Novičar iz domačih in ptujih dežel.
v
Iz Dunaja. Zeljno pričakovani ogovor, s klerim je kraljica angležka začela 3. dan t. in. deržavni zbor v Londonu, srno prejeli, pa — kar zadeva sedanje politične h o matije, ni kri ne voda. Kraljica pravi, da ji vse unanje vlade zagotovljajo svojo prijaznost, in da njena vedna skerb bo, prijatelstvo ohraniti in uterditi, očitne pogodbe varovati, da se ne prelomijo, in kolikor bode mogla ves voljni mir svetu ohraniti. S temi besedami je malo rečeno in ministerstvo an-gležko jih je očitno postavilo tako, da so na vsako stran prav. Berž pa ko so se pomenki zastran odgovora na kra-Ijični ogovor v spodnji in gornji zbornici začeli in so govorili Palmerston, Rusell, Granvili in drugi pervaki, se je očitno pokazalo, da deržavni zbor stoji na stran avstri-janske vlade in da je krepka njegova volja, da se nikakor ne razžalijo leta 1815 med vladami sklenjene pogodbe. Palmerston in Rusell sta sicer rekla, da vladanje v papeževih deželah se mora popraviti, — al brez vtiko-vanja drugih vlad. Na (o je minister Disraeli odgovoril, da se zanaša na zdravo pamet Napoleonovo in da ni se obupati nad ohranjenjem miru. Ravno tako so govorili tudi v zgornji zbornici, rekši, da največja nevarnost tiči v napčnem vladarstvu papeževih dežel, in minister Derby je rekel, da avstrijanska vlada obeta, da ne bo vojske začela, in ravno to obeta tudi francozka vlada, dokler ne bode nihče Sardincov napadel. Vse kar se je tedaj dosihmal
47
iz londonskega zbora slišalo, očitno kaže, da cesar Napoleon nima pričakovati, da bi Angleži bili na njegovi strani. Iz tega pa še ne cvete oljka miru, ker cesar Napoleon je strune za vojsko tako napel, da jo utegne iz malega vzroka začeti; sicer bi neprenehoma ne delal priprav za vojsko kakor jih delajo tudi Sardinci. Da se tudi Angleži ne zanašajo na terden mir, se vidi iz tega, da imajo že čez 100,000 vojakov na nogah, ki jih je veliko preveč za navadno službo, in da so za vojne barke nabrali 59,000 mornarjev in pomorskih vojakov. Pa ne le fran ozke priprave za vojsko delajo svetu strah temuč tudi neke bukve, ki so poslednje dni iz kancelije Napoleonove v Parizu prišle na dan pod naslovom „Cesar Napoleon III. in pa Italija." V teh bukvah se poganja pisatelj za zvezno edinstvo laških dežel in da tej novi uravnavi nasprotne pogodbe niso take, da bi se ne dale premeni ti! V takih okoljšinah se svet nikakor ne bo potolažil, če je pretekli pondeljek (T. dan t. m.) cesar Napoleon deržavni zbor tudi s tolaživnimi besedami začel. Mir na jeziku, priprave za vojsko pa povsod — to je, ob kratkem rečeno, sedanji stan političnih reči.
—   Visoki ukaz od 30. p. m. prepoveduje, da nihče ne sme konj prodajati čez mejo lombardo-beneškega kraljestva, čez mejo Tiroljskega in Predarlskega in čez morje; čez druge meje našega cesarstva se smejo le tedaj prodajati, ako politična deželna oblastnija z deželnim vojaškim poveljstvom vred to privoli.
— Cesar so mnogim uradnikom teržaško-dunajske železnice zavoljo srečnega in uspešnega prevaževanja vojakov na Laško podelili častne rede in križe.
—   C. kr. ministerstvo razjasnuje 19. g. nove re-krutne postave, ter pravi, da pod ^učitelje ljudskih šol" ne spadajo samo nadučitelji in učitelji, temuč tudi vsi podučiteIj i (pomočniki), kteri imajo službo pri rednih ljudskih šolah; kakor uni se tedaj tudi ti ne morejo v soldate vzeti.
—   C. k. ministerstvo notranjih oprav je razglasilo 16. dan p. m. novo tarifo, po kteri morajo apoteka rji po vsem cesarstvu pa tudi zdravniki, kterim je prodaja zdravil dovoljena, zdravila prodajati. Kdor prestopi to postavo, plača pervikrat 100 gold., drugikrat 200 gold. globe, tretjikrat se bo pokoril po kazenski postavi.
—   Gotovo je, da je cesarska vlada najela v Londonu 60 milijonov goldinarjev. Baron Rothschild je prevzel to posojilo. „K. Ztg." piše, da vlada bo ta deržavni dolg v 10 letih s tem splačala, da bo dobival Rothschild vsako leto 6 milijonov gld. iz tega, kar znašajo tobakarski dohodki.
—   Presvitla cesarica se je pripeljala 4. t. m. iz Ter sta nazaj  na  Dunaj.
—   Dunajski vradni časnik piše, da po vseh deželah našega cesarstva je 605 cesarskih ž r e b c a r i j , v kterih imajo v vsem skupaj 2383 cesarskih žrebcov za pleme ( Besehaler), in sicer za uadvojvodino Avstrijo, Salcburško in Tiroljsko 171 , za Štajarsko, Krajnsko, Koroško in Primorsko 310, za Cesko 568, za Marsko in Šlezko 314, za Galicijo in Krakovo 267, za Bukovino 60, za Ogersko 470, za Erdeljsko 159, za Horvaško, Slavonsko in Vojaško mejo 69 žrebcov.
—   Dr. Hornstein uaznanuje, da Biala-va repata zvezda, ktero smo gledali leta 1846, in ki se je v dve zvezdi razcepila in vsaka na svojo pot podala, se bode letos spet prikazala.
—   Presvitli cesar so podelili gospod dr. Francu Mlubeku, profesorju kmetijstva in gojzdnarstva na Jo-aneum-u v Gradcu (bivšemu profesorju kmetijstva in tajniku c. k. krajnske kmetijske družbe v Ljubljani) zavoljo mnogoletnih zaslug v učenosti, uku iti djanskem življenju naslov cesarskega svetovavca brez taks.
— Lani je bilo v 25 cesarskih fabrikah 1259 milijonov
48
8 m od k (cigar) narejenih. Ako si m i« Hm o, da med 38 milijoni ljudi našega cesarstva je 6 milijonov tobakarjev in med temi le 2 milijona tacih, kteri smodke puhajo, pride na vsacega  teh  leto in dan po srednji  meri 570 cigar.
Iz Tersta 2. februarja. Danes ob dveh popoldne je bila v veliki dvorani poglavarstvenega poslopja novozaroč-nica gospa vojvodinja Kalabreška, kraljičina naslednica, na-politanskemu pooblastencu izročena. Ob štirih popoldan so se pripravile napolitanske barke za odhod. — Mestna teržaška gosposka je razglasila te dni svoje dohodke letošnjega leta, ki bojo znašali v vsem skupaj 1 milijon in 950,184 fl., stroškov bo pa imela 2 milijona in 470,859 fl.; torej bodo stroški presegli dohodke za 520,675 fl.
Iz Gradca. — Pred nekimi tedni pripelja nek kmet 20 centov frišnih jabelk, da bi jih poslal po železnici na Dunaj. Kolodvorski uradniki mu rečejo, da mora plačati blizo 80 fl. nov. dn. vožnine. „Kaj še" — jim reče kmet — „imam konjiče in peljem jabelka sam na Dunaj." Kakor reče tako stori in proda svoje blago z dobrim dobičkom. — Sedanja tarifa železnice bo malo po malem zopet konjem na noge pomagala, kar se tudi iz druzih krajev čuje!
Iz Lombardo-beneškega. Iz Milana. Dasiravno se v naši soseski čemi viharji čedalje bolj kupičijo, je vendar pri nas in v celi Lombardii vse mirno in pokojno. Kar p i em on težki in francozki časniki o „kravalih" in nepokojih tu in tam pripovedujejo, je večidel vse zlagano.
—   Iz Vero ne. V Benetkah je vse mirno. Slišati je,  da se bodo šole padovanske  15. dan t.  m. začele.
—   Iz Benetk. Dupo is a t, večkrat omenjeni vlastnik nesrečnega demanta, kteri je toliko od sebe govoriti dal, je res ob pamet prišel. Gosposka si prizadeva kolikor more, revni stan njegov polajšati. — Časniku „Presse" se piše, da so te dni advokata Lombardina, vrednika Fambri-a in še nekoliko druzih, enkrat pomilostenih oseb zaperli.
Iz Oskega. V Zlankovcu je nek 27 let star sin svojega 80 let starega očeta zavoljo tega s sekiro po glavi do smerti mahnil, ker mu je pohajkovanje očital! Hudobnež že pričakuje v ječi svojega plačila.
Iz Ogerskega. Roža Šandor je obolel v Budinu in zato je dan njegove sodbe odložen, ki je bil postavljen na 15. t. m.
Iz Serbije. Višji uradniki, ktere je skupščina pred nekimi dnevi odstavila, niso iz dežele iztirani. Skupščina jim ne dovoli sicer doslužnine (penzijona), je pa prepustila to knezu, naj stori kakor ga je volja. Skupščina tudi ni dovolj na ne z ministri ne s starašinstvom, in želi, da bi jih knezov namestnik kar berž odstavil. Vučiča, da bi dalje zvijač ne delal, ima ojstro pred očmi.
Iz Italije. Iz Turi na 5. februarja. V včerajšnem deržavnem zboru je ministerstvo terjalo, naj se mu dovoli 50 milijonov frankov na posodo vzeti. „Treba nam je dnarja — je minister Cavour rekel — da se more Sardinija za vojsko pripraviti, ker tudi avstrijanska vlada je dnarja najela in svojo armado poleg Pada in Tičine zbira. Ministerstvo se zanaša na domoljubje deržavnega zbora, da bo dovolil pripomočke za hrambo domovine, za čast, svobodo in samostojnost naroda." Kaj je deržavni zbor sklenil, še ni danes znano, pa ni dvombe, da bo dovolil kar ministerstvo terja. ^Times" iz Londona piše, da ni dosti upanja, da bi Sardinci na Angležkem ta dnar na posodo dobili. — Čedalje bolj se govori, da je vendar le res, da ste fran-cozka in sardinska vlada zavezo za obrambo in upor na-tihoma med seboj sklenile.
—   Iz Genove se piše ^Allg. Ztg.a , da je 26. dan p. m. Košut prišel v Genovo, udeležit se pričakovanih prekucij.    Temu nasproti   pa   se iz Londona  piše,   da je
Košut 1. dan t. m. v Londonu besedo napravil, v kteri je govoril o poglavitnih razločkih evropejskih narodov. Iz tega je očitno, da je dopisnik „AUg. Ztg." svoje sanje za resnico prodal.
Iz Nemškega. Iz Bero lin a. Princeznja Viktorija, zaročena z Friderikom Vilhelmom, pruskim kraljičem naslednikom, je, kakor smo že povedali, porodila 27. januarja princa. Vsa dežela je zidane volje in se nad novorojenim princom, ki ima enkrat kralj biti, toliko bolj ra-duje, ker se že od leta 1796 na Pruskem ni noben kraljič-naslednik rodil. Enako veselje so obhajali na Angležkem, kjer je kraljičina doma. Pervo naznanilo: „Sinček je! Bog* ohrani mater in otroka!" je telegraf iz Bero lina prinesel kraljici angležki v London v 10 minutah, v 25 minutah so pa že spet kraljično vošilo iz Londona imeli v Berolinu. Res je telegraf pravi čudež sedanjega časa* — iz Pruskega na Angležko in iz Angležkega spet nazaj na Prusko, kakšna dolga pot! in v 35 minutah so bile pisma pisane in poslane tje in nazaj!
Iz Francozkega. Iz Pariza 3. svečana. Danes popoldne je prišel princ Napoleon s svojo ženo princesnjo sardinsko Klotildo v Pariz. Ni tako lepa, kakor smo pričakovali, in je še celo otroku podobna; plašna je gledala veliko množico ljudi, ki so nova zakonca le s tihim spoštovanjem sprejeli.
Iz Angležkega. V Londonu je bilo lani 1114 požarov, toraj  vsaki dan po troje.
Iz Danije. Danskega kralja zdravje pojemlje čedalje bolj. Tako je že oslabel, da ne more več glave sklanjati; kadar ga na sprehod peljejo, mu jo morajo z ruto podve-zati; če ne, mu omahne kar med pleča.
Iz Mohlave in Vlahije. Iz Bukarešta je 5. dan t. m. prinesel telegraf čudno novico, da Kouza, ki je bil unidan za gospodarja moldavskega izvoljen, je izvoljen tudi za gospodarja vlaškega.
Iz Amerike. Amerikanec Urmy je iznajdel novo m a sin o za sneg kidati, ktera iz gazi sneg meče z lopatami na kolesih. Navadne mašine sneg le na stran porivajo,   kar je pa o velikem snegu dostikrat celo nemogoče.