PROLETAREC JE |) K L A V S k I LIST ZA MISLEČE fJTATELJE PROLETAREC Offlrial Organ Vugo-luv Federation, S. I*. — — (»lanilo JiigoHlovaiiMkt' Socialist itijo s plačilne liste in njene člane pa pošlje delati za vsakdanji kruh ? Norman Thomas v radiu Tednik Call poroča, da bo govoril Norman Thomas v radiu od 10:15 do 10:30 zvečer vzhodni, čas "v nedeljo 21. septembra". V datumu ima Call pomoto, kajti nedelja pade na 22. sept. Telefonirali smo v glavni urad S. P., kjer pa ne vedo, kateri datum je pravilen, kajti Call je urejevan v Nevv Vorku. Najboljše je pogledati prihodnjo soboto v radio sporede in pot*m v nedeljske, če ne bo v sobotnem naznanjen. Krueger na govorniški turi Socialistični kandidat za podpredsednika Maynard C. Krueger je na govorniški turf v vzhodnih državah. Dne 22. sept. bo govoril v New Yorku. Mehiška republika hoče dati svetu vzgled vzorne demokra-i cije. Ampak tisti, ki verujejo v demokracijo samo dokler jo zlorabljajo, delajo republiki in njeni vladi velike težkoče. Mehika kot marsikatera druga dežela je narodom nauk, da so največji škodljivci demokracije oni, ki jo zlorabljajo. Predsednik Roosevelt je govoril na konvenciji, unije tim-sterjev in šoferjev v Washing-tonu tudi o raketirjih, ki so se prerinili na vodstva nekaterih unij in jim praznijo blagajne, (Nadaljevanje na 4. strani.) Peticije S. P. v Wisconsinu vložene V Wisconsinu je treba za nominiranje kandidatov "nove" stranke v primeri z IllinoLsom le malo podpisov. Nabranih Je bilo 1,800, večinoma v Milvvau-keeju in Racinu. Slo se je za nominiranje Thomasa in Krue-gerja na socialistični rubriki, dočim v kampanji za kandidate v državne in okrajne urade socialisti v Wisconsinu delujejo v Progressive Party federaciji. Dovolj podpisov na socialističnih peticijah Tednik Call piše, da je soc. stranka dobila za nominiranje svojih kandidatov v Nevv Vorku, Indiani in Ohiu dovolj podpisov, v slednji državi na primer 30,000. Druga naloga je, da dobimo novembra več glasov kakor pa je sedaj podpisov. Živila se draže Živila so se prošle tedne znatno podražila, dasi ni za višanje cen nobenega vzroka. Eksplozija v tovarnah Hercules Powder kompanije v Kenvilu, Nevv Jersey, ki je zahtevala več človeških življenj kot katerakoli prejšnja katastrofa v ameriški municijski industriji, ima za posledico tudi poostritve lova na sabotažnike. Vzrok neznan Da-li je eksplozija nastala po nesreči, ali je res delo tujih agentov, ni znano. Bolj verjetno je, da je ni nihče namenoma zakrivil. Kajti Hitlerjevi agenti bi s tem svoji deželi nič ne koristili in tudi komunisti ne bi s sabotažo te vrste nič pridobili. Vseeno, nesreča se je dogodila, ubitih je bilo okrog 50 delavcev, sum pa je bil vržen na bundovce in Brouderjeve pristaše. Uvedena je preiskava. Dan po eksploziji je šerif do-tičnega okraja s svojimi depu-tiji udri v kempo nemškega bunda v Andoverju, ki je deset milj od Kenvila. Zasegli so "prevratniško literaturo" in mi-kastili ljudi, ki so jih zajeli, z ostrim izpraševanjem. Diesovi agenti pa preiskujejo, kateri izmed delavcev omenjene kompanije ao bili obiskovalci kempe nacijskega bunda, ali čitatelji komunističnih listov, ali člani prevratniških organizacij. Slabo za unije V strahu pred sabotažniki so začeli v obratih, ki so dobili vladna vojna naroČila, nameščati detektive, kakor so jih imeli v času prejšnje svetovne vojne. Unijski krogi se boje, da bodo pod pretvezo pažnje proti sabotažnikom tudi kompanije uvedle špijone, katerih naloga bo dognati, kateri delavci agitirajo za unijo in vabijo druge v organizacije. Te vrste špi-jonaža je staro, zelo uspešno sredstvo kompanij v boju proti unijam. Njegove umazane metode je razkrila LaFollettova kongresna komisija za varovanje civilnih svobodščin. Prav je, da so družbe na straži pred sabotažniki, ne bo pa pošteno, če bodo pod to pretvezo tajno nadzirali unijske aktivnosti svojih delavcev in jih provocirali, češ, da so "komunisti", kar se že dogaja. Kajti SPOR MED ZED. DRŽAVAMI IN JAPONSKO ♦♦"HMMMIMMIMIIMM Za vzhodni Ohio in W. Va. Konferenca JSZ in društev Proivetne matice bo v nedeljo 22 septembra na Škofovi farmi Barton, Ohio ''tega dne takoj po konfe-"nc, bo piknik. Pridite v obtl- "•m itevflu. ................ Spor, ki traja med vlado Ze-d «'njen i h držav in Japonsko ves čas japonsko-kitajske vojne, je ostrejši in nevarnejši, kot pa je ameriškemu ljudstvu snano. In če Nemčija in Italija premagata Anglijo, se bo Japonska počutila v Aziji toliko močna, da bo Zed. državam odkrito izjavila, da je ameriškega vpliva tam konec saeno s angleškim in francoskim. Japonska je od ameriškega uvoza odvisna bolj kot od katerekoli druge dežele na svetu. Pa tudi japonski uvoz v Zed. driave je večji kot kam drugam. A to japonskih militari- stov prav nič ne moti v njihovem programu, katerega cilj je absolutna japonska oblast nad Azijo. i Za Zed. države ni enostavno pozabiti na privilegije v trgovini s Kitajsko, na politične in ekonomske koncesije vazi jskih deželah in na investicije ameriških kapitalistov in korpora-cij ter se umakniti kot polit ku-žek. Predsednik Rooeevelt in njegov državni tajnik Hull zastopata napram Japonski stališče. da se morajo interesi Zed. držav na Kitajskem in drugod v Aziji upoštevati kakor doslej. Japonski militaristi odgovarja- jo, da je ameriške-angleike hegemonije konec. In ako vlada Zed. držav tega ne verjame, se izpostavlja nevarnosti vojne s Japonsko. Dne 13. septembra je japonski časopis Kokumin, ki je neuradno glasilo japonske armade, pisal, da so odnošaji med Zed. državami in Japonsko "nabiti z vojno nevarnostjo". Dalje, da se japonska vlada tega v polni meri zaveda in se trudi doaeči sporazum z Rusijo, da bo vama v slučaju konflikta z Ameriko od sovjetske strani. Isti list trdi, da je vzrok tej temni situaciji edino ameriška vlada, ki noče izprevideti, da je doba tuje dominacije nad Alijo minula in se več ne povrne. Kakor si laste Zed. driave od ločevalni vpliv nad ameriškim kontinentom, tako ga zahteva sase Japonska nad Azijo. In Če hočejo Zed. driave s svojim pro vociranjem vojno z Japonsko, si jo bodo nakopale sebi v škodo, pravi omenjeno glasilo mika dovih militaristov. Ako je vnanja politika Zed. driav v odnošajih z Japonsko res ie tako daleč, da skoro ni več mirnega izhoda, tedaj je nevarnost vojne z njo večja kot pa si predstavljamo. NAŠ BAROMETER V prejšnji številki Proletarca sta bila dva izkaza, od kakršnih je ta list odvisen za svoje izhajanje. V seznamu naročnin je bilo 15 agitatorjev, med njimi štiri ženske. Poslali so skupno 105 naročnin. Prispevki listu v podporo, objavljeni v prejšnji številki, znašajo poleg vsote, ki jo je prispeval prošli zbor iz blagajne slovenske sekcije, $44.25. Iz tega seznama je razvidno, da se je nekaj naših sodrugov potrudilo storiti kolikor so v tem oziru mogli za Proletarca na slavju SNPJ v Strabanu in drugi kjer so pač imeli priložnost. Ako je 15 agitatorjev lahko dobilo nad sto naročnin, koliko več bi jih dobili, če bi imeli 50 agitatorjev! In enako tudi prispevkov v tiskovni sklad. Zanašamo se, da se to jesen naše aktivnosti pojačajo. Tu in tam sicer čujemo pretnjo o nekakšnem "bojkotu" proti listu, Prosvetni matici in JSZ, ki se baje kuha v "naših" vrstah. Ne verjamemo. Ako kdo res kuje take naklepe, je gotovo, da tudi prej ni bil prijatelj našega gibanja in Proletarca in gotovo je, da njihovih imen ni v našem barometru. / za unije agitira stotisoče delavcev, ki nimajo s komunisti ničesar opraviti. Posledica "pakta" Od kar so komunisti po paktu med Berlinom in Moskvo spremenili svojo taktiko v prid nacijske Nemčije, so postali zelo obsovraženi. Njihova borba za preprečenje vsake pomoči Angliji, njihova kampanja proti oboroževanju Zed. držav, njihovo geslo, "niti dolarja za orožje" in njihove "mirovne manifestacije" jih kažejo v luči neiskrenosti. Kajti dočim se oboroževanja Sovjetske Unije radoste, vodijo proti ameriški obrambi močno propagando in naravno, da gleda sedaj zvezna oblast nanje kot na nevaren element, ki lahko v slučaju da se odloči za sabotažo napravi veliko škode. Proti njim so in-dustrialci, ki pod pretvezo boja zoper komuniste skušajo preprečiti organiziranje svojih .. delavcev v unije. Zaeno so proti komunistom vsi, ki delujejo za pomoč Angliji in tudi pacifisti so se obrnili od njih, ker vedo, da je njihova mirovna propaganda dvo-obrazna. Greenovo stališče Eden izmed največjih nasprotnikov komunistov je predsednik AFL William Green. On je za izobčenje komunistov iz unij, kar je izjavil prošlo nedeljo tudi na konvenciji bratovščine Sleeping Car Porters, katera je sprejela resolucijo, ki komunistom prepoveduje imeti odbore v tej uniji. Vzlic vsemu temu nasprotovanju komunisti še vedno predstavljajo zelo močno gibanje in so vplivni tudi v unijah, posebno novejših. V svoji stranki so večinoma včlanjeni pod drugim imenom. Javno taje, da so komunisti in to čezdalje bolj, ker se kampanja proti njim veča. Zato tudi svoje aktivnosti vrše pod drugimi firmami, toda v duhu "strankine linije". Strah pred odslovitvami Zaradi sovraštva proti njim so v mnogih državah komunistični stranki odklonili prostor (Nadaljevanje na 4. strani) * f- PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja J«|«ilovamka Delavska Tiskovna Druiba, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; zu četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Ypi rokopisi in oglasi morajo hiti v naftem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna.___ PROLETAREC Pujriished every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publiahing Co., Inc. E»tablished 1906. TUDI BERLIN PRIZADET Editor.........................................................................Frank Zaita Business Manager............................................Charles Pogorelec Asst. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Ycar $3.50; Siz Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. Telepkooe: ROCKWELL 2664. PETAii\ i M I: kikivc I: Francoski premier Henri Philippe Petain Še zraerom razlaga — oziroma drugi ministri v njegovem imenu, vzrok padca velesile, ki je bila po končani prejšnji svetovni vojni najmogoč-nješa na svetu. "Preveč strank je bilo. Preveč natezanja. Preveč koncesij delavcem za lenarenje v industriji. Nič navdušenja za obrambo, samo želje po uživanju. Premalo rojstev." Resnica je, da je bilo'v Franciji preveč takih strank, ki so bile patriotične pod pretvezo, da je treba delavstvo na vso moč upreti in ga držati na uzdi. Dalje, da so se isti francoski interesi bali bolj svojega delavstva kakor pa Hitlerja in Mussolinija. Ampak premier Petain in Laval tega ne priznata. Izgovor, da navdušenja za vojno v Franciji ni bilo, drži. Francozi so se le avtomatsko bojevali, četudi so v navdušenju brabri bojevniki. V tem slučaju niso bili. "čemu bi umirali zaradi Poljske, ali vsled Češke in Anglije?" so rekli vojaki drug drugemu in si želeli čimprejšnjega konca. Bil je tragičen in njegove posledice Francija vedno bolj čuti. Treba se je torej nad kom maščevati. In ker se Petainova-Lavalova vlada ne more znesti nad Hitlerjem, si je poiskala za tarče tri bivše premierje, nekaj drugih bivših ministrrafin enega poveljnika, da jih tira pred posebni sodni tribunal Kot krivce, ki so Francijo pahnili v vojno. Tega "zločina" je obtožen tudi bivši premier socialist Leon Blum. Vlada v Vichyju ga je dala dne 15. septembra aretirati in zapreti na gradu Chazeron. Blum je bil načelnik vlade leta 1936. Njegov glavni "zločin" po mnenju francoske reakcije so socialni zakoni, ki so bili sprejeti v času njegovega vladanja, med njimi na primer skrajšanje delavnika na 40 ur v tednu. Bil je tudi za sporazum in sodelovanje z Kusijo. "To je bila največja napaka francoske vnanje politike onih dni, ki se je nad republiko silovito maščevala", pravijo člani sedanjega režima. V notranji politiki je Blumov "zločin" "potuha", ki jo je dajal francoskim delavcem. Produkcija je pešala in mezda je rasla, očitajo industrialci in vlada v Vichyju. Torej je treba Bluma kaznovati. Francosko delavstvo pa je že kaznovano. Izgubilo je vse socialne pridobitve iz mfnulih let in svojo svobodo. Pride čas, ko bo spet močno in tedaj bo ono obračunalo s krivci, ki pa ne bo Leon Blum, pač pa bogataški reakcionarji v Franciji., Dajali to koncesije Hitlerju in mu popuščali, dočim so nemško republiko držali za vrat in jo davili. To ni edin njihov greh. Tragedija Francije je posledica politike visoke francoske družbe, ki je pomagala utrjevati fašistično Nemčijo in Italijo. Ali bo kdaj boljše... Nemci obJjek.jajo pu uiiti London. Anglati vračajo a aeroplantkimi obiski nac' Berlinom. Na gornji sliki so vidna posledic« njihovih bomb. Združenja med SSPZ in JSKJ na podlagi predložene pogodbe ne bo Miltfone ljudi obupava. Celi narodi se udajajo lualoduAno-«ti. "Nikdar več ne bo boljše za nas." Tako je bilo od davna. Eni so se borili, omagali in ko so videli, da »o zajeti, jih je popadel obup in končno udarnost. A vendar, spet je posijalo solnce, zopet w> se prebi»diH ljudje, kar iznenada je Sinil vanje nov uporniški duh. Tirani, ki fo bili navidezno nepremagljivi, »o morali bežati. Spet je *lo človeštvo nov korak naprej, nato še enega, dva, |ri. In se Je znova primerilo, da je spodrsnilo korak ali dva na-*aj. In kakor nekoč, se ob takih momentih pogrezne znova v reaignacijo. Ne vsi ljudje. Mnogo jih je, (ki ne klonejo. To 00 ipredstraže. Prodirajo proti navidezno neprodimemu (n amacujej0 proti nepremagljivemu. Talka je moč človeka, ki veruje v svojo prihodnost Tak je garoah tistih, ki so zidarji socializma v vsakem vremenu. Kaj je socializem že dosegel? Nekaj že? Kajti če ne bi bil, bi tisti, ki to vprašujejo, rajše piolčali. Tako pa vedo, da smo dobili marsikaj, kar so mnogi delavci »pred desetletji smatrali še za sanjaštvo »n da morajo tudi nasprotne stranke posegati po konstruktivne točke v socialistične programe. Ker pa naši kritiki niso zadovoljni, zahtevajo še Več, ne da bi kaj pripomogli k delu. žele le primakniti stol k mizi Čim bo pogrnjena in obložena dobrin. V prejšnjem Proletarcu je bilo "prerokovano", da JSKJ o-stane posvoji 16. redni konven- predlog SSPZ, pri katerem je imel on največ opravka, na delegacijo JSKJ ni napravil. Kaj- ciji, ki se je zaključila ta teden iti zavrgla ga je kot že omenje« v Waukeganu, kakor je bila no, ne da bi kdo nasprotoval. doslej. Namreč, da v nji ne bo kaj posebnih sprememb, in da se ne ogreva za združenje z nikomur. V pravilih so ostale določbe nepristranosti, to je, da mora biti JSKJ v politiki »n v ver Sklep konvencije JSKJ je, da se s tem razpravo o združevalni akciji v Novi pobi preneha do prihodnje konvencije. Prične se z njo prej le, ako gl. edbtr JSKJ stopi s kako orga- (sporazumno z A. Zbašnikom), In naj se zdi komu značilno ali ne, so bili v raz nt odbore no-minirani * menda prav vsi tisti delegati, ki so člani JSZ in somišljeniki. Poročila glavnih odbornikov so bila vzeta na znanje brez razprave. Nekaj vetra je dvignil v pričetku konvencije le glavni predsednik Paul Bartel (waukeganski Vrhnican), ki je potožil, da je zapostavljati, da se mu mečeje polena pod nogd In iz tega se je izcimila afera zaradi ffosvetne matice. ' Društvo it. 108 JSKJ v Girar-du, 0., je namreč izvolilo delegata na konferenco prosvetne matice, ker je včlanjeno v nji. Ta se Je pričeta ttltfna afera, kakor pred nekaj leti' Zaradi drw sra drusfva JSKJ v državi Washitfgton. Takrat je glavni odbor in glavtii porotni odbor odločil, da ker je JSKJ versko iu politično nepristrarUka, njena društva nikakor ne fcrttejo biti v Prosvetni matici. Nekatera so tudi potem vseeno ostala, med njimi tuorabiti večer za počitek, ali pa plesati na zabavi društva št. 94 več pozneje. Predsednik konvencije je bil Frank E. Vranichar, član glavnega nadzornega odseka, podpredsednika pa Mihael Rovan-šek iz Johnstowna, Pa., in Kle-menčič iz Chesvvicka, Pa. Kon-venčni tajnik je bil Frank Tom-sich ml. Zapisnikarja sta bila urednik Nove Dobe Anton J. Terbovec in Anton Krapenc iz V torek 10. sept. je bil predvajan koncertni spored. V sredo je bila predvajana spevoigra v angleščini "Uncle Sam's Visit". Običajni konvenčni banket se je vršil ob obilni udeležbi 12. septembra. Prej je omenjeno, da je imenoval vse člane konvenčnih od- Dobra in slaba stran Mnogi ljudje ne vedo, da se Zed. države lahko v marsičem opravičeno ponašajo. Na primer, z največjo masno produkcijo 1 industriji, z agrikulturo, ki je v stanju spraviti na tr* veliko 4fv»l kakor pa je v sedanjih razmerah kupcev zanje, z zlatom, 'ki po si ga nagromadile več kot ga imajo v*e o«tale države po mreiu, m iz ljudstvom, ki je sposobno Ae veliko več ustvariti, četudi seatoja iz vseh narodov sveta in plemen. Imamo vsega več kakor potrebujemo, a vendar je nad 30,-000,000 ljudi te dežele, ki nimajo ničesar v izobilju, razen bede. Chicaga. Reditelj ali vratar pa borov P^^ednik konvencije Anton Turpin iz Waukegana. Sklep delegacije je bil, da člane v vse druge konvenčne odbore imenuje predsednik. To nalogo je seveda storil predsednik Vranichar, toda v popolnem sporazumu z glavnim tajnikom Antonom Zbašnikom, ki je bil voditelj vsega zborovanja, bodisi z odra, ali pa "from behind the scenes". V imenu združevalnega odbora JSKJ je poročal o pogajanjih za združenje s SSPZ Janko N. Rogelj iz Clevelanda. Dejal je, da je bil šentiment večine na prošli konveniclji SSPZ Jugoslovanski katoliški jednoti neprijazen, pa tudi v glavnem odboru SSPZ ni bila deležna bratskega nagnjenja. Po Rogljevem poročilu je bila prečitana združitvena pogodba v slovenskem in angleškem jeziku, ki jo je predložila v smislu svoje konvencije S. S. P. Z. Po prečitanju je bil pozvan na oder gl. odbornik Mirko Kuhelj, da bo na razpolago z odgovori na vprašanja. Svojo nalogo je vestno izvršil a vtisa za Strabane, Pa. — Dne 1. sept. sta se med drugimi namenili na slavje SNPJ hčeri Jacoba Am-brozicha iz McKees Ročka. V avtu. s katerim sta se peljali, sta bili ob enem hčeri in sinova rojaka Petkovška iz Kokoma, Indiana, Ki so prišli sem na obisk. Petkovešk pa se je peljal ra slavje v Arabrožičevem avtu. V avtni koliziji sta bili Ambroževi hčeri zelo obrezani in pobiti. Odpeljali so ju v bolnišnico v Pittsburgh. Želimo vsem čimprejšnje o-krevanje. Neresnično trditev Chicago Tribune vztraja v trditvah, da je padca francoske republike kriv Leon Blum in njegov "new deal", ki ga je v času, ko je bil v vladi, usilil državi. Enak konec čaka Zed. države, pravi Tribuna, ako ameriško ljudstvo^rihodnjo jesen ne pomete Roosevelta in njegov "new deal". Bilo bi pametnejše, če bi či-tatelji Tribune, katerih je nad milijon, pomedli njo in njene multimilijonarske lastnike. Bratranca Peter Karagjorgjevič in Mihael Hohenzoiiern na rahlih tronih Dne 6. sept. je jugoslovanski kralj Peter H. iz dinastije Karagjorgjevičev dopolnil svoje sedemnajsto leto. Po vsi državi so se vršila velika uradna slavja, spremljana z opernimi predstavami, banketi in baklja-dami. Toda med ljudstvom tli in nič se ne ve, kako bo, ko kralj Peter postane polnoleten in nasledi regente. Zelo možno je, da evropski toki do tedaj predrugačijo tudi zemljevid Jugoslavije in njeno državno formo. Istega dne, ko je Peter praznoval v dvornem sijaju prehod iz 17, v 18. leto, je postal v Rumuniji že v drugič kralj Petrov bratranec Mihael iz dinastije Hohenzoiiern. Njegov oče je moral 5. septembra odstopiti in spet prepustiti kraljevsko službo sinu, kateremu jo je pred desetimi leti šiloma vzel in odstavil regente. Kakor 17-letni kralj Peter, tako tudi 18-letni kralj Mihael nima nobene besede v vladnih poslih. V Jugoslaviji je pravi vladar regentaki svet, oziroma načelnfk regentov knez Pavle. Pomaga mu njegova energična žeua, Rusinja po rodu, ki ji je ime Olga. V Rumuniji pa vlada diktator general Ion Antone-»cu, kateremu je moral odstopli kralj Karol — hočeš nočeš — izročiti vajeti in oditi iz svoje kraljevine. Peter in Mihael imata zadoščenje vsaj v tem, da sta mladoletna, pa je naravno, da vladajo druffi, dokler ne doraste-ta. A Italija na primer ima že priletnega kralja, pa je" prav tako brez besede v vladi kakor onadva. Sploh ni v Evropi nobenega vladarja več, ki bi kaj pomenil, razen švedskega kralja. Nasledili so jih vse hujši diktatorji kot pa so bili razni WHbelmi, Franc-Jožefi, Alfonzi in Nikolaji. Župnik Trunk in "Naprej" se zadnje čase precej dobro razumeta in se strinjata v marsičem. Tako na primer oba pričakujeta od Rusije, da bo rešila manjše slovanske narode iz krempljev germansko-italijanskega imperializma, kateremu že več kot eno leto pridno pomaga zasuž-njevati evropske narode, slovanske kot neslovanske. In ko je "Naprej" zadnjič zapisal o slovenskih socialistih v Ameriki, da se je vsa naša borba "sukala" le okrog farjev in njih kuharic", mti je župnik Trunk tako le sekundiral: "Ako ki kdo od nai« katoliško »tre-ni hotal sapisati kritiko socialUtttne-ga delovanja mad Slovanci v Ameriki, bi moral sapisati »»ta »odbo, da bi ostal popolnoma na podlagi objektivne resnico. Boj soper klerikaliaem. Je bil le navadna farika gonja, kakrina je bila tudi pri liberalcih vsaj v začetku glavno delo tistih liberalnih krogov." G. župnik je pri t£Wi prezrl dvoje važnih stvari. Prvič je zgrešeno pisati o "farških gonjah", kadar imamo v mislih "protifarške gonje", kajti "far-ške gonje" lahko uprizarjajo le — "farji"; in drugič se ne približujemo objektivni resnici, kadar zanikamo ali potvarja-mo splošno znana dejstva, temveč se oddaljujemo od nje. Bistvena zahteva obje* *ivne resnice je namreč, da ta dejstva brez vsakih predsodkov in zavijanja prizna. In g. Trunk tega ni storil, temveč je zapisal nekaj, kar popolnoma nasprotuje splošno znanim dejstvom o našem boju proti klerikaliz-mu. Preden nadaljujem, je potrebno, da odgovorim na dvoje vprašanj: Kaj je klerikalizem? In kaj pomeni boj proti klerikalizmu? Klerikalizem je politično gibanje, katerega cilj je, priboriti cerkvi popolno kontrolo nad ljudstvom in državo: kontrolo nad dejanji in nehanji slehernega posameznika od zibelke do groba. Klerikalizem pozna samo ene interese in samo eno voljo: interese in voljo cerkve, ki ga je spočela. Bistvena zahteva klerikalizma je, da se mora svoboda duha zatreti: človek sme verjeti"samo to, kar mu narekuje cerkev in delati le to, kar je v skladu z interesi te cerkve. Kdor se temu diktatu upre, mora poginiti. Jan Hus, ki je moral umreti na grmadi, ker se je uprl temu diktatu, je samo eden izmed neštetih zgodovinskih primerov, ki neizpodbitno potrjujejo to tendenco klerikalizma. Klasični primer modernega klerikalizma je bil Dollfussov klero-fašistični rtžim v bivši Avstriji, ki je s topovi uničil mlado republiko in pripravil tla za Hitlerjevo aneksijo. Boj proti klerikalizmu pa je borba za vse to, kar klerikalizem človeku odreka: za svobodo duha, za svobodo prepričanja, za svobodno znanost in u-metnost, ki naj služita le interesom človeštva. Ta boj vodijo svobodnomiselne, liberalne, so-cijalfetične in druge demokratične skupine, katerih končni cilj je, popolna osvoboditev človeškega duha vseh spon, ki ovirajo njegov polet Sile klerikalizma — ki se bistveno nič ne razlikuje od fašističnega totalitar-stva, kajti oba postavljata svoje interese in svojo voljo nad vse drugo in brezobzirno zatirata vsako opozicijo — seveda vodi cerkev s pomočjo tistega dela svoje duhovščine, ki se u-dejstvuje v politiki in kateri pomagajo pri njenem delu katoliški lajiki, ki ali verjameno v poslanstvo klerikalizma, ali pa od tega pričakujejo osebnih koristi. zaradi njegovega prizadevanja, pomagati klerikalnizniu do oblasti. Boji za uveljavljenje različnih, nasprotujočih se nazorov pa so često ostri in brezobzirni in nasprotniki si ne pošiljajo bonbOnčkov, temveč se če-vek iz mesa in krvi. Obnesel * ta način boja ni, ker je bil bistveno zgrešen. Vse, kar je rodil dobrega, je bilo to, da je uničil pravljico, da duhovniška halja lahko izpremeni v nekakšno nadnaravno bitje, ki ni podvrženo človeškim slabostim. G. Trunk je v pravem, ko trdi, da se je nekoč tudi pri nas v Ameriki vodil tak način boja proti klerikalizmu. To je bilo v tistih časih, ko je vodil tu boj "Glas Svobode". Vse, kar jo treba pristaviti k njegovi ugotovitvi, je to, da tudi naša duhovščina tistih dni ni nič prizanašala svobodnomislecem, temveč jih slikala kot izvržke človeštva in storila vse, kar je mogla, da jih moralno diskrediti-ra. Pri tem je šla včasih celo tako daleč, da je hujskala svoje pristaše k direktnemu nasilju zoper svobodomislece. Ivan Molek se najbrž še dobro spominja. kako je malo manjkalo, da ni bil linčan v calumetski slovenski cerkvi, kamor je prišel na poziv tedanjega calu-metskega župnika, da utemelji in dokaže svoje očitke proti njemu. Svobodnomisleci se niso nikdar tako daleč spozabili. Ampak tisti časi so zdavnaj minuli in tudi g. Trunk bi lahko to vedel, če bi le hotel. Nas danes ne zanima več, kaj se godi med stenami župnidč, ne zanima nas niti nobena cerkev sama, dokler se oče v nji ljuzezen do bližnjega in drugi evangelj-ski nauki, ker nimamo nič proti temu, zanima nas pa javno delovanje tistih duhovnikov, ki ši prizadevajo, podvreči naše javno in zasebno življenje absolutni cerkveni ali, če hočete, fa-rovški kontroli. S temi duhovniki — kakor z vsakim drugim človekom, ki deluje za isto stvar — smo v konfliktu, ker so_ njihovi nazori in nameni v po^ polnem nasprotju z na*im pojmovanjem Človeške svobode, ki odklanja vsako vsiljevanje kakršnih koli dogem in zahteva od cerkve, da prizna človeku prosto voljo, kakor mu jo priznava njen evangelij. Vera sama nas pri tem zanima samo toliko, kolikor se zlorablja v dosego klerikalnih namenov. Mi na primer ne obsojamo znanega duhovnika Coughlina zato, ker je duhovnik, temveč zato, ker skuša uvesti v Ameriko klerofašizem in pri tem zlorablja svojo duhovniško pozicijo In vero samo, da bi lažje dosegel svoj namen. Mi to obsojamo. (Nadaljevanje na 4. strani.) Tole mi ne gre v glavo? Ker vodi klerikalne sile duhovščina, je seveda pbvsem naravno, da so protiklerikalne sile z njo v konfliktu. Duhovnik, ki se poda v politično areno, ne more pričakovati, da bodo nasprotniki umolknili pred njim samo zato, ker nosi duhovniški ovratnik. Kaj takega bi lahko pričakoval pod klerikalno diktaturo. Pod demokracijo mora biti pripravljen, braniti svoje nazore pred nasprotniki, ki ga ne bodo pobijali zaradi njegove duhovniške suknje, temveč Ako so unije res tako zelo proti obvesni vojaški službi kako jim je ob enem mogoče agitirati aa politike, ki to jo v kongresu iprtjili? vi kov*: / \rrs< i ■ ■ - ,|VAN VUK: : PO VALOVIH DONAVE : ŠIROKE... i Beležke iz popotnega dnevnika. ■ ■ ■ ■ ■ (Nadaljevanje) 1. in spremljevalec ni odgo-v« ril, u Zdravko je vprašal: "In katera beseda je obveljala'.'" •Meš.tovičeva. Z ministrom za zgradbe je dosegel sporazum in Meštrovič bo izvedel ,.{i\oj načrt, štirje konjeniki bo-d<, predstavljali: carja Dušana, kralja Tomislava, kralja Tvrd-ka in kralja Petra Osvoboditelja." "Trfbo pa res monumentalno delo," je pristavil Matevž, "vpi»tneniki zgodovine. Denarja /a tako reč ni škoda." "Da, je rekel Tein spremije-\ alt f. "Stroški za postavitev teh k< njev- pomenikov bodo znašali 25 milijonov. Za 6 milijo-nov manj kakor je bilo prvotno proračunjeno." Gospa Marija se je obrnila k Teinemu spremljevalcu in vprašala: "(Jrgura Ninskega v peristf-lu Deoklecianove palače v Splitu ste videli? Ogromno delo, mogočnost umetnika." "Videl", je odvoril Tein spremljevalec. "Vidite, tudi tam je umetnost podcenjena. Mes.rovid pa je, da preseka spore, Grgura Ninskega postavil sam. Grgur Ninski stoji v peristilu visok, ogromen in precej? a veličino sten Deokleciano-ve palače. Meštrovič je hotel s tem najbrže simbolično pokazati, da je umetnost mogočnejša nad vse zapreke in vsakdanjosti." Za nami, tam za zemunskim mostom, se za železniškim mostom, po katerem dirjajo vlaki iz Belgrada v Zemun in dalje, dalje v srednjo Evropo in obratno iz srednje Evrope v zahodno in v Orient je pri neposredni bližini reke Save malo mestece, bolje trg, takozvani Obreno-vac. Tein spremljevalec je pokazal z roko proti tisti belkasti točki in rekel: "Mali trg, a znameniti trg je tisti Obrenovac. Nekoč, pred vojno je bil ta trg poznan po svojih lepih dekletih, naravnost :epoticah. Belgrajski fantje iz bogatih krogov so hodili snubit obrenovaoka dekleta in mnoge so postale ibelgrajske dame. Trgovina je lepo cvetela, ker je bil Obrenovac blizu meje, a ob reki Savi malo pristanišče s pomolom in ■železniško postajo Zabrežje. Od tod so obrenova-< ki trgovci izvažali znamenite suhe slive in težko plenico. Se-om stare slike, nove pa se slikajo in ustvarjajo s polževo počasnostjo." Ladja je rezala vodo in plula proti Donavi. Pred nami na desnici, se je dvigal Belgrad. Pravijo, da zavzema Belgrad med evropskimi glavnimi mesti po lepoti naravne lege četrto mesto. Samo Carigrad, Stockholm in Lisabo-na so pred njim . . . S treh različnih strani teče voda k Belgradu in okrog Belgrada. Parnik je plul mimo Ka-lemegdana, ki bi se nekako po slovensko imenoval: mestni mejdan ali polje. Tu so se Turki nekoč najraje sprehajali, uživajoč v lepem razgledu in sanjajoč o moči in veličini svoje vladavine . . . Imenovali so ga "Fičir Bajur", to je: "Breg za premišljevanje." "Tea," je rekel njen spremljevalec in njegove oči so bile na Kalemegdanu. Morda je gledal in v mislih videl, kako je sel z njo, Teo, držeč jo za roko, po tistih ozkih stezah parka, mimo gred, polnih cvetja, mimo sten, vseh v zelenju in ves srečen zrl v njene oči. In oba, gledaje v Savo, kako se izliva pod njima v Donavo, na Zemun, na Srem, in na njegovo Fruško goro, na lepe Va-Ijevske planine, sta sanjala o sreči, o ljubezni, o lepoti . . . Mogočna trdnjava je Kale-megdan, menda ena največjih v Evropi. Ponosno se dviga nad Donavo s svojimi starimi stolpi, oboki in nasipi . . . sedaj, kajpada, je modernizirano sprehajališče. Visoko in ponosno stoji tam veliki spomenik, Meštrovi-čev '"Zmagovalec" in kipi kvišku, kakor glaseča v vsemirje sila, govoreča brez besed o sili, ki je in bo, o sili mišic in jeklene postave, ki je kakor Bog, brez občutka, da bi se morala v svoji nagoti zakriti. , . Tea se je ozrla na Kalemeg-dan in tudi njene oči so se ustavile na kipu. "Poglejte, kakšen junak ... Sedaj šele vidim . . ." V glasu sem čutil, da govori kar tako, sama ne vedoč, da se ji v duši poraja ponos in kopr-nenje biti objeta od takega junaka. Nov ekonomičen avtomatičen vodni grelec ODSTRANI NEPOTREDNO DELO V ZVEZI Z GRETJEM SPOMLADI IN JESENI ^TOTINE jih dane« uporablja avtomatične plinske grelce, ker ao prenagli, da jim ta čudoviti način prihrani na oojiu in delu v preminjajočem vre-"»< nu. 1'renkrbite ni vae podrobnosti o 'a je bilo stiskanje rok. K meni je pristopila Članica Uc-bančič in me vprašala: "Bi vzel naročnino na Proletarca?" "Gotovo. 7a\ tako delo sem vedno na razpolago." Iz kratkega pomenka z njo sem uvidel, da je to zelo razumna ženska. Žal mi je bilo, ker nisem imel priložnosti sniti se tudi z njenim soprogom. Na seji je bila tudi Mrs. Skufca in mnogo drugih, s katerimi smo se pomenkovali. Razšli smo se kar nekam težko, s željo,, da še kdaj pride taka priložnost za prijeten sestanek. V Indianapolisu grade nove tovarne za izdelovanje aero-planov. Lastuje jih Allisin Co., podružnica General Motors. Kar je dograjenih, delajo v njih sami mladi fantje. Pri delu je vodstvo silno natančno, mi je pravil sin. Oim je četudi le majhen prestopek, pa je odslovi-tev. Starejši delavci v tem obratu ne dobe službe. Ampak v Indianapolisu je veliko drugih industrij. Naši rojaki so -večinoma zaposleni v livarnah. Prihajajo večinoma z Dolenjskega, pa tudi Notranjcev je precej. Ko sem ibil jaz prvič v tem mestu, so imeli še socialistični klub. Bil sem na stanovanju ki hrani pri Jožetu Radiju. On in mnogi drugi so se izselili, ostali pa se postarali. Izmed njih še poznam »amo Ivančiča. Morda jih je več, ki so mi znani, a ni bilo časa, da bi se z njimi znova seznanil. Kar se tiče zaposlitve, so se razmere v Indianapolisu, kakor so mi pravili, nekoliko izboljšale. - ^ Na kulturnem polju, kot so mi povedali, deluje le dramsko društvo, v katerem prevladuje mladina. Slovencev je po njihovi cenitvi v Indianapolisu kak tisoč. ' r Zelo rad bi, da bi imeli tudi socialistični klub. Recimo, ako se bi za to zavzeli Sašek, Ur-bančič, Skufca in njih soproge, pa jih bi bilo dovolj za začetek. Pod njihovim vodstvom bi klub rastel in Indianapolis bi spet postal v našem gibanju to kakor nekoč. Kakor v vsaki drugi naselbini, je tudi tu poleg naprednega sloja mnogo brezbrižni kov. Taki so podpora reakciji. Vsem v Indianapolisu, s katerimi sem se seznanil ob tej priliki, kličem, iskreno pozdravljeni! OIj enem izrekam željo, da sodelujejo za program, ki ga zastopa Proletarec in da pomagajo ta list širiti, da bo imel več naročnikov, kakor pa jih je v Indianapolisu sedaj. Pred odhodom sem .skušal obiskati tudi Petra Cerarja, o katerem so mi pravili, da je že bil naročnik Proletarca, pa ga nisem dobil doma. Prijatelj Stroj mi je zagotovil, da se bo Cerar še naročil. Upam, da bo obljubo izpolnil. Prihajal je čas za odhod. Prijatelj Stroj je rekel, da me on odpelje na postajo. Ker pa je bilo še nekaj časa, mi je pokazal Memorial Building. Stala je dva milijona dolarjev. Krasna stavba. Notranjost je vsa iz finega marmorja. Vidiš v slikah zastave vseh dežel, ki so bile zapletene v prejšnji svetovni \ojni in vseh glavnih generalov, ki so jo vodili. Poleg teh so tudi druge slike, med njimi portret srbskega znanstvenika Pupina. Napisal sem v knjigo obiskovalcev svoje ime in nato sva odšla. Se je bilo nekaj časa, ki sva ga s Strojem porabila za po m en k e o naših problemih. Iz St. Louisa je dospel na postaja- lišče bus družbe Greyhound, modern in čisto nov. Spremljevalcu sem segel v roke in vstopil. ------—;; Hvala Stroje vi m, kar so storili za mojeiga sina, da se je u-stanovfl pri dobrih ljudeh. Joaepk Snoy. O 29. KONVENCIJI JUGOSLOVANSKIH ESELPIST0V Dne 31. avgusta in 1. ter 2. septembra se je v Akronu, O., vršila 29. konvencija jugoslovanske federacije S. L. P. (Socialist Labor Party). Udeležilo se je je, kakor poroča zapisnik, 26 delegatov in bratskih delegatov. V primeri z malim številom svojih članov — ima jih še kakih 200 — je to zelo delovna organizacija. Izdaja tednik Kadničko Borbo, ki izhaja v Clevelandu, koledar in brošure. Prireja predavanja in shode. Njena taktika — kot esel-pistične stranke sploh, je strogo se k task a in nič ne porajia, kaj se dogoja po svetu. Drži se svojega "edino pravega evangelija" kakor se je drže na svoj način enako fanatično in nerealistično razne verske sekte. Jugoslovanska sekcija SLP ima klube v Cincinnatiju, Clevelandu, Steubenvilhi, Youngs-tovvnu in Akronu, Ohio, Bell-vvoodu in v Chicagu, IU., v Detroitu, Mich., E. Chicagu, Ind., v Hobokenu, N. J., v Lacka-wanni in Nevv Yorku, N. Y., ter v Milvvaukeeju, Wis. Na tbanketu v korist Radni-Čke Borbe so klubi in posamezniki prispevali $3,811,00. a Majhne" izgube Vlada v Rimu je objavila, da so znašale italijanske izgube meseca avgusta le 2.876 mož, vštevši ubite, ranjene, ujete in pogrešane. Izmed teh je 488 Italijanov, drugi pa so Arabci in Etiopci, ki jih je italijansko poveljstvo poslalo napadati angleške čete. --- Straženje zlata Zed. države imajo nad 70 odstotkov vsega zlata, kar ga je na svetu. Predstavlja vrednost 21 milijard dolarjev. Hranijo ga v posebnih podzemskih utrdbah v Fort Knoxu v Ken-tuck.vju. Straži ga noč in dan nad tisoč vojakov zvezne armade. Mehiška republika v politični in gospodarski krizi (Nadaljevanje z 1. strani.) v katerih je imel vsakdo popolno svobodo oddati svoj glas za kogar je hotel. Intrige v USA Tekmujoči "predsednik" general Almazan je odšel kmalu po julijskih volitvah v Južno Ameriko in od tam pa je prišel v Nevv York. Tudi drugi njegovi ožji sodelovalci so si minule tedne poiskali zavetje v Zed. državah. To ne bi bilo nič slabega, toda prišli so sem v namenu, da 8 pomočjo ameriških in drugih kapitalistov ter s sodelovanjem zarotnikov v Mehiki prično civilno vojno, v kateri bi prišli oni na krmilo. To je stara metoda prevratov v latinski Ameriki. Ko sta si stala v volilnem boju pred štirimi leti nasproti Roosevelt in Landon, so voditelji mehiške ljudske stranke odkrito priznali, da bi I^ando-nova zmaga pomenila revolucijo v Mehiki. Financirali bi jo kapitalisti, česar pod Roosevel-tom ne smejo. Njegova administracija strogo pazi, da mehiški "rebeli" ne dobe orožja, ki so ga iz Zed. držav včasi svobodno uvažali in to zastonj, če so si od takih "revolucij" obetali a-meriški izkoriščevalci še večjih koristi. Delavatvo sa Camacha Organizirano delavstvo v Mehiki z zanimanjem sledi tudi sedanji volilni borbi v Zed. državah. Dasi Roosevelt mehiški vladi vsled sporov zaradi konfiskacij oljnih polj ni več tako naklonjen kakor je bil, se nanj vzlic temu lahko zanese, da ne bo podprl "revolucije". .Toda kaj ako zmaga VVillkie? Ako bo sledil oljnim magnatom in bankirjem, se bo v Mehiki pričelo klanje, ki ga bodo podprli finančno in z orožjem ameriški interesi v namenu strmoglaviti mehiško ljudsko vlado ter postaviti novo, ki bo ščitila tuje in domače izkoriščevalce na stroške ljudstva. Mehiško delavstvo se zaveda teh možnosti, pa je izjavilo, da je stoodstotno za novega predsednika Camacho in da bo branilo ljudske pridobitve če potrebno tudi a silo bodisi proti notranjim kot zunanjim sovražnikom. Težak gospodarski položaj' Konfisciranje oljnih polj za mehiško vlado ni bilo enostavno. Kajti vlada Zed. držav, čeprav je Mehiki naklonjena, je morala hočeš nočeš braniti koristi svojih kapitalistov, ki so si v Mehiki nagromadili veliko imovino in zahtevali, da jim jo ameriška vlada brani. Ta problem med obema vladama je že prilično izravnan. Ampak med tem so ameriški in angleški oljni magnati vrgli oljno produkcijo v Mehiki kolikor mogoče v zmedo, ji zaprli trg, nato je nastala še vojna, delavci v Mehiki, ki so se nadejali od konfiskacije blagostanja, pa so dobili vsled omenjenih vzrokov poslabšanje razmer. Tako je nastala med njimi nezadovoljnost še večja, demagogi pa so vpili: Predsednik Cardenas in njegova vlada sta kriva 1 Ako se novemu predsedniku s sodelovanjem organiziranih delavcev in kmetov posreči premostiti notranje težave, se obeta Mehiki lepa bodočnost, Za Zed. države je edino pametno, da Mehiki v njenem e-konomskem programu poma gajo, ker je to v obojestransko korist. t KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • i Radnički Glasnik veselo ugotavlja, da bo Finska kmalu del Sovjetske Unijo. Tedaj nastane tudi oster obračun s "aocial-de-mokrati". ki so sluge "tujih kapitalistov"; Ali je poštenejše biti sluga Mussolinija in Hitlerja, kot pa angleških kapitalistov? Ne! Vrh tega finski socialisti niso še nikoli služili drugemu kot delavskemu in kmečkemu razredu. Hrvati so imeli na "masovni konferenci za američku mirov-nu mobilizaciju" v Chicagu 150 delegatov. Demonstrirali so za mir, proti Rooseveltu, za katerega so pred dobrim letom se agitirali in ga zahtevali v tretji termin ter obsodili obvezno vojaško »službo. Toda le za Zed. države, ne pa za totalitarne ve- terne in udarili po prvemu kot drugemu po znanemu paktu z dne 23. avgusta lansko leto. Chicago Tribune, Daily VVork-er in drugi šmirarski časopisi s skrajne desnice in skrajne "le* vice" pa v napadanju Bluma počno natančno to, kar se j* dogajalo na "levi" in skrajni "desni" v Nemčiji, predno je Hitler prijezdil na vlado. "Wall Street hvali Thomasa". — Tak je naslov editoriala v komunističnem "Kadničkem Glasniku" z dne 10. sept. Ako bi bili čitatelji politično zreli, bi taki listi, kot je omenjen, sploh ne mogli izhajati, ker jih bi nihče ne maral. Kako zabito piše K. G., naj služi sledeči citat iz omenjenega "editoria* la": Thomas u Americi igra lesile v Evropi in Aziji. Toza-ionu podlu ulogu, koju je Bium devnih resolucij proti njim niso dopustili na "floor", nego jih zadušili v -odsekih". Konfuzija je, če se niti 200 takozvanih naprednih ljudi ne more usoglasiti toliko, da bi delali za nekaj enotnega, nego se rajše gnjavijo, pišejo "pisma", obetajo "bojkot" in uganjajo igrao u Francuskoj. On lažnim frazama o 'aocijalizmu' hoče da obmami mase, da ih kapitalisti mogu bolje voditi u klaoni-cu imperijalističkog rata..." Vsak pameten človek iz gornjega uvidi, da je K. G. ureje-van za zavajanje delavstva. Leon Trocki je še vedno drusre neumnosti, nevredne pa-! predmet ostre polemike v "levi- metnih ljudi. V izpričevalo za odgovornost jim ne hi nihče ne mogel napisati prvega reda. "Enakopravnost" vprašuje, "kako bodo volili socialisti?" V uredniškem članku jim priporoča, da naj oddajo svoje glasove za Roosevelta, "posebno slovenski socialisti" (ameriški jo kajpada ne berejo), čemu ne bi rajše agitirala za Roosevelta med demokrati in Mne-strankarji", ki se ogrevajo za republikanca VVillkieja, kajti teh je mnogo. In drugič, kako to, da ima za socialiste povsem čarskih" listih. Uradni komunisti niso nič kaj kos drugim, ki so bili tudi včasi komunisti, oziroma trdijo, da so še zdaj edino pravi sledbeniki velikega Lenina. Na drugi strani pa "stali-novci" vpijejo o izdajstvih, slugah boržvazije, špijonih itd. Bilo bi zelo špasno, če ne bi bilo vse to tako tragično ob enem. Senator La Follette je v svojem sedanjem boju za mir veliko bolj v neprijetnem položaju kakor njegov oče, ki je bil tudi proti vojni. Kajti takrat se ni šlo med fašizmom in demokra- mo razprave in sklepe konvencije JSKJ in polemiko med člani SSPZ in SNPJ. Pri JSKJ so se skušali oteti "nepraktičnim" sporom in rajše stvar kar od kraja zadušili. "Sveti oče obsoja lažnjiv in umaaan tisk". Morda j« to ros. Ampak dejansko tega ni potrdil. Ravno nasprotno. Ravna) se je -k ker mu bržkone v njegovih okoldčinah ni kazalo drugače, po vetrovih, ki so pihali v Vatikan iz Mussolinijeve in Hitlerjeve pisarne.' * Janes Jerič je dober biznis-man. Dasi ga duhovniki nimajo radi, ker jih v "kšeftu" prekaša, je vzlic temu tudi njim koristen. Pa ga podpirajo. "Ne ozirajte ae na oglase", kliče neki slovenski napredni list, ki si obeta žetve od republikanske in demokratske stran ke. Cemu jih ne odkloni, kakor take oglase odklanja v vsej svoji dobi Proletarec? Daniel W. Hoan je dobil službo v odboru za narodno obrambo (in natiunai defense commission). Tako poroča tednik Kenosha Labor. Ta mandat mu je preskrbe! newyorški župan LaGuardia. S tem je njegovih aktivnosti v socialistični kampanji za letos konec. Leta 193.2 ga je Thomaaova struja skušala izvoliti za predsednika soc. stranke proti Morrisu Hill-quitu. Hoan in z njim Thomas sta bila poražena. Od tedaj Hoan ni hotel biti več v ospredju soc. stranke, četudi si jo je Thomas kmalu docela dobil pod svoje vodstvo. PISMO IZ CLEVELANDA // drugačno taktiko kakor za ko- nego je bila na eni strani muniste? Cemu slednjim ne Anglija, Francija in carska Ru- priporoča, da naj bodo rajše za Roosevelta kakor za politiko, s katero služijo Hitlerju? Ako je Enakopravnost tako proti Tho-masu vsJed njegove izolacijske, pacifistične politike, čemu molči o Browderju, oziroma ga o-menja le, kadar ga "pere"? Thomas je vsaj iskren, Brovvder pa je veternica. Pred dobrim letom je bil za Roosevelta, zdaj ga napada bolj kot republikanci. Leon Blum je primerjan venomer k Rooseveltu. Ceš, on je "zapasel" Francijo, F. D. R. pa bo z enako ljudsko fronto u propasti! Zed. države. Primere so nepoštene in krivične obema. Blum je bil pacifist, dočim Roosevelt ni. Komunisti pa so sodplovali z enim kot drugim po navodilih iz urada komin- sija, a na drugi Nemčija, ki je imela več demokracije kot jo je Rusija sploh kdaj poznala. Danes pa je vojna ne samo med NAPREJ" V SKRBEH ZA "PROLETARCA" Tudi "Napreja" skrbi, kaj bo s "Proletarcem". Že 35 let izhaja, pa ne more držati v slogi niti svojih borih "400" pristašev, se pritožuje. Zanimivo. Kajti gotovo je, da "Naprej" ne želi ničesar bolj kakor smrt "Proletarcu". Morda pa mu je hudo, ker njegovi "epizarji" ne delujejo tako uspešno kakor je pričakoval? Tudi Bartulovič s imperialističnimi interesi, nego svojo "Delavsko Slovenijo" in tudi med ideologijami. To ve! "Delavcem" je bil slično razo- LaFollette. Vzlic temu pravi, da naj se mi na vse "dobro pripravimo". za stvari tam čez pa se nam ni treba brigati. A ljudstvo vseeno briga tukaj in tam. Doba izolacije je minila za vsako deželo na svetu. Rev. Trunk skuša s citati do-dazati, da je Francija propadla vsled "degeneracije krvi", oziroma vsled izgube verstva. Ce je to res, kako je potemtakem mogel zmagati Hitler, ki je odkrit sovražnik staromodnega verstva ? Združenje je sijajna ideja. Ampak le ideja, ako upošteva- PRISTOPAJTE K USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET K ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO S SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 i Naslov za list in tajništvo je: g 2GJ7 So. Lanndale Avenue ^ Chicago, lllinoi« Jj Naročnina sa Zdruiene driav« (imn Chicaga) in Kanado $6.00 ■a lato j $3.00 Ba pol latai $1.50 aa Žtlrl lata; ca Ctiicago in Cleero $7.80 ca celo Itlo; $3.75 ca pol lata; ca iiMtmlv« $9.00. čaran. "Naprej" jokajoče u-gotavlja, da "Proletarec" ne piše po volji večine JSZ. Ce je to res, mar se naj bi tega rajše veselil! Morda pa "večina" hoče njega za svoje glasilo! "Kako moremo pričakovati, da bo Proletarec imel kaj vpliva med ameriškim slovenskim proletarijatom, ko ne uživa zaupanja v svojih lastnih vrstah . . ." plaka "Naprej" in daje za maše. Tudi neki metropolec ima priznanje, kajti "Naprej" mu pomaga v zahtevi, da je treba take, ki delajo tzvesto za socializem, odsloviti in jih namestiti z onimi, kakršne ljudje "hočejo", ker jih "plačujejo". Drugo čudo je, da je "Naprej" proti "fašistični pošasti, ki čezdalje bolj grabi po Jugoslaviji", a ob enem napada vsako akcijo ameriške vlade proti Nemčiji in Italiji. Mar naj bi po pravici priznal, da dela za Hitlerja in da je edino iz tega razloga zbrisal s svoje prve strani geslo, da je glasilo slovenskih antlfašistov. Naj tudi omenimo, da je "Naprej" s svojim štabom in generalnim svetom silno vesel "notranjega boja" v JSZ, kakor se ga je veselil in ga netil Daily Worker v S. P. od leta 1930 dalje, dokler se mu ni posrečilo doseči cilja. Nato pa je udaril še po ostankih. In še to je zanimivo: "Naprej" se zgraža nad tistimi delavskimi listi, ki so **za vojno". V resnici so za borbo proti FAŠIZMU, zaradi katere je nastal tudi "Naprej", pa se je svoji nalogi izneveril, oziroma ji ni bil Iskren niti ob rojstvu. V zadoščenje "Proletarcu" je, da ga napadajo take pokrite rihte kakor je "Nazaj" in pa da se "Nazaj" navdušuje za vse, ki žele pogin našemu giba-1 nju. Kakor so se ukanili v prošlo-rJJ I sti, tako se bodo tudi sedaj. (Nadaljevanje z 2. strani) Ce je to v očeh "Napreja" in župnika Trunka "protifarška ffonja" in "lov na farovške kuharice", potem je treba priznati, da nekdo hudo trpi na kon-fuziji pojmov in da ta nekdo nismo mi. * Prvi koncert Glasbene matice naslednice bivše Samostojne Zarje, ki se je vršil dne 8. t. m., je bil prijeten pevski dogodek s posrečenim programom, ki je bil dobro podan, kakor smo pač pričakovali od te pevske skupine, o kateri je splošno znano, da je pod vodstvom svojega bjvšega pevskega učitelja in vodje Johna Ivanusha dosegla čast najboljše slovenske pevske skupine v Ameriki in predstavlja vršek našega prizadevanja na glasbenem polju. Na programu so bili poleg narodnih in drugih pesmi tudi odlomki iz raznih opernih del. Med najbolje podane točke je treba šteti "Gospodi pomiluj" (G. V. Lvovsky), pel mešan zbor), sekstet iz opere "Lucia di Lamermoor" (G, Donizetti) in "Gor Čez jezero" (M. Hu-bad, peli Carolyn Budan, Jose-phine Milavec-Levstik, Louis Bele, Frank Plut, Frank Bra-dach in John Lube), arija iz opere "Pikova dama" (P. Caj-kovsky, pela Josephine Mila-vec-Levstik) in molitev iz opere "Cavalleria Rusticana" (P. Mascagni, mešan zbor), s katero je bil koncert uspešno zaključen. Užitek zase je bilo dovršeno klavirsko spremljevanje gospodične Vere Milavec. Koncert je vodil so-vodja Glasbene matice g. Anton §u-belj. Dru^i vodja zbora, pesnik g. Ivan Zorman je imel pozdravni govor o pomenu slovenske pesmi in ciljih Glasbene matice, ki je bil zelo toplo sprejet. Poset jo bil izredno dober in dvorana Slovenskega narodnega doma domala napolnjena, PREMIER IN VNANJI KOMISAR MOLOTOV HOČE UPOŠTEVANJE Sovjetska Unija koča tedanji polo. žaj izrabiti tebi v korist kolikor naj-ca« mogoče "»kort of war". Pritiska na Rumnnijo, kar lahko pomeni podtalno tekmo med njo in Nemčijo ca vpliv nad deielo bivšega kralja Karla, a se bolj anačilno, dasi povsem razumljivo je bilo sporočilo sovjetskega premierja Molotora nemški vladi, da hoče tudi Rusija castopstvo v podonavski komtaiji. Z okupiran jem ; kakor skoro veuno pri prireditvah te skupine v preteklosti. Tudi publika je bila v pretežni večini ista, z izjemo nekaterih katoliških veljakov in duhovnih gospodov, ki so to pot menda prvič posetili prireditev te skupine. Drugače pa ni bilo videti mnogo ljudi, ki se ne prištevajo med stare posetnike ! prireditev bivše Samostojne | Zarje. Za podrobno ali strokovnja-I ško oceno koncerta se pisec teh vrstic seveda ne smatra poklicanega, * Prihodnja seja kluba št. 49 j JSZ se bo vršila dne 4. oktobra v dvorani št. 3 v Slovenskem delavskem domu na VVaterloo rd. Po seji bo sodrug Matt. Pe-trovich predaval o tekoči predsedniški volilni kampanji. K predavanju lahko pride vsakdo, kdor se za ta predmet za-j nima,.Po predavanju bo prosta I diskuzija. VJEČESLAV MOLOTOV Besarabije je pritla Sovjetska Unija spet do Donave, toda Nemčija jo je pocabila povabiti v omenjeno komisijo. dočim jo Italija, ki je daleč od te reko, east epa na v nji. Donava jo ca Netijo ftivljonske večnosti, ker se letaka v črno morje, če jo bi kontrolirala Nemčija neoporečno, kot je to sedaj, se lahko dogodi, da cgradl v Rumuniji vojno brodovje in bace ca eventuelno invacijo v Ukrajino. Naravno, da je ca Rusijo sedaj čas, da tako moinost prepreči. To pa lahko stori lo, eko si pod vrle Rumunijo prej nego se bi v nji utegnil utrditi Hitlerjev tretji rajh. Sicer je Rusija v astri propagandi proti "imperialistični" vojni, toda to kar počne od lan* skega avgusta daljo, je vse imperialistično. Na eni strani ima dobiček Nemčija, na drugi Rusija. Kdaj in ka-ko •• bo lo nehalo, pa nihče ne ve. S prvega maja na Labor Day Frontenac, Kans. — Slovenski premogarji v Kansasu so nekoč z drugimi vred imeli delavski praznik prvega maja. Njihova glavna prireditev, oziroma slavje v letu, se je vršila tega dne. Zc pred leti — pred desetimi in več, so se razmere spremenile toliko, da so prireditve prvega maja bile bolj in bolj neuspešne in končno je bil 1, maj, če ni padel na nedeljo, le delavnik kakor vsak drugi dan, čeprav se je delo čezdalje težje dobilo. Naši premogovniki so pojemali in ugasnili drug za drugim. Staro življenje je gineva-lo z njimi. Mladina pa si je pomagala v službe kjer jih je pač mogla dobiti. Se nekaj Časa smo vztrajali pri tradiciji. Pa ni šlo. Mladi priseljenci iz premogovniških revirjev v Sloveniji in Nemčiji so se starali, rovi izčrpavali, na mladino pa ni bilo mogoče prenesti starokrajske prvomajske tradicije, posebno še ne v razmerah, kakršne so nastale v tukajšnjih krajih. Tako se je dogodilo, da smo se odloČili svoje glavno letno slavje obdržavati na Labor Day, ki je ameriški zakoniti delavski praznik. Letos smo imeli prireditev tu v Frontenaou, kjer je največji dom kansaških Slovencev. A-ranžirala jo je federacija društev SNPJ skupno z društvom Celje št. 27 iste jednote, ki je praznovalo 35-letnico. Dasi je bilo v pondeljek 2. sept. soparno popoldne, je bila dvorana polna. Nabrali smo stolov kjer smo jih sploh mogli kaj dobiti na posodo, toda Še jjh ni bilo zadosti. Kakih 200 ljudi je moralo stati ves Čas programa. Po dolgem času smo spet čuli dovtipe o dvorani, češ, "kaj pa, če se podre?" Pa je še močna, čeprav je že "v letih". Spored je otvoril Anton Shular. Kakor drugi odborniki, je imel tudi on veliko dela s prireditvijo že od jutra. A se je ra-dostil velike udeležbe kakor o-stali, posebno pa še člani društva št. 27 na Frontenacu, kajti saj je bila to ob enem tudi njihova prireditev. Shular je oznanil spored. K sodelovanju se je odzval pevski in tamburaški zbor iz Kansas Cityja, Kans., kake tri ure vožnje od tu. Gostovanje tega zbora je bila za nas posebnost. In bržkone tudi za goste iz Kansas Oityja. Prišlo jih je sem par bu-sov fn nekaj s svojimi avti. V zboru prevladuje tu rojena mladina. Imenuje se Croatian Community Players Club. A bi se prav tako lahko imenoval tudi "Slovenian", ker sta v njemu obe narodnosti. Poleg petja in glasbe na tam-burice goji ta zbor tudi drama' tiko. Vodja tamburašev je Nlck Rodina, zborovodja pevcev pa Martin Schvvartz. V imenu tega kluba je po- zdravil navzoče v angle&cini Ed. Kriss. Oba zbora — pevski in tam-buraški — sta svoje točke iz-borno predvajala. Kaj vse se lahko doseže s Uko skupino celo v Kansasu, kjer nas je malo! Nastopili so tudi fantje z or-gljicami in zaigrali nekaj komadov. Svojo skupino nazivajo s "Harmonica Band". Vodi jo Harry Desko. Seveda, smo imeli tudi govorniški spored. V imenu mladinskega krožka SNPJ je pozdravila navzoče Mary Shular, učiteljica po poklicu, hči Johna Shularja iz Grossa. Joseph Horzen je govoril v imenu društva št. 40« SNPJ (Kansas City, Kans.), J. Rozina pa za angleško poslujoče društvo iz istega mesta. Dalje so nastopili ustanovni člani druš. št. 27 SNPJ Frank Krajsel, ki je tajnik, in Joe Skubic, Frank Boldin ter Frank Mausar. Slednji ima že okrog 80 let. Spored je vodil vseskozi Anton Shular, član gl. porotnega odbora SNPJ, govornik v imenu jednote pa je bil Frank Zaitz, predsednik gl. nadzornega odbora SNPJ. Že dolgo ni bilo v tej dvorani toliko prisrčnosti in zabave kakor omenjenega dne. Veselica je trajala dO polnoči in še par \ ur dalj. Tamburašev iz Kansas Cityja kar nismo pustili domov. Ljudje bi še plesali vzlic temu, da se je bližalo torkovo jutro, ampak tamburaši so morali s tega posla na svoje jutranje delo in do mesta, kjer stanujejo, je daleč. Pa smo se poslovili. Tako je minil naš Labor Day. Mnogi so delali ves dan in pospravljali še naslednje dopoldne. Vsi smo bili veseli uspeha, Čeprav tudi graje ni manjkalo. — Poročevalec. Jugoslovansko sadje pošiljano Nemčiji Iz Beograda poročajo, da dobi letos Nemčija iz Jugoslavije 17,871 ton če£pelj, grozdja in jabolk. Ta izvoz se vrši na podlagi sporazuma, sklenjen med nemško in jugoslovansko trgovsko komisijo. Dvojezični napisi v Pragi .Vsi napiti v Pragi bodi«! ul^ ali v uradih so dvojezični. Nemški »o na vrhu. pod njimi pa v čeččini. Napisi trgovin so lahko samo v nemščini, a dovoljeno je imeti pod nemškim besedilom tudi češko. V uradih »o napUi dvojezični in v mnogih samo nemški. Posebno v tistih delih protektorata. ki imajo po trditvi "protektorja" nemško veči- no. Mezde na Hrvatskem Hrvatska vlada je odredili, da mora znašati minimalna mezda v tekstilni industriji v Zagrebu, Osjeku, Varaždimi, I)u-garesi in Karlovcu po 4 dinarje (približno 8c v ameriški velja-vi) na uro, v ostalih krajih Hrvatske pa 8y2 din. (7c) na uro. Ako se pomisli, da so mnoge potrebščine enako drage kakor v Ameriki, si lahko predstavljate, kako žive delavci, ki zaslužijo od 7 do 8c na uro. Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanjem 1. strani.) V Chicagu je Matthevv Taylor izpovedal državnemu tajniku na svoji smrtni postelji, da je uniji operatorjev vzpenjač vzel j.ad $30,000 in jih razdelil gangsterjem, ki so mu grozili vzeti življenje, Če jim ne ugodi. Njegova izpoved je učinkovala kakor bomba. Lokal, kateremu je načeljeval omenjeni Taylor, ima 3,500 članov. Ali so se brigali, ali se niso, kaj se godi v njihovi uniji in njeni blagajni? Bržkone malo ali nič. V Nilesu, Mich., so stavkali avtni delavci. Njihov lokal je pridružen k AFL. Ampak policaji, deputiji in sodniki so nastopali proti njim in posebno proti piketom prav tako brutalno, kakor postopajo proti stavek ar jem CtO. Sovražnik delavcev je eden. čemu ne bi bila tudi unija ena? r KAMPANJA PROTI BUNDU IN KOMUNISTOM NARAŠČA (Nadaljevanje s 1. strani.) na glasovnici za jesenske volitve, nekateri listi pa priobčujejo podpise s komunističnih peticij, kar komunistični stranki jako škoduje. Mnogi, ki so med podpisniki, trdijo, da so njihovi podpisi ponarejeni, ali pa da so nabiralci dobili podpise z napačnimi pretvezami, na primer, proti vojni, za večje pokojnine itd. V mnogih obratih je bil vsak delavec vprašan, če je komunist ali naci, v nekaterih pa mera to izjaviti na posebni poli. Naravno, da se vsled bojazni za službo nihče ne izda. Kongresni sklep V razpravi o konskripciji v zbornici poslancev je bil sprejet dodatek, da se v službe onih fantov, ki bodo pozvani v armado, ne sme najemati članov nemškega bunda in članov komunistične stranke. Drug dodatek je uključil k njim tudi nedržavljane, ki pa je bil pozneje črtan. Na črni listi so o-stali le omenjeni dvoji. Ker ni nikomur na obrazu zapisano, ali je bundovec ali pa komunist, in če bo justični department hotel, da &e omenjeno določbo upošteva, se bo moral po-f luži ti špijonov, kakor jih je imel na zaupnih mestih tekom prejšnje vojne v soc. stranki in potem v komunistični, ki so poročali Palmerju o aktivnostih, sklepih in imena članov. Prenapet šovinizem V kampanji za obrambo in v propagandi proti prevratniškim vplivom nacijskih in komunističnih agentov se je zelo razvnel ameriški šovinizem. To so dobro izrabili koristolovci, ki tržijo s patriotičnimi gesli na !zastavicah, znakih in plakatih, ter razni politiki, ki ob vsaki priložnosti povdarjajo svoj patriotizem in prisegajo zvestobo zvezdnati zastavi. Avtoistom ponujajo svoje letake, na, katerih je na drugi strani kak patriotičen rek, da ga nalepijo na avtno okno. Pri tem se dodajajo tudi nasilnosti. Samopo-atavljtni zaAčitniki patriotizma si vzamejo na piko tega ali o-nega, da preiskusijo njegovo "lojalnost". Ako se brani, da hi postopali z njim kot s solar-čkom, ga uče "lojalnosti" šiloma, ali pa ga terorizirajo. Patriotizem bo še bolj pod-žigan ko se prične konskripci-ja. Tudi ovaduštvo se širi. Dasi ta dežela ni še v vojni, pa njeno posledice, oziroma posledice Hitlerjevih zmag vedno bolj čutimo. ...........................................i !< ♦+♦++ ; ZA LIČNE TISKOVINE || VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS KAKtLSIROks Pavliha in buče (Dalmatinski motiv) Pavliha je stanoval z materjo visoko v hribih in je priAel ie rekdokdaj v dolino med ljudi. NVkoč ga je mati poslala z oslom v mesto po opravkih. Pav liha pride srečno v mesto in vse, kar vidi, ga zelo zanima. Nazadnje pride tudi na zelen-jadni trg. Tam zatgleda velikanske buee. Ogleduje jih in se čudi: kaj takega ie nikoli ni videl. Pa stopi k branjevcu in ga pobara: Povejte, boter, kaj je neki -tole!" In pokaže z roko na buee. "Hm," pravi branjevec, ki koj pozna, da Pavliha ni po- rVtio bister, "to so pa velejaj- "In kaj se izleže iz teh jajce?" vprašuje dalje Pavliha. Mladi oslički", de branjevec. "To pa je zelo zanimivo!" si misli Pavliha. Pa xa zamika, da bi si kupil čudna jajca in takoj začne ba-rantati. Pogaja se in pogaja in končno kupi tri jajca, odšteje kupnino, oprezno potisne buče drugo za drugo v vrečo, vrečo pa naloži na osla. "Zdaj mi pa še povejte," prosi Pavliha. "kako se neki ta jajca pod lože!" "Doma jih odnesi v hlev in jih /akoplji v steljo, da se ugre-jejo"... mu razlaga branjevec. "Aha!" vzklikne Pavliha. Že razumem, vse razumem!" In nima več obstanka v mestu. Nra dom misli in na mater in na to, kaj bo ona rekla ... "Zelo bo vesela, da dobimo mlade osličke!" pravi sam sebi zadovoljno in požene sivca. Kmalu je bilo mesto za njim. Pot je peljala navkreber. Počasi je stopal Pavliha za sivcem oh strmem pobočju. Pa se zgodi nekaj nepričako-vanega: stara vreča na sivcu se pretrga in najmanjša buča odleti v grmovje pod cesto, kjer se razleti. Iz grma pa skoči zajec in jo pobriše Čez pobočje. Pavliha obstane presenečen in dolgo strmi za bežečim zajcem. "Glej ga! Se izlegel se ni, pa je že tako uren tale moj mali sivček. Kako hiter bi bil šele kasneje, ko bi dorasel!" Tako je premišljeval vso pot. In ko je dospel do doma, je ' fpravil takoj ostali dve buči v j steljo in ju dobro pokril. Dan za dnem je hodil v hlev gledat, ali se še niso izlegli oslički. Pretekli so tedni in meseci. Nekega dne se odloči in pogleda pod steljo. Buči sta bili že čisto strohneli in razpadli*. Pavliha je spoznal, da se mladiči ne izležejo več in je žalosten vzdih nil: "Od treh jajec, ki sem jih kupil, je bilo samo eno dobro, to je prav tisto, ki mi jČ padlo iz vreče v grmovje." imperializma in pripravljanju za vstop te dežele v vojno. Pravi, da ne dvomi, da je Hoan prevzel službo v komisiji narodne obrambe z iskrenim namenom koristiti v nji delavstvu, kar pa se mu ne posreči. C lement obljublja, da bo {Kidala izjavo o Hoanu z ozirom na njegovo novo službo tudi eksekutiva, ki se bo s to zadevo pečala na svoji prihodnji seji. Daniel W. Hoan v zvezni službi Bivši milwau6ki župan Daniel W. Hoan je bil imenovan za pomožnega direktorja v narodni obrambni komisiji. Njegova naloga je "koordinirati (usoglasiti) obrambne aktivnosti občin". V te komisijo ga je priporočil newyorftki župan La Guardia, kar so v Washingtonu upoštevali. S tem njegove politične aktivnosti prenehajo, kar je sporočil tudi Progressive Party federaciji, v kateri je pomagal v letošnji kampanji. Vzrok je Hatchov zakon, ki nameščencem v zvezni službi prepoveduje politično delovanje. O Hoanovemu imenovanju je imel v Callu izjavo tajnik soc. stranke Travers Clement, v kateri pravi, da obžaluje, ker je Hoan sprejel tako službo, kajti soc. stranka je nasprotna mili-tarizacijskemu programu ln obvezni vojaščini v mirnem času. Ugotavlja, da omenjeni mi-litarizacijski program ni namenjen toliko narodni obrambi, pač pa ekspanziji ameriškega William Green za pomoč Angliji Predsednik Amerike delavske federacije VVilliam Green je v1 svojem govoru na Labor Day v Denverju priporočal med drugim, da se naj delodajalci in delavci v industrijah, ki izdelujejo materijal za ameriško obrambo, vzajemno potrudijo rešiti vsa nesoglasja brez prekinjenja ali oviranja obratovanja. Dalje, da naj Z£d. države nudijo Angliji vso mogočo pomoč izven direktne udeležbe v vojni, kajti če pade Anglija, bodo totalitarne države vzele za svojo prihodnjo tarčo Zedi-njene države. V korist ameriškega delavstva torej je, da pomaga Angliji in njenemu delavstvu v borbi za poraz hitle-rizma, je dejal Green. Okrcal je vse diktature, pa naj se imenujejo fašistična, komunistična ali nacijska. Ameriško delavstvo bo storilo svojo dolžnost pri delu, v borbi in požrtvovalnosti, da si obvaruje svobodo in pridobljene pravice, je ugotovil. Apeliral je na zvezno vla-dd, da naj najde trajno zdravilo za odpravo brezposelnosti, izjavil je. da nasprotuje predlogi za obvezno vojaško službo in bo zanjo le, če vlada dokaže, da ji je nemogoče dobiti toliko prostovoljcev kolikor je potre-i biro za pripravljenost te dežele | na obrambo. S ponosom je kon-statiral, da je AFL sedaj jačja in večja ko kdaj pTej v svoji zgodovini. ———«««» Kako pa z vašim sosedom, znancem, prijateljem ste mu ie kdaj priporočali, da ae naj tudi on naroči na Proletarca? Ako ne, poskusite! FARMARSKA DELAVSKA STRANKA i «2" V MINNESOTI IN NJENE TE2K0ČE ou NEVARN0STI Ko je bil zvezni senator Er-inesoti; veliko večino njenega nest Lirndeen iz Minnesote dne i prebivalstva tvorijo potomci 2>1. avgusta v aertfplanski ne-|6vedov, Norvežanov, Fincev in sreči ubk, je noginar Paul H. | Nemcev. I/each zapisal, da je z njim Republikanci se nadejajo, da vred umrla tudi Farmer-Labor bedo meseca novembra zmaga-Party v Minnesoti. Kajti pokoj-{ li v tej državi na celi črti. F.-L. ni Lundeen je bil po smrti go- P. ne more nominirati kandida-vernerja Oleona njen glavni vo- ta na Lundeenovo mesto, ker je ditelj. prepozno, zato mu bo nasledni- V zadnjih volitvah v državne ka imenoval po zakonu gover-urade je bil kandidat farmar-.ner za ves termin. Iti governer ."ko-delavske stranke governer! je republikanec, ki bo v ta va-Benaon poražen in z njim vred žen urad poslal svojega člo-štirje izmed petih kongresni- j veka. kov, ki so pripadali omenjeni, F.-L. P. je še vedno močna stranki. Zmagali so republikan-1 med delavstvom v Minneapoii-ci. Njihov voditelj sedanji go- su in St. Paulu, pa tudi v Dulu-verner Stassen se je izkazal za thu. V nekaterih krajih države dobrega politika in stratega. j je odločujoča politična sila tu-Farmarska-delavska stranka bo di med farmarji. Po železnem imela mnogo truda, predno ga okrožju severne Minnesote, porazi. Velik udarec zanjo je kjer so slovenske naselbine, so tudi dezertacija senatorja Hen- dobili prvenstvo v politiki spet rika Shipsteada, ki je bil izvo-1 privatni interesi, v prvi vrsti ijen na njeni listi leta 1922 in rudniška družba, bi! ves čas smatran za farmer- Farmarska-delavska stranka 1 s borita, sedaj pa je napravil v Minnesoti je naslednica socia-skok k republikancem, podpira listične stranke, ki je imela v VVillkieja in je prijavil kandi- Minnesoti pred vstopom Zed. daturo za ponovno izvolitev na thia v v vojno Že mnogo politič-republikanski listi. nih uradov, posebno v Minnea- Največjo škodo F.-L. P. pa polisu. Med vojno je bila uni-so napravili komunisti, katere čena vsled patriotične histerije, sta Benson in Olson vse preveč Kar je od nje ostalo, so razde-tolerirala in jim pustila, da so jali komunisti. Socialisti škan-se uveljavili in razjedli stran- diiiavskega pokoljenja v tej dr-kino strukturo. S svojimi pusto- žavi so se nato odločili ustano-lovščinami so uničili njeno mo- viti "ameriško gibanje" delav-ralno silo. na drugi strani pa cev in farmarjev, ki bo prosto koriMolovci, ki se vedno uriva-i "razdiračev" z vzhoda. A dogo-jo tja kjer si obetajo čimvečjo , dilo se je, da so se usidrali v nje-skledo leče. mu že leta 1924 toliko, da so Minnesotska F.-L. P. je do- vodili konvencijo v St. Paulu in slej vneto podpirala Roosevelta jo dominirali. Pokojni Frank in njegov new deal. Toda od Novak iz Milwaukeeja je bil na kar se je pričela druga evrop-j nji delegat. Ko je gledal komu-ska vojna in je Roosevelt tako i nistično mladino iz New Yorka ostro nastopal proti Hitlerju in in drugih vzhodnih mest (bila Mussoliniju, so se pota ločila, je večinoma židovaka) in po-Pokojni Lundeen in drugi min- slušal njen direndaj, je zaklju-nesotski farmer-laboriti so ab- čil, da v takem gibanju za raz-solutno za izolacijsko politiko umnega delavca ni mesta. Ena-in proti vsakemu koraku, ki bi ko razočaranih je bilo mnogo to deželo spravil v nevarnost drugih, ki »o verjeli, da je ko-vojne s fašističnimi silami. Pa- munistično gibanje idealistično, cifizem in izolacija ima v malo- ne pa jezuitsko. Farmarska-de-kateri državi amer. Unije to- lavska stranka to zmoto v Min-liko opore kakor ravno v Min- nesoti drago plačuje. V4a»i .o bili kralji poveljniki armad in se gibali v ospredju borb«. Sedaj »o kolikor največ mogoč« zadaj. 1 oda aeroplani »o vse fronta pretr. .Moravske okrog 80 odstotkov Vbega uvoza iz vseh dežel. U-vo« fž Italije, ki je na drugem mestu, znaša le približno 8 odstotkov. Jugoslovanski izvoz v Nemčijo in v omenjeni protektorat znaša nad 50 odst. od celokupnega izvoza, v Italijo pa | mnogo manj. Ti dve deželi sta • torej glavni, ki sta si podjar-mili gospodarski položaj Jugo-j slavije. Nekaj trgovine ima Jugoslavija tudi z Grčijo, Rumunijo in sedaj z Rusijo. Pred to vojno jo je imela, veliko z Anglijo in j Francijo. Ti dve deželi sta se-: daj trgovsko od nje čisto odrezani, kar je Nemčiji še bolj v prid. KRALJ CEORGE VI. gali in taka »o v nevarnosti poleg drugih ljudi, ki bi bili v starih vojnih ratmerah na varnem, tudi družin« vladarjev. Nemškim letalca« m ja povračilo aadeti tudi palačo angleškega kralja ▼ Londonu in »o jo prec«j poškodovali. K sreči kralja in njegov« ('rutine ai bUo v tistem predelu. Kakor navadni državljani, s« mara v »vrbo svoja varnosti tudi on takoj podati v sakloniiča čim sirene v Londonu osnnnijo, da se bližaj« sovražna letala. PRIREDBE KLUBOV J« Si. šjm SEPTEMBER BARTON, O. — Konferenca Pro. svetna matice in JSZ sa vzhodni Ohio in W. Va. v nedelja 22. septembra pri •. Škofu. BARTON, O — Piknik v nedeljo , 22. sept., ki ga priredi Konferenca Prosvetn« matic« in JSZ. OKTOBER CHICAGO. ILL. — Dramska pred. stava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani SNPJ. "Pred nadaljnimi prodiranji Rusije na Balkanu?" NOVEMBER WAUKEGAN, ill. — Konferenca klubov JSZ la draitar Prosvetne ma. tiče v nedeljo 3. novembra v SND. CLEVELAND, O. Na Zahvalni dan r četrtek 21. novembra koncert soc. Zar.i« r SND, St. Clair Ava. Tak je naslov v Napredku na ' chicago, ill. — Koncert Save, prvi strani V izdaji Z dne 28. * "edelje 24. novembra v dvorani avgusta, v poročilu pod našlo- SNPJ* vom pa dela urednik vtis, ka- december kor da je Rusija že prodirala chicago.—Zabava kluba sioven. na Balkan/ Hitler in Musaolini ,ki cienter »» —t* ▼ p«*ek 6. d« pa se bojita, da re bi šla še ^ dalj. POSEBNO NAZNANILO LASTNIKOM PEKARN IN RESTAVRANTOV V SOSEŠČINAH DAJ lahko uporabljate e)ektriko za globoke kotle kuhanja masti, za peči, za peko "waffelnov", za "toastarje" in kotle za kavo, ter $e poslužite varčevanja, ki ga vam nudi nizka cena za električno kuhanje. Tudi vi boste uvideli, da nove cene za peko pomagajo, da lahko pečete z elektriko v resnici z nržjimi stroški. Pričnite torej zdaj kuhati in peči z elektriko... in videli boste, kako bosta rastla vaša obrt In dobiček. Poučite se o DEJSTVIH! Naj vam eden naitk »a-stopnikov raeloži prednosti In varčevanja, ki ga nudijo nova cene sa električno kuhanje in peke. Pri tem nI nikakih stroškov ali obveaaosti. COMMONVVEALTH EDIS ON COMPANV Phone RANdolph 1200 Imenik zastopnikov Proletarca Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarca, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo. naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. CALIFORNIA. Feetanat Anton RUftich. Oakland* Anton Tomiič. L** Angales: Frank Novak. San Franeiscot A. Lekaan. COLOR A DO. Crested Butte: Ant. Slobodnik. Puebloi Fr. Boltezar. VValsenburg in okolica! Frank L. Tomžič. ILLINOIS. Chicago: Frank Bisjnk. Joneph Drasler, Joaeph Oblak, Cha*. Pogorelec^ Peter Verhovnik, Frsnk ZaiU in John Rak. Cicero-Berwjrn: Kristina Turpin. U SalU-OgUabrt Frank Martinjak in Anton, Udovich. Springficld: Jopeph Ovca in John Gorftek. Virden: Fr. Ileraich. Wauk«gan-N«. Ckscago: Martin Jud-nich. INDIANA. Clinton: Igtmc Spenrtsl. Indianapolist Msry Stroj. KANSAS. Arma? Anton Sular. West Mineral; John Marolt. MICHIGAN. Detroit! John Zornik, Joseph Klarich in John Plachtar. MINNESOTA. Buhls Max Mart*. Ckiaholmt Frank Klun. Dututk: John Kobl. Slyi John Tcrsn. MONTANA. East Helena> Joaeph Mihelich. •CUlni Peter Yallar. Red Lodge t K. Erznožnik. NEW JERSEY. Eliaaketh: Amalia Oblak. NEW YORK. G«wanda: John Mstskovich. OHIO. Akron • Kenmor« • Barberton Kotnik in Mike Koparh. Blainat John Vite*. Bridgeport! Joaeph 8nojr. Cleveland: John Krebel, Anton Jankovich, Jennie Dagarin In Joaeph Lever. Max Girard: John Kosin in John Bogataj Glenceet Albina Kravanja. Lisbon-Pow«r Point: Jftcob Bergant. Pourbatan Point« John Kralj. Piney Fork: Frank Zavrinik. VVarren. Joaeph Jež. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar, Bartol Ye-rast Burgettstown Slovan: Joseph Krmcl. Camhria in S«m«rs«t okraj: Frank Cvetan. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonaburg-Straban«: John Terčelj in Marko Tekavc. Export« Jca. Brit«. Forest Citgi Anthony Drasler Jr. Poiet Marion: Tony Zupančič. Herminia: Anton Zornik. Imperiali Frank Anrtitin. Johnstourn in okolica! Andre* Vidrich. John Langerholc In Ulja Bubalo. Latrobe: John tn Mary Fradel. Lawros»c«! Louis Brit*. Ukrarjri Nick Triller. M«adowlandsi Martin BaiU. Park HiM Con.maugh: Frank Pod- koy. ' * Sharon: Joseph Cvelbar. S«. Micha«!t Frank Kvnatek. Sygan: Lovrenc Kavčič. Potovalni r.aatopnik ProleUrcs, A-merUkega družinskega koledarja in Majskega Glasa ga aapadno Penno Anton Zornik, Herminie, Pa. WASHINCTON. Sea 111« > I.uoas hebeljkk. WEST VIRGINIA. Star Citv: I društva. Deaet članov (le) jt treba aa sovo druAtvo. Naslov aa Kat in sa tajništvo jt: 2657 S. Lawndale Aro. CHICAGO, ILL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles... Vodi jo George Marchan. BARETINCIC & SON : POGREBNI ZAVOD * Ttl. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yuiro*lav \Vetkly Devoted to the Inte^t of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. P. PROLETAREC KDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1723. Publiaked W..klr at 2301 So. Lavradale Ava. CHICAGO, ILL., September 18, 1940. VOL. XXXV. Balloting Begins Balloting on the reorganization plan proposed for the Jugo-rlav Socialist Federation and accepted at its convention in Cleveland this summer. is now taking plače among the Federation's general membership. Sentiment of our members as eapressed through this referendum will be definitely known when the last ballots come in in the early part of next month. Procedure employed in getting a true pieture of each member'* beliefs and opiniona has been as democratic and fair as it is possible to make it, giving every member an opportunity to eapreaa his opinion through the columns of our official publieation, Proletarec, and now voting his desires by means of the referendum. VVhatever the decision may be, let us keep in mind abov4 ali the fact that the final result will be the eapresaion of the majority, and the duty of the minority will then be to submit fo the majority. Unlimited harm could be done to the Federation in the present critical period if we should divide our strength and commence to bicker amongst ourselves to our own harm and to the great delight of reactionary elements we oppose. That mistake should not be made. We have got to treat this issue jroadmindedly and with understanding, for our Federation u a movement big enough, and important enough to be wortny uf the time and energy of every progressive-minded person among ua. The influence of our movement in the fraternal field and the good work it has done to keep that movement healthy and on a high intellectual levol alone makes good reason for building the Federation. No individual or organized group, whomsoever, will have anything to gain by oppoaing the decision of the general membership for the future of the Federation. Whatever it may be, let us ali determinately put our sholders to the wheel and continue with the good work. CAPITALISTS FEAR TO CAPITALIZE Interesting and enlightening is the demand of privste capital thst it shall be permitted to amortiie capital investments, entered into to supply de. fense materiala, in a few brief years. What this demsnd shows is thst the cspitalists of America sre afraid of the aystem of privste capital. They sre demanding, in effect, that the government do the investing for them. We think the ides is simply great .—and should be extended. Instead of using government funds merely to build guns, tanks snd airplanes, why not hsve Uncle Ssm build or acquire steel mills, cosl mineš snd other bssic industries? Why not let privste cspital out of the pieture altogether? And, instead of merely producing full apeed for destruetion, why not produce abundance for use? Surely, there's more sense in supplying food for peaceful homes than in training fodder for capnons. And who will say that the nation that is planning to supervise a hemisphere couldn't con-duct the essential industries with!n its borders? —Resding Labor Advocste. Co-operative Movement Throughout the World No more remarkable development hss ocourred in the history of the co-operative movement than the phe-nomenal growth of industrial co-op-eratives in China since the outbreak of the Sino-Japanese war. Most recent^ reported is a nevr center in the northwestern psrt of Kwantung vvhere 11 new producers' co-opera-tives hsve been started manufactur-ing oil lamps, glassware, soap con. tsiners and other utensils. Altogether it is estimated that not less than 1,700 industrisl co-operatives are now in operation, producing msny different essential commodities. Of special interest is the fset that the direetion of development of the movement in China is from producer's to consumers co+operatives, rather than the re-verse, which is commonly considered normal. ♦ Co-operatives in post-wsr Palestine hsve grown until it is estimsted that one of every four Jews—men, women snd children—is s member of s co-operstive society. From IS societies in 1921 the movement hss ineressed until the close of 1939 ssw 949 societies in operstion. Of this number 105 vrere fsrm co-operatives. Credit unions, likesvise, hsve ste*dily ineressed in number. At the close of 1939 there vrere 73 urbsn snd 42 rursl societies. Twelve thousand Pal-estinian families sre living In eo-op-crstive houses snd spsrtment build-ings. Important—Register For Right to Vote You csn't vote unless you srs re-g iste red. It has been estimsted thst in some ststes over sixty per cent of the labor vote is disfrsnehised be-csuse of fsilure to fulfill registration requirements. With Socialist csndidstes sssured of a pisce on the bsllot in s number of importsnt states, it Is necessary thst every one of our supporters re. gieter snd becamt entitied to vote. FAIR PLAY FOR THE ALIEN B0RN The theory on vvhich Americs wss built and made great contemplated fair play for everybody, regardless of creed, color, race. It remains a fundamental. Hovvever, as it has been from the beginning of things, the moment wsr clouds begin to gsther, there srlses suspicion of snd in grester or less degree persecution of persons and groups because nsmes suggestive of birth aeross the seas, or whst some term "second crop," meaning thereby persons born to psrents bom aeross the sea. We saw it vrork obscene injustices in the first sUges of the World Wsr. It is beginning to shovr today in hys-teria about spies snd sabotage until it seems that some sre beginning to see: Spies upon the svenue, Spies behind the chsir; Spies out in the kitehen, Spies everywhere. It vrould be silly to deny thst there are sgents of foreign povrers st work in this country. There slwsys have been. And as silly to believe our ovvn country hss no means of knowing vvhat is going on, vvhst is being done abroad. "That, sir/* the Iste Admiral Sims once remarked of a submarine development, "is a great thing. It's our secret todsy. In three months every admiralty of Europe vvill know ali about it. exactly as vve knovv whst they sre doing." There is not much a e csn do about it except refuse to be parties to or join in the vviteh hunting, or encour-age it by careless gossip, slwsys re-membering vvith Bobbie Burns: "Rank is but the guines's stamp, A nian's a man for a' that." Regardless of vvhst others msy do, let us keep our hands and our con-sciences clear. It is too bad that threst of vvar wss necessary to force these concessions to deceney. It vvill be a erime, if, vvhen the emergency pssses, old conditions of employment are re-estsblished. The Bricklsyer, Mason and Plasterer. Statement on Naming of Hoan to Defense Board The scceptsnce of sn sppointment to the Stste and Locsl Division of the National Defense Commission by Dsn Hosn, former Socislist mayor of Milvvaukee, vvas deplored in a statement issued lsst vveek hy Travers Clement, nstionsl secretary of the Socialist Psrty. The statement in part rea4s: "Mr. Hosn is undoubtedly con-vinced thst he is seting in the best interests of labor snd thst his scceptsnce of this sppointment vvill ensble him to protect lsbor's rights in the ntw defense mschinery. "We sre convinced, hovvever, thst by the tfppointment of men like Dsn Hosn snd other lsbor spokesmen, ths Administration is merely sttempting to sugar-cost its militsrizstlon program so as to mske it pslstsble to lsbftr. As in the prepsredness dsys of 1016-17, these men vvill be used, not so much to protect the rights of lsbor, as to seli militarisation to the rnnk snd file vrhich doesn't like it." Illinois Socialists File Rallot Petitions CHICAGO.—Socialist state candi. dates, led by Arthur G. McDovvell of Chicsgo, nominee for Governor, and Clarence H. Mayer of Pekin, U. 25. Senatorial aspirant, filed petitions in Springfield Mondsy, Sept. 16, bear-ing more than 28,000 signatures from more than 50 counties, necessary under Illinois eleetion lavvs to plače the Socialist ticket on the Illinois bsllot. The Socialist tkket is headed by Norman Thomas for President snd Professor Maynard C. Krueger of the University of Chicago for Vice-Prea-ident and includes Arthur G. McDovvell for Governor, Clsrence H. Mayer for U. S. Senator, Joe Tonielii for Lt. Governor, Mordecai Shulman for Secretary of State, Georgia Al-bright for Auditor of Public Ac-counts, Ins M. VVhite for State Treas-urer, Kellam Foster for Attorney General, Harry Fleischmsn and Lee Gregory for Congressmen-at-large. Kate M. Wsrd, Jack Sessions and Eva S Covvan for Trustees of the Univers-ity of Chicsgo. Filing of the state petitions vvill be folovved by an intensive csmpslgn throughout the state, said Hsrry Fleischmsn, Socialist state secretary. The keynote of the csmpsign vvill be a drive to "mske Democrscy vvork in Americs" by s vigorous assault upon unemployment and poverty, con-tinued opposition to conscription as a threat to American democracy, defense of civil liberties snd labor rights, snd demsnd for socislisstion of bssic industries. ♦i , J. S. F. Conference and Picnic in Barton, Ohio BARTON. Ohio.—This little Slovene settlement located in the steel and mining seetion of eastern Ohio, will be the concentration point for delegates representing the various SNPJ, SSPZ, JSF snd other groups vvho hsve elected delegates to the JSF conference snd picnic to be held at Joseph Skoffs farm Sunday, Sept. 22nd, Conveniently located, Skoffs fsrm is sn idesl plače for this conference for vvhich it has been used on s number of occaaions in psst years. The conference itself vvill hsve on its agenda various vital issues concerning the vrorkers in general snd their setivities in the fraternal, cultural, educational snd political fields through thefr SNPJ snd JSF organizations. Follovring the conference, vvhich vvill begin at 9 a. m., the picnic vrni get underwsy. It is being hsld primar-ily to help sustain Proletarec, and 1ts entire proceeds vvill be turned over to the sustaining fund of our psper. SNPJ snd JSF members in eastern Ohio and West Virginia, make Barton your destination for Sunday, September 22. ' PARTY POSTPONED CHICAGO.—The party announced hy the Slovene Center Social Club for Sept. 28 has been postponed to a later date. THOMAS-KRUEGER DATES IN ILLINOIS Cities in Illinois and dates on vvhich the Socialist Party csndidstes for president snd vice.president vvill be hesrd: October 3. Krueger at Northvvest-crn University ln Evsnston. October 4, Krueger in Rockford. October, 6, Krueger in Ls Salle. October 10, Krueger in Gslesburg, October 14, Thomas and Krueger in Carbondale and Herrin. Octobor 18, Krueger in Urban ia and Tuscola. October 17, Krueger in Decatur. October 30, Wind-up rally in Chicago vvith both Thomas snd Krueger ss vvell as other speskers present. OHIO WINS BALLOT DRIVE; NAMES FILED CLEVELAND, Ohio,—With a final spurt of activity in vrhich party members and members of the Young Peo-ple's 8ocisllst Lesgue in every corner of the state participated, the Socialist Psrty in Ohio filed its nomlnsting petitions to pisce Normsn Thomss snd Msynsrd C. Krueger on the Ohio ballot. One of ths toughest states in the vvhole nstion to crack — ths psrty fsiled here In 1936—the Ohio filing is sn everlasting tribute to the deter-minstion of Socialists snd the vitslity of the Socislist movement. Normsn Thomas led a large delega-tion to the state house in Columbus vvith petitions contsining more than 30,000 names of Ohio voters vvho vvant the Socialist Party on the ballot. —The Call. VISITORS CHICAGO.—Recent vlsitors at the Slovene Labor Center vvere: Jscob A. Ambrozich and Uršula Ambrozich, E vele t h, Minn.; Kajetan Rrznoftnik, Red Lodge, Mont.; f. J. Preveč, Gi-rad, O.; Mrs. John Zunan and Kristins Zupan, VVest Allis, Wis.; Frank Kra-msr, Fsrrell, Pa.; Ignac Zaje, Brook-Ivn. N. Y.; Joseph snd Msry Bubnich, Trlnidsd, Colo. and John M. Zupančič, McDonald, Pa.: Mary Terček and Frances Venda, Strabane, Pa. and Frank Slapntfar, Wilkinshurg, Pa. Some of theae visitors vrere delegates to the 16th Regular Convention of the JSKJ. held in Waukegan, III., last wsek snd ths esrly psrt of this vveek. THI MARCH 0F LABOR TRUTH MAY 4WARP' CHILDREN S MINDS! Crusade Is Launched by Old-Time Reactionory Lobbyist To Bar Dr. Harold Rugg's Books From High Schools I ACT iN csuptisv «sa s russAi. Act rsMse m i*e« »scvtaate citt*Mi cussts sp man i*ru*U». MI FOCMPCP ML HNatdU UNION to IHP«tOVt a« STANDARDS OS T*L H*M1BY,MP # l»A|il rt -to A© I«I Its «T»iMSta «PS it« aiaNta. a« wa* Xt«»C» fAST JtVf. Ufioa flMtHJ, A CUtfOHAL AMD samtMff »NSfl - it* WoaM«i or Au SAifHft I • «sat«AN» Of yo*M mat •f TOO* auMKAMTVL* as MI4H ouautv and airr AHIB.CAN v^aaNMANSNlP. Yes, Hollywood is Un-American By SCOTT NEAR1NG Hollywood geta far more than its shsre of publicity. Films sre made there, film stara have their homea in the neighborhood, and many vvell-knovvn people outside the film indus-try live in or near the city. A nevrs-psper story from Hollywood sttracts attention merely because of the date-line. Rep. Martin Dies is the lstest pub. l»city hound to cash in on Hollywood's reputation. In the course of his in-vestigation he cflaims to hsve dis. eovered thst there are people in the film city so bltten vrith rad kal ides« that they eontribute to many labor defense cases,* to Republican Spain, to invaded China and even to the Communist party of the U. S. Sm h aeta, according to Mr. Dies, are extremely un-American, and he promises to expose them mercilessly in the public press snd to turn his records over to the proper suthorities for prosecution. ' v This leads to the question of the nature of Americanism. Is Hollywood un-American? I think so, for the follovring ressons: 1. It has done as much ss any single town in the country to divert,, con f use snd poison the minds of the American people. Except for an oc-cssionsl film sueh ss The Informer, The Good Esrth and The Grapes of Wrath, its product is simed st ths perpetustion of s social system thst is slresdy in its dotage. No greater disservice could be done to the Americsn people. 2. Hollywood is filled vvith people who live vvithout vvorking. The U. S. wss built up by farmers, factory vvorkers and professionala. It ia car-ried on from day to day by the labor of these groups, Hollywood is char- ] acteristicslly parasitic. 3. A recent story, dstelined from Hollywood, refers in detsil to dogs. There sre more dog snd eat sales shops, hospitsls, ssnitariums and cemeteries in the Hollywood area, the writer aaserts, than in any other part of the U. S. He then refers in detail to the food, clothing, fur-niture and bric-a-brac supplied to the dogs of various vvell-knovm HoITy-vrooders. Why so many dogs and cata? Be. cause there sre so few children. People must have something on vvhich tu Isvish sffection. In the fsmilies of farmers snd vvorkers there sre babies. ln Hollywood there are cata, dogs and other pet animals. If the Hollywood birthrate—especialy that in the film industry—were spplied to the U. S. bt large, the population of the coun-try would begin to decline, not in 1960 (as experts prediet) but iiK 1940. Hollywood is un-American ali right. But not for the reasons sdvsnced by Mr. Dies. From time to time, articles appear ( in Nevv Yoik and Nevv Jereey papers telling hovv school bosrds in vsrious cities snd tovvns have "suppressed" text books vvritten by Dr. Hsrold O. Rugg, professor of education at Teachers' College, Columbis Univer-sity. Always the charge is that the books sre "too radical." Generslly the superintendent of schools refuses to comment, probsbly feeling that if he defies the ukase of the direetors, hh job msy be in jsopardy. Back of this crusade is Mervvin K. Hsrt, vvho styles himself "president of the Nevv York State Economic Council." As a matter of fact, for rnuny years, Hart has lobbied against practically every progressive measure brought before the Nevv York- legis-lature. Someone finances the "Economic Council," but that "someone" avoids the limelight and permits Mr. Hsrt to do the talking. • Dr. Rugg has vvritten s number of books for high school use. He gives his resders the usual facts concerning American history, but he also en-desvors to supply an ecortomic and cultural background. He tells aTT ut>out the Battle of Yorktown and the struggle between Lee and Meade at Gettysburg, but he also has something to say about the American vvorkers' fight for a squsre desl and about the breadlines vrhich scsrred our cities during the Hoover regime. He quotes the Brookings Institu-tion, one of the most conservstive re-search orgsnišstions in the vvorld, as reporting that about 21,500,000 Americsn families lack sufficient pur-chssing power, while a few famili*.« at the top have more money thsn they can use. It is beesuse Dr. Rugg has vvritten into his books auch vvell authentlcated facts that Mr. Hart has starte«] his crusade to drive them out of th« school. The decision of the Wsyne Town-ahip Board of Education at MounUin View, New Jersey, rendered recent|y, is a fair example of the way this dea-picable scheme is vvorking. The chsirmsn of the boards' education committee says that in his opin. ion "the books are un-American, but not anti-American." He is fair enough to admit that he does not charge "that they are Communistic"; but, he explains, "the volumes vvould not be objeetionable to an intelligent adult, but they contain entirely the >rung material to teaeh 13 or 14-year-old children vvhose minds might be watp-ed." To pat it kluatty, ckildren muat not ba permitted to diseorar tkat our na* tioaal income ia so diatribated tkat million« starra vvhile a favv indulg* in profligata apaadiag, and tkat oa« reason labor uaioaa are formed u te aaaiat ta rigktiag tkis lameatable con. dition. To give the boys and girls facts "might warp their minds" snd cause them to question the vvisdom snd justice of s system vvhich produces sueh fsntastic results.—Labor. NORMAN THOMAS BROADCAST Norman Thomas, Socialist csndl-date for President of the United States, vvill broadcast over a nation-wide hook-up (NBC Blue, Mutual) on Sunday evening, Sept. 22, from 10:16 to 10:30 Eastern Daylight Saving Time. The broadcast entitied "War or Democrscy?" vvill originste from Los Angeles, Calif., at 6:15 p. m. Pacific Coast time. HYMN OF THE ROILER SHOP v* By C. E. GREENWOOD Eager, tnumphant, Vibrant, en^ukfing, Swelling, ascendrnj?. and blendin^r The air in a harmony reaonant, Rin^s out the paean, laded with meaning, Hym^of tha Boiler Shop. HarJl! a« it echoefl and clangeroua soara, Borne away on the waves of the ether, Beating the far-stretehinff »hores of the agea; Mind ye ita burden, Delight in ita being. »• • «* drsstic provisions. Tbe averag«' p<^liti-cisn wishes to leave the door wide open so that sny generous soul vho want to *itick in" may do bo. Thoy are indignant whsn the obher fellosr i« generously financed, but ctvrn-placent irhen the money flonvs into their owa "war cheaU." There are tvvo effective vrays to solve thia problem of campaign centi ibutiona. One Is "pitiless puWicity" —a system, vvhich wlll maks puhlic— before tka votes are coanled- everv dollar received and paid out. Much has been accompllshed along thst line in the past by committees appoiiiteJ t>y the House and Senate, but in recent years those committees hsve been doing s rather poor job. The other wsy is to forbid sli csmpsign contributions snd to flnsnoe political battles out of the PuMh' Tressury. Thst vrould give every csn-didste an "even break," but, «f course, vvould require the utmost vigllance to guard against evasion. At the very least, hovrrver, it would provide a poor man vvith the minimum amount needed to prosecute sn effective campaign. — Labor.