Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. oktobra 2020 - Leto XXX, št. 41 2016 2015 2017 ? stran 2 Preložili so sejo mešane komisije »Pri njoj je nika nej šlo na nikoj« stran 3 ZINKI ZORKO, VSEM NAM,... stran 3 STOJAN KERBLER – MOJSTER FOTOGRAFIJE stran 6 2 Preložili so sejo mešane komisije XVIII. zasedanje slovensko-madžarske medvladne mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski je bilo načrtovano za 30. september v Budimpešti. Čeprav so priprave na zasedanje bile v polnem zagonu, potekala so usklajevanja, pripravljal se je tudi osnutek zapisnika, so sejo – zaradi okužbe nekaterih članov komisije – dva dni pred omenjenim datumom odpovedali. Prvotno so seje mešane komisije potekale letno, eno leto v Sloveniji, naslednje leto na Madžarskem. Zadnje, XVII., zasedanje komisije je bilo leta 2017, torej komisija ima »deficit«, ki ga zdaj stopnjuje tudi epidemiološka slika. Po naših informacijah naj bi si komisija prizadevala, da bo njeno zasedanje še v tem letu, toda po sedanjem položaju Madžarske, ki jo je EU dala na rdeči seznam (Budimpešto in regijo Győr-Moson-Sopron tudi Slovenija), upravičeno domnevamo, da bo prišlo do zasedanja šele v letu 2021. Člani mešane komisije (madžarske delegacije) so tudi predstavniki Porabskih Slovencev, slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss in predsednika obeh porabskih krovnih organizacij, Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, in Andrea Kovács, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem. Mešana komisija na svojih zasedanjih najprej pregleda, kako so se uresničili (se uresničujejo) sklepi prejšnjega zapisnika, kje so odstopanja ali zaostanki v uresničevanju nalog ter sprejme priporočila za naslednje obdobje, ki naj bi jih potrdili obe vladi in izvrševali pristojni resorji. Priporočila zajemajo tako gospodarsko kot tudi šolsko, kulturno in versko življenje obeh skupnosti. Med priporočili smo prebrali, da »slovenska stran za naslednje štiriletno obdobje (2021-2024), v sodelovanju s slovensko skupnostjo v Porabju, pripravlja program za spodbujanje gospodarske osnove slovenske narodne skupnosti predstavniki ministrstva za gospodarstvo in Urada za Slovence. Program naj bi se začel izvajati naslednje leto, v njem lahko podpreš podjetnike, sp-je, kmete, ki imajo dopolnilno dejavnost, na programski ravni bi pa imeli tudi projekte, ki so pomembni za celo porabsko skupnost.« Podoben program madžarske vlade že poteka, komisija v zvezi z njim »predlaga Cerkev sv. Štefana Hardinga v Števanovcih naj bi se obnovila s skupnimi močmi obeh držav v Porabju in predlaga njegov čimprejšnji sprejem in začetek izvajanja.« Ali se je to delo že začelo? Andrea Kovács: »Na začetku januarja je Zveza Slovencev na Madžarskem pripravila in poslala predlog gospodarskega programa na Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter na Ministrstvo za gospodarstvo v Ljubljano. Program so po mojih informacijah obravnavali in v kratkem naj bi bil tudi potrjen. Program za vzpodbujanje gospodarske osnove v Porabju je štiriletni program, vsako leto naj bi Porabje dobilo 700 tisoč evrov, v štirih letih torej 2,8 milijona evrov. Za program je odgovorna ZSM, pri administraciji bo sodelovala RA Slovenska krajina, pri odločitvah, čemu in komu nameniti to podporo, pa slovenske organizacije. Vsekakor bi imeli programski odbor, v katerem bi sodelovali tudi madžarski strani, da še v letu 2020 pristopi k izvajanju Programa za razvoj Slovenskega Porabja.« Kako daleč ste s programom, koliko sredstev bo v tem letu za izvajanje programa? Karel Holec: »Za letošnje programe je na razpolago približno 240 milijonov forintov, pogodbe naj bi se podpisale do 15. decembra. Večje vsote (vseskupaj 160 milijonov) bodo dobile lokalne samouprave – Sakalovci za t. i. etično hišo (del projekta Ethosland), Dolnji Senik za sanacijo in obnovo podstrešja na prostorih občine, Verica-Ritkarovci za ureditev javnega prostora z izgradnjo krušne peči pri kulturnem domu in Andovci za odkup parcele in izgradnjo »skednja za vse«, ki ju načrtuje Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Ostalih 40 milijonov je namenjenih kmetom in samostojnim podjetnikom, ki se bodo lahko prijavili na razpis.« Državna slovenska samouprava, ki je upravljalec dveh dvojezičnih osnovnih šol in tudi več vrtcev v Porabju, je imela več predlogov na šolskem področju. Čez dobro leto bo potekla pogodba, ki praktično zagotavlja financiranje teh javnošolskih ustanov, zato komisija predlaga, da se pogodba »podaljša pravočasno, še pred iztekom petletne veljavnosti (31. december 2021) za nadaljnjih pet let in pod primernimi pogoji, da se zagotovi ustrezno načrtovanje delovanja vzgojno-izobraževalnih ustanov in učinkovit prenos znanja jezika in kulture narodnosti«. Prav tako je novo v osnutku zapisnika zahteva DSS, naj se dolgoročno uredi status vzgojiteljic in učiteljic asistentk, ki svoje delo opravljajo na porabskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Zveza Slovencev na Madžarskem je podprla vse predloge Državne slovenske samouprave, med njimi tudi izgradnjo galerije v Monoštru, v kateri naj bi bila povezana kultura in turizem (Kul-Tur). S tem je povezano tudi naslednje priporočilo: »SMMK predlaga madžarski strani, da preveri možnosti za sofinanciranje zaposlitve 1 osebe kot referenta za mladinske zadeve in 1 osebe kot referenta za turistične zadeve, ki bi s svojim delom opravljala koordinacijo mladinskega in turističnega življenja Slovenskega Porabja.« Andrea Kovács: »Vemo, da je bila galerija že tudi prej del zapisnika, takrat se je načrtovalo, da bo postavljena skupaj z mestno občino Monošter. Ti načrti so se izjalovili, prav zaradi tega se je rodila ideja, naj bi galerijo postavili dve slovenski krovni organizaciji. To naj bi bil center KUL-TUR. Zraven ga- Porabje, 8. oktobra 2020 lerije in kulturne dejavnosti bi dali še turizem. Na področju turizma je pomembno, da dobimo tudi strokovnega delavca. Predlagali smo še tudi referenta za mladino, ki dejansko koordinira in organizira vse dejavnosti, ki se nanašajo na našo mlado generacijo.« Pri porabski slovenski skupnosti ima posebno vlogo cerkev, ki je dolga stoletja bila steber slovenske indentitete. DSS je predlagala, naj se v zapisnik zapiše tudi zahteva po obnovitvi največje cerkve v Porabju. Komisija »predlaga obema stranema, da ob strokovnem sodelovanju obeh strani, pripravita načrt rekonstrukcije spomeniške cerkve svetega Štefana Hardinga v Števanovcih, ki ima poseben zgodovinski in kulturnozgodovinski pomen v verskem življenju lokalne slovenske narodne skupnosti. SMMK predlaga madžarski strani, da preuči možnost za podporo rekonstrukcije navedene cerkve«. Karel Holec: »Števanovska cerkev je največja cerkev v Porabju, ki je potrebna obnove. Ker je kulturni spomenik (spada pod spomeniško varstvo), lokalna skupnost sama ni sposobna tega narediti in ne finansirati. Imamo obljubo obeh držav, da se to naredi s skupnimi močmi.« Izvzeli smo le po en predlog iz osnutka zapisnika z nekaj področij (gospodarstvo, šolstvo, kultura in cerkev) manjšinske stvarnosti, predvsem predloge, ki so se na novo vnesli v zapisnik. Do dejanske izvedbe seje bo verjetno nastalo še nekaj osnutkov in sprememb, saj življenje – kljub Covidu 19 – gre naprej. Marijana Sukič Foto: arhiv časopisa Porabje 3 Cilina iža v Gornjih Slavečaj »Pri njoj je nika nej šlo na nikoj« V vesnici Gornji Slaveči sto- tak bilau v 21. stoletji. Tüdi gi en stari ram, v sterom je knjige je štela pri svejčaj. duga lejta živela držina Be- Ka se tiče gestija, pa ji je zažan. Slednja med njimi je bila dnja lejta, prva kak je šla v Cila, stera je mrla leta 2013. Ram je po tistom v last dobila občina Kuzma. Par lejt je trpelo, ka so ram, steromi so dali menje Cilina iža, vredvzeli pod zbüdjenimi očami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote iz Maribora. Ka zdaj vsevküper tak vövidi kak inda svejta, je s tanači dosta pomago tüdi Pomurski muzej Murska Sobota, sploj Cila Bežan (Lilijana Medved) pa etnologinja Jelka Pšajd, stera je za naše novine malo več o tom daum, dosta pomagala sausedica, vej pa si je več nej pripovejdala. Cila je zadnja lejta svojoga mogla küjati sama. Tüdi obžitka preživela v daumi za čina joj je pomagala, sploj starce. »Njena sausedica te, gda so vidli, ka žive v Ivanka, stera je pred tistim rami, steri je ovak siromašskrbela za njau, je pravla, ki, ali ka se tiče kulturne Otvoritev Ciline iže (Tomislav Vrečič) ka je nej preveč rada šla v daum, ali nej je več mogla živeti sama, tüdi zavolo toga, ka je biu njeni ram trno siromašen. Samo zavolo toga je za nas biu tüdi trno vrejden, vej pa smo ga zdaj leko tak vredvzeli, ka se lepau vidi, kak se je inda svejta živelo. Cila je cejli svoj žitek nej mejla elektrike, tak ka si je v glavnom svejtila s svečami. Tau rejdko gé ške erbije, trnok bogati. Dali so njoj napelati vodau, vej pa je Cila nej mejla vodovoda, ali samo v küjni, nej za mujvanje. Občina je te poskrbela tüdi za slamnato strejo, tak ka so jo na nauvo dojpokrili,« je prva povedala Jelka Pšajd in raztolmačila, ka je prvi, najstarejši tau rama, Cilin dejdek dau zazidati okauli leta 1890. Tau je biu cimprani leseni ram, pokriti s slamna- to strejo, v sterom je pauleg črne künje bila ške prednja iža: »Držina je rejsan bila siromačka. Cilin oča si je krüj slüžo tak, ka je pokrivo streje s slamo, tak ka je tau delo tüdi pri svojom rami. Tüdi Cila je sledkar skrbela za tau, furt je telko žita pripauvala, ka je sprauti pokrivala strejo. Leko ške povem, ka je tisto malo njiv, stere je mejla, furt prekopala z motiko, nej je mejla drügih škeri. Dokejč je leko delala, je živela od tistoga, ka si je sama pripauvala. Tüdi kukorco si je sama pripouvala in je te bilje za slamnjačo (straušenek) ponücala, pa za tau, ka je te drügo leto pognojila njivo, pa ške za svinje, dokejč jih je ške mejla. Pri njoj je nika nej šlo na nikoj. Vse, ka je pripauvala, je ponücala. Prauti konci žitka je več nej küjala v črnoj küjni, ali leko povejmo, ka je ta küjna ostala tak, kak so bile inda sveta črne künje. Mislim, ka njoj je te občina pomogla, ka si je küpila šparat na drva, in te si je, dokejč je lejko, tam kak sküjala, nej pa več v krüšnoj peči, gé si je te samo za svetke ške kaj spekla.« Bežanova Cila je skor svoj cejli žitek preživela doma, vmejs pa je sezonsko odila v Avstrijo delat, »na repo«, ka si je te neka penez prislüžila: »S pejnezi, stere si je tam prislüžila, je te küpila svejče in ške kaj za gesti. Leko poven, ka je po eni strani sreča, ka je bila tak srmaška, vej pa je te ram osto takšen, kak je biu inda svejta. Gda gledamo pohištvo, postele in omare, vse tau so meli že njeni stariške, ona je nika nej nauvoga küpila. V prednjoj iži je mejla ške škrinjo, v steroj je mejla notrispravleni gvant.« Gda staupimo v Cilino ižo, prvo staupimo na trnac, od tam pa v črno küjno. Na lejvo od küjne je prednja iža, v steroj je živela in spala cejla držina. »Če demo s künje na pravo rokau, pa staupimo v kamro. Tam je mejla Cila skopano eno lüknjo, v steroj je mejla krumpline pa repo. Tak ka bi leko pravli, ka je tau za njau bila ene fajte zemenica. Ali tau je vse bilou ka so zdaj v toj iži razstavleni kejpeci, stere je Cila zberala cejli žitek: »Leko povem, ka je rejsan bila pobožna, trnok sveta ženska. Na steni je mejla Marijino in Jezušovo srce, pa tüdi puno kejpecov, stere je küpila te, gda je šla na bučo ali na prauško. Vse- Cilina iža (Lilijana Medved) črno, vej pa je dim iz künje šau tüdi v tau ižo. Okauli leta 1937 so ram razširili, cuj so napravili tüdi gümlo vküper smo najšli več kak 290 kejpecov, svetih podobic, stere smo zdaj razstavili v tistoj maloj, zadnjoj iži.« V zadnjoj iži so razstavleni kejpeci (Tomislav Vrečič) in s ciglov zazidali štalo, v steroj so meli tüdi maro, mislim ka dvej kravi. Svinje pa so držali ejkstra, na dvauri iz lesa so napravleni glejvi. Telko ške morem povedati, ka pauleg té čüdne zemenice gé ške ena, leko bi pravli, zadnja iža, stera pa je trno mala. Sausedica mi je znala povedati, ka njoj je Cila pripovejdala, ka so v toj iži, gda je ške bila velka držina, spali bratje,« je ške povedala Jelka Pšajd in raztomačila, Porabje, 8. oktobra 2020 Na občini Kuzma so ške raztolmačili, ka do si leko Cilino ižo poglednoli vsi, stere zanima, kak so rami inda svejta vögledali. Za ogled se trbej prva najaviti na občini (+3862558014 ali +38651323527) ali pri predstavnici planinskoga drüštva Jasmini Šinko (+38641863693). Vstopnine nega, zberajo pa prostovoljne prispevke. (Kejp na 1. strani: Prednja iža (Tomislav Vrečič)) Silva Eöry 4 PREKMURJE Grauzdje Meseca septembra smo meli trno lejpo vrejmen, sploj v prvom tali, v zadnjom pa je bilou dosta deževdja, v Prlekiji so meli celau točo, tak ka je tau pavrom nagajalo pri spravili pauva. »Čiglij dobijo samo par centov za kilo kukorce, jo leko pavri bar odajo. Mi, ka se z goricami spravlamo, ne dobimo nika, vej pa grauzdja niške neške küpiti.« Tak mi je pred dvema letoma pripovejdo eden od starejših prekmurskih vinogradnikov. In té njegve rejči valajo ške gnesden. Nevole so se začnile že na sprtoletje, gda je prišla zmrzau, vleti pa je enim, sploj v krajaj ob granici z Madžarsko, toča vničila dosta njihovoga pauva. Nevole so vinogradniki nej meli samo z naravo, liki jin je sive lase redo tüdi nauvi koronavirus. Krčme in restavracije so bile neka cajta zaprejte, tak ka se je spilau dosta menje vina kak v preminauči lejtaj, zatau je v zemenicaj ostalo ške dosta lanskoga vina. Zavolo vsega toga cene, tak grauzdja kak vina, ške naprej dojkaplejo. Prekmurje je nej glij nekša trno velka vinogradniška krajina, vseeno pa je bilou pred leti ške več kak 600 hektarov zemle, na sterih je raslo grauzdje. Zdaj jih je že dosta menje, tak ka brodim, ka do se spunile lagve napouvedi tistih, steri pravijo, ka naj bi bilou za kakši deset let samo ške okauli 150 hektarov prekmurske zemle, na steroj de rasla vinska trta. Zdaj cene gor ali dol. Trgatev je bila furt svetek za vinogradnika. Letos pa je zavolo vsega toga, ka sam napisala, sploj pa zavolo nauvoga koronavirusa, nej glij tak. Vüpajmo, ka mo drügo gesen leko pa djufkali in se veselili, tak zavolo višiših cen kak tüdi baukše letine, sploj pa zatau, ka mo se leko pa drüžili, tak kak smo se ške te, gda nam je nej nagajo té nevaren viruš. Silva Eöry Pred stau lejtami so koroški Slovenci dojdali svoj glas Gda so 10. septembra 1919 v tov lüstva slovensko materno slovensko rejč ino obečavala, biscita: nemško-nacionalna Saint Germaini podpisali mér rejč mejlo, Nemci so živeli ka de emo slovenski gezik v stran tak, ka so se prej korošz Avstrijov, se je eške nej zna- zvekšoga po vekši mejstaj Ve- Republiki Avstriji gnake pra- ki Slovenci (ali »Vindišarge«, lo, gde de se vlejkla grajnca likovec, Pliberk ino Borovlje. vice kak nemški. Avstrijci so kak je uni radi zovéjo) rade med nauvov, malov avstrij- V mirovnom kontraktuši je nej telko prauti Slovencom, volé prikapčili k nemškoma skov republikov ino ranč tak pisalo, ka morejo plebiscit dr- liki bole prauti Jugoslaviji gu- gezikovno-kulturnoma kraunauvim Kralestvom gi, slovenska stran Srbov, Hrvatov ino pa kak nacionalno Slovencov (kisnejtragedijo. Sami košov Jugoslavijov). roški Slovenci vidijo Spaudnji tau dežele plebiscit kak začetek Koroške (Karintia njinoga klačenja ino tartomány) so prejkvösklüčitve z javnomeli jugoslovanski ga žitka na Koroščapati, šteri so se tam kom, štero je trpelo prva krvavo bíli z doduga desetlejtja. manjimi nemškimi Gnesneden ništerni sodakami. čednjaki tomačijo, Pred podpisom konka se je dosta lüstva traktuša sta se Italija s slovenskov maino Velika Britaniternov rečjauv za ja dosta svajüvali, Avstrijo odlaučilo gde aj bi potegnili z več zrokov: korograjnco, zatok so se ški slovenski pavri Propagandna razglednica – na plebisciti je zelena farba znamenüvala »staro Avstrijo«, bejla velesile odlaučile, ka so bili navezani na pa »nauvo Jugoslavijo« vöpošlejo komisije, senja v Celovci ino aj opitajo želenje domanjoga žati najkisnej v šest mejsecaj, čali, najbole o tejm, ka je prej Beljaki; politično je bila Avstrilüstva. Merkanarska komi- donk pa so ga vöspisali samo v Kralestvi SHS kaos. ja demokratična republika, sija je vöpravla, ka trbej prej za 10. oktober 1920 – ka je bi- Jugoslovanska (slovenska) Jugoslavija pa tradicionalna krajino kauli Celovca (Kla- lau djenau pred stau lejtami. stran je gučala zvekšoga o monarhija; cerkveno je bila genfurta) vküper držati, ino Prva kak liki bi lüstvo dalo narodnom čütenji ino prauti Avstrija katoličanjski rosag, napraviti naravno mejau na svoj glas, sta bejdvej strani Nemcom. (Njine plakate ino v tihinskoj Jugoslaviji pa je bregaj Karavanke. Ne smejmo začnili krepko propagando. razglednice je namalo eričen bilau dosta pravoslavcov ino pa pozabiti, ka so té komisije Avstrijci so gučali zvekšo- slovenski molar Maksim Gas- muslimanov; domanji so se v zimi kaulivrat ojdle, zavolo pari.) Samo en par bole čütili za Korošce z gezevisikoga snega pa so samo kednauv pred plebis- rolejtnov (karantanskov) travekše varaše pa vesnice pri citom se je začnila dicijov kak liki za člane mlade glavni poštijaj gorpoiskale. spravlati z gospo- Zedinjene Slovenije. Tam so živeli zvekšoga Nemci, darskimi pitanjami, Gnesnedén se v matičnoj doSlovenci so se držali bole po depa tau tö bole pa- movini dosta špekulejra, ka menjši vesnicaj. žlavo. Slovenci so nej bi prej vse ovak bilau, če bi se V mirovnom kontraktuši je piznali vöponücati po- mogli Korošci tistoga ipa nej salo, ka dobi Kralestvo SHS od litično nestabilnost za Jugoslavijo, liki za Sloveniavstro-ogrske dežele Koroške nauve Republike jo odlaučati. Donk pa prej ne krajini Mežiško dolino ino JeAvstrije. smejmo pozabiti: 10. oktobra zersko, za drüge tale pa vöspiKak povödano, plebi- 1920 se je kauli 60 procentov šejo plebiscit (népszavazás). scit so držali 10. ok- vsej Korošcov s slovenskov Šuršo krajino kauli Celovca tobra 1920. Za Avst- maternov rečjauv odlaučilo so raztalali na dva tala: »cono rijo je svoj glas dalo za priklüčitev k matičnoma A« s središčom v Velikovci je 59,1 % (22.055 lüdi), narodi. Té rezultati kažejo na Nemci so (v slovenskoj rejči) tomačili, ka so prejkmejla jugoslovanska soza Kralestvo SHS pa tau, ka je bila med slovenskiJugoslovani za bojno, Avstrijci pa za mér dačija, »cona B« više Vrbskoga 40,9 % (15.279 lüdi). mi lidami na Djužnom Kojezera s Celovcom pa je ostala ga o tejm, ka more zavolo Glasi za Jugoslavijo so prišli roškom edna večina, štera je pod Republikov Avstrijov. Zgu- gazdüvanja cejla krajina kauli zvekšoga niže od Drave, z 18 stejla gordržati svojo slovenčali so se, ka plebiscit oprvim Celovca vküper ostati, de so tedešnji občin. Kak je bilau sko identiteto, če rejsan bi se v »coni A« vöspišejo, če ga pa špilali na karto vküpnoga dojspisano v kontraktuši, je v mogla prikapčiti k ednoma dobijo Jugoslovani, pa na red domovinskoga čütenja ino »coni B« več nej bilau potrejb- nauvoma ino cejlak neznanopride »cona B«. bratstva med nemškimi ino no glase dojdavati. ma rosagi. Po avstrijski numeraj z leta slovenskimiKorošcamitö.Avst- Protivniške strani eške gnes 1910 je v »coni A« 70 procen- rijska propaganda je nücala ovak tomačijo rezultate ple-dm- Porabje, 8. oktobra 2020 5 ZINKI ZORKO, VSEM NAM, PREDVSEM PA VSEM, KI ŠELE PRIHAJAJO ... Komisija za vsebinsko opredelitev do častne občanke akademikinje dr. Zinke Zorko se je na pobudo krajanov odločila, da oblikuje zbirko spominov na čas, ki smo ga živeli skupaj z Zinko, in da Veliko Dvorano obdobja svojega življenja. Skozi svoje dialektološke raziskave slovenskih narečij je pustila neizbrisen pečat raznolikega bogastva koroških, štajerskih in panonskih govornih področij. Njenim trem dialektološkim Pozdravni nagovor, direktor Hrama kulture Mihael Kranjčević Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi preimenujemo v »Dvorano Zinke Zorko«. Z željo, da ostane med nami kot »dobra vila«, kot je zapisal Marko Jesenšek, ter da nam kaže pot v večnem iskanju naše identitete. monografijam: Narečna podoba Dravske doline, Haloško narečje in druge dialektološke študije, Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih smo ob tej priložnosti dodali še knjigo sto podob Zinke Zorko, poimeno- Nastop otrok na svečani prireditvi (narečni prispevek učencev OŠ Brezno-Podvelka, podružnica Kapla, mentorici Suzana Praper in Maksimiljana Črešnik) Zinka (Terezija) Zorko, rojena Leb, se je rodila 24. 2. 1936 na Kapli na Kozjaku. Njena življenjska pot, ki je izhajala iz kmečkega okolja, razkriva njeno globoko in trdno zakoreninjeno navezanost na dom in ljubezen do slovenskega jezika in narečij. Slovenski jezik, kot najdražje babičino in mamino doto, je skrbno čuvala, negovala in plemenitila skozi vsa vano preprosto ZINKIN ZBORNIK. Knjigo so zaznamovali različni pogledi in predvsem perspektive na Zinko kot veliko in pomembno dialektologinjo, iskreno sodelavko, profesorico in mentorico, prijateljico in znanko, Zinko kot del Lepove in Zorkove družine, mamo in babico ter še veliko več. Knjiga se lahko bere po straneh ali kjerkoli se pač odpre. Želeli smo, da je takšna, da jo lahko Tone Partljič opiše, kot je opisal Zinko, torej, da je lepa, nasmejana in pametna, štajerske postave in milih platnic. Nekaj uvodnih besed bo pridodalo podnapise, strukturiralo nastalo in na stežaj odprlo okna in vrata novim zgodbam in spominom. Pričujoč zbornik je spominska zmožnost, da ohranimo in sanj in jedrnega spomina na prednike, ki so tu bili in bodo za zmeraj tu tudi ostali. V Hramu kulture se spoštovane dr. Zinke Zorko spominjamo predvsem kot zveste obiskovalke, ki nas še vedno takole nagovarja in vabi: Majhni smo in smo obstali med velikimi. Od malih in od velikih se razlikujemo zopet zaradi našega jezika. Zato bodimo ponosni na svojo materinščino, na svoj slovenski jezik. Branimo njegovo dostojanstvo in suverenost tako, da pri nas slovensko govorimo in pišemo na vseh ravneh obstajanja, in radostno sanjajmo tudi svoje narečje. In bodimo v vsem pošteni, odkriti, sočutni in solidarni. BoOdkrita tabla preimenovane Velike dimo torej hvaležni in dvorane v Dvorano Zinke Zorko veselo vznemirjeni razisobnavljamo sporočila njenih kovalci Življenja. Na naš sloinformacij, medtem ko nam po- venski in univerzalni način. mnjenje nanjo to omogoča. To (Povzeto po javni zahvali dr. ni le zgolj epizodični spomin na Zinke Zorko ob prejemu Zoisonašo Zinko, ampak predvsem ve nagrade za življenjsko delo semantični spomin podatkov, 22. novembra 2013 v Unionski vezanih na naš prostor, čas in dvorani v Mariboru.) Otroške igre, prispevek učencev OŠ Selnica ob Dravi, podružnica Gradišče na Kozjaku, mentorica Nataša Javornik) predvsem njej posebej dragih preprostih ljudi. Prav gotovo pa se bomo ob tej knjigi večno spominjali spretnosti in veščin rabe in uporabe ter pomena slovenskega jezika v vseh njegovih jezikovnih posebnostih. Vsak človek, naj si bo še tako skromen in preprost, nosi v sebi neko njemu lastno govorico prostora, iz katerega slišimo bitje srca, valovanje njegovih (Slika na 1. strani: Naslovnica zbornika – ZINKIN ZBORNIK (avtor Oto Vogrin)) Selnica ob Dravi, 24. september 2020 mag. Oto Vogrin, predsednik komisije za vsebinsko opredelitev do častne občanke akademikinje dr. Zinke Zorko Porabje, 8. oktobra 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Deset lokacij, ka ji moraš videti v Železni županiji Na Vogrskom se sploj dosta lejpoga da pogledniti pa tau se je letos fejst obiskovalo, zato ka zavolo virusa je vsikši bola doma v rosagi austo. Zdaj se je dosta vse tašo poglednilo, kama bi ovak lüstvo nikdar nej šlau, ka je, tak povedano, nej tak fejst popularno. V Železni županiji dosta lejpoga mamo, ka je nej tak znano, depa gvüšno, ka je vrejdno za poglednit. Med tejmi dosta taši, stere dobro poznamo mi, steri v Železni županiji živemo, depa zvünašnji že gvüšno nej. Tašo mesto je Sedem izvirov (Hétforrás) nejdaleč kraj od Kőszega, gde rejsan iz sedem vretin teče 10 celsius stopinj mrzla voda. Tau pravijo, če stoj iz vsej izvirov pije vodo, tistoma se edna želja spuni. Sploj dosta lüstva odi v Jeli arboret tö, gde sprtolejt 300 rododendronov cvete. V zadnjem časi se sploj dosta lüstva pripela v krajino Őrség, najbola iz velki varašov, ka bi si poglednili kak naravno tak kulturno dediščino. Od leta do leta več lüstva gorpoišče zemenice v Cáki, stere so se v 19. stoletji zidale. Gnesden te zemenice že tak funkcionirajo kak skanzen, edne majo odprejto, stere si obiskovalci leko poglednajo. Ság-hegy je eden 279 mejterov visiki hrib, gde si 5 miliaunov lejt star vulkan leko poglednemo ali tisto, ka je še ostalo z njega. Zato ka so odtec prvin kamenje bazalt vozili, gda so poti redli ali kaj popravlali. Gnesden je že zaščiteno območje zavolo narave pa za volo geografske vrednosti. Nejdaleč kraj odtec, više Kőszega je 833 mejterov visiki hrib Írottkő, steri ranč na avstrijsko-madžarski meji stoji, vrkar na vreki z razglednim stolpom. Leko bi še našteli eden küp zanimivosti, stere mamo v Železni županiji, zdaj smo se omejili na naravne vrejdnosti naše županije. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Trgovine bodo ob nedeljah zaprte Državni zbor je sprejel novelo zakona, po kateri trgovine ob nedeljah in praznikih ne bodo smele poslovati. Izjema so manjše prodajalne na bencinskih servisih, postajališčih in v bolnišnicah ter tudi druge manjše prodajalne, če bodo v njih na dela proste dni stregli kupcem lastniki sami ob pomoči študentov in upokojencev. Zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih so predlagali poslanci Levice, v glasovanju pa so ga podprli tudi poslanci strank SDS, SD, NSi, SAB ter večji del poslancev LMŠ in DeSUS. Za je glasovalo 72 navzočih na seji, 13 jih je bilo proti. Podporo je dobila tudi novela zakona o obrambi, ki naj bi uredila položaj vojakov po 45. letu starosti, ko jim po zdajšnji ureditvi poteče zaposlitev v vojski, je dobila potrebno dvotretjinsko podporo poslancev – za je glasovalo 65 poslancev, 8 pa jih je bilo proti. Kmetijski ministrici se maje stolček Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je premierju Janezu Janši na sestanku pojasnila, da ne namerava odstopiti, predsednik vlade pa se je nato odločil, da bo po dogovoru s koalicijskimi partnerji predlagal njeno razrešitev. Kot je v izjavi za medije pojasnil začasni zastopnik stranke DeSUS Tomaž Gantar, se koalicijski partnerji strinjajo z njihovim predlogom in bodo prispevali glasove za razrešitev Pivčeve. Kot je še dodal Gantar, premier Janez Janša Pivčevi ne očita nestrokovnega dela na ministrstvu, pač pa bo razrešitev predlagal na podlagi pobude stranke DeSUS. V DeSUS po besedah Gantarja zagotavljajo tudi kontinuiteto dela ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot kandidata za prihodnjega ministra so že predlagali aktualnega državnega sekretarja na tem ministrstvu Jožeta Podgorška. STOJAN KERBLER – MOJSTER FOTOG »FOTOGRAFIJA TI MORA NEKAJ POVEDATI« Misel fotografa Stojana Kerblerja, ki je v letošnjem letu eden izmed dveh prejemnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo, se v celoti glasi: »Fotografija ti mora nekaj povedati, mora imeti sporočilno vrednost, preprosto jo moraš začutiti.« Pot od njegovih prvih fotografij pa do danes je zelo dolga, a izredno obarvana ter pestra. Veliko se je dogajalo, še posebej, ker v tistih njegovih začetkih fotografija še ni bila tako v ospredju, kot je danes. Leta 1938 na Ptujski Gori rojen Stojan Kerbler se je s fotografiranjem pričel ukvarjati že v dijaškem obdobju, vendar ga je takrat zanimala predvsem fotografija kot taka in ne dogodki, da bi jih slikal. Ko pa je leta 1957 šel študirat na fakulteto za elektrotehniko v Ljubljano, se je uveljavljalo, da je tudi navadni delavec prišel v ospredje. Stojan Kerbler sicer teh fotografij ni ustvarjal za razstave, ampak glede na to, da se jih je z leti nabralo žive fotografije haloških ljudi. V nekem intervjuju je povedal, da je nadvse vesel, da so ga Haložani vzeli za svojega. Objasnil je, da so včasih Haloze spadale pod Stojan Kerbler kar lepo število, je leta 2012 dejansko pripravil razstavo z naslovom Tovarniške fotografije. ptujsko občino. Takrat in danes ponekod še vedno velja prepričanje, da se jih Haloze ne tičejo, ker so sinonim za revščino. Marsikdo je na njegovih slikah Haložanov namreč videl predvsem revščino. Dejansko pa sploh ne gre za to. Gre za način življenja, ki se je v Halozah dolgo ohranil sejmih. Takrat je te ljudi pretežno slikal okrog Ptujske gore. V tistem obdobju je prav tako začel izhajati lokalni časopis, saj sta bila radio in televizija bolj kot ne redkost. V njem so bile objavljene tudi njegove fotografije in besedila. Znal se je približati ljudem in oni so to čutili. Ljudje še kako začutijo, če si preprost in iskren. Tedaj ni bilo tako, da bi te spraševali, ali imaš dovoljenje, da jih lahko fotografiraš. On je fotografiral in oni so bili tega veseli. Družil se je z njimi in ljudje so ga tako sprejeli. Čutili so, da je on del njih in del tega koščka zemlje. Verjetno bi bilo drugače, če bi jih prišel slikat nekdo, ki ga ne bi poznali. Ravno zato je njegova fotografija tako posebna in drugačna od vseh, ko ga primerjajo s svetovnimi mojstri fotografije. Te fotografije imajo svojstven izraz, ker prikazujejo življenje. Ne socialnih stisk, lahko pa kdo vidi tudi to, če želi. Nekateri menijo, da so Kerblerjev najmočnejši cikel Koline, za katerega je leta 1979 prejel nagrado Prešernovega sklada. V Romarke hkrati zavestno odločil, da bo fotografiral tudi za razstave. Prvič je razstavljal leta 1960 in od takrat razstavlja neprekinjeno. Letos je torej okroglih 60 let, odkar se aktivno ukvarja s fotografijo. Ko je Stojan Kerbler zaključil študij, se je zaposlil v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem in se iz Ljubljane vrnil na rodno Ptujsko Goro. Leta 1962 je pričel izhajati tovarniški časopis, kjer so imeli tudi svojega novinarja, Kerbler pa je fotografiral. Sprva so na odprtjih ali prireditvah slikali le direktorje in pomembneže, on pa je začel slikati delavce. Urednik je takšne fotografije rad objavljal, ker je vedno imel na razpolago slike, ki niso bile na nič vezane. Tako se je počasi Že leta 1969 so ga razglasili za najboljšega razstavljavca v Sloveniji, pozneje še v nekdanji skupni državi Jugoslaviji in kar nekaj let ga je spremljal ta naslov. K temu so botrovali še uspešni fotografski cikli, ki so vzbudili mnogo pozornosti. Leta 1971 je bila na ogled razstava Portreti s ptujskih ulic, za katero je prejel Zlato ptico. Bil je namreč prvi, ki je prejel nagrado za fotografijo. V naslednjih letih je nastajala njegova najbolj uspešna in najbolj priljubljena serija Haložani, vzporedno z njo pa Koline, ki jih poznavalci vrednotijo kot nesporni vrhunec Kerblerjevega opusa. Lahko se samo vprašamo, kako je fotografu uspelo ustvariti tako Koline, 1980 zaradi izolacije ter geografske lege. Nekoč so vsi tako živeli. Vsi so pravzaprav s kmetov, čeprav to zelo radi negirajo. Nekdo živi deset let v mestu in se že ima za meščana, ampak sploh ne čuti z mestom. Nekaj generacij mora živeti v mestu, da je lahko meščan. In Ptuj, denimo, ima malo meščanov. Kmečko življenje Haložanov je mojster Kerber začel bolje spoznavati in fotografirati na romanjih, ko so ljudje hodili na Ptujsko goro, in potem še na ptujskih Porabje, 8. oktobra 2020 tistem obdobju je namreč bil to način življenja. Shrambo je bilo treba napolniti in ni šlo zgolj za druženje in običaj. Sicer se lahko ta običaj razume tudi kot neke vrste darovanje … V enem izmed intervjujev je Kerbler dejal, da je s tem ciklom želel tudi opozoriti na nasilje, ki se dogaja v svetu. To je le eno od možnih razumevanj. Sicer pa Koline vedno prikaže na razstavah, a ne preveč, da ne prevladajo. Kakšno zgodbo pa pripovedujejo Kerblerjeva Dvorišča? Nekdaj so 7 Pod Srebrnim brejgom … GRAFIJE v starih ptujskih zgradbah prebivali premožni meščani, pred desetletji pa so jih ob družbenih spremembah zamenjali materialno skromni stanovalci, ki so mogočna dvorišča prilagodili lastnim potrebam. Razdrapana pročelja, ob zidove stisnjene ute in najrazličnejša krama pričajo osebnosti bivše Jugoslavije. Zaradi številnih nagrad, ki jih je prejemal na žiriranih razstavah po celem svetu, si je prislužil naziva »najboljši razstavljalec v Sloveniji« (prvič leta 1969) in »najboljši razstavljalec v Jugoslaviji« (prvič leta 1970). Leta 1963 je s kolegi ustanovil Fotogrupo ŠOLT. Včla- Haložan, 1973 o stoletjih življenja na Ptuju, ki je mesto iz nekdaj bogatega trgovskega in upravnega središča spremenilo v provincialno zati- nil se je v Fotoklub Maribor, ki je v drugi polovici šestdesetih let doživljal svoj ustvarjalni vrh. Ožja skupina članov, med njimi Kurenti prihajajo, 1967 šen kraj. Stojan Kerbler je Dvorišča prvič predstavil javnosti ob svoji sedemdesetletnici leta 2008 v razstavišču ptujske knjižnice. Tej seriji so v sorodnem ciklusu sledili Prostori, sicer pa je mojster Kerbler razstavljal in objavljal še mnoge fotografije, ki se zaokrožajo v vsebinske celote. Med njimi so tudi Kurentovanja in Fotografi – portreti njegovih umetniških kolegov. Mojster fotografije Stojan Kerbler je eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov in tudi ena najvidnejših fotografskih tudi Kerbler, je februarja leta 1971 v razstavišču Rotovž v Mariboru pripravila razstavo z naslovom Mariborski krog, ki velja za veliko prelomnico v slovenski fotografiji. Za svoje pionirsko delo pri zbiranju fotografske dokumentacije in spodbujanje poglobljenega raziskovanja fotografije na Slovenskem je mojster Kerbler leta 1994 prejel Valvasorjevo priznanje. Do srede oktobra je na ogled tudi njegova mini retrospektiva v Sinagogi Lendava. (Slika na 1. strani: Na sejmu.) Mojca Polona Vaupotič … je za kaulak 60 000 slovenski študentov začnilo njivo leto, študijsko leto. Depa nika nede tak, kak je inda bilau. Vej se, ka samo zavolo nauvoga betega do na viske šaule malo menje ojdli. Zaprav, en tau do tam svoje profesore poslüšali, neka pa od daumi do včenjé gor gemali. Vse tau se leko tak brž vömini, če de korona eške bole med lidi se sejala. Zato ka nauvi pa nauvi rekordi betežni se v Sloveniji vsikši den kažejo. Gvüšno pa je tau, ka študentski balov pa vse takšnoga nede. Tau pa študentom gvüšno najboukše nede spadnolo. Vej se pa vej, ka pri nji brezi toga skur nejde. Zaprav brezi toga nega študejranja. Vüpanje pa vsigdar slegnje premine. Leko de že za dva ali tri mejsece vse ovak. Leko pa do gnauk svejta svojim mlajšom pripovejdali, kak so samo študejrali pa li samo študejrali, na nika drugoga so nej brodili. Leko pa do prajli, kak so pomagali betek na nikoj djasti, po tejn pa so tau velko gvinanje kak najbole slavili, se zabavali pa se lepau meli. Sto vej. Sto vej, kak de z Goranom Dragičom, steri v finali NBA špila. Velko želenje se njemi je dun spunilo, njegva nauga pa ga boli pa li samo boli. Možakar rejsan sreče nema. Po lejtaj pa lejtaj v Merki se njemi takše zgodi, zdaj, gda je dun ta prišo, za koga volo je tak dugo delo. Pri športi je sir tak bilau, ka je nauga, rauka, rbet ali kaj takšoga šprtno paut tistomi doj stavilo, steri bi si rejsan zaslüjžo kaj velkoga naprajti. Depa gnesden medicina čüda dela. Leko ka Gorani podplat vrejd vzemejo pa po tejn rejsan ta pride, kama si ta želej. Za peldo si Ilko Štuhec leko vzeme. Ta šampionka na smučaj je trikrat noge vcejlak na nikoj mejla djane pa vsigdar je nazaj na snejg prišla pa pokazala, ka velka vola leko naredi. Velko volo pa ma na svojon stauci tö ministrica za kmetijstvo ostanoti. Vsi njoj gučijo, aj dun odijde, aj dé pa vse vküper ta nja. Pisali smo že od toga, kak je z njau pa z njenim privat turizmom bilau. Gospa pa neške pa neške. Njena partija njoj je že nogau dala, najbole prejgen minister njoj je povedo, aj brodi od toga, ka slobaud vzeme. Depa una čaka, ka njoj parlament dveri pokaže. Vsi vse vejo pa znajo, kak de se zgodilo, gospa pa tak trdo kaužo ma, ka se tau rejsan na rejci leko vidi. Na gauste pa se po festivalaj leko vidi film Zgodbe iz kostanjevih gozdov (Pripovejsti iz kostanovi lejsov) režisera Gregora Božiča. Porabci so ga spoznali, zar za kamero je stau, gda se je film Oroslan delo. Film znauva pa znauva je na festivale pozvani pa tam velke nagrade dobiva. Kelko dobre energije, dobre vole pa profesionalnosti je bilau v té film djanoga, pripovejda tau tö, ka té film na tiste festivale dé, kam slovenski film eške nigdar nej biu. Slejgnjo paut so se njemi na Japonskom poklonili pa znauva nagrado dali. Dali do pa za cigarejtline več pejnez vsi tisti, ka radi kadijo. Od slovenski pajdašov duhana rejč dé. Dugo, dugo, dugo je za cigarejtline gnako trbelo plačati, zdaj se tau vöminilo. Nin 20 centov bole dragi so gé. S pacinom je vcejlak ovak bilau. Kak se korona začnola, je najbole popularen pacin pa dizel na en evro spadno, dugo je tak bilau. Po nauvom je več nej tak. Po nauvom do bautoši s pacinon samo cejno držali, kak do škeli pa kak de se po svejti cejna obračala. Do tejga mau je država cejne diktejrala, po nauvom se v tau nut več nede mejšala. Kelko de zdaj pacin košto, se ne vej, de se eške vidlo. Bojna za šofere je oprejta. Naš Srebrni brejg bi rad biu, ka bi kaj drugo oprejto tö bilau. Ja, granica tam včasin spodkar pod njim. Zagnauk je tak bilau, ka nika nej trbelo plačati če je stoj prejk šau. Depa nigdar se ne vej, Srebrni brejg rad povej. Miki Roš Porabje, 8. oktobra 2020 ... DO MADŽARSKE Viktor Orbán: Vera Jourova užalila Madžarsko Premier Viktor Orbán se je v pismu obrnil na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, kjer jo je seznanil s tem, da bo Madžarska prekinila dvostransko sodelovanje s podpredsednico komisije Vero Jourovo, češ da je ta s svojimi izjavami užalila Madžarsko in ponižala Madžare. Po njegovem stališču se Vera Jourova mora odpovedati svoji funkciji. Viktor Orbán je zapisal: Podpredsednica komisije je javno imenovala Madžarsko za »bolno demokracijo« in užalila Madžare, ki so državljani EU, da »niso v položaju, da bi imeli neodvisno nmenje«. Te izjave niso le neposreden napad na demokratično izvoljeno madžarsko vlado, kar je že nekaj običajnega, temveč tudi poniževanje Madžarske in Madžarov, je zapisal Orbán in dodal: Prvo je neprimerno, drugo je nesprejemljivo. Izjave Jourove po mnenju Orbána nasprotujejo vlogi komisije kot nevtralne in objektivne institucije, kot je opredeljena v Lizbonski pogodbi. »So očitna kršitev načela iskrenega sodelovanja in preprečujejo vsakršen pomembnejši dialog med Madžarsko in podpredsednico komisije v prihodnje,« je poudaril madžarski premier in ocenil, da se izjave Jourove ne skladajo z njenim mandatom, zato je nujno, da jo odstavijo. Na Orbánovo pismo so se odzvali v pisarni von der Leyenove. »Predsednica Ursula von der Leyen tesno sodeluje s podpredsednico Jourovo pri uveljavljanju vladavine prava. Podpredsednica uživa popolno zaupanje predsednice,« je na novinarski konferenci dejal tiskovni predsavnik komisije. 20 odstotkov višje plače za zdravstvene delavce Od novembra bodo medicinske sestre in medicinski tehniki prejeli za 20 odstotkov višje plače, je najavil državni sekretar Ministrstva za človeške vire Bence Rétvári. Poleti so zdravstveni delavci v javnem zdravstvu prejeli enkratne dodatke v višini 500 tisoč forintov. Državni sekretar je izpostavil, da se je v zadnjem desetletju skoraj za 68 odstotkov znižalo število zdravnikov, ki so zaprosili dovoljenje za delo v tujini in za 50 odstotkov število medicinskih sester z enako prošnjo. Na medicinskih fakultetah končuje študij od 30 do 50 odstotkov več zdravnikov kot pred desetimi leti. 8 Krave so duplansko slüžile Anuška Serfec, dekliško li rama delali? Merkli, v Ritkarovci živejo »Nej cajta bilau, zato ka v tri sami, žau, zdaj že več lejt partiji sem delala pa te še brezi moža. Mlajši so se že tö mara bejla doma.« oženili. Sin Peti v Somboteli - Velka gazdeja je bejla, dosta žive, depa na je keden večkrat t rdomau pride malo delat, malo mater poglednit. Tau bi mislili, ka tetica Anuška zdaj, ka so že v penziji, samo vö na okno gledajo, depa kak so mi pripovejdali, puno so dela, njivo delajo, svinje krmijo pa kauli rama tö vsigdar trbej Anuška Šerfec iz Ritkarovec kaj štibrati. -Na prvom starom kejpi, belo delati? ka ste ga vö na sto djali, so »Zato trbelo, pa sprvoga so eden možak dolavzeti, sto vse z rokauv kosili pa krmo vküpgrablali. Sledkar, gda so so oni? »Tau so moji tast, töj so oni že že mašini bili, je že tak dosta več kak osemdeset lejt stari bola lažej bilau.« bili, depa telko ne gledajo vö, - Gda ste se oženili potistim zato ka oni so se vsigdar dob- ste v židanoj fabriki začni- S svojo taščov pred domanjo štalov, pripravlata se krave dojit ro držali. Te tjejp so ozark za ramom naredli, tam kak so drejvgdje, depa sto je sliko, tau ne vejm. Tau gvüšno, ka nej smo mi doladjamali, leko ka Vajnin Miška, on je šegau emo tjejpe redti.« - Nejdaleč kraj je vaš rojstni ram, gda ste se oženili, vas je srce nej domau vleklo, sploj pa tašoga reda, gda ste vidli, ka so stariške kau- li delati? »Dja sem te že delala, gda sem se sé oženila, s peštarske židane fabrike se prišla nazaj v varaško židano fabriko leta 1967. Tistoga reda v varaško fabriko si težko nutraprejšo, dja sem tü samo tak leko sé prišla, ka sem prosila, aj me iz Budimpešte sé prejkdejejo potistim, ka sem se oženila.« - Dobro je bilau v Budim- pešti? »Vejš, kak je tau, vsikši začetek je žmeten, depa človek se pomalek vcujvzeme, istina, domau pridti je zato vsigdar dobro. Lagvo je odtec delat odti bilau, najbola tašoga reda, gda je dolaspadno velki snejg, tašoga reda je bus nej prejšo. Največkrat smo tašoga reda do Števanovec, dola do Prejšrnoga brega pejški šli. Depa bilau tak tö, ka do Vraša ali nazaj do Ritkarovec cejlo paut smo pejški naredli.« - Kak ste tašoga reda pomagali doma, gda ste vnoči delali? »Malo sem kaj spala, če ovak nej, te zadvečerka, tašo gnauk nej bilau, ka bi cejli den ležo. Tau je dobro bilau, ka mauž je v kosavnoj fabriki delo, on je vsigdar v dvej partiji (izmenah) bejo, vnoči njema nej trbelo delat ojdti.« - Oča pa mati od moža so vejn zato pomagali, nej? »Dosta, do slejdnjoga so skur delali, brezi nji bi dosta bola težko nama bilau. Mati, tašča so osemdesetštiri lejta stari bili, gda so mrli leta 1996, oča pa osemdesetpet lejt, oni so 1993. leta mrli.« - Je eden taši kejp, gde ste vi pa vaša tašča dolavzeti, ka nišo kanto mate v rokej, ka delate? »Tau je pred štalov dolavzeto, ranč dojit deva s taščov. Obadvej sva v črnom gvanti, zato ka te sva tasta žalivale, steri je malo pred tejm mrau.« - Na stanej je djaren, tauga ste nücali ali je samo tak vödjani? »Te smo še s kravami vozili, vse, ka trbelo, cejlak dočas, ka smo nej meli mali traktor. Dja sem je večkrat sama pregla, krave so čedne, brž se vcujvzemejo pa tak lopau leko z njimi pela, kak če bi konji bili. Te so ti krave dup- lansko slüžile, gnauk so vozile, gnauk so pa mlejko dale, ka si te še za dobre peneze leko audo.« - Kak dugo ste vi meli kra- Anuška, gda je v Pešti delala ve? »Z Verice Batjini, Teri Barabaš, iz Andovec pa mi smo bili tisti, steri smo do slejdnjoga meli krave. Gda so že več mljeko nej djemali, te so od nas še z vesi lidgé tanosili.« raša bejo, tast, njegvi brat iz Merike, Serfec Lacina oča, te Čajtina Mariška. - Tau vejm, ka edno hčer mate pa enga sina, depa kelko vnukov mate, tau ne vejn. »Sin Peti enga pojba ma, hči Anita pa eno deklo pa enga pojba, tak ka vsevküp tri.« - Je eden taši kejp, gde so vaša mati pa vaša tašča na kejpi, ka so tak vküper delale? »Moja mati je sploj rada sé prejk k nam odla, najbola tak po sobotaj pa po nedelaj, če smo kaj tašo delali, okapali ali s krmov delali.« - Na taum kejpi, streoga v rokej mate, je nišo zabadanje, gde ja tau bilau? »Tau je pri nas, da smo zabadali, na tjejpi je moj brat, te njegvi sin Berci pa moj mauž je še paulek. Te je še cejlak ovak bilau zabadanje kak zdaj, te so si še čas vzeli za tau, zdaj vsikši silo ma pa vse Velka držina - Mate eden lejpi portret, kelko ste stari bili, gda se je te tjejp redo? »Te sem še mlada bejla, te tjejp so v Pešti naredli od mene, gda sem v židanoj fabriki delala, tau je tri lejta pred tistim bilau, ka sem se oženila.« - Je eden tjejp gde je cejla družina dolavzeta. »Tau so moj mauž, tašča, moža brat Djuši, ka je v Va- Porabje, 8. oktobra 2020 tak nagnauk vküpspaukajo.« - Kak vam dnevi dejo, da ste tak na sama? »Dja delo vsigdar mam, tikvi, kromče sadim, svinje krmim pa ka kauli rama trbej, kositi pa pucati, tau vse sama delam, zato ka pojep nejma časa za tašo, on s traktorom kosi.« Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 6. S kočüji so se pelali kaupat Gvüšno njuma nej trbej nutpokazati »madžarsko maurdje«, Blatno jezero. Ništerni pa venak ne vejte, ka je najvekšo sladkovodno jezero Srejdnje Evrope veuko 590 km2. Globko je povprečno 3-4 mejtere, najvekšo globino, 11 mejterov, pa dosegne pri vesnici Tihany. Friško vodau v njega pripela reka Zala, na chardonnayi ino redečom merloti. Zavolo dobre klime je kauli Balatona že pralüstvo tö živejlo, največ spominov pa je gorostalo za rimskimi gospodarami. Kisnej so cejlo krajino prejkmeli panonski Slavi, starci gnešnji Slovakov ino nas, Slovencov na Vogrskom. V 9. stoletji je emo slavski knez Jezero v Hévízi – v zimi dobi njegva voda »parno šapko«, zatok se ne rasladi vö ino tak leko vrači gutanje drügom konci pa se zlejva v kanal Sió. Farba Balatona je vsikdar ovaška: od sive prejk sürkaste do zelene. V ednom leti više dvejgezero vör sunce na njega sija, nagli viheri pa leko na njem napravijo mejterske valauve. V zimi leko na vodej grata 20-30 centimejterov kusti led, šteroma se najbole športniki radüjejo. Zavolo zidanja na bregej pa je vsikdar menje igarce, štera bi čistila vodau. V Blatnom jezeri dostaféle rib živé, zatok je bilau vsikdar prilübleno med ribiči. Inda svejta so pošilali en par lidi na brejg, ka bi od tistec gledali, gde plavajo ribe ino tau skričali ribičom. Za tau so gvüšno dobili vino tö, po šterom je ta krajina eške bole erična. Na vulkanski kamlaj sövernoga brega redijo zvekšoga bejlo vino (laški rizling ali sivi pinot), djužni brejg pa je bole poznani po žutom muškati, Pribina svoj sedež pauleg zdajšnjoga Zalavára, gde je zozido svoj »Blatograd«. Njegvi sin Kocel je v krajino pauzvo svetiva brata Cirila ino Metoda, šteriva sta tam predgala v domanjom geziki. Gnes vidimo v Zalavári zvün bolgarskoga eden slovenski spomenik tö, šteroga je slavskima knezoma dala postaviti naša Slovenska zveza leta 2006. Prvi Madžari so do Blatnoga jezera prišli kauli leta 900. Kisnej je krajina dosta trpela pod Törki, eške samo v 18. stoletji je k sebi prišla. V »reformnom cajti« se je začno tam turizem, septembra 1846 se je na vodej oprvim pelo eden šift na paro. Najbole bogato tradicijo kauli Balatona nosi varaš Keszthely, šteri je v časi držine Festetics eričen grato. Dvorec familije má stau edno sobo, spoznamo ga po visikom törmi z lükastov kupolov. Znautra leko dosta zvejmo o živlenji velikašov v 18.-19. stoletji, eške več lüdi pa gorpoiške njegvi engliški park. Tau je eden najlepši gračenek v Srejdnjoj Evropi, v šterom se dosta mladi parov oženi, leko pa tam gezdimo ali se s kočüjom pelamo tö. Prvo agrarno šaulo na Vogrskom »Georgikon« je na začetki 19. stoletja v Keszthelyi stvauro György Festetics, eške gnesneden pa v varaši štanderajo bodauči agronomi. V centri mesta najdemo dosta muzejov: leko si poglednemo maket dvorca z marcipana, 720 báb v nošaj nekdešnje Vogrske, mali Parlament s 4,5 miljauna požakov, leko pa gorpoiškemo najvekši panoptikum v rosagi ranč tak. Če staupimo prejk železniške štrejke, se leko odšpancéramo do vodé, gde so nej davnik v starom štiluši gorobnovili indašnje lesene zidine na štrandi. V mlašeči lejtaj je dosta od nas štelo knige »Tüskevár« pisatela Istvána Feketena ali pa gledalo televizijsko serijo z romana. Tam smo leko spoznali müzgasti, moker svejt Maloga Balatona, gde leko (z vodičom) eške gnesnedén gorpoiškemo üto ribiča »Matula bačina«. V etom narodnom parki sploj dosta ftičov živé, štere leko najbole spoznamo v vesnici Fenékpuszta, gde jim prstanke na nogé dejvajo. Nej daleč, v vesnici Kápolnapuszta pa živé ovaška mara: v blatnoj vodej preživajo vodni bivoli, štere leko pobaužamo tö. Če želejmo sami leteti kak ftič, je najbaukše, ka se odpelamo v vesnico Sármellék. Od tistec leko s fligarom pridemo v več evropski varašov, s tihinskoga na tzv. »Hévíz-Balaton Airport« pa pride največ nemški ino rusoški turistov (če nega epidemije). En tau od nji gorpoiške Zalakaros, gde se leko kau- pajo v ednoj najbaukšoj zdravilnoj vodej Evrope. Kaupanco so tam oprli na konci 1960-i lejt, gda so nej daleč (eške v Zalskoj županiji) najšli nafto. Vekši tau turistov pa se gvüšno napauti v Hévíz, najstarejšo ino najbole erično kopališče na Madžarskom. Tau mesto má dvej gezero lejtno pripovejst, v blati jezera so najšli rimske nejvedoč najšli 52 mejterov globko ino 3 kilomejtere dugo djamo, šteri labirint je trnok veuka naravna vrejdnost (samo njegvi začetek leko gorpoiškemo). Malo dale, nad vesjauv Rezi, vidimo z grada na 418 mejterov viskom bregej daleč - celau do Sümega ino Badacsonya. Spodkar Festeticsa dvorec v Keszthelyi – njegva knjižnica má 86 gezero knig, leko si pa tam poglednemo djagersko ino železniško razstavo tö peneze. V 1860-i lejtaj je nauvo kaupanco – ejkstra za moške, ejkstra za ženske – dau napraviti György Festetics. Tistoga ipa je v Hévízi eške nej bilau hotelov, zatok so lüstvo s Keszthelya s kočüji prejkpelali. Stau lejt kisnej so zozidali strejo nad jezerom, tak je gratala najvekša ino najbole moderna pokrita kaupanca na Vogrskom - nej se je več trbölo bodjati od vrejmena. Drügo najvekšo termalno jezero na svejti je veuko skoro pet hektarov. Temperatura vodé je 35-36 stopinj, eške vzimi se ne spisti pod 26-29 fokov. Vretina jezera je globko, na 38 mejteraj, v 72 vöraj se cejla njegva voda vömini. Ta se vsikdar giba, tau čütijo lidgé kak masažo. Od Hévíza ino Keszthelya je gnako daleč Cserszegtomaj, po šterom je dobilo ime erično začinjeno vino (»cserszegi fűszeres«). V etoj vesnici so leta 1930 Porabje, 8. oktobra 2020 pri poštiji najdemo edno čardo, štera že tristau lejt čaka goste. Pod ednov vrbov počivata betjara Illés Vak ino Pista Kőkes, v čardi si leko poglednemo en par spominov z njija romantičnoga tauvanskoga sveta. Nej daleč od vesnice Zalaszántó, v gaustoj gaušči na bregej najdemo »Park človeči pravic«. Tam je eden djužnokorejski budistični barat dau zozidati edno »stupo« - 30 mejterov visiko, krauglo sveto zidino, na šteroj stogi zlati kip Bude. Tau je simbol méra, sreče ino svejklosti, šteroga je leta 1993 posvečo sam 14. dalajlama Tenzin Gyatso. Tak se je začnila naša paut kauli Balatona. Ostanite z nami, ka ga okraužimo, vej je pa jezero eden najvekši kinč našoga rosaga, šteri nas čaka v vsej letni časaj. -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 6. S tüjov molitvov prositi pomauč V malom slovenskom dauli aj se mekne v eden klaušter v pod bregami Gorjanci stogi Italiji. Gda je čüto, ka se ma kartuzijanski klaušter Ple- približava smrt, se je na dugi terje, v šterom živejo baratke spovödo svojim bratom, te pa v molitvi ino premišlavanji. mérno mrau. Tau delo je svojim dühovnim Dostakrat kritizérajo žitek sinaum zadau sveti Bruno kartauzijanov, ka se prej za(Szent Brúnó), gda je stvauro préjo kraj od svetá ino stiskared kartuzijanov (karthauzi- vajo oči pred problemi lidi. ak). Uni pa pravijo, ka človečanSvetnik, šteroga den držimo stvi z molitvov pomagajo. Na 6. oktobra, se je naraudo v 11. stoletji v Kölni, včiu pa se je na Francuskom. Gda se je povrno domau, so ga posvetili za varaškoga plebanoša. Za en malo so ga pozvali nazaj v francuski varaš Reims, ka bi grato profesor. Tam je Bruno dosta kritizero püšpeka, šteri je nej biu dober pastér svoje črejde. Gda je pápa Gregor Brejg v Pariži, na šterom so dojsekli glavau VII. toga cerkve- svetoma Dioniziji ino njegvim tivarišom, nosi noga voditela francusko ime »Montmartre« - »Brejg mantrnikov« odpüsto, je sto Brunona za püšpeka postavi- Vogrskom nemajo klauštra, ti. De se je pa tisti raj mekno najbližanji je v slovenski Plev samočo. terjaj. Bruno je oprvim s prijateli odišo k svetoma Roberti, stvo- Abraham (Ábrahám) je edna riteli cistercijanskoga reda, najbole glavna peršona v de si je pa želo eške bole sam Starom zakoni, ništerni ga biti. Njegvi nekdešnji vučenik eške bole čestijo od Mojzeša. Hugo ga je odpelo v mali alp- Té drügi piše o Abrahami v ski dau Chartreuse, šteri se je svojoj prvoj knigi Genezi, gde skrivo na srejdi gaušče. Eške leko štemo od njegvoga srečagnes je ta dolina daleč od ves- nja z Bogaum, šteri se je vmejnic ino varašov, je pravo mes- šo v njegvi žitek. Patriarka je močno vörvo v ednoga Bogá, to za eden klaušter. Žitek baratov je teko gnauk zatok ga držimo za »očo vsej v cejloj samoči, drgauč pa vörnikov«. vküper v skupnosti, kak je tau Dén Abrahama svetimo 9. eške gnes šega pri kartuzija- oktobra, njegvo prvo ime naj. Zgaudilo se je, ka je pápa je bilau »Abram« (»čestitlivi Urban svojoga nekdešnjoga oča«). Živo je v mezopotamijškonika Brunona pauzvo v skom varaši Ur, de ga je pa Romo za pomočnika, če rej- Baug pauzvo, aj zapüsti svojo san bi tisti najraj austo sam. domovino. Abraham je vörvo Larmasti ino blisketlavi papeš- ino se z držinov napauto v Kaki dvaur je nej biu za barata, naan, liki za en malo je mogo zatok ma je sveti Oča dopüsto, zavolo gladi oditi v Egiptom. Bojo se je za svoj žitek, zatok je lažo, ka je žena Šara njegva sestra. Faraon si je zaželo tau žensko, zatok je mogo Abraham vse vöovaditi. Smileni egiptovski voditel ma je dau sodake, tak se je očak leko povrno v Kanaan. V svojom žitki se je patriarka večkrat zavezo z Bogaum. Abraham je emo dva sina, ednoga od süžnje Hagare (starca mohamedancov Izmaela), drügoga od žene Šare (Ižaka). Gospaud je sküšavo Abrahama vöro, gda ma je zapovödo, aj svojoga sina Ižaka goraldüje na bregej Moriji. Angeu Boži pa je patriarko dojstavo ino ma dau edno birko za aldov. Vse tri vöre v ednoga Bogá (židauvska, krščanjska ino muslimanska) držijo Abrahama za svojoga očaka. Mrau je pri svoji 175 lejtaj. V biblijski Apoštolski delaj štemo, kak je sveti Pavel na svojoj drügoj misijonskoj pauti prišo v Atene. Tam se je pogučavo z ništernimi grčkimi čednjaki, šteri so ga pelali na brejg Areopag. Vrkaj je apoštol pripovejdo o Kristošovom goristanenji, zavolo toga pa so se navzauči norca delali z njega. V Svetom pismi piše, ka so se ma ništerni donk pridrüžili, »med tejmi je biu Dionizij Areopagit«. Toga vučenika apoštola Pavla so dugo vküpmejšali s svetim Dionizijom Pariškim (Párizsi Szent Dénes), šteri drži svoj den 9. oktobra ino je biu v 3. stoletji prvi püšpek v kisnejšom francuskom glavnom varaši. Naaupačno se je naraudilo v 9. stoletji, gda so vküpzmejšali pisma bejdvej Dionizijov. Kisnejši, galijski püšpek je eden od štirinajset pomočnikov v sili, patronuš Francuske ino Pariža. Té Dionizij je prej zozido prvo krščanjsko cerkev na otoki srejdi reke Sene, njegvo mantrništvo pa je puno z legendami. Gvüšno je, ka so njemi na kraleski dvaur. Na želenje cesarice Izabele se je mladi oženo, z ženov sta mejla osem mlajšov. Leta 1539 je naglo mrla cesarica, gda pa je Frančišek sprevajo njeno tejlo po Španjolskom, ga je globko pretreso mrtev obraz pokojne. Cesar ga je imenüvo za podkrala krajine Katalonija, de ma je pa za en malo mrau oča, te pa eške žena tö. Svojo dvaursko slüžbo je prepüsto sinej ino na skrüma odišo v ježuitski klaušter. Želo je živeti v samoči ino daleč od sveta, v molitvi ino premišlavanji. Ježuitski red je grtüvo vsikdar bole prilüblen, njegvi svoritel Ignacij Lojolski pa je imenüvo za Ižak se je Abrahami naraudo, gda je emo stau Frančiška g e n e r a l n o g a lejt – z aldüvanjom sina bi patriarka svedočo svojo vörnost do Bogá komisara na Španjolskom tö zovéjo) dojmalajo v püšpe- ino Portugalskom. Žmetno kovom gvanti, z glavauv v ro- delo je emo, de je pa za en kej. Čestijo ga kak patronuša malo zadaubo eške več: graprauti glavoboli. to je redovni general (glaven prejdjen) vsej ježuitov. »VsikSveti Frančišek Borja (Borgia dar sem želo mrejti na križi, Szent Ferenc) pa njegva dr- de sem pa na tak žmeten križ žina sta dobra pelda za tau, nikdar nej računo,« je pravo ka vse leko s človöka grata: z po imenüvanji. Božov milostjov se leko eden Frančiška Borjo je leta 1570 zdigne v svetnika, z gizdavos- pápa z Rome poslo na Špatjov pa se leko drügi pogroz- njolsko, aj prosi krala za pone v hüdobijo. Nemešnjaška mauč prauti Törkom. Gda je držina Borgia je dala našoga prihajo nazaj prejk Alp, je besvetnika za 10. oktober, depa težen grato ino v papeškom razvüzdanoga pápo Aleksand- varaši mrau. Stau lejt kisnej ra VI. tö. so ga zglasili za svetnika, na Frančišek se je naraudo leta kejpaj ga vidimo kak ježu1510 nej daleč od španjol- itskoga generala – včásik s skoga varaša Valencia. Kak kronov ali klabükom na mrtprvorojenca držine, štera večoj glavej. je bila v žlati s kralom, ga je -dmčakala svejkla bodaučnost. ilustraciji: V krščanjskom včenjej so ga Szilveszter Bartkó gorranili, pri osemnajset lejtaj so ga že gorvzeli v slüžbo pa padašom glavau dojsekli na bregej Montmartre leta 285, tau pa je že žmetnej dati valati, ka je Dionizij kumas zdigno svojo glavau ino ž njauv eške tri kilomejtere üšo, zmejs pa dale predgo. Gnes so čonte toga svetnika v cerkvi Saint Denis, v šteroj so pokopani skoro vsi francuski krali. Svetoga Denisa (kak ga Porabje, 8. oktobra 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 09.10.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 10.40 TV-izložba, 10.55 Danes dol, jutri gor: »Rostifraj«, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Sto let pozneje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Zvezde velikega platna: Meryl Streep, britanska dokumentarna serija, 14.35 Prisluhnimo tišini: Ko se zgodi invalidnost, 14.50 TV-izložba, 15.05 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.40 Špasni učitelj: Dopolnilni pouk, nizozemska otroška nanizanka, 16.05 Osvežilna fronta: Meje telesa, oddaja za mladostnike, 16.30 Infodrom, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Pujsa Pepa: Rojstni dan očija pujsa, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Robert Redford, britanska dokumentarna serija, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.10 Napovedujemo nadaljevanka, 20.45 Intervju, 21.35 Poročila, Šport, Vreme, 22.05 Sosedje, hrvaški dokumentarni film, 23.30 Dvořák: Ciganske melodije (Matjaž Robavs in Andreja Kosmač), 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo NEDELJA, 11.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.30 Videotrak, 7.25 Duhovni utrip, 7.40 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 8.15 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 8.40 Glasbena matineja, 10.20 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.10 Otroci Sredozemlja: Malta, 12.30 Zgodbe iz kuhinje, dokumentarni film, 13.30 Marija skoz' življenje, dokumentarni feljton, 14.20 Ambienti, 15.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (M), 18.30 Je res kaj možnosti, da postanemo kapitalisti? 30 let ljubljanske borze in slovenskega kapitalskega trga, dokumentarni feljton, 19.00 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Skrivnost ledenodobnih orjakov, nemška dokumentarna oddaja, 20.55 John in Yoko: Nad nami le nebo, britanski dokumentarni film, 22.30 Vikend paket, 23.55 Zvezdana, 0.50 Kaj dogaja?, 1.20 Videotrak, 2.20 Info kanal PETEK, 09.10.2020, II. spored TVS PONEDELJEK, 12.10.2020, I. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.50 Videotrak, 10.45 Dobro jutro, 13.30 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.55 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.50 Tenis - odprto prvenstvo Francije: polfinale (M), 20.00 Neboa: Praznična nedelja, španska nadaljevanka, 21.15 Potovanje, angleški film, 22.50 Zadnja beseda!, 23.40 Videotrak, 0.40 Info kanal 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha: Mahnič in Slovenci, 10.40 TV-izložba, 11.00 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Dosje: Slovenija in njene meje, 14.45 S-prehodi: Janko Petrovec, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Kulturni vrhovi: Križna gora nad Ložem, dokumentarna oddaja, 17.55 Nejko: Nejko bi rad igral na glasbilo, risanka, 18.05 Čebelice: J. in W. Grimm - Rdeča kapica, televizijska pravljica, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Opus: Dermota in Plečnik, 23.30 Glasbeni večer, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SOBOTA, 10.10.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 9.00 Košarkar naj bo, otroški film, 10.20 Infodrom, 10.40 Čist zares: Podjetniški pitch, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Kulturni vrhovi: Žeželj nad Vinico, dokumentarna oddaja, 14.35 Prisluhnimo tišini: Deinstitucionalizacija, 14.45 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dokumentarna serija, 16.00 Naš vsakdanji kruhek: Iz roda v rod, slovenska nanizanka, zadnji del, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Erika: Krasotni Mav-mav, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.20 Leta in leta, britanska nadaljevanka, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 Sedmi pečat: Oroslan, slovensko-češki film, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo SOBOTA, 10.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Tedenski izbor, Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Spomini: Janez Pavčič, 11.10 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 12.50 Avtomobilnost, 13.45 Bloški asi, dokumentarni film, 15.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (Ž), 17.25 Rokomet - liga NLB: Trimo Trebnje : Gorenje Velenje, 19.00 Videotrak, 20.05 Vražja babnica, danski film, 21.40 Zvezdana, 22.35 Festival Godibodi: Rudolf Gas & The Family, 23.40 Videotrak, 0.35 Info kanal NEDELJA, 11.10.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Špasni učitelj: Ustrahovanje, nizozemska otroška nanizanka, 10.35 TV-izložba, 10.50 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: Mahnič in Slovenci, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.45 Na lepše, 15.15 Zvonarček, novozelandski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti: Nadomeščanje, risanka, 18.5 Mali Timotej: Orjaška krogla v oblakih, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Med nami, norveška PONEDELJEK, 12.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.15 Videotrak, 11.10 Dobro jutro, 13.35 Prisluhnimo tišini: Deinstitucionalizacija, 14.10 New neighbours - Novi sosedje: Soba z razgledom, dokumentarna oddaja, 14.35 Na lepše, 15.25 Zadnja beseda!, 16.30 Prava ideja!: Virs, inženirsko podjetje, 16.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Pozabljeni Slovenci: Branimir Tuma, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Odpotovanja: Kanada od Atlantskega do Tihega oceana, 20.50 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije: Demokratično oblikovanje, britanska dokumentarna serija, 21.45 Justin Trudeau - drugačna Amerika, francoska dokumentarna oddaja, 22.50 Limonada, kratki igrani film AGRFT, 23.25 Videotrak, 0.25 Info kanal TOREK, 13.10.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Opus: Dermota in Plečnik, 10.35 TV-izložba, 10.50 Danes dol, jutri gor: Bio-eko-vegi projekt 2., slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dokumentarna serija, 14.50 TV-izložba, 15.05 Duhovni utrip, 15.20 Potepanja - Barangolások, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Kalimero: Tat smrdljivega sira, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Sto let od koroškega plebiscita, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Spomini: Janez Pavčič, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo TOREK, 13.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.30 Porabje, 8. oktobra 2020 OD 9. oktobra DO 15. oktobra Dobro jutro, 14.15 Alpe-Donava-Jadran, 14.40 Avtomobilnost, 15.30 Svet ni vedel, da je pristal v pesmi, dokumentarni film, 16.45 Joker, kviz, 17.55 Pozabljeni Slovenci: Savin Sever, dokumentarni film, 18.50 Videotrak, 20.00 Tigri - lov na prekupčevalce, britanska dokumentarna oddaja, 20.55 Prava ideja! 21.30 Umori na podeželju (XX.): Smrt malih cekinčkov, britanska nanizanka, 23.00 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.25 Videotrak, 0.25 Info kanal SREDA, 14.10.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.40 TV-izložba, 11.00 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Sto let od koroškega plebiscita, dokumentarni film, 14.40 Osmi dan, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.25 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.00 Duhec, otroška nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebne zgodbe: Posvojeni, dokumentarna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Bojan Kraut: Strojniški priročnik, 18.00 Pri Pajkovih: Šolski bavbav, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Medtem ko vas ni bilo, angleški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.40 Posebne zgodbe: Posvojeni, dokumentarna oddaja, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo SREDA, 14.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.30 Dobro jutro, 14.10 Le plesat me pelji 2013 (OFS Val Koper, FS Tine Rožanc Ljubljana, MFS Podkev Miklavž pri Ormožu, AFS France Marolt Ljubljana, FS Dragatuš), 15.40 Ambienti, 16.30 Vikend paket, 17.55 Pozabljeni Slovenci: Friedriger&Czeike, dokumentarni film, 18.50 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Koroška pesem, ti družica moja, glasbena dokumentarna oddaja, 21.00 Moje mnenje, 21.55 Najglasnejši glas, ameriška nadaljevanka, 22.55 Upor, dokumentarni film, 23.55 Videotrak, 0.50 Info kanal ČETRTEK, 15.10.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Posebne zgodbe: Posvojeni, dokumentarna oddaja, 10.40 TV-izložba, 10.55 Danes dol, jutri gor: »Bejbi bum«, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Skrivnost ledenodobnih orjakov, nemška dokumentarna oddaja, 14.45 Slovenci v Italiji: Ta prekleti konfin - Zdravko Likar, dokumentarna oddaja, 15.15 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, portretna oddaja, 15.45 TV-izložba, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Boj proti mikroorganizmom, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Viralnost, 18.00 Dinotačke: Skozi kar smo gledali, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Sicilija med ljubeznijo in sovraštvom, ameriški dokumentarni film, 1.05 Ugriznimo znanost: Boj proti mikroorganizmom, oddaja o znanosti, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.55 Napovedujemo ČETRTEK, 15.10.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.30 Dobro jutro, 14.15 Profil, 14.55 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 16.40 Joker, kviz, 17.55 Pozabljeni Slovenci: Slovenec sem in kdo je več - Viktor Murnik, 18.55 Videotrak, 20.00 Z Graysonom Perryjem po ZDA: Wisconsin, britanska dokumentarna serija, 20.50 Avtomobilnost, 21.20 Ambienti, 21.50 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 22.55 Letni časi – Jesen, Mate Bekavac in godalni orkester (P. I. Čajkovski), 23.00 Mednarodni koncert baletnih zvezd, 23.55 Slovenska jazz scena: MareziJazz 2014: Big band Hrošči, 0.30 Videotrak, 1.25 Info kanal JESENSKO DREVO VIKTÓRIA, 6 LET, VRTEC GORNJI SENIK JABOLČNI KOMPOT Možnost jezikovnega izpita 30. septembra je na jesenskem zasedanju madžarskega Parlamenta prvič zasedala tudi Komisija za narodnosti. Člani komisije so prisluhnili informacijam o možnostih jezikovnega izpita iz narodnostnih (manjšinskih) jezikov. Povabljena gosta sta bila Gyöngyi Antoni, poslovodna direktorica Jezikovnega centra Origo Univerze Eötvös Loránd, in državni podsekretar Ministrstva za inovacije in tehnologijo, odgovoren za visoko šolstvo, Balázs Zoltán Hankó. Na seji so ugotovili, da – kljub nekaterim govoricam – se bodo lahko opravljali jezikovni izpiti tudi iz t. i. malih jezikov, potrebne finance bo zagotovilo omenjeno ministrstvo. Torej tudi v prihodnje se bodo lahko opravljali državni jezikovni izpiti iz bolgarskega, rusinskega, slovenskega, novogrškega, romskega (beás), poljskega in armenskega jezika kot narodnostnih jezikov. Jezikovni center Origo je – na podlagi zahteve Komisije za narodnosti, ki ima za pomembno, da obstaja možnost jezikovnih izpitov iz jezikov manjšin – vložil prošnjo za podaljšanje akreditacije za omenjene jezike. F. Sütő EVELIN, 6 LET, VRTEC GORNJI SENIK TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB