prebivalcev, zlasti pa pravilnega odnosa do okolja, delo in učinek našega dela le delen. Urejenih je bilo več zelenic v večjih stanovanjskih predelih, kakor tudi okolica tovarn in podjetij, celo med zasebniki je opazen precejšen smisel za urejanje ožje okolice, vendar moram še enkrat pripomniti: ni dovolj urediti, treba je tudi paziti!"
Škoda, ki se dela na zelenicah, sicer ponavadi ni tako velika. Predvsem gre za uničevanje nasadov rož, lomljenje okrasnega grmičevja in razljanje klopi. Ta Junaška" dela izvajajo običajno ponoči neznani ljudje. Večja škoda je bila povzročena le pozimi, ko so tovornjaki uničili zelenico pred Industrijo obutve, kjer so parkirali.
„Krivce smo dobili," pravi Karel Kapš, „s pomočjo milice in plačati so morali vso povzročeno škodo. Težje pa je z nočnimi zlikovci manjšega kalibra. Novo mesto ima samo enega čuvaja, ki res ne more skrbeti za
vse območje. Potreben bi bil še nočni čuvaj ali pa dežurni miličnik, ki bi občasno pogledal tudi, kaj se dogaja v parkih. Naj- ■ boljši čuvaj pa bi bili lahko ljudje sami, ko bi svoj odnos do javnih površin vzeli bolj resno, ko bi jim ne bilo vseeno, ali živijo v urejenem ali zanemarjenem okolju. Morda bi ne bilo slabo, ko bi hišni sveti prevzeli del od- S govomosti za urejenost okolice S stanovanj. Posebno starejša stanovanjska naselja so zapuščena."
MINI ANKETA:
„Knjiga je vaša najboljša prijateljica!" se glasi reklamno geslo, s kate-
S
Karel Kapš
Na koncu razgovora je Kapš zastavil vprašanje, na katerega naj odgovori eden od predstavnikov Dominvesta:	„Zemljišče
sedanje vrtnarije je po novem urbanističnem načrtu predvideno za stanovanjsko gradnjo. Ker Novo mesto v razvoju potrebuje večjo novo vrtnarijo, bi rad zvedel, kje je predviden prostor zanjo. Zanima nas tudi, ali bi bilo mogoče prostor dobiti blizu novega pokopališča in tudi, kje -j pokopališče? “
M. MARKELJ
••■■■■■■•■■■■■a
■■■■■■■■■■■■•■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Ma«
I
Zatišje le navidezno
Ustavne razprave v novomeški občini se bodo začele že prihodnji teden
Javne razprave o zvezni in republiški ustavi in občinskem statutu so v novomeški občini pred durmi. Zatišje v času dopustov je le navidezno. Zlasti Socialistična zveza in sindikat dokončujeta zadnje priprave pred sklicem javnih razprav.
KOLIKO ZA SOLIDARNOST?
Jutri se bo v Novem mestu prvič sestala skupščina občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. Med drugim bodo odločali tudi o 12 milijonih dinarjev, ki so se v skladu nabrali do zdaj. Prejšnji teden je politični aktiv občine menil, da je potrebno gradnjo stanovanj pospešiti. „Kot je znano, je občina sprejela obsežen program stanovanjske graditve, zato je skrajni čas, da se stvari premaknejo z mrtve točke," pravi predsednik, občinske konference SZDL Franci Beg.
Suhokrajinski drobiž
DRUŽABNI VEČER ZA MLADINCE IZ DITZINGENA IZ ZAHODNE NEMČIJE so pripravili žu-žemberški mladinci 28. julija v žužemberškem ribiškem domu. Večer je potekal v prijetnem vzdušju, beseda je tekla o nadaljnjem še tesnejšem sodelovanju, ki so ga pričeli novomeški mladinci razvijati lansko leto.
KMETOVALCI IZ VASI OKOLI AJDOVCA IN NEKATERIH VASI OKOLI DVORA bodo morali letos kupiti koruzo, ker jim je toča pobrala pridelek. Tudi fižola in zelja ne bodo pridelali. V vinogradih pri Malem Lipovcu in v Borštu pri Ajdovcu se bo škoda po toči poznala na lesu še drugo leto.
DENAR ZA VODOVOD NA JAMO IN V STAVČO VAS JE ZAGOTOVLJEN in bo cevovod lahko že letos položen, če bodo uporabniki izkopali jarke. Govorice, da za cevovod še ni denarja, so neresnične in škodoželjne. Sicer pa so dela že v teku in s tem govorice postavljene na laž. .
CESTA MIMO ŽUŽEMBERŠKE ŠOLE do odcepa k spomeniku padlim borcem NOV in ZFT naCviblju, bo, kot vse kaže, letos le asfaltirana in bo velika prireditev za ta del strnjenega naselja, ki ga sedaj toliko prizadene cestni prah.
GASILCI NA AJDOVCU bodo letos dobili električno sireno. Nabavili jo bodo iz dotacije krajevne skupnosti. Do sedaj sploh niso imeli sirene.
ŽUŽEMBERSKI GASILCI so nabavili novo gasilsko brizgalno znamke „ZIEGLER". Z njo se bodo postavili na prireditvi 26. avgusta, ko jo bodo krstili.
M. S.
SZDL in sindikat sta že junija dobila skupni ustavno-statutami politični aktiv in ob obisku dr. Franceta Hočevarja tudi prve napotke, na kaj bo potrebno ljudi v javnih razpravah predvsem opozoriti. Ta mesec bo že drugi seminar za člane tega aktiva, ki bodo razprave vodili.
Medtem ko bodo na terenu - v razpravah, ki jih bo organizirala Socialistična zveza - spregovorili o vseh področjih, ki jih zajemata osnutka zvezne in republiške ustave, poglobljeno pa le o položaju delovnih ljudi v krajevnih skupnostih, bodo v delovnih organizacijah obravnavali zlasti štiri .področja: temeljne organizacije združenega dela, odnose, komunalni in volilni sistem.
Javne razprave v delovnih organizacijah bo skliceval sindikat, začele se bodo 15. avgusta, končane pa bodo ob koncu septembra. Občinski sindikalni svet je pripravil okvirni načrt razprav. O njem bodo ta teden spregovorili predsedniki sindikalnih organizacij iz podjetij. Na posvetu se bodo dogovorili tudi o razporeditvi razprav.
V	novomeški občini bodo predavali pretežno domači ljudje, za poglobljene razprave pa bodo naprosili člane republiške ustavne komisije.
I. ZORAN
rim skušajo trgovci privabiti čimveč kupcev. Če temu dodamo znani rek, da so pravi prijatelji redki, potem dobimo približno sliko stanja, ki je značilno za slovensko knjigo. Televizija, film in zaposlenost, vse to vpliva, da ljudje čedalje manj berejo. In ker je knjiga še vedno eden glavnih nosilcev omike, obenem pa je slovenska knjiga razmeroma precej draga, smo povprašali nekaj občanov za njihovo mnenje o tem.
■mmi
BOJAN PUREBER, delavec: „Za branje nimam časa, kolikor pa ga imam, berem samo lahkotno litera-' turo. Moram pa reči, da se mi zdijo slovenske knjige predrage, čeprav za dobro knjigo denarja .ni škoda, le delavec si zanjo težko odtrga prepotrebni denar. Na srečo ima moj oče veliko knjig in mi branja, če si ga zaželim, ne manjka."
ZINKA DUKIČ, natakarica: „Berem bolj malo, ker ne utegnem, čeprav sem prej zelo rada brala. Knjig ne kupujem veliko. Cene se mi ne zdijo previsoke, saj za dobro knjigo denarja res ni škoda. Moti me pa to, da ni dovolj strokovnih knjig v slovenščini in je človek prisiljen brati knjige v tujih jezikih."
JANEZ MARKOVIČ, prometni miličnik: „Domače knjige so predrage. Ker je knjiga za ohranitev slovenske besede zelo važna, bi morala biti cenejša. Domače avtoije bi morah podpreti, da bi več pisah, njihova dela pa bi lahko izdajali v manj razkošnih in dostopnejših izdajah. Sam ne berem več toliko, kot sem v mladih letih, knjige pa vseeno kupujem, da bodo za sina."
IVAN BILIČ, avtomehanik: „Po rodu sem Hercegovec, a že več let živim v Sloveniji.'Berem tudi slovenske knjige, čeprav še ne znam dobro slovenski. Ampak vaše knjige so drage, precej dražje od srbohrvaških. Moram pa priznati, da so lepo opremljene in nasploh zelo solidne."
BRANKA MIŠJAK, uslužbenka: „Rada berem, čeprav težko najdem dovolj prostega časa. Knjig ne kupujem dosti, ker so cene skorajda previsoke, nekatere knjige pa imajo astronomske cene in me res zanima, kdo si jih lahko kupi, pa tudi komu so potrebne. Mislim na razne faksi-milirane izdaje. Ali bi ne bilo bolje, ko bi velike vsote, ki gredo za take izdaje, uporabili za znižanje cen običajnih knjig? "
NOVA VPLAČILA ZA ŠOLE
Julija so krajevne skupnosti in delovne organizacije v sklad za gradnjo šol v novomeški občini vplačale novih 274.321 din. Krajevne skupnosti so zbrale: Novo mesto 155.4^3, Šentjernej 15.909, Prečna 1.333, Brusnice 2.628, Žužemberk 12.015, Stopiče 3.637, Orehovica 944, Straža 19.587, Birčna vas 1.692, Bučna vas 3.212 in Gabrje 496 din. Same delovne organizacije so vplačale nekaj več kot 57.000 din.
Most £ez Krko v Otočcu so pred trfcmi leti temeljito popravili vojaki. Od tedaj se je napravilo že toliko lukenj, da je bila vožnja po njem v zadnjem času nevarna. Novomeški komunalci so luknje pred kratkim zakrpali, kako so delali, pa vidimo na tem posnetku Zvoneta Šeruge.
UPOKOJENCI, DRVA!
Člani novomeške podružnice Društva upokojencev, ki so naročili drva, naj prinesejo denar do 13. avgusta v podružnično pisarno. Cene: drva so po 150,35 din, prevoz na dom 20 din — skupaj 170,35 din. Kdor je naročil 9 m3, bo s prevozom plačal 1.534 din. Kdor do navedenega dne drv ne bo plačal, jih s posredovanjem podružnice ne bo dobil.
Upokojenci, ki še niso poravnali članarine in prispevka za vzajemno pomoč za leto 1973, naj to čimprej store v društveni pisarni; možno je vsak ponedeljek in petek med 8. in
12.	uro.
Novomeška kronika
TABLE NI - Na avtobusnem postajališču na desni strani Glavnega trga še sedaj niso uspeli namestiti table za avtobusni vozni red. Ljudje, ki bi radi zvedeli, kdaj lokalni avtobus vozi, morajo preko zelo prometne ceste k postajališču pri vodnjaku, kjer taka tabla je. Odgovorni so najbrž mnenja, da malo hoje nikoli ne škodi...
LEDENA KAVA - V hotelu Kandija se dobi posebne vrste ledena kava. Narejena je iz treh četrtin sladoleda, ki vsebuje nekakšne ledene korale, in iz ene četrtine zelo grenke kave. Gostja, ki so ji postreg-
li	s to „specialiteto", je omenjeni produkt gostinske umetnosti odne-; sla v kuhinjo in hotela pravo ledeno kavo. Ostala je praznik rok, ker take' ne poznajo.
BUJNA RAST - Na zelenih po-‘ vršinah Kristanove ulice so sejali tra-t vo, zrasel pa je plevel vseh vrst, ki' zdaj plemeniti okolico. Očitno ne drži, da ker seješ, tudi žanješ. Prebivalci tega predela pa bi želeli videti tudi kakšno drevo na novih nasadih, j
TRŽNICA - Petkova tržnica je; bila izredno živahna. Naprodaj jej bilo domala vse, kar bi si izmislil, od ležalnih stolov do glavnikov. Cene nekaterih živil: fižol 5 din, kumarice 5, paprika 12, paradižnik 5, slive 11,, grozdje 12, breskve 10 in jajca 1,20
-	1,35 din. 135 din.
ROJSTVA - Rodile so: Marjana KošiČek iz Koštialove 30 - Tatjano, Ljudmila Krese iz Kristanove 60 deklico, Radomila Kuvač iz Trdinove 17 - Tomislava, Anica Kovačič* iz Kristanove 10 - Janjo in Danica Bogolin iz Foersteijeve 1 - Liljano.
SMRTI - Umrl je Alojz Kupina, upokojenec, Majde Sile 12.
— Ena gospa je rekla, da najnovejši plot okoli gostinske šole najbrž še ne pomeni, da se je direktor ogradil tudi od ljudske prehrane.
GRADBENO
PODJETJE
OBNOVA
LJUBLJANA TITOVA -39
zaposli
DIPLOMIRANE GRADBENE INŽENIRJE ZA DELOVNA MESTA V PRIPRAVI DELA ALI V OPERATIVI DIPLOMIRANE EKONOMISTE ZA DELO V GOSPO-DARSKO—RAČUNSKI SLUŽBI GRADBENE TEHNIKE ZA DELO V OPERATIVI EKONOMSKE TEHNIKE ZA DELOVNA MESTA V GOSPODARSKO—RAČUNSKI SLUŽBI DIPLOMIRANE GRADBENE INŽENIRJE - PRIPRAVNIKE
6. GRADBENE TEHNIKE - PRIPRAVNIKE
7. EKONOMSKE TEHNIKE - PRIPRAVNIKE
8. REFERENTA ZA ZEMLJIŠKO-KNJIŽNE ZADEVE
Pogoji:
pod 1. najmanj 10 let delovnih izkušenj za delo v pripravi dela, v operativi najmanj 3 leta delovnih izkušenj, zaželeno znanje nemškega jezika, pod 2. vsaj 2 leti delovnih izkušenj pod 3., 4. vsaj 2 leti delovnih izkušenj pod 8. srednja ali višja izobrazba s prakso
Prijave pošljite v 15 dneh na kadrovsko službo GP „Obnova", Ljubljana, Titova c. 39
ŠTIPENDIJE!
Na osnovi 57. člena statuta razpisuje Odbor za kadre GP „Obnova" štipendije oziroma posojila za študente in dijake naslednjih visokih in srednjih šol:
1. 4 ŠTIPENDIJE OZ. POSOJILA ZA ŠTUDENTE FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO - VISOKE GRADNJE
2. 3 ŠTIPENDIJE OZ. POSOJILA ZA ŠTUDENTE EKONOMSKE FAKULTETE
3. 8 ŠTIPENDIJ OZ. POSOJIL ZA DIJAKE GRADBENE SREDNJE TEHNIČNE ŠOLE
4. 8 ŠTIPENDIJ OZ. POSOJIL ZA DIJAKE EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE
Prednost pri dodelitvi štipendij oz. posojil imajo socialno ogroženi in dobri študentje oz. dijaki višjih letnikov.
Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: GP „Obnova" — kadrovska služba, Ljubljana, Titova 39.
vse
od temeljev do strehe
SSLOniUUE!
LJUBLJANA
VAM NUDI V SVOJIM POSLOVALNICAH:
PLEMLJEVA 68
VIZMARJE,
GOSI? RAZSTAVIŠČE. DOMŽALE.
HALA D
A. SKOKA 20
ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše:
# BETONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERIALE, APNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO;
0 OKNA, VRATA, LADIJSKI POD-OPAŽE PARKET;
# KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNO KERAMIKO
# PEČI ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI;
INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU: VIŽMARJE: 51-566.
GOSP. RAZSTAVIŠČE: 312-598 DOMŽALE: 72-397
OBIŠČITE NAS!
Mercator
30-50%
ZNIŽANJE CEN
LETNI KONFEKCIJI
V BLAGOVNICI
NA GLAVNEM TRGU
RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST
V UPRAVI ZAVODA:
1. FINANČNI KNJIGOVODJA
2. FAKTURIST
V KONFEKCIJI:
3. VODJA PRIPRAVE DELA
POGOJI:
Pod 1, 2 in 3 srednješolska izobrazba in praksa na delovnem mestu. OD po pravilniku o delitvi OD zavoda ali po dogovoru.
Pismene vloge pošljite na upravo zavoda „ROG", Dalmatinova 1, ali se zglasite osebno.
rvAS 1
PRAVI
KORAK
JE
KORAK
DO
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu
in poslovnih enot v Krškem. Metli ki,Novem mestu, Trebnjem in na Mirni
£ KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN- JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO IO-ODST.
# VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
# OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ
# DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA
# ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE
# OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE
ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO VAŠA BANKA.
DBH
mnomsn
i n o u str i j n moTORntH vozil novo mesTO
STIPENDIJE!
KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE IN ŠTIPENDIRANJE PRI CENTRALNEMU DELAVSKEMU SVETU INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
RAZPISUJE za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije:
ŠTUDIJ NA VISOKIH ŠOLAH
ŠTEVILO
ŠTIPENDIJ
- STROJNA FAKULTETA - TEHNOLOŠKA SMER
8
- BIOTEHNIČNA FAKULTETA - GOZDARSKA SMER, LESNI ODDELEK	3
- FNT-ODDELEK ZA KEMIJO	1
- EKONOMSKA FAKULTETA	2
- PRAVNA FAKULTETA	2
- FILOZOFSKA FAKULTETA-PSIHOLOGIJA 1
ŠTUDIJ NA VIŠJIH ŠOLAH
- VIŠJA TEHNIČNA ŠOLA	5
- VIŠJA KOMERCIALNA ŠOLA	5
- VIŠJA TEHNIČNA VARNOSTNA ŠOLA (POGOJ: KONČANA SREDNJA TEHNIČNA ŠOLA - STROJNA SMER)	1
ŠTUDIJ NA SREDNJIH ŠOLAH
- TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA-STROJNA	15
- TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA - LESNA - I. LETNIK	5
- TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA - KEMIJSKI ODDELEK	3
- EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA	15
- UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA	15
UČENJE POKLICEV
V proizvodnih oddelkih v Novem mestu sprejmemo na prosta učna mesta vajence:
UČNA
MESTA
- AVTOKLEPAR	10
- AVTOMEHANIK	2
- ORODJAR '	2
- POHIŠTVENI MIZAR	15
- AVTOLIČAR «	4
Prošnje sprejema kadrovsko socialna služba podjetja, Zagrebška 18-22, Novo mesto, do 20. 8. 1973.
Prošnji za štipendijo priložite zaključno spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami, kratek življenjepis in potrdilo o premoženjskem stanju.
Za učenje poklicev samo zaključno spričevalo.
Prednost pri štipendiranju imajo študentje in dijaki višjih letnikov, otroci zaposlenih in prosilci iz krajevnih območij delovnih mest.
OSNOVNA ŠOLA PREVOLE
RAZPISUJE DELOVNO MESTO UČITELJA ZA RAZREDNI POUK
SVET OSNOVNE ŠOLE LEDINA
Komenskega 19 Ljubljana
OBJAVLJA PROSTI DELOVNI MESTI:
1. UČITELJA ZA PB V KLINIČNIH BOLNIŠNICAH
pogoj: višja izobrazba — zgodovina-zemljepis
2. SNAŽILKE ZA NEDOLOČEN ČAS
Zglasite se osebno v tajništvu šole.
Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
OSNOVNA ŠOLA OTOČEC
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA ZA ZG-ZE, PRU za nedoločen čas.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nast6p službe 1. sept. 1973.
^OSNOVNA ŠOLA MIRNA
RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Pogoji: Kandidati morajo imeti učiteljišče ali končano PA — razredni pouk.
Nastop službe 1. 9. 1973
tedenska
Petek, 10. avgusta - Lovrenc Sobota, 11. avgusta - Suzana Nedelja, 12. avgusta - Klara Ponedeljek, 13. avgusta - Liljana Torek, 14. avgusta - Anastazija Sreda, 15. avgusta - Marija Četrtek, 16. avgusta - Rok
BREŽICE: 10. do 11. 8. Angleški barvni film „Grof Jorga vampir". 12. do 13. 8. ameriški barvni film „Valdez maščevalec**. 14. do 15. 8. francoski barvni film „Zena bandit**.
BRESTANICA: 11. in 12. 8. ameriški barvni film „Lov za 100.000 dolarjev**.
ČRNOMELJ:	10. 8., 11. 8.
nemški barvni film „S čim se ukvarjajo brezdelne gospe**. 12. 8. ameriški barvni film „Do pekla in
nazaj**, 15. 8. jugoslovanski barvni film „Po sili oče“. 17.8. francoski barvni film „Hrepenenje za vampirjem**.
KOSTANJEVICA:	11.	8.
francoski barvni film „Ostrostrelec z Ažurne obale**. 12. 8. italijanski barvni film .Junaki Sheredskega gozda**.
i KRŠKO: 15. 8. italijanski barvni film „Besnost**. 11. in 12. 8. ameriški barvni film „Človek, ki ga ie težko ubiti**.
MIRNA: 11. in 12. 8. „Krvavi poker.**
NOVO MESTO: Od 10. do 12. 8. barvni film „Do zadnje kaplje krvi“.
13.	in 14. 8. nemški barvni film „Čharlijev stric**. 15. in 16. 8. barvni film „Bradon — lovec na nagrade**.
RIBNICA: 11. in 12. 8. ameriški barvni film „Balada o Dingasu
JERNEJ:	11.	in 12. 8.
„Dolgi dnevi mržnje**.
TREBNJE:	11. in 12.	8.
italijanski barvni film „Petorica za pekel**. 15.8. italijanski barvni film „Meč Branda“.
SLUŽBO DOBI
IŠČEMO VARSTVO za 15-mesečnega otroka v dopoldanskem času na domu. Naslov v upravi lista (2129/73).
DVE KVALIFICIRANI ali polkvali-ficirani natakarici, lahko tudi začetnici, ena kuharica in vajenka dobe takoj zaposlitev. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pošljite na naslov: Gostilna pri Danilu, Reteče pri Škofji Loki.
SPREJMEM šoferja C kategorije. Vidmar, Šmihel, Novo mesto.
ZA DOPOLDANSKO varstvo dveh otrok na domu nujno iščem starejšo žensko. Žagar, Ragovska 9, Novo mesto.
IŠČEM starejšo žensko za varstvo otroka na domu. Turk, like Vaštetove 17, Novo mesto.
VZAMEM v službo dva pridna pomočnica za izdelovanje kovinske galanterije (razrez materiala). Nastop službe lahko takoj. Možnost priučitve kvalifikacije. Osebni dohodki zelo dobri. Franc Oven, Rožna dolina, cesta XV. št. 1, Ljubljana.
IŠČEMO KMEČKEGA FANTA za pomoč na kmetiji po službi. Hrana in stanovanje zagotovljena. Službo dobi takoj. Anton Rupar, Žabnica 33, Kranj.
STANOVANJA
BREZPLAČNO sobo nudim upokojenki. Novo mesto, Detelova 3.
ODDAM komfortno stanovanje v okolici Novega mesta, primemo tudi za dve družini. Naslov v upravi Usta (2110/73).
ČEM opremljeno sobo v Novem mestu, po možnosti na Grmu. Naslov v upravi lista (2118/73).
ODDAM enosobno stanovanje s kopalnico, oddaljeno 5 km od Novega mesta. Prednost imajo
vojevič, Zagrebška 6 a, Novq mesto.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Ogled od 17. do 18. ure. Naslov v upravi lista (2139/73).
PRODAM oljno peč Emo 6 (še garancija), kavč, otroški voziček, pisalni stroj Erika in čoln Maestral. Lubej, Mestne njive 7, Novo mesto, telefon dopoldne 21-640.
PRODAM petdelno temno ijavo omaro. Katica Jurečič, Mestne njive blok 7, Novo mesto.
PRODAM stroj Linvincibile mini 30 za 7 operacij in cirkular železne konstrukcije, elektromotor 7 KS, vse novo. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan, razen nedelje, od 15. ure dalje. Naslov v upravi lista (2093/73).
PRODAM žetveno napravo in staro stiskalnico. Jože Kaver, Bušeča vas 24, Cerklje ob Krki.
MOTORNO ŽAGO contra Stihi prodam. Kastelic, Brezova reber 9, Dvor.
PO UGODNI CENI prodam elektromotor 5,5 KS v dobrem stanju. Jože Lapuh, mlinar, Tržišče na Dol.
PRODAM resaste istrijance, stare 8 tednov. Alojz Florjančič, Laze 1, 68323 Uršna sela.
PRODAM rabljene sode od 150 do 175 litrov. Ogled v soboto, 11. avgusta 1973. Malenšek, Semič.
PRODAM globok otroški voziček, malo rabljen. Marinka Levičar, Paderšičeva 34, Novo mesto.
PRODAM kavč, dva fotelja in preprogo 2 x 3 m. Jože Ban, Nad mlini 18, Novo mesto.
 --------------
K U
upokojenci. Naslov v upravi lista (212
(2120/73).
Motorna vozila
ZARADI GRADNJE nujno prodam fiat zastava 750, letnik 1970, po zelo ugodni ceni. Marjan Gregorčič, Otočec ob Krki št. 14.
PRODAM odprt kombi VW in zastavo 750. Anton Ipavec, 61234 Mengeš, Gorenjska 10, telefon (061) 72-093.
PRODAM zastavo 750, letnik 1969. Dol. Težka voda 13, Stopiče.
PRODAM zastavo 750, letnik 1965. Vel. Bučna vas 48, Novo mesto.
PRODAM osebni avto Lada, letnik 1972. Radmila Arsov, Zdravstveni dom Brežice, telefon 72-204.
PO UGODNI CENI PRODAM dobro ohranjen fiat 750. Ogled vsak dan popoldne pri Kovačič, Mah Slatnik 33, Novo mesto.
POCENI PRODAM zastavo 101, letnik 1972, prevoženih 10.000 km, z radioparatom in registrirano za leto 1974. Reba, Ljubljanska 20, Novo mesto.
PRODAM kombi moriš, letnik 1970, registriran do marca 1974, za 2.800,00 din. Pavlič, Črmo; šnjice 3, Stopiče.
PRODAM
PO UGODNI CENI PRODAM kombinirano dnevno sobo. Milan Mili-
POSEST
RAZNO
ŽELIM SPOZNATI kvalificiranega delavca s svojim domom, starega do 45 let. Sem razvezana, 34-letna, s hčerko. Resne ponudbe s polnim naslovom pošljite pod „JESEN PRIHAJA**.
29-LETNI DOLENJSKI ROJAK, 177 cm, zaposlen v ZRN, nealkoholik, nekadilec z imetjem, želi spoznati dekle za skupno pot. Pogoj: čista preteklost, starost od 22 do 26 let, višje rasti ter čedne zunanjosti, po možnosti šivilja ah kuharica ter da je pripravljena živeti v tujini. Avanturistke izključene. Ponudbe s sliko v celoti in življenjspisom. Naslov v upravi lista (2092/73).
POROČNI PRSTANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
KUPIM rabljeno otroško kolo. Naslov v upravi lista (2127/73).
KUPIM žensko kolo. Naslov v upravi lista (2130/73).
KUPIM rabljen obračalnik. Franc Štojs, Raje 17, Jesenice na Dol.
KUPIM hišo v Novem mestu ah bližnji okolici. Ponudbe do 20 milijonov pošljite do 18. avgusta 1973 na naslov: Ciril Pečjak, Kosova 4, Novo mesto.
Ob prerani izgubi ljubljene hčerkice ZORICE PRAHKOVIČ se iskreno zahvaljujem sodelavkam za sočustvovanje, cvetje in denarno pomoč. Še posebno toplo se zahvaljujem sindikalni podružnici tovarne Beti. Laže mi je bilo, ko.sem videla, da nisem v nesreči sama. Prahković.
Dobri in skrbni ženi, mami in stari mami ZALKI ZUPANČIČ iz Goriške vasi za 60. rojstni dan in god vse lepo, predvsem pa zdravja, želijo mož Lojze ter otroci: Tončka, Lojzka, Micka in Jože z družinami in Milka. Vnučki ji pošiljajo tople poljubčke.
Dragemu atu ALOJZU JUDNIČU iz Kota pri Semiču iskreno čestitamo za 79. rojstni dan in mu želimo zdravja in še veliko let življenja. Hkrati čestitamo za bližnji rojstni dan tudi mami Mariji. Hčerki Mimi in Danica ter sin Lojze z družinami.
UH iffpEVESTILA »
Ob smrti naše mame, stare mame in tete
MARIJE MIRTIČ
iz Dol. Mraševega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebna hvala sorodnikom in vaščanom ter gospodu župniku. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi France, Jože in Stanko, hčeike Marija, Frančiška in Anica z družinami, sestre Pepca, Ančka in Angela z družinami.
POZOR! Se vam rosi posoda v stranišču, ki je voda v njej? Nevšečnosti kapljanja se rešite, če kupite LOVILEC ZA WC pri Elektrotehni ah Novotehni v Novem mestu ah v vseh večjih trgovinah s plastiko v Ljubljani.
Nudim vam vse vrste rolet, žaluzije in platnene zavese ter opravljam vsa popravila iz te stroke. Cene solidne. Naročila sprejema BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO.
MAMICE! Stekleničko vašega dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri ščetar-stvu ARMIČ, TRŽAŠKA 52, LJUBLJANA.
UGODNO PRODAM hišo z gostinskim lokalom in inventarjem v industrijskem kraju. Angela Boršt-nar, Sr. Jarše 22, 61230 Domžale.
PRODAM nedograjeno hišo v Brestanici z vso urejeno dokumentacijo. Naslov v upravi lista (2100/73).
PRODAM vinograd z zidanico v velikosti 70 arov in 78 kvad. metrov v dobrem stanju. Oglasite sc pri Francu Kirarju, Klenovik, Škocjan.
PRODAM vikend, zgrajen do prve plošče, z vinogradom v bližini Mirne. Silvo Jezernik, Mirna 150, Mirna.
PRODAM parcelo na Ponikvah pri Trebnjem z vsemi dokumenti za gradnjo. Vse informacije dobite pri Jožetu Hevcu, gostilna 1’er, Novo mesto, Komandanta Staneta 22.
V	VIŠNJI GOKl blizu kopališča poceni prodam takoj vseljivo stanovanjsko hišo 9 x 10 kvad. metrov z lepim vrtom (700 m2). Informacije dobite pri 'Francu Garvasu, Ljubljana, Knezov štra-don 17.
PRODAM dve gradbeni parceli 5 km iz Novega mesta. Naslov v upravi lista (2133/73).
Ob prezgodnji smrti moža, sina in brata
IVANA STARIČA
se vsem, ki ste nam lajšali bolečine in spremili pokojnika na zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala tov. Vrabiču za ganljive besede ob odprtem grobu in duhovniku za spremstvo.
Žalujoči: žena Marija, mati Neža, sestra Malči z otroki in drugo sorodstvo
Ob težki izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete in svakinje
MARIJE ŠTRASBERGER
iz Orešja 28
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, nam iz-fekli sožalje ter poklonili vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sestri Bolemiri Breznik za dolgotrajno skrb in nego v času njene težke bolezni, kolektivu ter sindikatu podjetja Pionir Novo mesto, kolektivu Mercator Novo mesto, župniku iz Šmarjete za opravljeni obred ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih na kakršenkoli način lajšali bolečine.
Žalujoči: hčerki Martina in Fani z družinama, brata Lojze in Jože z družinama in drugo sorodstvo Orešje, Novo mesto, Ljubljana, Trbovlje, Zah. Nemčija, Avstralija
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Neža Kožar iz Lončarjevega dola - deklico, Erna Lapuh iz Starega grada - Damijana, Terezija že 22 deklet in žena. iz Čanja - deklico, Irena Jankovič iz Sotelskega - Igorja, Jožica Černelič iz Pavlove vasi — deklico, Nada Hrgar iz Ptudinc - Marijo, Ana Vrabec iz Polja - Margareto, Cvetka Kostanjšek iz Kostanjevice - dečka, Danica Jakovina iz Vukovega sela -Tomislava, Irena Debogovič Lončaijevega dola - deklico, Ema Lapuh iz Starega grada - Damijana, Terezija Planinc dečka, Jožica Čančer iz Artič - Dušana, Zdenka Kostič s Senovega - deklico, Marica Gmajnar iz Moravč — Anico. -Čestitamo!
Hočete vedeti, ,kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list!
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Neža Hajšen je padla na cesti in si
K)škodovala desno nogo; Juratovec arija in • Vovčjega je padla z motorjem in si poškodovala levo
koleno; Francu Soštarcu iz Kapel je padlo drevo na levo nogo; Vlado Lavrinšek je padel na betonu in si
Vsem, ki ste s cvetjem in spremstvom na zadnji poti počastili spomin našega očeta
ALOJZA KOPINE iz Novega mesta,
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala kolektivom: Pekarne v Novem mestu, Okrožnega sodišča Novo mesto, Petrola-bencinskega servisa Novo mesto in stanovalcem bloka Kettejev drevored 41 za podarjene vence in izrečena sožalja. Iskrena hvala tudi pevcem in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Livija, sinova Maijan in Božo z družinama in drugo sorodstvo
Novo mesto, 2. avgusta 1973
poškodoval levo nogo; Ivan Zrnc si je pri delu poškodoval prst na roki; Karel Počivavšek, s Sremiča sije pri delu poškodoval levo koleno; Dušan Dejanovič iz Sječevca si je pri zlaganju opeke poškodoval desno roko; Marjan Kmetec iz Maribora je padla z gugalnice in si poškodovala levo roko; Mara Perkovič iz Brežic je padla iz vlaka in si poškodovala glavo.
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Jože Urbanč, kmet iz Župeče vasi, star 65 let; Ivana Volčanšek iz Piršenbrega 17 a, stara 32 let, in Brili Neža iz Dobrove 28, stara 65 let.
ZAHVALA
V	starosti 76 let nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in svak
ANTON ŽELJKO
z Gor. Suhoija pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Lepa hvala zdravniškemu osebju, govorniku pred rojstno hišo, kakor tudi gasilskemu društvu Suhor za zadnji pozdrav in govor ob odprtem grobu. Še enkrat prav lepa hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in duhovnikoma za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Tone, Slavko in Stane z družinami ter hčerka Lojzka
Kanada, Joliet, Koper, Metlika, Novo mesto
ZAHVALA
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ANE KOVAČIČ
iz Ostroga pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo'vsem, ki ste pokojnico spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala družinama Kuhar in Turk, Društvu upokojencev Šentjernej ter kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Jože in Ivan ter hčerka Tončka z družinami
ZAHVALA
Ob smrti drage žene, mame in stare mame
MARIJA STOJNIČ
roj. VRANIČAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki se nam v težkem trenutku stali ob strani ter darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo osebju novomeške bolnice, župniku, delovnemu kolektivu Litostroja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, sinovi Anton, Franc in Jože z družinami, vnuki in pravnuki, sestre ter drugo sorodstvo
Grabrovec, 28. julija 1973
ZAHVALA
V	81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric
JANEZ KULOVEC
iz Vavte vasi 54
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr Vladimirju Živkoviču za lajšanje bolečin. Iskrena hvala kolektivom GO Straža, Novoles in Tonosa Ljubljana, pevskemu zboru Gorjanci, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem duhovnikom za opravljeni obred. Najlepša hvala tudi vsem vaščanom, posebno Mariji Golob, Mimici Bukovec, Miji Zupančič in Mariji Kulovec za vso skrb in pomoč v najtežjih trenutkih. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana, otroci Franc, Tone, Anica in Ivan z družinami, Vinko in drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ah 10 ameriših dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani Usta 80 din. Vsak mah oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ĆZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: Poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored ob 4.30 io 8.00.
Četrtek, 9. avgusta: 8.10
Glasbena matineja. 9.20 Mladinski zbori pri nas in po svetu. 11.00 Poročila-Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Mrg. Lojze Cetina: Organizacija obLanja hmelja. 13.30 ■Priporočajo	vam ...	14.40
»Mehurčki".	15.30	Glasbeni
intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Za ljubitelje jazza.
PETEK, 10. AVGUSTA: 4.30 -8.00 DOBRO JUTRO! 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Glasba vam Pripoveduje. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Dr; Janez	Žgajnar:	O dehidraciji
kipe in	njenem	pomenu za
živinorejo.	12.40	Z domačimi
an^ambh.	13.30	Priporočajo
v&iji...	14.30 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo. 16.00 ..Vrtiljak".	18.15	„Signali11 -
propagandna oddaja. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literature. 20.30 „Top -Pops 13“ 21.15 Oddaja o morju in Pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 11. AVGUSTA: 4.30 " 8.00 DOBRO JUTRO! 8.10 glasbena matineja. 9.05 Pionirski Rednik. 10.15 Kličemo letovišče.
12.30 Kmetijski nasvti - inž. Slavko Gliha: Spremembe v odkupu mleka od zasebnikov v letu 1973. 12.40 Gez travnike zelene. 13.30 Priporočajo vam...	14.10 S Pesmijo in besedo po Jugoslaviji.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak4*. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Radijski fadar. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 12. AVGUSTA: 4.30 - 8.00 DOBRO JUTRO! 8.05 Radijska igra za otroke - Miroslav Košuta:	Rdeči trolejbus. 9.05
Koncert iz naših krajev. 10.05 Še jpomnite tovariši... Lovro Roič: Kifus je bil najnevarnejši v četrti in pati ofenzivi. 10.25 Pesmi boja in dela. 10.45 - 13.00 Naši poslušalci (čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.00 - 11.20 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 15.05 Popularne operne melodije. 16.00 Radijska igra - Ivan Klima: Klara in dva gospoda. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.40 Vedre note.
PONEDELJEK, 13. AVGUSTA:
4.30 - 8.00 DOBRO JUTRO! 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet (firavljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar
«ekaj. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti -Čebelarstvo. 12.40 Po domače.
13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak" 17.10 Zveneča imena. 18.15 Pihalne £odbe na koncertnih odrih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorko Škobemeta. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Zaplešite z nami.
TOREK, 14. AVGUSTA: 4.30 -8.00 DOBRO JUTRO! 8.10 Glasbena matineja. 9.20 S pesmico v w ičitniški dan. 10.15 Poletna iatineja. 11.00 Poročila — 'uristični napotki za naše goste iz Jujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Urbas: Hibridni prašiči in ftjihov pomen. 13.30 Priporočajo Jam ... 14.40 „Na poti s kitaro14. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 .Vrtiljak44. 18.15 V torek Nasvidenje! 19.00 Lahko noč, Hroci! 19.15 Minute z ansamblom itirije kovači! 20.30 Radijska igra -Vndrej Heng: Burleska o Grku. *2.15 Od popovke do popevke.
, SREDA, 15. AVGUSTA: 4.30 -*.00 DOBRO JUTRO! 8.05 Glasbena 'matineja. 11.00 Poročila *■ Turistični napotki za nase goste iz tojine. 12.30 Kmetijski nasveti — >?Ž. Jože Spanring: Za individualne 'artne poskuse z oziminami si boramo takoj zagotoviti seme. •2.40 Od vasi do vasi. 13.30 'riporočajo v->*n . . . 15.30 Glasbeni ‘	100 Lahko noč,
bene razglednice, -ert Simfoničnega KIV Ljubljana. 22.15 povija popevk.
ČETRTEK, 16. AVGUSTA: 4.30 ; 8.00 DOBRO JUTRO! 8.10 »lasbena matineja. 9.20 Mladinski bori pri nas in po svetu. 11.00
RADIO
BREŽICE
Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Pavle Marjana: Uporabnost herbicidov »v gozdarstvu. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Popoldne za mladi svet. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak44. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom, Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Iz makedonske simfonične literature.
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
Hvala za vašo kri,
ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Martin Radež, Jožefa Mavsar, Milan Markovič, Pavle Tisovec, in Alojz Medic, člani Novoteksa Novo mesto; Franc Pirc in Milivoj Zadkovič, člana Novolesa Straža; Alojz Pavlin, Anton Miklavčič, Ivan Božič, Srečko Fridl, Janez Kolenc, Jože Jarc in Jože Mramor, člani IMV Novo mesto; Alojzija Kirn, Jožica Papež, članici Krke, tovarne zdravil Novo mesto; Ivan Hrovat in Milan Vike, člana KZ Krka Novo mesto; Danijel Kavšček, član Gorjancev Straža; Mihaela Kavšček, Brigita Zupančič, Marija Progar in Marjeta Špringer članice Beti Mirna peč; Janez Vovko, član Industrije obutve Novo mesto; Jože Smerke, Rudi Ravnikar in Jože Šiško, člani ŽTP Sekcije za vleko Novo mesto; Polde Slak, član Gozdne uprave Straža; Štefan Slak, kmet iz Gornjega Globodola; Emilija Kastelic in Štefan Krevs, člana Mercatorja Novo mesto; Anton Jereb, Darko Žagar in Anton Tori, člani Novotehne Novo mesto; Marija Cesar, gospodinja iz Dolnjega Globodola; Gabrijela Kramar, članica Dolenjke Novo mesto; Terezija Novak, Frančiška Fabjan, Jožefa Pust, Marija Pene in Ana Jarc, gospodinje iz Dolenje vasi; Frančiška Lužar, gospodinja iz Šentjurja; dr. Andrej Baraga in Anica Eršte, člana Splošne bolnice Novo mesto; Franja Zupan in Jože Pungerčar, člana Osnovne šole Mirna peč; Alojzija Kramar, gospodinja iz Mirne peči; Ivana Jaklič, gospodinja iz Ivanje vasi;
Četrtek - 9. avgusta:
16.00-16.15 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki
- 16.15-16.30 - Nove plošče RTB
-	16.30—17.00	— Aktualnost
tedna, Novo v knjižnici, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame ter filmski pregled - 17.00-18.00
- Glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA -	11. avgusta:
16.00-16.30 - Pol ure za pop glasbo — 16.30-16.50 — Sobotno kramljanje -	16.50-17.00	-
Jugo ton vam predstavlja -
17.00-17.30 - Narodnozabavne na valu 192 m
NEDELJA — 12. avgusta: 10.30
- Domače zanimivosti - Uvodnik
- Za naše kmetovalce:	dipl. veterinar Janko Vizjak - Nasveti za živinorejce — Nedeljski razgovor: Delavska univerza Brežice pred novo sezono - Obvestila, reklame in spored kinematografov -
12.00-14.30 - Občani čestitajo in pozdravljajo!
RADIO
SEVNICA
NEDELJA, 12. AVGUSTA:
10.30 Reklame, oglasi in obvestila -10,50 Po domače s pihalno godbo Francija Puharja - 11,05 Minka Galetova - Ladjar na Krki — Josip Ressel (ob 180-letnici njegovega rojstva) - 11,15 Zabavna glasba z uganko - 11,45 Nedeljski intervju
- 12,00 Za vsakogar nekaj - 12,30 Poročila -	12,45	Čestitke in
pozdravi naših poslušalcev - 14,30 Zaključek programa
SREDA, 15. AVGUSTA: 16,00 Poročila - 16,10 Reklame, oglasi in obvestila - 16,30 Po domače -16,45 Kotiček za šoferje: Diferencial z zaporo - 16,55 Disko klub brez imena - 17,30 Turistična popotna torba - 17,40 Mladinska oddaja - 18,00 Zaključek programa SOBOTA, 18. AVGUSTA: 16,00 SOBOTNI VRTILJAK - 16,15 Pet minut za ... — 16,20 EPP-I. del -
16.30 Poročila - 16,35 EPP-II. del
- 16,45 Mala anketa - 17,00 Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo
TELEVIZIJSKI _______SPORED
ČETRTEK. 9. AVGUST: 16.45 Madžarski TV pregled (Pogorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Vnet za kolo - belgijski film (Lj) - 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi: Prostor pod soncem (Lj) -	21.35 Prigode
dobrega vojaka Švejka - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 22.35 Poročila (Lj).
PETĆK, 10. AVGUST: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Pet pedi -II. oddaja (Lj) — 18.55 Doktor na pohodu - serijski film (Lj) - 19.20 Figurativno plavanje (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) — 19.50 Cik-cak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 -3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti: W. Faulkner: Udarec v prazno (Lj)
- 22.00 XXI. stoletje (Lj) - 22.25 Poročila (Lj) - 22.30 Glasbena oddaja (Lj) - 22.50 Balkanske igre v plavanju - posnetek iz Dubrovnika (Zg).
*
SOBOTA, 11. AVGUST: 16.50 Mednarodni rokometni turnir -prenos iz Doboja (Sa) - v odmoru Rezerviran čas (Lj) -	18.00
Obzornik (Lj) - 18.15 Risanke (Lj)
- 18.35 David Cooperfield - 1. del filma (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Parada tujih gostov Slovenske popevke 73 (Lj) -21.25 Serif v New Yorku — serijski barvni film (Lj) - 23.00 TV kažipot (Lj) - 23.20 Poročila (Lj) - 23.25 Balkanske igre v plavanju -posnetek iz Dubrovnika (Zg).
p o h i š Iflli11 'i: >
OBLAZINJENJI   JUHI
VZMETNIC^|||llll
SV ETI Lil IZDELKIjl I!
PLASTI, .1
\o
,A9-
<dj g J
MEBLO
meblo v novem mestu
DOSTAVA IN MONTAŽA
NEDELJA, 12. AVGUSTA: 8.55 Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj) - 9.15 Polka je ukazana - barvna oddaja (Lj) -10.10 Kmetijska oddaja (Zg) -10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti -barvna filma (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) - 11.55 TV kažipot (do 12.15) (Lj) - Nedeljsko popoldne (Po domače z ansamblom Mihe Dovžana, Po doljnjem Posavju, Igre brez meja (Lj) - 17.00 Mednarodni rokometni turnir — prenos iz Doboja (Sa) - v odmoru rezerviran čas (Lj) — 18.15 Poročila (Lj) -18.20 Nocoj nova atrakcija - barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV Barometer (Lj) -	20.35 A.
Marodič: Prve praske — oddaja iz serije Nora hiša (JRT) (Lj) - 21.15 Tuji pevci v našem studiu (Zg) -21.30 Športni pregled (JRT) -22.00 Poročila (Lj) -	22.05
Medigra (Lj) - 22.20 Balkanske igre v plavanju - posnetek iz Dubrovnika (Zg).
PONEDELJEK, 13. AVGUSTA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pogorje, Plešivec do 17.05) (Bg) — 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Pustite jih živeti - serijski barvni film (Lj) - 19.00 Mladi za mlade -(Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 E. Bass: Ogrlica, A. V. Kunačarski: Seansa - TV igri (Lj) -21.35 Video kasete: Johan Strauss (Lj) - 22.05 Poročila (Lj).
TOREK, 14. AVGUSTA: 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.55) (Bg) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Veliki in majhni - oddaja TV Zagreb (Lj) -18.55 Nega telesa - oddaja iz cikla Osebna nega (Lj) - 19.15 Priština in njena okolica - oddaja iz beograjske serije Karavana (Lj) -	19.45
Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir -barvna TV nadaljevanka (Lj) -21.20 Kaj hočemo - ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj) - 21.40 Po sledeh napredka (Lj) - 22.30 Poročila (Lj).
SREDA, 15. AVGUSTA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Ptešivec do 17.05) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Mačkon in njegov trop - barvni film (Lj) -
19.00 Filmska burleska (Lj) -
19.15 Prijatelji glasbe (Zg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Ljubiva se: barvni film (Lj) — 22.35 Poročila (Lj).
ČETRTEK, 16. AVGUSTA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) -
18.15 Obzornik (Lj) -	18.30 Smuški tek, barvni film (Lj) -18.55 Neznani leteči predmeti -serijski barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi: Od Bandunga do Alžira (Lj) - 21.30 Prigode dobrega vojaka Švejka barvna TV nadaljevanka (Lj) — 22.30 Poročila (Lj).
mnni
PORODNiSNlCE&ljSi
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Mervar iz Straže - Fredija, Silva Kolenc* iz Mirne — Marka, Jožefa Trlep iz Breze — Janeza, Marija Pugelj iz Hudega - Mojco, Terezija Pacek iz Jelš - Natašo, Zofija Cvelbar iz Ravna - Alojza in Damjano, Zvonka Vrščaj iz Črnomlja -Matejo, Valentina Bajc z Golega vrha - Boštjana, Marija Juršič iz Oštrca - Milana, Nežka Kozina iz Sevnice — Tatjano, Vekoslava Kobašlič iz Bršljina - Jasmino, Kristina Penica iz Metlike -Damirja, Jelka Saje iz Goriške vasi -Matejo, Majda Povše iz Godešičev -Sašo, Frančiška Saje iz Velikega Kala - Jožeta, Angela Mavsar iz Velikega Cerovca - Alojza, Rezka Hočevar iz Podbočja - Matejo, Martina Šipelj iz Spodnjih Vodal -dečka, Marija Berk iz Prelesja -dečka, Terezija Pirc iz Kaplje vasi -deklico in dečka ter Rezka Gorišek iz Dolnje Stare vasi - dečka. Čestitamo!
Hrabre branilce koroške zemlje so ujeli turski janičarji in jih privezane zasmehovali ob cerkvenem zidu v Svatnah, na prizorišču ljudske igre „Miklova Zala“ (Foto: S. Dokl)
1 f	I	J. vi	v
Ir	isfllr	ir	p	Rim	m
Nekdanji Jugotanin, veteran sevniške industrije, išče svoje poti k napredku ...
Prihranjeni dinarji
„To je zasluga vsega kolektiva, delali smo za tovarno!“ Kakorkoli sem obrnil besedo, drugega mimo skromnosti in veselja nad uspehom nisem mogel izbrskati iz njihovih besed.
Inž. Rok Miroševič, inž. Anton Knez z ženo, vodjo razvoja inž. Ano Knez - vsi trije so pred leti prišli v Sevnico in skupaj z delavci pripravili delovni postopek, za katerega so naprave pobrali tako rekoč v starem železju.
„Pohvalili so nas na februarski seji delavskega sveta, a kaj bi tisto, “ pravijo.
Delo teče v štirih izmenah, le poučeni vedo, kakšen uspeh so dosegli s tihim delom. Postopek za pridobivanje končnega izdelka so patentirali. Domača rešitev je boljša od tuje...
Prav je zato, dc povemo nekaj o delavcih nekdanjega Jugotanina, zdajšnje sevniške taninke v okviru Konusa. Večina jugoslovanskih tanink je namreč propadla, saj ni smotrno kupovati les, da iz njega izlužijo en izdelek, ostanek pa pokuriti. Od nekdanje sevniške taninske industrije je zato pred leti ostal bolnik, načrti za nekaj boljšega so ležali v arhivih, v blagajni ni bilo milijonov za nove naložbe.
Tu, v tem odstavku bi morala steči beseda o skromnih inženirjih, ki so prišli na misel, da bi bilo dobro pridobivati furfural. Pomemben proizvod za naftno in-
dustrijo, strateška surovina, iskana stvar pri izdelovanju zdravil - to je osebna izkaznica furfurala. A kamorkoli so se obrnili po pomoč za denar, povsod so jim oponesli: „Kaj ne veste, da nekaj ljudi v ječi premišljuje o podobni furfuralski pustolovščini zaradi 20-milijon-skega igračkanja z neko italijansko tvrdko? “
Sevničani niso vrgli puške v koruzo: v propadli novosadski tovarni so pokupili za 350 tisočakov raznih naprav in jih pripeljali v Sevnico. Če bi imeli denar, bi za beraško ceno lahko še marsikaj kupili... Konusovim trem milijonom je primaknila sevni-ška skupščina še 400 tisočakov in ob koncu je vsa investicija veljala 4 milijone dinarjev. Strokovnjaki sodijo, da bi nove naprave veljale skoraj štirikrat ioiikG:
Bolnik, ki so ga na pol že dajali na pare, je nenadoma oživel! Vsa skrivnost novega življenja tovarne se skriva v notranjosti naprave, ki je na pogled podobna stolpu. Fyr-fural gre dobro v denar, prodali bi ga tudi desetkrat toliko, kot ga lahko zdaj narede.
Samo . snovanje prinaša napredek. Zdaj iščejo nove rešitve, zbirajo nove zamisli. Tudi furfural je samo surovina, iz lesa skušajo iztisniti čim več. Nekdanji velikan sevniške industrije nikakor ni več mrtvec!
ALFRED ŽELEZNIK
Koroška: Miklova Zala živi
V Svatnah na Koroškem so v soboto zvečer po 18 letih uprizorili 2ižkovo dramatizacijo Sketove Miklove Zale, ki je navdušila
Na zgodovinskih tleh koroške narodne junakinje Miklove Zale v Svatnah pri Jakobu pod Golico in Petelinom so v soboto zvečer slovenski amaterski delavci na Koroškem, ki so združeni v Slovenski prosvetni zvezi, uprizorili ljudsko igro „Miklova Zala' .
Okrog starinske cerkvice in starodavne vaške lipe so prizadevni amaterji iz vseh koncev Koroške pred okrog 8.000 gledalci uprizorili igro, ki se 18 let ni pojavljala v takšni priredbi.
Prireditev, ki je bila velikega ma-nifestativnega pomena, je pokazala kaj zmorejo koroški Slovenci* združeni v enotni organizaciji. Prav gotovo bi delo poklicni igralci zaigrali bolje, vendar ob tem zgodovinskem trenutku ni nihče razmišljal o posebnih umetniških kvalitetah, čeprav jih tudi ni manjkalo. Pomembnejša je bila izpoved ljudi, izpoved
fiuntarske misli, ki še vedno živi. gra je simbolizirala ljubezen Ko-
rošcev do domače zemlje, svobode in pravice. Posegla je v vprašanje, ki za naše rojake onkraj meje še ni rešeno.
SLAVKO DOKL
Sreča v barvah
Novomeščanki prva nagrada Mladinske knjige
„Knjige prinašajo srečo v barvah," se lahko pohvali Novomeščan-ka Ana Bilič, laborantka iz Tovarne zdravil Krka, ki je od prejšnjega četrtka lastnica prve nagrade Mladinske knjige; kupon za kupljene knjige te založbe ji je prinesel barvni televizor Gorenje. Poslovodkinja novomeške knjigarne Ruža Zupanc je razen njej izročila nagrafli — po eno sušilno havbo — tudi Majdi Šuštar, ženi predsednika ObSS v Novem mestu, in Krčanki Mariji Pribošek.
„Sosedje so me že vprašali, če bodo lahko prišli gledat barvni spored,“ je pripomnila prvonagrajenka malo prej, preden so barvni televizor naložili na avto in ga odpeljali Bili-čevi v stanovanje Nad mlini 42. Seveda bodo najvnetejši gledalci iz Biličeve družine: Ana z možem, hčerki in sin. „Najraje gledamo risanke, kriminalke, drame. Želim, da bi za ,krst‘ videla v barvah vsaj eno teh zvrsti. Barvne televizije do zdaj še nisem videla, “ se je veselila dobitnica.
Obvestilo o nagradi je odkrila čisto po naključju. „Delam po štiri ure. Ko sem prišla onega dne okoli enajstih domov, sem bila prepričana, da me v nabiralniku čaka račun za Diesneyeve zgodbe, ki sem jih naročila pri MK, zato pisma nisem takoj odprla. Potem pa kar nisem mogla verjeti. Le kako bi, saj takale nagrada ne pade z neba vsak dan!“
Žrebni kupon je dobila Biličeva v Ljubljani, kjer je kupovala neke šolske reči, menda atlas, slikanice in čitanke. Druge krati zaide v knjigarno zaradi romanov, ki jih rada bere. Romantične stvari so ji najbolj všeč, kaj čustvenega, ljubezenskega. Med slovenskimi književniki najbolj ceni Finžgarja in Prešerna. Sicer pa pravi o knjigi: „Brati moraš, veliko brati, knjiga je najboljša učiteljica, to pa v življenju še kako potrebuješ."
I. ZORAN
Navdušila je zlasti Novoteksova modna revija
•i
Ana Bilič: nepričakovano veselje v hiši
Letošnja največja prireditev v Čateških TopUcah 4. avgusta je privabila okoli 3.500 obiskovalcev. Med njimi je bilo tudi tokrat največ Zagrebčanov. S tega območja bi jih prav gotovo prišlo še več, ko ne bi tisti dan do poznega popoldneva deževalo. Na srečo je muhasto vreme v soboto prizaneslo Čateškim Toplicam.
Ženske obiskovalke Čateške noči je zanimala predvsem modna revija. Zanje so organizatorji tudi letos pripravili prijetno presenečenje z bogatim izborom moških in ženskih oblačil za jesen in zimo 1973 ter pomlad in poletje 1974. Program revije, humorističnih in pevskih točk je vodila ljubljanska televizijska napovedovalka Metka Volčič. Precej aplavza je požel zagrebški igralec in humorist Ivo Serdar, ki je s svojim nastopom popestril prireditev.
V MINUTI OB DRAGOCENOST
Prstan, vreden 12.000 din, je pozabila Nikola Anidhar iz Toronta 4. avgusta dopoldne na umivalniku pred straniščem v hotelu Grad Oto-cec. Ko se je čez nekaj minut vrnila, prstana ni dobila več
RAZPOLOVIL FIČKA
31. julija ob 23. uri je Ivana Kokota iz Širja pri Laškem s sopotnicama Jožico Serič in Zdenko Glavač zaradi prevelike hitrosti z avtom bočno zaneslo v steber daljnovoda pri Kompolju, kjer se je avto preklal, potnike pa je vrglo ven. Obe sopotnici sta dobili pretres možganov, voznik pa zlom leve stegnenice in desne roke. Avto je seveda uničen. V ta drog so se letos zaleteli že trije avtomobili, vsakič jih je bilo treba zamenjati, v tem času pa ni bilo elektrike.	A
Za dobro voljo in ples so poskrbeli orkestri: Medium, Vokali in Veseli planšarji s pevci Zoranom Lekovičem, Majdo Jazbečevo, Brankom Strgarjem, Jankom Ropretom in brežiSkim domačinom Francem Babičem.
Morilska streli
Dva moška sta umrla prejšnji teden zaradi strele: 2. avgusta okoli 15. ure je med nevihto treščilo v Breznikarjev hlev na Vrhu pri Šentrupertu, strela pa je ubila 48-letnega Pavleta Breznikarja, ki je stal med podboji vrat; dva dni kasneje je med dopoldansko nevihto strela udarila v podporočnika, 23-letnega Radeta Vignjeviča iz Črnomlja, ko je bil na vojaški vaji pri Sečjem selu.
^ J*'
NI BILA LAHKOZIVKA
13-letna M. R. iz Belgije, ki sojo - kot smo poročali prejšnji teden -odkrili v Račjem selu, ni bila lahko-Živka. Zvedeli smo, da seje deklica' tej vasi v trebanjski okolici znašla po naključju. Govorijo, da jo je ter •! pustil neki francoski turist, ki da jo je ugrabil in hotel zlorabiti. Poročajo tudi, da so deklico med tem že vrnili njenim staršem v Belgijo.
ČEBELE ZGORELE
V Gotni vasi je zgorel 1. avgust* čebelnjak z več panji čebel Jožeti Gazvodi. Kaže, da je ogenj izbruhnil med zadimljevanjem. Škodo so ocenili na 30.000 din.
Avtomobilski sejem tudi v Krškem
Avto-moto društvo Krško bo začelo prirejati redne avtomobilske sejme. Na njih bo mogoče kupovati in prodajati avtomobile, motoma kolesa in kmetijske stroje. Ob tej priložnosti bodo lastniki lahko dali strokovno pregledati vozila, na voljo pa bodo tudi usluge za izdajo kupoprodajnih pogodb.
Sejem bo vsako nedeljo od 7. - 12. ure, prvič pa ga lahko obiščete v nedeljo, 12. avgusta 1973
Trije športni Novoteksovi modeli, ki so pri obiskovalcih' modn« revije v Čateških Toplicah vzbudili precej pozornosti. Zvezda letošnje modne revije je bila Saša Zajc, nekdanja lepotica Evrope. (Foto: M. Jaranović)
DELAVSKA STANOVANJA
Občana Trobentar in Mar-trnik sta prišla v mesto istega dne, z istim vlakom in z enakima kovčkoma. Občan Trobentar je imel razvite govorilne organe, občan Martmik pa je bil delavec. Navaden delavec. Stanovanje sta dobila v kletni sobici, v katero je ob malo hujšem nalivu tekla umazana voda, od polnoči dalje pa so cvilile in Škrtale miši in podgane.
Trobentar seje udeleževal sestankov in zborov, govoril in spet govoril, občan Martmik pa je delal za strojem. Kmalu je dobil občan Tro--bentar suho sobo v prvem
nadstropju, občan Martmik pa je ostal v vlažni kleti med podganami.
Življenje ju je pehalo naprej. Občanu Trobentaiju so naložili na hrbet vrsto mestnih in občinskih funkcij, občanu Martmiku pa so povišali normo. Zatorej je samo po sebi umevno, da se je občan Trobentar preselil v dvosobno stanovanje, občan Martmik pa je dobil vedro, da je z njim izplakoval vodo ob neuiju. Tudi podgane in miši so mu zastrupili, da je imel ponoči blažen mir.
Vse mesto je govorilo o občanu Trobentaiju, zato so
mu zaupali najvišje mestne in občinske funkcije. Prvo stanovanje v novem bloku je, jasno kot beli dan, dobil občan Trobentar. Ko so zgradili drug blok, ki je imel centralno kurjavo, se je vanj vselil občan Trobentar. Tretji blok je imel večje, zra-čnejše sobe in poleg centralne kurjave še balkon s pogledom na podrte mestne bajte; torej kot naročen za občana Trobentarja, ki je s svojim uvoženim pohištvom zasedel tri sobe, kuhinjo in ostale prostore
Tako je občan Trobentar menjal stanovanja kot občan
Martmik srajce.
Pa je bilo občanu Martmiku nekega deževnega dne dovolj izplakovanja vode in je vložil prošnjo za udobnejše stanovanje. Odgovoril mu je sam občan Trobentar, ki je bil poleg vsega drugega tudi predsednik komisije za dodeljevanje delavskih stanovanj. Na dolgo in široko mu je lepo razložil, da bo moral še nekaj let potrpeti, saj navsezadnje ne predstavlja delavskega razreda samo on.
In občan Martmik je razumel besede občana Trobentarja, saj je vedel, da veliko ljudi še kletnih sobic nima. On pa le ima streho nad glavo.
TONI GAŠPERIČ
Motorno kolo Indian s prikolico, last Jožeta Turka iz Kočevja, jfl verjetno najstarejše registrirano motorno kolo na Kočevskenjj Menda je letnik 1924. Z njim je Jože Turk sodeloval na paradi oP dnevu šoferjev in je bil deležen velike pozornosti. (Foto: F. BrusJ,
■EZBSESm