ll«daeci<5n J Admintetracifin a BAMON USTA 5158 T- A. 50 - 5502 Bs. Aires
* O C N I N A Za eno leto
* * 8—
Z« pol leta
7 •* 5— inozemstvo
2 Dolarja
“"•»n« štev. 20 cts.
SiomsKi gla
(LA VOZ ESLOVENA)
PERIODIOO QUINCENAL 1)K IjA OOliECTIVIDAD ES1X>VENA (YUGOBSI;AVA) PARA TODA SUD AMERICA - ORGAINO DE IjA SOCIEDAD YUGfOESliAVA “HOGAR POPUI/AR ESI/OVENO”
5		REGMJTRO NACION AL INTBLBCTUAL DE LA PBOPDBDAD No. £20027
COBREO ARGENTINO Sucnrsal 1»	FRANQUEO PAGADO Concsai6n N* 3158	
	TARIFA HEDUCIDA Concoai6n N« 1551	
LEXo
(ASO) III.
BUENOS AIRES, 24 DE ENERO (JANUARJA) DE 1048
Nuin. (Stev.) 3
tigoslavia se Reconstruye
^Urante el ano fenecido, 1947, en la Republica Federativa Popular j^^goslavia, se han iniciado numerosas obras de Capital importancia, mu-s las cuales ya se han concluido. Todas estas obras son gTandes ya P°r su numero o por sus proporciones y la mayoria de ellas juegan un w!!^ PreP°nderante en la industrializacion de Yugoslavia que se lleva a en base a la tecnica contemporanea.
de las principales obras es la fabrica de maquinarias en Železnik, la ta sido construida en base al trabajo voluntario de la juventud popular ls'ava. La produccion de esta fabrica ya comienza en el presente mes de ef°' Los trabajos correspondientes a la construccion de la fabrica “Prvo-Jslca” en ja capitaJ de la Republica Popular de Croacia, Zagreb, la que “Ucirž, la maquinaria chica y mediana, ya tocan a su fin y actualmente se *rrollan los trabajos de la ampliacion de la gran fabrica “Djuro Djakovic” aVonski Brod, lo que produce los elementos necesarios a la construccion J^e&tes, las locomotoras y la maquinaria de construccion. Durante el ano tambien se han iniciado las obras de gran magnitud corespondientes 1*^8 fabricas que han de producir elementos para la construccion de los **t®8, vagones, etc., asimismo han sido terminados los trabajos en la ^a°ion de la capacidad de produccion de varias otras fabricas de vagones, ij0 las de Kraljevac i Krusevac, de la fabrica de fundiciones de Osijek y de (^4ndes fabricas que producen la maquinaria agricola y otros instrumen-^ Vojvodina.
U®11 la gran f&brica de maquinas electricas, “Rade Končar”, de Zagreb, el ano 1947 ha sido organizada la seccifin para la produccion de los s 68 generadores y al mismo tieinpo ha comenzado la produccion en se-J* los transformadores y artefactos telefonicos. En la fabrica “Elka” J^Sreb se ha comenzado ya con el trabajo en la seccion de la produccidn * cables de plomo y prozimamente, tambien en Zagreb, estari terminada ^struccion de la moderna fabrica de maquinas sembradoras. En muchos , 5^blecimientos electro-industriales han sido efectuadas reorganizacio-^ ^odernizada la producci6n. En Prijedor, en la Repfiblica Popular de k y Hercegovina, se levanta una grah fabrica de celtdoza la que comen-^bftjar ftste a3o. Asimisihd'dtirantd%laliol,47 fužterminada la cons-^ de una gran f&brica Ae aMcar y liha fabrica de aceite en Vojvodina, ^eguemos a todo lo arriba expuesto, 16 que representa una parte de realizadas, concluidas o iniciadas durante el ano 1947 en la R. F. ^ ^Ugoslavia, la construccion de la via ferrea šamac—Sarajevo en una mayor d« 250 Km.realizada con el trabajo constante y voluntario ^toventud popular, y podremos obflervar el paso agigantado con que ^ ks pueblos de Yugoslavia en la reconstruccion de su patria destruida v ?Uerra a consecuencia de la cual habia quedado semi-arrasada.
^ a el ano que recien se ha iniciado se nuncian obras de magnitud y ^Cl0»es aun mayores que las expuestas1 y que tendran una importancia ^ vital que las mencionadas aparte de colocar definitivamente a la • de Yugoslavia al nivel de nacion balc&nica mas adelantada; tal sera rUccion de la f&brica de penicilina, que comenzara en este mes de fa °uya instalacion han llegado todos los materiales necesarios proce-e ^e Oanada, y la que, una vez finalizada estara en condiciones de ^ Penicilina que satisfacera completamente las neecsidades de Yu-
i	y nillVOri	<ln	1/tn	«•«%••••••■	<3	>	1«	■»••••■»•■••lo	Tfc»1 - jC — -_
MEDNARODNE VESTI
**to
quizas tambien de los demas paises de la peninsula Balcanica.
Qos dice y confirma que Yugoslavia sera reconstruida en un lapso ^ ^ue, de una nacion agricola sera convertida en una nacion
J. I. V.
^ležite se pustnih
BlVt LJUDSKEM DOMU” —
ZABAV V “SLOVEN-COR. RAMON LISTA 5158 (Oglas na 4. strani)
ITALIJA
Položaj Italije je zelo kritičen. Nepopisna draginja, pomanjkanje živil, nizke plače in cela vrsta podobnih faktorjev povzroča veliko ljudsko nezadovoljstvo in stavke. Nekdaj so stavkali samo delavci v večjih industrijskih mestih, danes so se tem pridružili vsi, to je od kmeta pa do bančnega uradnika.
Današnja vlada ni sposobna uravnati razmere 111 zadovoljiti delovno ljudstvo, noče uničiti ostankov fašizma ne črne borze, zato pa se nahaja pred težkim problemom, katerega namerava rešiti s pomočjo Z. D. Amerike.
Pomoč ki pride od zunaj bo znala začasno rešiti vlado, delovnega ljudstva pa nikakor ne.
Novi blok. Poleg De Gasperijeve so-sialdemokratske stranke v Italiji, je najmočnejši “Ljudski dem. blok” sestavljen iz soeijalistov in komunistov. Izven omenjenih blokov je mnogo raznih nezadovoljnežev, fašističnih in pol-fašističnih skupin, kateri so se sporazumeli in ustanovili novi blok v katerem je najmočnejša stranka L’Oo-mo Qualunque. Frančesco Nitti, nekdanji prvi minister, star 79 let stoji na čelu novega bloka.
GRČIJA
Tragedija grškega naroda se nadaljuje in brezdvomno ‘ne bo prenehala, dokler se ne bo junaški narod otresel do»ačih in tujih krvosesov ter si na to postavil domačo ljudsko vlado.-To pa ni prav lahko, ker današnja proti-Ijudska vlada prejema vsestransko pomoč od Z. D, Amerike.
Poleg vojnega materijala, višjih častnikov in do danes 300 miljonov dolarjev, je še ves kapitalistični propagandni aparat na strani stare grške vlade. Na strani, in v vrstah Ljudske demokratične fronte pa zavedno ljudstvo, materijalno slabo oboroženo toda junaško, kakor tudi duševno dovolj močno, da si bo znalo izvojevati zaže-ljeno svobodo.
*
GOVOR MARŠALA TITA V ROMUNSKEM PARLAMENTU
Povodom poseta jugosl. vladne delegacije Romunije, je bila ob tej priliki obdržana v romunskem parlamentu svečana seja, kateri je poleg naše delegacije prisostvoval tudi maršal Tito in imel naslednji govor:
“Mi smo prišli k vam, da dovršimo začeto delo, da po željah naroda živimo kakor brat z bratom, v prijateljski in splošni povezanosti.
Naša usoda je povezana in naroda Jugoslavije in Romunije bosta delovala skupno z ostalimi narodi, bolgarskim, albanskim, madjarskim in Sovjetsko Rusijo.
To kar smo mi do danes napravili, predstavlja fronto mira, medsebojnega sodelovanja in doprinos k svetovnemu miru.
Narodi Jugoslavije so sklenili, da store vse, da se prepreči tragedija, ki so jo prestali. Zato so tudi sklenili, živeti v najboljših odnošajih med posameznimi državami, potom katerih se take tragedije ne bodo ponovile. Mi delamo za mir, ker nam je potreben, če se hočemo mirno razvijati in si hočemo ustvariti boljšo bodočnost. Naj nikar ne mislijo oni, ki pripravljajo novo vojno, da je to naše delo znamenje slabosti. Mi smo v prošli vojni pokazali, da se znamo žrtvovati. Zmagali smo z velikimi žrtvami in zato tudi znsu-mo ceniti mir. Onim izzivačem, ki se danes ponovno igrajo z ognjem, povemo, da so časi Monakova, fašizma in zakulisnih iger končani. Mi mirno sledimo početju teh reakcionarnih klik.
Narodi, ki so pretrpeli toliko gorja, so trdno odločeni boriti se za trajen mir, saj mir pomeni srečo, tako za naš narod, kakor tudi za druge in za vse človeštvo. Kadar se na mednarodnih konferencah borimo za pošten mir, mi od nikogar ničesar ne zahtevamo kar ni našega, mi samo zahtevamo naše in da se tujci ne vmešujejo v naše stvari. Mi si bomo sami uredili svoje življenje in bdnose tako, kakor je v interesu večine naroda. S tem ciljem smo se tudi zedinili. Zedinili smo se radi mirnega razvitka in utrditve svoje prave narodne demokracije, v katere bodočnost moremo mirno gledati. Sovjetska zvem in njpn ogromni doprinos, ' j« trtlno jamstvo, da bomo mi dosegli svoj cilj
—	mir.
ODVRAČAJO JIH OD POVRATKA
V	DOMOVINO
Že zadnjič smo pisali, da r-azni ubežniki v Italiji odvračajo ljudi, da bi se povrnili v domovino. Kljub temu pa se jih vendar precej vrne.
Pred kratkim je prispela skupina 188 oseb iz Italije in Nemčije na Jesenice. Večina teh je Slovencev. Ti povratniki pripovedujejo, da jih na vse načine odvračajo od vrnitve domov, pač pa jim svetujejo, da se presele v Argentino. To delo opravljata duhovnika Prešeren in Kotnik.
Nek drug begunec, ki se je po 5 letnem begunstvu v Italiji povrnil domov, pravi, da so italijanske oblasti sežgale vsa pisma, ki so dospela iz domovine, da bi tako begunci ne zaznali za položaj v domovini. Tudi so jim ustaši in četniki govorili, da bodo takoj obešeni, ko se vrnejo.
r. .<
Primorske Vesti
JAREC PROTI RDEČEMU KRIŽU ' IZGRADNJA SVOBODNE INDUSTRIJSKE
CONE
I sko, prometno, politično in kulturno sre- vali Italijane iz notranjosti njihove drž**
Anglo-ameriška vojaška uprava v Trstu je pričela z načrtno ofenzivo proti Rdečemu Križu za Tržaško ozemlje in Socialnemu skrbstvu. Gre za socialni organizaciji, ki ne zasledujeta nobenih političnih ciljev. Okupacijska vojaška oblast hoče obema organizacijama preprečiti možnost* da bi s skromnimi razpoložljivimi gmotnimi sredstvi lajšali bedo najsiromašnejših in najpotrebnejših. Odsek za mladinsko skrbstvo pri Socialnem skrbstvu je poslal leta 1946 v počitniške kolonije 5.928 otrok, leta 1947 pa je organiziral kolonije skupno z Rdečim Križem za Tržaško ozemlje. Okoli 1500 družin prejema mesečne podpore od Socialnega skrbstva. Vojaška oblast je v nasprotju s svojimi obljubami o skrbi za dobrobit in mirno sožitje med tržaškimi narodnostnimi skupinami storila vse, da bi preprečila delovanje teh organizacij, ki združujejo v svojih vrstah Slovence ter Italijane, in ki skrbijo za izboljšanje njihovega materialnega stanja. 'če vojaška oblast ni sposobna reševati težkega gospodarskega in socialnega stanja ter preprečiti bede in brezposelnosti, potem mora vsaj dopustiti delovanje teh ljudskih organizacij, ki so s svojim dosedanjim delom dokazale upravičenost svojega obstoja. Tržaške množice so javno demonstrirale proti ukrepom okupacijske vojaške uprave.
ZOPET BOMBE
18. decembra okoli 22.30 so fašistični razbojniki vrgli ročno bombo v smeri sedeža mestnega odbora Slovansko-italijan-ske protifašistične zveze v Trstu. Na srečo ni bilo nobene škode v prostorih SIAU, pač pa ima gostilničarka Godina Mercedes nad 10.000 lir škode. Ob 22 uri so vrgli tržaški teroristi dve bombi proti kulturnemu krožku “Raubar” na Greti. Zaradi eksplozije so se razbile šipe na štirih oknih prvega nadstropja, kjer stanujejo tri revne družine vojnih oškodovancev. Namen teh neofašističnih napadov je povsem jasen. Hoteli bi ustrahovati tržaške protifa-Siste in vse tržaško demokratično ljudstvo, ki je že izrazilo svoj protest proti pojavom terorizma, združen z zahtevo,, naj se razpustijo vsi krožki in organizacije, kjer
zbirajo atentatorji. Tržaško ljudstvo je Bito praznih obljub in bo samo poskrbe-
lo	za odstranitev vseh terorističnih fašističnih napadalcev, če bo oblast zopet ostala samo pri obljubah.
*
TRST V MEDNARODNI PLOVBI
Paroplovna družba “American Export Uoes" Je ustanovila novo progo med Trstom in New [Torkom. N* tej progi bosta vozili 10.000 tonski ladji. Paroplovna družba «Pnglia” bo podaljšala svoje po-morske proge do Trsta, Se nepotrjene vesti pravijo, da nameravajo nekateri krogi iz južne Italije preseliti v Trst del svojega hrodovja. Govori se o pogajanjih tea ustanovitev mešane paroplovne dražbe, pri kateri naj bi bile udeležene Avstrija, Češkoslovaška, Švica in Madžarska. Na splo-8no je opaziti, da sledijo v zadnjem času Inozemski brodarski krogi z velikim zanimanjem razvojnim možnostim tržaSkega prometa med Trstom in Vzhodom.
9
ZANIMANJE ZA TRST NARAŠČA
Madžarsko ministrstvo za trgovino bo poslalo v Trst gospodarsko delegacijo, katere naloga bo ustanoviti v Trstu stalni trgovski urad. Te dni Je obiskala Trst poljska gospodarski delegacija b poljskim mornariškim ministrom na čelu. Ogledala Bi Je naprave tržaškega pristanišča in se zanimala tudi za ladjedelnice v Tržiču.
Načrt za izgradnjo svobodne industrijske cone v Žavljah vse bolj dozoreva. Načrt je odobrila Tržaška trgovinska zbornica. Predvidene so davčne olajšave za industrije, ki bodo nastale v industrijski coni, pa tudi možnosti carinske razbremenitve ter zagotovitev 'potrebnih finančnih sredstev, za takojšnje nadaljevanje del. Računati je, da bo pri izgradnji svobodne industrijske cone dobilo zaposlitev okoli 8.000 delavcev.
*
TRŽAŠKA PROTIFAŠISTIČNA MLADINA SE ORGANIZIRA
Te dni je bil v navzočnosti 347 delegatov z vsega Tržaškega ozemlja ustanovni kongres Zveze antifašistične mladine za Tržaško ozemlje. Na kongresu je bil izvoljen Izvršni odbor s predsednikom E. Cam-pagno ter podpredsedniki delavcem K. Prionom, kmetico A. Božičevo, in delavcem F. Baccichijem. Kongres je sprejel sklep o sestavi statuta in organizacijskih načel Zveze antifašistične mladine za Tržaško ozemlje. Navzoči delegat jugoslovanske mladinske delegacije je v svojem nagovoru dejal, da mu je prepovedano govoriti v i|menu Ljudske mladine Jugoslavije, nakar je spregovoril zelo zanimivih besed v lastnem imenu ob navdušenem priznanju vseh zbranih delegatov. V posebni resoluciji obsoja ustanovni kongres policijski teror, ki ga izvajajo proti tržaškim ljudskim množfcam razne neofašistične teroristične skupine. Resolucija izraža zahtevo glede zagotovitve o zaposlitvi mestne delovne mladine ter o prepovedi zaposlitve mladine pri delu, ki ne odgovarja njenemu poklicu.
*
MLADINA JE UKROTILA LIJAK Dne 14. decembra je bila v Renčah ob zaključku regulacijskih del pri hudourniku Lijaku velika proslava, že stara Avstrija in fašistična Italija sta obljubovali našemu ljudstvu regulacijo Lijaka. Danes je regulacija končana. Dne 15. decembra je poteklo 6 mesecev, kar so se pričela dela na Lijaku v večjem obsegu. Očistiti je bilo treba 99.187 kvadratnih metrov terena, tlakovati je bilo treba 4.000 kv. metrov, če bi naložili izkopano zemljo na vagone, bi znašala dolžina vlaka 86 kilometrov, to je dolžina železniške proge Rakek—Trst. Prevožene ' samokolnice so opravile ogromno pet 11.000 kilometrov. Preko robov Lijaka ne bodo več ogrožena okolifika zemljišča. Za gradnjo gre zasluga predvsem zavednosti našega delavstva in delovnemu elanu mladine.
*
IZ GOSPODARSKE ŽIVLJENJA
V	Mirnu pri Gorici so odprli prvo okrajno invalidsko podjetje — mizarske delavnice “Istok - Miren”.
—Sredi novembra se je pričel v Ložah pri Vipavi pouk na mešani kmetijski šoli vinarsko sadjarskega tipa, ki jo obiskuje 32 učencev.	I
■—Lesno produktivno državno podjetje obrata 8t. 10 v Ajdovščini je v novembru preseglo mesečni proizvodni načrt za 36 odstotkov.
—iV 6t. Vidu pri Vipavi je živinorejska zadruga razširila svoj delokrog na vso Gornjo Vipavsko dolino in na del Sežanskega okraja, šteje 507 članov.
—Kmečko-obdelovalna zadruga v Vipavi SteJe 20 k/mečklh družin s 138 ha skupnega zemljišča. V načrtu petletke ima zadruga povzdigo živinoreje na 400 goved, preureditev 10 družinskih stanovanj, nakup raznih kmetijskih strojev in nasadi-tev 600.000 novih trtnih sadik.
*
SOLKAN! POTREBUJE ŽELEZNIŠKO POSTAJO
S priključitvijo je Solkan popolnoma spremenil svoje lice. Postal je gospodar-
dišče goričkega okraja, saj so tukaj sedeži vseh oblasti in uradov. Le do gorlške postaje je nekoliko predaleč, saj je do nje 3 km. poti. Solkan potrebuje svojo železniško postajo, solkanska antifašistična ženska organizacija pa si je postavila nalogo, pospešiti izvedbo tega načrta.
*
NASI POD ITALUO
V	Krminu so tudi slovenske družine kmetovalcev, kolonov in obrtnikov, ki imajo tukaj že izdavna svojo domovinsko pravico. Ciril-Metodova družba je tukaj že 1908/9 odprla slovensko šolo. Nepoboljšljivi “Lunedi” odreka.Slovencem pravico do šole v Krminu. Ali naj spregovorijo še domači pošteni Furlani iz Krmina, ki iz srca privoščijo našim malim ljudem materinščino v šoli in cerkvi?— V števerja-nu v Brdih so izvršili karabinerji preiskavo pri raznih protifašističnih števerjanskih družinah, števerjanci so z zanimanjem poslušali poučno predavanje ing. Rustije o kletarstvu, vinogradništvu in vinarstvu. Pevmska mladina se marljivo udejstvuje v športu in je že organizirala več tekem. Na podoben način je organizirana tudi mladina v Podgori, ki ima tudi svoj odsek za boksanje. Zelo marljivo deluje pevski zbor v Rupi. Odrska družina pripravlja novo igro, člani radi obiskujejo knjižnico.
V	Sovodnjah so se končno vendarle pojavili dvojezični plakati, “širokogrudnost” občine v Zagraju je bila kmalu pojasnjena: Plakati so vsebovali predpise glede davkov. Sicer se v Sovodnjah marljivo pripravljajo na dve. igri, ki bosta uprizorjeni v okviru prosvetnega društva “Primorska zvezda”.
ve. Angloameriški guverner je očitno podpiral italijanski živelj na škodo slovenskemu in tudi nemškem. Po odhodu An* gloanieričanov je italijanska oblast zaprl* Nemcem še tistih par šol, dočim jih Slovencem sploh ni priznala. V Rablju morajo hoditi slovenski učenci v Italijanske šole. Po vseh uradih in javnih ustanovah se šopirijo samo italijanski uradniki. Značilno je nadalje, da so izbrisali iz volivnih imenikov vse tiste Slovence in Nemce, ki so 11)89 optirali za Nemčijo, četudi je bil« krivična pogodba razveljavljena. Prav* brezpravna raja . . . Mnogi so namreč že prejeli dekret o zaplembi lastnine, pri tem se italijanska oblast sklicuje na svoječas-ne opcijske predpise, četudi so bili razveljavljeni. Ljudstvo kanalske doline živi v veliki gospodarski bedi in pomanjkanju-Za to stvar pa ne kaže sedanja itali,ian' ska vlada nobenega zanimanja.
IZ SLOVENSKE BENEČIJE Ob obisku Marinonove gostilne v Ažli se je sprožila nekemu karabinerju puška in ranila saniega~karabinerja. Prišli so drugi karabinerji ter odpeljali Severina Skrinjerja in Avgusta Venturinija, ki je strgal karabinerju iz rok izkaznico. Svoj čas je bilo zaposlenih v cementarni pri St. Lenartu nad 300 delavcev, danes jih je še samo 50. — Nedavno so minirali hišo Avgusta Cenčiča s črnega vrha, ki ima škode nad 100.000 lir. Karabinjerji niso ničesar ukrenili, verjetno zaradi tega, ker gre za hišo zavednega Slovenca, čenčič je označil kot krivce brate Aleksandra, Viktorja in Bertija čenčiča.
RAZNE NOVICE —Iz umobolnice pri Sv. Ivanu v Trstu je pobegnil 50-letni Peter Ferluga.
—Kamijon se je prevrnil pri Miljah in pokopal pod seboj smrtnoponesrečenega šoferja R. Barvaninija iz Trsta.
—Po pomoti je spila čašo salmijaka 43-letna Josipina Pulin iz Trsta, ki je umrla za poškodbami.
“IZPOLNJEVANJE PRAVIČNOSTI"
Glavni stan anglo-aiperiške vojaške uprave za Tržaško ozemlje je na števil*1® protestna pisma in resolucije, ki jih je i ročilo tržaško delovno ljudstvo tržaški 0 pravi kot protest zaradi skrajno blagi** obsodb in celo oprostitve ubijalcev pokoji>e M. Vrabčeve, izdalo poročilo, v katerem s® sklicuje na “izpolnjevanje pravičnosti”, k*' kor ga pojmujejo v demokratičnih držav* in katerega smisel ima Zavezniška voj® ška uprava”. Tudi govori to poročilo ® ‘‘smotru odstranjevanja vseh političnI strasti in predsodkov v korektni ter net pristranski uporabi kazenskega zakon*-Danes je vsakemu našemu človeku na P0^ ročju STO-ja povsem jasno, kakšno je t0 “izpolnjevanje pravičnosti, kakor ga P0^ mujejo v demokratičnih državah.” Ob skle pu pravi to poročilo, da se vojaška upr*v* ne bo obotavljala sprejeti stroge ukrep6 brez ozira na dejstvo, ali so dotične ska' pine “okužene s fašizmom, pa najsi bo ie bel, črn ali rdeč.'* če je Glavni stan ang*0' ameriške vojaške uprave kadarkoli in »** korkoli doslej dokazal, da so njegovi V0" gledi in načela prav za prav identi^ z načeli in pogledi tržaškega fašistične#* tiska, potem je to nedvomno ter nepob* no dokazal s to frazo o mešanju rdečega belega in Črnega fašizma, ki je povzet* šovinističnega fašističnega tiska.
*
PROTEST PARTIZANOV
V	kulturnem krožku “Čermelj” v stu so imeli prireditev v korist “boži2» ce za otroke”. Okoli 23.30 ure se je. %
ir
BREZPRAVNA RAJA Znana je usoda Slovencev Kanalske doline in Trbiža. Leta 1989 so se mnogi kanalski Slovenci, ki so bili siti fašističnega nadlegovanja in terorja, poslužili opcijske pravice ter se podali v sumljivo za-J • vetje hitlerjevskega nacizma. Slovenci so iskali zaščite pri Nemcih Kanalske doline, saj so obvladali nemščino. Stara Jugoslavija ni pokazala nobene skrbi za kanalske Slovence, ki so živeli v obupnih prilikah, dočim se je nacistična Nemčija Znala pobrigati za usodo svojih rojakov v Italiji. Številnim Slovencem ni preostalo po opciji nič drugega nego da se preselijo v Nemčijo. Fašistična Italija pa je napela vse strune, da bi Kanalsko dolino čim bolj poitalijančila. Pri tem ni izbirala nobenih sredstev. Po zlomu fašizma in nacizma je prišla Kanalska dolina v področje, zasedeno po anglo ameriških četah. Tudi sedaj so bili kanalski Slovenci zapostavljeni. Italijanski krogi so lahko po mili volji pritiskali na Slovence in priselje-
likim treskom razpočila ročna bomba ^ dvorano kulturnega krožka. Ko so ni pričeli zasledovati zločince, ki so žali, so nekateri od bežečih oddali Pr® zasledovalcem več strelov iz brzostrel Policija je poskrbela za to, da so dalci lahko brez sledu izginili. V zv0**, tem so izdali Enotni sindikati progi*8. zahtevo, da se takoj razpustijo razne S° nistične organizacije v Trstu. Zveza P 1 morskih partizanov je objavila protesti
katerem zahtevajo, da se kaznujejo
Frane Ste k at STAVBINSKI PODJETNIK
Ram6n L Falcdn 6371 U. T. 64-3084
RESTAURACIJA »PRI ŠKODNIKU
KrogHšSe in KegliSče
Joiet Škodnik
Anasco 2652	U.	T.
ter da se takoj razpustijo gibanja ''Bomo (iualunque”, “Movimiento italiano sociale”, ter krožki tipa ‘‘Oberdan” in “Felluga‘‘, kjer se vzgajajo neofašistični zločinci. Na-Pad na kulturni krožek “Čermelj” pri sv. Alojziju je plod politike, ki jo vodi vojaška uprava, ki s svojim ravnanjem z raznimi kriminalci na sodišču dejansko Podpira njihovo delo, saj je bil ubijalec Milke Vrabčeve Cardile obsojen samo na 7 tet ječe. Takšne kazni predstavljajo potuho za nove zločine in nova ubijstva.
NEPOBOLJŠLJIVI
Zgodilo se je, da so pričeli uradniki Goriške kvesture obiskovati razne slovenske družine v Gorici. Ti uradniki poizvedujejo po prejšnjem in sedanjem položaju teh družin. Zanimajo se za občevalni je-doma, če so vložili prošnjo za italijansko državljanstvo itd. Pri tem sl mežikajo in izražajo celo grožnje. Ob obisku pri nekem slovenskem zdravniku, ki stanuje v 'Gorici neprekinjeno od leta 1936, je eden izmed ‘‘obiskovalcev" izrekel pripombo zdravnikovi ženi: “Ne bojte se, gospa, jaz vam bom pomagal tri dni pred volitvami zbežati čez mejo.” Ko je slovenski zdravnik šel poizvedovat na kvesturo glede tega ‘‘obisKa”, mu je nadrejeni uradnik dejal, da so imeli dotični uradniki polastilo za poizvedbe, dočim je policijski komisar dejal, da takšnega pooblastila l M imel. Na vsak način pa vzbujajo te metode začudenje pri goriških Slovencih. Na-zadnje se je namreč izkazalo, da je šlo Prav za prav za poizvedovanje zaradi prošte slovenskega zdravnika za avtomobilsko vozno dovoljenje. Cernu je treba pri tej stvari izražati očitke “slavoiflstva”, zanimati se za občevalni jezik doma, sestavljati razne zapisnike itd. Vse kaže, da izrabljajo policijski organi takšne in podobne stvari za grožnje in čudna najmigova-n3a. Ob svojem drugem obisku je pripom-*>U policijski organ zdravnikovi ženi: Avtomobilsko vozno dovoljenje boste težko dobili, ker ste “filoslavi”. Očitno je torej, da se niso nekateri Italijani prav nič poboljšali ter da jih ni še prav nič izpame-tovala usoda druge svetovne vojne.
*
SILVESTRSKI DOGODEK V RUPI Na Goriškem Je bilo za Silvestrovo mno-družabnih priedltev, na katerih so si Soriški Slovenci želeli srečno in uspehov Polno novo leto. Tudi v Kupi pri Gorici so silvestrovali. V dvorani so se 'zbrali polnoštevilno vsi domačini, pa tudi iz Gorice soseščine so prišli zavedni slovenski delovni ljudje. O polnoči so zbrani zapeli slovensko narodno pesem. Niso dobro odpeli, se je pojavil neki finančni brigadir, do-***» nekje iz Genove, in zakričal v hrva-1 Šftni, naj prenehajo 6 slovenskim petjem, da Je “tukaj Italija”. NI treba nagla-**ti, kako neprijeten vtisk je napravilo na v*e navzoče ravnanje šovinistično nastrojenega brigadirja. Ljudje so izražali svoj Protest, eden navzodnih je spregovoril in °Pozoril na pravice, ki jih uživajo Slovenci na podlagi nove italijanske ustave, po kateri je zagotovljeno svobodno izražanje v materinščini. Izzivajočemu brigadirja ni Preostalo nič drugega nego da jo Je popi-
li	osramočen iz dvorane, kjer so ljudje •‘ftdaljevali svoje novoletno veselje in ve-razpoloženje. Jasno je, da se gorlškl Slovenci ne bodo nikdar odpovedali svoji '"'rodili pesmi.
Hitra obnova na tolminskem
Volče na Tolminskem so doživele med v°Jno kruto usodo. 12 stanovanjskih tliš te bilo popolnoma razdejanih, 16 pa težko Poškodovanih. Kakor znano so prišle Vol-Po zlomu fašizma na področje anglo-ainerlške zasedbe. Angloameriška uprava te obnovila samo šolo, vse ostale prošnje oškodovancev so bile zavrnjene. Po priključitvi k novi Jugoslaviji pa se Je priče-
0	tudi na Tolminskem novo življenje, ljudska oblast je nakazala za obnovo razdejanih domačij in gospodarskih poslopij
4 t
,0 milijone din. Prebivalci izražajo prebičan je, da bo v letu 194 8 vas popolnoma
obnovljena. eDlavci in rokodelci zelo marljivo sodelujejo s svojo prostovoljno delovno pomočjo pri obnovi. Tudi iz Volč so nekateri nasedli propagandi zasedbenih eksponentov in se ob priključitvi umaknili na drugo stran. Toda medtem so doživeli mnogo bridkega in se sedaj skesani vračajo nazaj na svoj dom. Pomanjkanje v tujini jih je kruto spametovalo. Povratniki izražajo svoje zadovoljstvo spričo prilik, v katerih živi delovno ljudstvo nove Jugoslavije.
*
KRIVIČNE PREMESTITVE SLOVENSKIH DRŽ. USLUŽBENCEV
Dogaja se stara praksa fašistične Italije, ki je slovenske državne uslužbence premeščala v notranjost Italije in jim s tem preprečila stik s svojci In znanci. Te metode se sedaj obnavljajo. Zaradi tega se je zglasila pri goriškem prefektu delegacija Demokratične fronte Slovencev in protestirala zaradi tega krivičnega, neumestnega postopka. Tudi je zastopstvo protestiralo zaradi nepravilnosti, ki se dogajajo v zvezi s sestavo volivnili imenikov v goriškl pokrajini. Gre za okoli 3500 primerov, ki jili bo treba razčistiti. Glede premeščanja slovenskih državnih uslužbencev v notranjost Italije je goriški prefekt obljubil, da se podobni primeri ne bodo več ponavljali.
*
RAZBIJALO! NARODNE ENOTNOSTI
Bolj kakor kdaj koli je danes na področju Svobodnega tržaškega ozemlja potrebna enotnost vsega demokratičnega delovnega ljudstva, enotnost vseh Slovencev, saj vidimo, kako skušajo zapadni imperialisti z vsemi triki zavleči In preprečiti imenovanje tržaškega guvernerja. V tem stanju pa se je zgodilo, da se je znana izdajalska skupina, ki se zbira okoli “Demokracije”, povezala v novo slovensko politično stranko, katere ustanovno zborovanje je bilo nedavno. Značilno je, da so ustanovitev nove slovenske politične stranke pozdravili predvsem oni, glede katerih je dobro znano, da so naši največji sovražniki. Jasno je, da je ta razbljalska skupina v tesnih zvezah z raznimi tržaškimi fašističnimi skupinami. Prav tako je jasno, da je nova stranka z dvema odvetnikoma na čelu v službi ameriškega imperializma, da je ravno zaradi tega nasprotnica naše Slovansko italijanske protifašistične unije. Demokratično slovensko delovno ljudstvo bo te izvržke izpljunilo iz svoje srede, kakor jih je že .mnoge pred tem. Ne bo dopustilo, da bi razni odvetniki ln politikanti stare šole razdirali enotnost Slovencev ter vodtll borbo proti Osvobodilni fronti, ki je rešila Slovence pred popolnim uničenjem v trdi borbi proti Italijanskemu fašlsmu ter nemškemu nacizmu.
PROTEST ZARADI ARETACIJE IN
obtožbe Protifašističnih BORCEV
Znana primorska protifašistična borca Bruno D’Este ln Gllbert Klun sta bila po organih Zavezniške vojaške uprave aretirana ter obtožena, češ da sta v maju 1®48 Značilno je, da so osebe, ki jih navaja ob-poVzročila odvzem svobod* nekaterih oseb. tožnlca, pripadale zloglasnim fašističnim vojaškim formacijam ter da so bile te osebe zaradi svojih zločinskih dejanj obsojene po rednih sodiščih bivše cone “B’> Julijske Krajine. Vojna uprava Jugoslov. armade na področju STO-ja, ki je zasedeno po jugoslov. četah, je zaradi tega protestirala pri Zavezniški vojaški upravi. V svojem protestu navaja, da sta D'Este in Klun delovala tedaj na področju pod jugoslovansko upravo po navodilih okupacijske oblasti, ki bi bila edino kompetentna, da bi presodila njuno delo. Tudi se navaja v protestu, da je bilo v Julijski Krajini v maju 1945 še vojno stanje in da gre za odvzem svobodo članom sovražnih vojaških edinic, ki so se neposredno pred aretacijo borile proti Jugoslovanski armadi ln zaveznikom. Ob sklepu izraža protest zahtevo po Izpustitvi D’Esteja in Kluna.
RAZNE NOVICE
Civilna policija v Trstu je zaprla fašistični krožek ‘‘Oberdan” ter aretirala bivšega predsednika in tri člane. Kdaj bodo sledile aretacije še po drugih tržaških fašističnih gnezdih?
—Tržaška policija je odkrila v ulici Toti št. 3 “tajno tovarno cigaretnih papirčkov”, ki so s epojavili zadnji čas na tržaškem črnoborzljskem trgu. Policija je zaplenila rezalni stroj in zalogo že pripravljenih papirčkov. Tri osebe so bile aretirane.
—V ulici Ghega je povozil težak kamion, potem ko je zavozil na pločnik, 19 letnega tiskarja Livina Romanija, ki je bil pri priči mrtev.
—Zaradi družinskih neprilik je skočila s prvega nadstropja v ulici Conti 4 5 letna Andrejina Nikolič in se ubila.
—V vseh tržaških bankah so pričeli stavkati bančni uradniki, ekr jim delodajalci niso hoteli zvišati plače.
—Umrli so v Trstu: 86 letna Marija Re-čar, 64 letna Marija Vidmar, 58 letna Silvestra Fendrič, 81 letna Roža Anton, 50 letni Peter Karis, 71 letni Anton Bubnič in 42 letni Rudolf Roka.
*.
OBTOŽENI PARTIZANI, KER SO NOSIIJ PARTIZANSKO UNIFORMO
V	nedeljo 4. januarja je bilo na Opčinah pri Trstu zborovanje partizanov, ki živijo na področju Tržaškega ozemlja. Ko je bilo zborovanje, na katerem so partizani pokazali svojo discipliniranost, končano, je tržaška policija, ki je bila ves čas v obilnem “spremstvu” navzočna, aretirala 29 partizanov, češ da so nosili partizansko uniforma, ne da bi bili zaprosili za posebno dovoljenje. Zgodilo se je, da so bili hrabri partizanski borci prepeljani v tržaške zapore ter postavljeni pred vojaško sodišče. Torej bi se morali zagovarjati samo zaradi tega, ker so partizani. To ravnanje kaže skrajno sovražnost do borcev za svobodo primorskega demokratičnega ljudstva. Velikansko ogorčenje, ki je nastalo med tržaškiiml delovnimi množicami zaradi tega krutega ravnanja, ni moglo ostati brez posledic. Tržaške delovne množice so proglasile splošno stavko. Na dan napovedane razprave se je ljudstvo zbira-
lo	pred sodno palačo, neštete delegacije so šle Intervenirat k predstavnikom anglo-ameriške vojaške uprave. S svojimi protestnimi resolucijami, z ogromno udeležbo na procesu ln s protestno stavko je tržaško delovno ljudstvo odločno pokazalo, da ne bo dopustilo sramotenja ln blatenja partizanov. Okupacijska oblast se je morala umakniti, izpustila je na svobodo vse aretirane partizane. Preložili so proces z Izmišljanjem novih krivičnih dejanj, s čemer bi hoteli opravičevati aretacijo in obtožbo 29 partizanskih borcev. Splošna stavka in odpor tržaških ljudskih množic sta vzbudila odmev po vsem svetu ter obrnila pozornost na prilike Tržaškega ozemlja, kjer uvaja angloameriška zasedbena oblast kolonialne metode vladanja in kjer skuša ustvariti zapadni imperializem zunanja, navidezna opravičila za svoje zavlačevanje v reševanju vprašanja trža-
škega guvernerja. Slej ko prej pa so tržaške delovne množice pripravljene, da nadaljujejo borbo za svoje svoboščine.
BOMBE BREZ KONCA . . .
V gostilni “Pri Gregorju” v ulici Molino a Vento v Trstu so semudill uniformirani partizani. Okoli pol desetih zvečer so neofašistični in šovinistični zlikovci vrgli ročno bombo tipa OTO proti gostilniškemu dvorišču. Na srečo ni bilo nobenih človeških žrtev, pač pa so razbite nekatere šipe. Atentatorji so jo poihali v nekem avtomobilu, ki jih ječakal v bližini. Tržaška policija nima za zlikovci nobenega s.ledu.
NOBENEGA INCIDENTA
V gorlškl stolnici ln v neki drugi goriškl cerkvi sta bili maši zadušnici za pokojnini bivšim italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom ni. Goriška policija je smatrala za potrebno, da objavi poročilo, da ni prišlo ob tej priliki “do nobenih Incidentov”.
*
NOVICE Z GORIŠKEGA IN IZ SLOVENSKE BENEČIJE
—Te dni se je sestala na goriški prefekturi jugoslovansko italijanska komisija, da bi uredila problem vode za goriško pokrajino v smislu določb mirovne pogodbe. Razgovori še niso zaključeni.
—V Standrežu sta se poročili sestri Lidija in Vida Škorjanc. Lidija se je poročila z Jožefom Nanutom, Vida pa z Mirkom Plesničarjem. Obilo sreče!
—Goriški gasilci so pridrveli s svojim avtom in gasilskiimi pripravami v štan-drež. Zanimala jih je peterokraka zvezda na vrhu visokega droga. Montirali so le-stvo in odžagali zvezdo, ki je bila vsemu prebivalstvu simbol borbe za svobodo in simbol zmage demokracije.
—Mladina v Sovodnjem je požrtvovalno nabirala prispevke za božično obdaritev otrok, ki so bili obdarovali na Silvestrovo. Zbrali so 9980 lir, 89 jajc, 9 kg bele moke, 3.35 kg koruzne moke in 40 šolskih zvezkov.
—V Sarženti je umrla mati enajstih otrok Tomažičeva. Stara slovenska žena je posvetila vse svoje življenje vzgoji otrok. Pogreba se je udeležila vsa vas.
NEZNOSNO STANJE V TRSTU
Radi slabe politike okupacijskih o-blasti, je Trst v skrajno slabem položaju. Posebno težke posledice tega so na mladini. Do sedaj je zabeleženih čez 2500 spolno bolnih in čez 500 obolelih radi slabe prehrane. V mestu je 5500 mladih žensk, ki se pečajo z nepoštenim delom.
Na kongresu zveze protifašistične mladine, ki se je vršil na področju svobodnega Trsta, je bilo sklenjeno povesti borbo, da se stanje tržaške mladine čimpreje zboljša.
OBREKOVANJA
Fašistični listi iz Italije še zmerom nadaljujejo z obrekovanjem nore Jugoslavije. Pisali so o mrtvih demonstrantih t Solkanu, potem o neki ubiti ženi pri Škofijah, končno še o treh mrtvih in 17 ranjenih v Raši. Izkazalo pa se je, da so vse te vesti popolnoma lz trte zvite in da imajo namen opravičiti zavlačevanje glede imenovanja tržaškega guvernerja.
RUDOLF KLAR	I t
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV	
★	
JOSE B0NIFAC30 663	BUENOS AIRES
RESTAVRACIJA IN BAR B I L L A R
— Vsakovrstna domača prehrana. —
LASTNIK: Peter Benčič
INDEPENDENCIA 4202 vogal MARMOL BUENOS AIRES
“SLOVENSKI LJUDSKI DOM” Novo izvoljeni odbor na ustanovnem občnem zboru Slov. Ljudskega Doma je sestavljen na sledeči način: OSREDNJI ODBOR:
Predsednik: Emil Semolič
I. Podpredsednik: Ivan Pečenko (oče)
II. Podpredsednik: Mario Medvešček Glavni tajnik: Jože Vižintin Tajnik zapisnikar: Franc Kovač Organizatorični tajnik: Vilibald Stanta Pomožni tajnik: Alojz Lukežič (sin) Glavni blagajnik: Vinko Batagelj Podblagajnik: Franc Juren Upravitelj: Alojz Ušaj
Arhivar: Hektor Jekše Knjižničar in Tajnik Tiska in Propagande: Mirko Ščurk Odgovoren za prireditve: Henrik Šuligoj
Odborniki:	Viktor	Černič,	Metod
Kralj, Slavko Turk, Štefan Lipičar, Albert Beltram, Ivan Makuc, Gašpar štabar, Federik Vinkler, Andrej Božič, Karlo Kaluža, Franc Vouk, Mihael Križnič.
IZVRŠNI ODBOR:
Predsednik: Emil Semolič Podpredsedik: Ivan Pečenko (oče) Glavni tajnik: Jože Vižinitin Organizator, tajnik: Vilibald Stanta Tajnik zapisnikar. Franc Kovač Pomožni tajnik: Alojz Lukežič
Glavni blagajnik: Vinko Batagelj
Tajnik Tiska in Propagande: Mirko Ščurk
*
Osrednji odbor ima redne seje štirinajstdnevno.
Izvršni odbor ima svoje redne seje vsako sredo v sedežu ulica C. R. Lista 5158.
OBČNI ZBOR PODRUŽNIC “SLOV.
LJUDSKEGA DOMA”
V	nedeljo, dne 1. februarja se vrši občni zbor podružnic “Slov. Ljudskega Doma” in sicer v prostorih San Blas 1951 na Patemalu in v Saavedri ulica Ramallo 4962.
Osrednji odbor Slov. Ljudskega Doma vabi vse člane in članice, ki živijo v delokrogu obeh omenjenih podružnic, da se občnega zbora udeležijo v popolnem številu.
VPISOVANJE ČLANOV IN ČLANIC
Javljamo vsem članom in članicam naših bivših društev, kakor tudi ostalim rojakom, da izpolnijo tozadevne prijave in postanejo člani Slov. Ljudskega Doma.
Prijave lahko podpišejo v kateremkoli naših sedežev.
Jožef Vižintin t. č. tajnik
ZA DOMOVINO
“Slovenski odbor” 'U. S. J., ki je pričel polagoma delovati ob napadu na domovino, se le tekom časa razvil v mogočno organizacijo, katera je moralno in materialno mnogo pripomogla opustošeni domovini.
Čeprav je naša domovina v zadnji vojni proporcijonalno največ utrpela je tudi v tej kratki povojni dobi z žilavo delavnostjo pod spretnim vodstvom genijalne-iga Tita že dvignila nivo, da ne potrebuje več naSe pomoči. S tem pa ni Se rečeno, da je že stoodstotno vse na mesCU. Ne, toda v F.L.R.J. razumejo tudi naS položaj, ki ni preveč rožnat in zato so bile z velikim aplavzom sprejete besede enega nagih zastopnikov, ko je med drugim rekel: “F. L. R. J. se je že toliko opomogla, da lahko zaključite zbirko za rekonstrukcijo, skrbite pa Tsa vaše novo društvo ‘‘Slovenski Ljudski Dom”.
»‘Slov. odbor" U. 8. J. — ko tje že znano čitateljem — je tudi doprinesel svoj del pri združitvi Slov. društev in se spojil skupno z ostalimi društvi v mogočni “Slo« venski Ljudski Dom".
Ostal pa je ge likvidacijski odbor, ki ima nalogo, da v redu zaključi in odda vse kar je bilo pod prejšnji/m. imenom organizacije nabrano. Zato tudi kar je bilo pod prejšnjim Imenom nabrano, bo tudi pod istim objavljeno.
Potom blvgega ‘‘Slov. odbora” U.S.J. za rekonstrukcijo so prispevali sledeči rojaki;
Potom tov. Franca Nemanič:
Po $ 20.—: Matlja/žepohar, Ludovik Škrinjar, Janko Kulaj, Josip Težak, Franc Levpugček, Emil Pernarčič, Anton Škrinjar, Feliks Janežič, Anton Bajuk, (Matija Starc, Jakob Bratanič, Josip Rijavec, Janko Badovinac, Ulja Hranilovič, Josip Ma-cevič, Karel D. Mrzlak, Ilija Beg, Janko Beg, in Jurij Muzar.
Po ) 25.—: Franc Nemanič, MiloS Je-lenčič, Janko Bratezlč, Nikola Cucič.
Skupaj $ 480.—.
Potom tov. Janka Badovinac:
Po $ 20.—: Ulja Hranilovič, Janko Badovinac.	Skupaj $ 40.—.
Potom tovarišev O. Stanta in A. Milost:
Po $ 100.—: Fran Humar.
Po $ 50.-—: Ivan KoSuta, Družina Pes-bičar, Odon Stanta, Ferdinand Cotič, in
Stefan Ogulič.
'Po $ 30.—: Leopold Furlani.
Po $ 25.—: Venceslav Ličen.
Po $ 20.—: Franc Birsa, Silvo Pahor. Josip Koran, Jelka Humar, Aldo Pavgič, Stanislav Ostrouska, Marij Krušeč, Franc eban, Josip Škodnik, Stanislav Groser, Josip Markič, Ernest Gregorič, Stanislav Mftrc.	Skupaj	$	735.—.
Potom tov. Ivana Tomažič:
Po $ 50.—: Anton Bembič.
Po | $40.—: Anton Rotar in Ivan Mankoč.
iPo $ 30.—: Juan Sabec.
Po $ 25.—: Miroslav Pertot.
Po $ 20.—: Avguštin Trobec, Vladimir Stanič, Anton Lenarčič, Josip (Udovič, Karel Kondare, Vinko Rožič, Juan Mokole, Jože Kresevič, Anton Toplikar, Franc Gruden, Ivan Fabijan, Ladislav Toplikar, Ciril BoI6, Alojz Suban, Marko Tomšič, Anton Gril, Viktor Hrovatin, Ivan Senkinc in Ivan Adam.
Skupno nabrano potom tov. Iv. Tomažič % 585.—. *
*
Popravek.
Kot so čitatelji opazili v 20. 5t. “Slov. Glasa” so se vrinile neljube pomote, katere rade volje popravimo. In sicer pod nabranim, potom tov. Franca Mohorčič, bi se moralo pravilno glasiti: Po $ 80.— (in ne 70): Franc širgelj. V odstavku po $ 20.—: namesto Albert Brecelj in Anton Brecelj, pravilno je Albin Brecelj in Anton Kre-belj, Emilija Ražem in ne Emil Rožen, GustiSa in ne Gustič, Palek in ne Polik, Koc in ne Koč. Skupna svota zadnje pole ostane neizpremenjeno, to je $ 730.—. IZ SAN MARTINA.
V	smislu medsebojnega spoznavanja in Sirjenja delovanja za v pomoč domovini se je vršil dne 22. nov. lanskega leta prvi “Lunch” organiziran po “Slov. pododboru”. Udeležba Je bila precejgnja. Čistega dobička $ 166.55, ki so namenjeni sirotam v domovini.
*
Praznovanje obletnice ustanovitve
Dne 20. decembra smo praznovali prvo obletnico ustanovitve "Slov. pododbora".
V	ta namen smo priredili običajni “lunch" in za tem ples, pri katerem ni manjkalo tudi nagih slovenskih komadov (skladb).
tako da trenotno je izgledalo, kot da se nahajamo že v naši ljubljeni domovini.
Med navzočimi je vladalo bratstvo in zadovoljstvo tako, da nismo niti za trenutek pozabili na domovino, za katero smo tudi to pot pripravili $ 201.60.
*
Za rekonstrukcijo nabrano potom tov. Franca Zgonik:
Po $ 20.—: Karel Dragan, Franc Remec, Štefan Golob, Izidor Badarič, Anton Merljak, Maks Bune, Luis Biekar.
Po ¥ 30.—: Josip Kovačič.
Nabrano po t jv. Karlu Mučič:
F.	M. $ 100.—; Jorge Kobelič $ 20.—.
POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA
V	nedeljo 11. t. m. je slovesno položilo temeljni kamen za svojo novo zgradbo tukajšnje Jugoslovansko društvo Vzajevne pomoči na Boki.
Tej slovesnisti je prisostvoval naš minister g. France Pirc, zastopniki naših organizacij in mnogo tukajšijih jugoslovanskih priseljencev.
ZA REKONSTRUKCIJO
Slovenskemu Ljudskemu Domu je izročila bivši Slov. Odbor U.S.J. vsoto $ 5.360.— nabrano za rekonstrukcijo.
Blajgajnik.
Ko Je ge obstojal smo pri Slovenskem Svetu prejeli od U.S.J. Slov. Odbor vsoto
$ 6.900.— nabrano za rekonstrukcijo Jugoslavije.
IZ MAR DEL PLATA
Tov. Furlan Maks je daroval potom U.S..J. ? 100.— za rekonstrukcijo Jugoslavije.
POSNEMAJTE
Tovarišica Sonja Golja se trudi in vedno pomaga za napredek SLOVENSKEGA GASA. Izročila je upraviL $ 100.—, katere je nabrala za tiskovni sklad našega lista.
Tovarišici Sonji se najlepše zahvaljujemo za njeno požrtvovanje.
ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI
K. Pak 		• 1	1.—•
R. Brišček 			2.—
M. Sosič 			2.—
J. Gec			2.—•
Fr. Lavrenčič 			2,—■
L. Podgornik 			2,—•
A. Kurinčič 			2.—-
Sonja Golja nabrala . .		100.-—
K. Anzelin 			2.—
Fr. Golja 			2.—
JosS Husu 			2.—
Lud. Černigoj 			12.—
Fr. Paglavec 			1
Štefan Klanjšek 			2.—■
Josč Božeglav 			2,—
Od prej			385.—
Skupaj 		. *	521,—
SE BODO VRŠILE V
ULICA C. R. LISTA 5158
FEBRUARJA
SVIRAL BO “SAMČEV” KARAKTERISTIČNI ORKESTER
PRIREDITVENI ODBOR
SiomsKi Glas
1‘ropietario: Sociedad Yugoeslava “HOGAlt I*OPXJLAR ESLOVENO”
CORONEL RAMON LISTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502
Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: METOD KRALJ
ZASTOPNIKI:
Za Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639.
Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta.
Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko.
Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires.
2a Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2235.
Za Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962.
Za Mar del Plato: David Grilj, Calle 90 No. 58 — Mar del Plata.
Buenos Aires, 24 de Enero de 1948
No. 2
OTON ŽUPANČIČ!
Naš pesnik Oton Župančič praznuje 23. januarja svoj rojstni dan. Rodil se je v Vinici v Beli Krajini, leta 1878, t. j. pred sedemdesetimi leti.
Ker je Oton Župančič največji živeči pesnik je naša dolžnost, da se ga ob tej priliki spomnimo.
V	prihodnji številki Slov. Glasa mu posvetimo več prostora, ker potreben materijal nam je dospel prepozno za današnjo številko.
Velikanske uspehe bo Jugoslavija dosegla s petletnim planom
Vsem je znano, da je bila po zadnjem svetovnem klanju Jugoslavija ekonomsko popolnoma uničena. Porušenje mest, vasi, železnic in raznih prometnih sredstev,, nižanje splošne produkcije, kjer je treba prišteti tudi veliko število človeških žrtev, je postavilo Jugoslavijo pred odločno vprašanje: zbrati vse svoje moči in delati za obnovo ali hirati in propasti.
Jugoslavija je vstala takoj po vojni in ni naletela na one notranje ovire in zmešnjave, na katere so naletele skoraj vse druge države in katerih se še danes ne morejo rešiti. Zbrala je vsa sredstva in delovne moči ter pričela z obnovo.
Da se je v Jugoslaviji takoj pričelo z delom za obnovo so na to vplivale temeljne politične, ekonomske in socialne spremembe. Jugoslavija se je spremenila v federativno ljudsko republiko, katere vodstvo je prišlo v roke onih, ki so vodili osvobodilno vojno. Ljudstvo je že takoj ob pričetku osvobodilne vojne zavrglo stare oblike oblasti ter je že med vojno pričelo graditi temelje lovi, ljudski oblasti in novi državni organizaciji.
Treba je tudi pogledati kakšna je bila slika stare Jugoslavije. V Jugoslaviji so do vojne imeli svoje koncesije nemški, avstrijski, madžarski, angleški, francoski in razni drugi kapitalisti, ki so nalagali svoj kapital v Jugoslaviji da jim je donašal velikanske dobičke. Mednarodni konzorciji, katere so vodili izkoriščevalci in prebrisani politiki so ovirali razvoj narodne industrije; kakor tudi izkoriščanje lastnih bogatih rudnikov. Močne družbe Shell in Standard Oil sta imeli monopol na nafto in benzin in se na vso moč trudita, da bi obdržale visoke cene za nafto, petrolej, benzin; itd., katere produkte sta uvažala iz svojih in drugih držav. Ne samo, da niso hoteli sami odkrivati v Jugoslaviji vrelce nafte, temveč so to vsakemu onemogočali. Nešteto dokazov priča, kako strašen je bil zločin bivših voditeljev Jugoslavije, ki so očitno uničevali državo, ko so prodajali narodna bogastva za slepo ceno tujcu.
Da bi se ne nadaljevala brezsrčna oblika izkoriščanja delavcev in ropanja bogatih neder zemlje je bila potrebna nujna industrializacija države in nacionalizacija velikih podjetij, prometa, bančnih zavodov in splošne produkcije. Po takih preuredbah se je čutilo potrebo nekega glavnega plana. Da se tudi Jugoslavija ekonomsko dvigne si je ljudstvo začrtalo svoj petletni plan.
Petletni plan je torej vzrastel na vzpodbudo ljudskih množic in katerega se je pričelo izvajati ravno pred letom dni. Čeprav se je zdel na prvi pogled težko uresničljiv vidimo, da se je v enem letu doseglo velikanske uspehe, te so jamstvo, da se bo petletni plan ne samo izpolnil, temveč celo prekosil, delovno ljudstvo v Jugoslaviji z vso vnemo uresničuje petletni plan, ki bo 2natno dvignil bogastvo države, pri delu tekmuje in se kosa, da bi si čim-prej ustarilo lepše in bolje življenje. S tekmovanjem se je doseglo zmago v Prvem letu petletke. Kaj pomeni ta zmaga nam povedo samo nekatere številke.
Celotna vrednost proizvodnje je prekoračila že za 22 % vrednost Predvojne proizvodnje. Vrednost celotne industrijske proizvodnje države Pa je prekoračila predvojni obseg za 67% kljub težavam s surovinam, električno energijo itd.
Celotna vrednost gradbenih del je bila v letošnjem letu za 56% večja kakor v letu 1946. in do 70% večja kakor v letu 1939. Proizvodnja republiške industrije v Sloveniji je narasla za 50% v primeri s predvojnim obsegom, lokalna industrija pa se je povečala za 50% v primeri z letom 1946. ^ prometu je pa 20 % prekoračen predvojni prevoz blaga izražen v tonah.
S kakšnim interesom sodelujejo delavci pri proizvodnji nam kažejo uspe ki naših izumiteljev, racionalizatorjev in novatorjev. Samo v prvem polletju tega leta so delavci, inženirji in tehniki predložili 26.833 raznih novatorskih, ^acionalizatorskih in izumiteljskih predlogov, ki jih je bilo sprejetih in dejansko izvedenih v proizvodnji 20.212 ali 80%. To je tudi v veliki meri pripomoglo, da so se občutno znižali proizvodni stroški v industriji, tako v lesni industriji za 12%, v živilski za 11.4%, v usnjar s A za 9 odstotkov, v gradbeni 2& 10 odstotkov, v kovinski za 6 odstotkov itd. Zaradi teh uspehov je tudi narodni dohodek samo v našem republiškem gospodarstvu narasel na 13 milijard 600 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je za 9% prekoračil narodni do-kodek iz leta 1939.
Te številke rasti Jugosloslovanskega narodnega bogastva nam kažejo, da gre v gospodarskem razvoju hitro navzgor in da bo ta naglica z vsakim J dnem večja. Rast narodnega bogastva pa obenem že omogoča tudi dviganje
POŠILJKA V JUGOSLAVIJO ODPOSLANA
Koordinacijski Odbor za Pomoč Jugoslaviji, sporoča, da je z amerikan-skim parnikom “Fastport” bila odposlana osma pošiljka raznega blaga v Jugoslavijo.
Pošiljka je znašala 116 zabojev, v katerih je bilo 2.323 zavojev raznega blaga.
Pošiljate v je bila zavarovana pri družbi “La Continental”.
ISTRIJANSKO UDRUŽENJE Organizira svoj DRUGI VELIK PIK-NIK
kateri se bo vršil v NEDELJO, 1. FEBRUARJA v Recreo “OMBU” v Quilmesu. Sodelujejo sledeča društva:
U. S. J. - Istrski Odbor in Pododbor. U. S. J. - Pododbor Berisso, Podruž. Pineyro, Odbor Dock Sud; Istrsko društvo Samopomoči Dock Sud, in Istr.
Samopomoč iz Berissa.
Vršile se bod razne igre in ples. Svira istrska godba in plošče.
Vse rojake in rojakinje vabi ISTRSKI ODBOR
ZALOŽNIŠKO DELO DRUŽBE SV.
MOHORJA PO OSVOBODITVI
Ko je narodna vlada Slovenije po osvoobditvi dovolila delovanje Družbi Sv. Mohorja, upoštevajoč njeno dolgoletno kulturno in vzgojno poslanstvo ! med ljudstvom, je Družba v nekoliko skrčenem obsegu obnovila svoje založniško delo, ki ga je vršila pred vojno.
Za leto 1945 je izdala tri redne knjige in sicer: 1 Koledar Družbe Sv. Mohorja za leto 1946 s številnimi sodobnimi aktualnimi in leposlovnimi prispevki; 2. Julija Bračič, Zaprta vrata (Slovenske večernice 97), izvirna povest s problemom “Tete” pri hiši; 3. P. S. Finžgar, Pod svobodnim soncem, l. del (Mohorjeva knjižnica, 124). — Knjige so obsegale petdeset, pol v osmerki in so izšle v nakladi 65.000.—.
Za leto 1946 je izdala štiri redne ter dve doplačilni knjigi, in sicer redna: 1. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1947 z običajno vsebino; 2. Lojze Remec, Opustošena brajda in Prežihov Voranc, Stari grad (Slovenske večernice 98), izvirna povest in novela iz nemške okupacije; 3. F. S. Finžgar, Pod svobodnim soncem, II. del (Mohorjeva knjižnica, 125); 4. Marjan Mušič, Obnova slovenske vasi, strokovno delo, opremljeno s številnimi kulturno-zgo-dovinskimi ilustracijami in podrobnimi gradbenimi načrti za prihodnjost; doplačilni: 1. Družinski molitvenik in 2. Katoliška katekizma. — Redne knjige so obsegale osemdeset pol v osmerki in so izšle v nakladi 50.000.
Za leto 1947 je izdala štiri redne knjige, in sicer: 1. Koledar Družbe Sv. Mohorja za leto 1948 z običajno vsebino ; 2. Stanko Cajnkar, Po vrnitvi (Slovenske večernice 99), izvirna dela, povest iz dobe po osvoboditvi; 3. Skozi trpljenje v lepše življenje (Mohorjeva knjižnica, 123) z opisom trdega življenja na otoku Pagu pred vojsko (Hinko Vilfan) in črticami iz okupa-
cije (.rože Kroflič); 4. Josip Štrekelj, Vrtnarstvo, strokovno poučno delo. — Knjige so obsegale nad šestdeset pol v osmerki in so izšle v nakladi 50.000.
—	Napovedani doplačilni knjigi:	1.
Sveto pismo nove zaveze in Bog s teboj, boste*! izšli kasneje.
Za leto 1948 bo Družba izdala štiri, redne knjige in eno doplačilno, namreč : redne: 1. Koledar Družbe Sv. Mohorja za leto 1949 z običajno vsebino; p. Slovenske veečrnice št. 100 z izvirno povestjo,- 3. Mohorjeva knjižnica, 126 z izvirno povestjo; 4. Jože Klemenčič, Sadjarstvo, strokovno poučno delo; do-plačilna knjiga:	Dr.	Janžekovič, Od
vede do vere.
F I D E O S FRESCOS de NATALIO DOMINI Baaareo S425	U.	T.	50-89IS
RESTAURANT
MIRO
MERIU2A LORIA 472
KROJACNICA Franc Melinc •
Paz Soldcm 4844 U. T. 59-1356
SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA
Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A. 35 • 8243	Buenos	Aires
MEHANIČNA DELAVNICA
JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640
1 u« .
življenjske ravni našega ljudstva. Naši delovni ljudje že neposredno čutijo izboljšanje življenja sleehmega človeka. Tudi o dviganju življenjske ravni nam govore številke. Povprečno realna plača delavca se je dvignila v letu 1946. za 28 do 36% v primeri z letom 1939. in se je prav toliko seveda dvignila tudi kupna moč delavcev in nameščencev. Delavci v Sloveniji so izkoristili 2.325.000 delonih dni dopustov, število prodanih sedežev v gledališču se je dvignilo v letu 1947, za 36% v primeri z letom 1939., število prodanih sedežev v kinematografih je v letu 1947, naraslo na 4,864.000, število osebnih voženj na železnici pa je preseglo za 40% število iz leta 1939. Ti podatki so obenem najboljši odgovor vsem tistim ljudskim sovražnikom, ki so petletko slikali kot nekaj strašno črnega, nekaj kar bo ljudstvo drago plačalo itd. Naše ljudstvo danes dobro ve, da pomeni petletka njegovo boljšo bodočnost, zato se bo z enako in še večjo vztrajnostjo borilo, za njeno uresničenje. To tembolj, ker dobro vidi, kaj prinaša anarhično kapitalistično gospodarstvo delovnemu ljudstvu v zapadnih državah, kjer stavkajo in se borijo milijoni delavcev'proti krivicam kapitalistov in tujih zasužnjevalcev.
Delovno ljudstvo nove Jugoslavije se zaveda vseh težav, kijih čaka, a je globoko prepričano, da bo s pomočjo ljudskih sil uresničilo;,toi kar je vodi k srečnejši in lepši bodočnosti.	1
SMRT FAŠIZMU
SE HA CONSTITUIDO LA COMISION JUVENIL DEL
“Slovenski Ljudski Dom”
Despues de tanto tiempo, de tantas iuchas y sacrificios, hemos llegado a la Bieta ansiada. Con gran alegria hemos visto como, en Asamblea General Ex-traordinaria, la Juventud Eslovena constituyo su Comision Juvenil, la que sera la encargada de trabajar por la solucion del los problemas que afectan a nuestra juventud.
Como se habia programado, el 10 del ete. mes se reunio un grupo numeroso de jovenes que acudieron a la cita-ci6n de la C. D. del Slovenski Ljudski Dom. Hemos visto a 70 muchachos y ehicas, reunirse en la sede de Simbron 5148 — la que sera la futura casa de la Juventud Eslovena segun el propo-sito de la C. D. de nuestra Sociedad — para tratar la forma de constituir su organismo directivo, iniciando, de esta manera, una nueva fase en nuestra acti-vidad juvenil.
Correspondio iniciar la sesion al Pre-sidente del “Slovenski Ljudski Dom”, compatriota Emilio Semolič, quien, con expresivas palabras hizo publicas las intenciones de nuestros mayores para con nuestra juventud, diciendo, entre otras cosas, que los jovenes son la espe-ranza de nuestra Sociedad, y que, en tal caracter, deben tomar la responsa-bilidad que les corresponde de aeuerdo a sus futuras tareas.
Se eligio, seguidamente, como Pre-sidente de Mesa, al companero Ludovi-co Cotič y en calidad de Secretario de Actas al companero Bernardo Kaučič, quienes, juntamente con los compane-ros Antonio Oreb y Martinovič, repre-sentantes de la Fed. Juv. Tugoeslava, presidieron la Asamblea.
La palabra fue cedida al companero IV. Stanta, Secretario de Organizacion del “Slov. Ljuds. Dom”, quien explico la nueva situaci6n en que se encuen-tra la Juventud. Por ultimo, el compa-fiero Antonio Oreb, en nombre de la Federaci6n Juvenil Tugoeslava, como Secret. de Organizacion del C. C. de la mišma, ezpreso sus mas fervientes de-seos por el čiito de la futura Comision Juvenil. Asimismo dijo que, al igual que la Juventud de la Madre Patria, abri-gaba la convicci6n de que la Juventud Eslovena constituiria sus brigadas de trabajo para la construccifin de la Casa de la Juventud.
Se constituy6 seguidamente, la Coroi sito Electoral, que tuvo por funciones escrutar los votos emitidos en favor de los candidatos que fueron propuestos. Por ultimo, luego de una breve discu-sifin de la futura labor, cerr6 el acto el compatriota Emilio Semolič, desean-do el mžs franco de los exitos.
Con esta Asamblea, la Juventud Eslovena abre otro capitulo en su vida, capitulo que esperamos estarž, Ueno de grandes acontecimientos, tal como corresponde a la unificacifin que con este acto paso de las palabras a los hechos.
Si bien era el deseo de todos los jo-veneš Uegar a esta conclusi6n, hubo antes que vencer dificultades sobre to-do morales, que solo fueron vencidas con el tiempo y el deseo de toda la juventud.
Tenemos la experieneia de Ik Central Juvenil Eslovena, organismo en el que hablamos depositado toda nuestra con-
fianza, como que estaba destinado a lle-var a cabo el programa que el mismo elaboro. Ella nos ha dejado una expe-riencia que nos enseno que como nuestra organizacion se encontraba consti-tuida, no permitia el cumplimiento del plan elaborado. Se imponia un cambio, y un cambio radical. En efecto, tenia-mos cinco Comisiones Juveniles dife-rentes, todas impotentes para las grandes realizaciones, pero igualmente celo-sas de su autodeterminacion, lo que traia como consecuencia que todas las deciosiones tuvieran que ser discutidas por lo menos 3 veces y en 3 lugares distintos antes de ser llevadas a la practica. Esto logicamente traia como consecuencia un atraso considerable en tiempo, lo que hacia que el calor y en-tusiasmo producido por una buena pro-posicion cayesen en el vacio.
La reorganizaeion vino con la Asamblea General del dia 10. Se unificaron las comisiones es una sola Comision unica, amplia, con sub-comisiones ca-paces de funeionar independientemen-te, en donde tienen lugar todos los jovenes que desean trabajar para nuestra nueva entidad “Slovenski Ljudski Dom”.
Se hace necesario, ahora mas que nunca, llevar al maximo nuestra acti-vidad cultural, artLstica y deportiva. Estamos en condiciones de hacerlo pues tenemos todos los medios necesa-rios para tal fin. Solo resta demostrar que realmente existe una voluntad firme puesta al servicio de nuestra colec-tividad, de nuestro progreso en todos los campos.
La nueva Comision Juvenil del Slovenski Ljudski Dom sabra responder.
COMISION JUVENIL DEL “SLOVENSKI LJUDSKI DOM” Secretario General: Rafael Čebron Secretario Correspondencia: Sonia Kralj
Secretario Organizacion: Rodolfo Mer-molja
Secretario Actas: Maria Ivančič Tesorero: Jos6 Bergoč Pro-Teaorero: Pco. Mohorčič *
SUB-COMISION DE CULTURA:
Responsable: Alejandro Gjurkovič; Vocales: Adriana Baretto, Maria Gio-nelli, Vioenta Štolfa, Luis Pečenko, Boris Zlobec.
*
SUB-COMISION DE FIEST AS: Responsable: Zorko Bavčar;
Vocales : Ricardo Bevčič, Antonio Žnideršič, Boris Ličen, Jose Persa, Tihomil Rojc.
*
SUB-COMISION DEPORTES :
Responsable: Jose Strašak;
Vocales: Eduardo Mozetič Carlos Jančič, Luis Pičulin, Carlos Lojk, Dora Kariž, Mario Biecher.
4>
PRENSA 7 PROPAGANDA:
Responsable: Silvano Komavli; Vocales: Emilia Grgič, Sonia Golja, Albina Jursinovič, Elena Božič, Maria. KasteMč, Erminia Bevčič.
DELEGADO F. JUV. TUGOESLAVA:
Alfredo Kovačič.
NA DELO ZA NAŠ “SLOVENSKI LJUDSKI DOM”
Poteklo je komaj mesec dni od kar se je vršil občni zbor naših društev, kjer smo ustanovili enotno društvo SLOVENSKI LJUDSKI DOM. Vsi smo navdušeni pričakovali tega dneva, ker želeli smo skupnosti in tajili ne bomo, da nas je tudi obvladoval nek strah, da bi ta dan nastal med nami kak nesporazum, ki bi mogoče oviral našo združitev. Naš strah je bil pa prazen, ker članstvo naših društev se je udeležilo občnega zbora v velikem številu in zavedajoč se važnega zgodovinskega koraka, smo ta dan in brez nobenih ovir postali enota in ustanovili Jugoslovansko Društvo SLOVENSKI LJUDSKI DOM.
Vsi, ki smo bili na občnem zboru prisotni ne bomo nikoli pozabili lepo zveneče besede, katere je izgovoril izvoljeni predesdnik tov. Semolič, ko je rekel: “Proglašam, da je SLOVENSKI LJUDSKI DOM edina slovenska organizacija v Buenos Airesu.” Z veseljem in velikimi ovacijami je članstvo to odobravalo.
Komaj mese dni je torej od kar obstoja SLOVENSKI LJUDSKI DOM in že imamo lepe dokaze o uspešnem delovanju.
Prvi dokaz je prireditev Silvestrovega večera, ki kljub slabemu vremenu so bili prostori Cluba Estudiantes popolnoma natlačeni. Prireditve se je udeležilo članstvo vseh naših prejšnjih društev in to brez Izjeme. Skupno smo se zabavali, kot ena velika družina v domačem krogu. Ob nastopu novega leta smo si prijateljsko stiskali roke želeč si vse najboljše in spomnili se tudi SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA in si v našem bodočem delovanju želeli največjega uspeha, želeli smo, da bi naše društvo v najkrajšem času postalo močno tudi po številu članstva. Slovenski izseljenci se zavedajo svojih dolžnosti in bodo na vse načine moralno, kakor tudi materijalno podprli naše edinstveno društvo.
iDrugi dokaz uspeha je bil naš PIK-NIK, ki tudi kljub slabemu vremenu se ga je vdeležilo veliko Število naših članov in prijateljev iz mesta in okolice. Lepo in senčnato zemljišče je bilo skoraj premajhno. Opazilo se je, da so se zbirale majhne skupine in njih. govor se je nanašal na SLOVENSKI LJUDSKI DOM. Vsak je isr&zil svoje mnenje o čimboljšem bodočem delovanju in mnenje vseh je bilo, da mora naSe društvo postati stolp naše naselbine ln katero moramo vsi podpirati in pomagati.
SVOBODA NARODOM
Na tem važnem sestanku smo izvolili odbor mladinskega odseka, ki bo v naprej deloval za napredek in procvit naše' ga SLOV. LJUDSKEGA DOMA. Naša mladina mora postati udarna brigada novega društva, da bo postala s časom voditeljica SLOV. LJUDSKEGA DOMA.
Zadnji in morda najpomembnejši je pa dokaz, kako vsi naši rojaki podpisujejo prijave, da postanejo člani SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA. Imamo prijave naših rojakov, kateri niso bili do danes še vpisani v nobeno naše društvo in sedaj radevoljno se prijavijo, da se priključijo k naši veliki družini.
Zaman je že, da sklepajo in se trudijo naši sovražniki, kako bi združitev preprečili in razbivali. Zaman je, da nam želijo poraza, ker naši zavedni voditelji in članstvo bom čuvali SLOVENSKI LJlUDSKI DOM pred sovražniki in postali bo*m.o trdni kot stoletni hrast, ki ga najmočnejši vihar ne izruje in niti ne omaja. Povzdignili bomo naše društvo do vrhunca in postalo bo kažipot v našem izseljeništvu. Vež-krat sem že omenila, da smo z našo združitvijo ustnovili združeno fronto, kjer bomo dosegli najsijajnejše uspehe. Dolžnost vseh onih, ki ljubijo našo domovino je, da postanejo člani SLOV. LJUDSKEGA DOMA, da postanemo velika izseljeniška dru-i žina. Tu se nismo borili proti okupatorju-a skupno se bomo borili proti našim sovražnikom, izdajalcem našega naroda, katerih posel ni uspel v domovini in so sem prispeli za nadaljevati svoje delo. Zavedajo pa naj se ti “gospodje”, da zastonj bijejo z glavo ob zid, ker njihovi nameni se bodo izjalovili. Razbili si bodo glavo, a ostala bo naša neporušljiva trdnjava SLOVENSKI LJUDSKI DOM.
Sonja Golja
Tudi velik dokaz za naše bodoče delovanje je, da je nai mladinski' odsek imel svoj sestanek, katerega se je udeležilo res veliko število naše mladine.
Restavracija
A. BENULIC & KltESJiVič ★
Izborna hrana	Zmerne	cen®
CHORROARIN 596
Kadar imate opravka v Bs. Airesu n« pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU
"PACIFIC©” Anton Bojanovi#
CHARCAS 769 — BUENOS AIRES
Prevozno Podjetje "GORICA
Lojk Frane
VUlarroel 1476
U. T. 54-Stf*
11/^ t i n
Tiskarsko podjetje naših rojakov
Ferfolja, Baretto & Paškulin
Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela
BUENOS At RES
T. L 50-3656
Gutenberg 3360
Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mturtin
La Juventud y la Nueva Yugoslavia
Informe presentado por Rato Dugonjic, Presidente del Consejo Central de la Juventud Popular Yugoslava, al Tercer Congreso de la organizacion, ocasion en la que fue elegido por unanimidad para el cargo que ocupa.
(Continuacion)
"^A VIA FERBEA DE LA JUVENTUD”
~~ La mas impobtante obligacion Que la juventud ha tomado has-
TA AHOBA.
No hay duda de que la m&s importante 0bligaci6n que "la organizaciOn de la ju-*entud ha asumido hasta aaui, es la cons-tjucci6n de la vfa ferrea denominada “de la juventud”. Los preparativos y los tra-^ajos 'cumplidos muestran bien que se PUede ejecutar una tarea tan importante, {an vasta y diffcil, que es la causa de toda la organizaciOn, de toda la juventud. Pues, eso es la linea de Banovici-Brcko. M&s de 2000 jOvenesse han Inscripto para el primer equipo de trabajo, sobrepasando el a<hnero necesario previsto, cantidades *»ormes de materiales han sido transpor-•ados en 20 dfas. Los trabajos ya han co-^enzado. Solamente, no debemos cerrar ojos delante las difieultades.
“La Vfa FOrrea de la Juventud” es una tarea diflcll y grandlosa, que no permite dejar nada al azar, es una empresa que ®*lge una organizacfOn como un monstruo, no sufra ninguna negllgencla, que de-^anda una disciplina rigurosa. Esas son ®recisumente las difieultades que nos es-
miento, el m&s preciado que ella ha podi-do obtener. En el mensaje del le de Mayo del Comitč Central del Partido Comunista Yugoslavo, enviado a todo el pueblo yu-goslavo, el decia:
iJOvenes y jOvenes mujeres!
El af&n y el heroismo en el trabajo que ustedes han desplegado hasta ahora han sido altamente reconocidos no solamente en nuestro pafs, sino mis allž de nuestras fronteras. Prosigan con el mismo af&n las competiciones deš trabajo. ;Sean los infati-gables artesanos de la Nueva Yugoslavia y de vuestro porvenir mejor! Pro vuestro trabajo infatigable y entusiasta en la re-construcci6n de nuestro pafs devastado, ■»stedes testimonian vuestra ilimitada co?
sido aplicados durante la guerra. Si la or-(m&s de 20 puntos, pero se pondr& en dis-
cusiOn dos o tres puntos de los m&s im-
ganizaciOn de la juventud ha podido soste-ner 7 ofensivas enemigas y ganar en fuer-za, si ella ha podido sostener el horrible terror en las ciudades no liberadas, si ella iha podido llegar hasta dos millones de mierabros, si ella ha podido mientras tan-to, en el corto lapso ‘de tiempo de tres meses, reunir cinco millones y medio de dias de trabajo, esos principios son bue-nos, que nosotros debemos adoptar y apli-carlos en los trabajos ulteriores. Pero eso no quiere decir gue nosotros debemos ha-cer de la organizaciOn alguna cosa inamo-vible, que no debe(mos aportar algo nue-vo.
Nosotros debemos enriquecer nuestra organizaciOn de nuevas for|mas que armoni-zen con las nuevas circunstancias en las cuales vive nuestra juventud. Nuestra organizaciOn y nuestros dirigentes han teni-do siempre un profundo sentimiento de renovaci6n en suerte que la mišma organizaciOn jam&s ha quedado en retraso al af&n de nuestra juventud, sino que al con-trario siempre corecta y conducida politi-camente de manera correcta. Yo pienso que en ligazOn con los estatutos, es necesario abordar algunos puntos fundamen-
fianza en la Reptiblica F ederativa Popu-1 ta]cs en cuestiOn de organizaciOn. Se ha lar de Yugoeslavia. Por tal actividad y i (ijch0 en el proyecto de estatutos que las
portantes. Los deberes no edben ser im-provisados, deben estar bien preparados. Se ha hecho un deber de los miembros de asistir a las reuniones, de asumir y de ejecutar las tareas que la organizaciOn les asignar&. De suerte, que nuestra organizaciOn sera una verdadera eseuela de la juventud.
En el proyecto de estatutos que se en-cuentra delante de usteties, el ntimero de la organizaciOn elemental de la juventud" est& igualmente indicado : es lo activo. Eso naturalmente no quiere decir que hay que reducir la organizaciOn a la parte la m&s activa de la juventud.
El nombre que lleva la orgaiiTzaciOn elemental muestra al menos la amplitud a la que ha llegado la USAOJ y el af&n al trabajo de la juventud.
Podemos adoptar sin ninguna duda esta denominaciOn, pues ella designa al menos al espfritu laborioso y los colectivos d^ trabajo que se han desarollado en nuestra organizaciOn.
<Continuar& en el pr0ximo ntimero.)
por vuestros 6xitos en el combate, ustedes han ganado la ilimitada confianza de vuestro pueblo.”
Si recordamos el rol que el Partido Comunista Yugoslavo lia jugado antes y des-pužs de la guerra, asi como durante el periodo de paz, en la realizaciOn de la uniOn y de la fraternidad de nuestros pue-blos, si recordamos todo lo que el Partido Comunista ha hecho por la vietoria de la democracia en nuestro pafs, si nos
®eran en esta emipresa, es con la vita- ■ representamos que sin sus directivas y su
'idad que nosotros debemos sobrepasarla,
'a variedad de problemas que nuestros j16-^enes y sus dirigentes deber&n resolver, '•'le har&n que esta gran empresa serfi. Sara nosotros al mismo tiemPO una gran ^Beftanza que nos dar& grandes experien-^&s no solamente en la construccifin de ^as fžrreas, de rutas y otros trabajos se-"tejantes sino tambKin para todo otro trajajo que emprenderemos.
Los trabajos de la “Via Fčrrea de la ^ventud” deber&n ser objeto de profun-estudios de toda la organizaciOn y las ®*Periencias que ser&n adquiridag debe-ser para el bien comfin de todas nuestras organizaciones. En primer lugar vie-6e la cooperacidn con nuestros tčcnicos y •sto ha sido bien agenciado el comienzo.
Cierto que nuestros camaradas m&s vie-^°s. los ingenieros y los otros especia-llstas de la tžcnica aceptaron y utilizaron ®°n satisfacciOn todas las ventajas que les °f*«ce la nueva forma de trabajar con un a®toero enorme de j-6venes entusiastas que 110 Conocen los obstS-culos, donde la orga-nl*acWn se adapta a las necesidades de la ^ftrea, donde la firme resoluclOn de cum-®llr sn deber rechaza todas las viejas con-^Pciones fijadas por la? normas, el tiem-»o.etc.
Ea cierto que en el curso de esos tra-la estiuja y la confianza que nues-tra Juventud testlmonia a los hombres dis-^Oestos a poner su capacidad al servlcio la Patria, irfin acrecent&ndose.
El focito de los trabajos de la via ffirrea la juventud y de otros grandee traba-^°8 en, los cuales la juventud partioipa o *ka*tlclparft depende tambifin de otra con-^ciOn. Si nuestras organizaciones en los cumplen enteramente las obllga-®lones referentes al cultivo de las tierras, * si ellos vienen en ayuda de los parien-I®8 de los jOvenes ocupados en los traba-*°8‘ Nuestro faito estarfi. asegurado igual-'•onte en el porvenir. La situaciOn exis-con este fin es de las m&s loables, par-Ucnlarmente en Serbia.
Camaradas. Por Iob trabajos cumplidos periodo que ha pasado desde el II. ®®n«reao de Drvar, la juventud yiigoslava a reciibdo el testimonio del reconoci-
desvelo nuestros pueblos no habrtan llegado a la gloria y a la grandeza, que no habrfamos conseguido vietorias histOricas en el curso de la guerra, que sin čl esas rietorias no habrfan podido afirmarse y asegurar, vemos que este reconocimiento es el m&s alto que la juventud ha podido obtener.
Camaradas. yo pienso que podemos estar en lo cierto que el Congreso y la juventud. por sus decisiones y sus trabajos sal-vaguardarAn esta confianza.
Los congresos que hemos tenido hasta ahora no han sido unicamente de manifes-taciones de amor por la libertad de nus-tro pals, ellos no solamente han mencio-nado el total denuestros 6xitos y fijado las nuevas tareas en la lucha, ellos han contribuido grandemente a la coordina-ciOn interior de nuestras organizaciones. Esta tarea se impone tanto m&s ahora, que hemos salido, despučs de mucho tiempo, del periodo de las guerras donde no es posible poner completamente en orden nuestra organizaciOn. La elaboraciOn de los estatutos de la Juventud Popular Yu-goeslava es una de las tareas m&s impor-tantes del Iller. Congreso.
Se estila en todas partes elaborar todo antes que estatutos, los reglamentos, y no formar la organizaciOn que sigue ba-s&ndose sobre ellos. Contrariamente, en-tre nosotros, se ha procedido a la inversa. La organizaciOn ha sido creada despučs, y no mientras tanto que hemos elaborado los estatutos. Yo pienso, camaradas, que no nos hemos equivocado someti^ndoles un proyecto de estatutos que contiene todos los principios- de organizaciOn que han
organizaciones elementales serian forma-das allS. donde la juventud aprende y tra-baja, en los pueblos. empresas y escuelas. En los casos excepcionales las organizaciones pueden ser formadas allfi donde la juventud vive.
Mientras tanto en este Congreso, nosotros podemos constatar un hecho que sig-nifica un £xito grande de nuestra organizaciOn. Poco tiempo despues <Je la libe-raciOn completa de todo nuestro pafs, no hay un solo pueblo, una eseuela, una enn-presa, una instituci‘6n, donde las organizaciones de la juventud no engloban la ma-yor parte de esta tiltima que no hayan sido creadas.
I
l^os estatutos vienen en tiempo propi-cio para afirmar este vasto manantial de organizaciones elementales que existen, para ayudarlas deseubrir la verdadera subs-tancia del trabajo, en suerte que čada una de ellas sea una eseuela y tambičn para hacerlas aptas para cumplir las grandes tareas a las cuales la juventud ha hecho frente. Es cierto que las estipulaciones de los estatutos que se inspiran sobre ex-perfencias adquiridas por nuestras mejo-res organizaciones, por ejemplo sobre la formaciOn de organizaciones sobre la base donde la juventud trabaja, sobre la divi-sifin en grupos, sobre los desarrollos de las reuniones, etc. disminuir&n de una parte el ntimero exagerado de reuniones y de otra parte aumentarin la eficacla de nuestra organizaciOn. El principio direc-triz que ha prevalecido hasta ahora en esta tiltima debe ser mantenido, es decir que no es importante tomar un gran ntimero de decisiones, pero si ejecutarlas. Es por eso que importa reducir el ntimero de reuniones, pero prepararlas bien, con un orden del dfa <jue no contendrii
PIZZERIA
EMIL LAVRENČIČ
Avda. Pco. Beir6 5815 T. A. 50-3*25
Krojačnlca LEOPOLD UŠAJ
Avda. FRANCISCO BEIHO 5380-84
U. T. 50-4542
VILLA DEVOTO
mejit us«*«
Ferdinand Cotič
Trgovina z železnino
Lope de Vega 2989 U. T. 50-1393
Gu JEBJS3G & P. ROJC
“HOTEL ALPINA”
Nasproti postaje "Hu«rta Grande" SIKBBAS DE CORDOBA
Med gorami v vijini 1000 n. ODPRT CELO LETO,
Casa “VILLA REAL”
— SEPELIOS DE CALIDAD —
LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS.
— de —
Victor M. Herrcra
Consuite:
Avda. FOO. BE3RO 5000 esq. Berm&dez
U. T. 50 - 4791
SSK.
Nekaj Besed o Reviji
M
“Duhovno Življenje
99
Sicer ni naš namen''zbujati polemik, posebno političnih ne, še manj pa verskih, čeprav bi z D. Ž., ki bi morala biti revija v resnici vredna tega ime-<na, bi imeli gradiva dovolj za polemizirati toliko v političnih kakor v verskih zadevah. Toda v našem listu ni prostora ne za eno ne za drugo, kajti S. G. ni političen ne verski, temveč je le vez z izseljeništvom in domovino, to je, da vestno in brez potvarjanja, poročamo Slovencem, ki se nahajajo daleč od rodne grude, kako naši bratje žive, gradijo in upajo v osvobojeni domovini. Vsi vemo, koliko žrtev je zahtevala štiriletna borba našega naroda, in to je še 'ne dolgo od tega priznal ves svet. Vsi dobro vemo, in to vedo tudi naši prejšnji zavezniki, da je slovenski narod, skupno z ostalimi narodi Jugoslavije, vztrajal, brez zunanje pomoči, bos in gol, proti tridesetim dobro oboroženim sovražnim divizijam, ter proti domačim izdajalcem, in zmagal. In kakor smo bili ž njim ko je krvavel, tako smo ž njim tudi danes ko si osvoboden gradi boljšo bodočnost človeka dostojno življenja.
Spodbuja nas pri našem delu misel, da je večina, velika večina našega _iz-seljeništva z nami. Dokaz, so naše prireditve in naši naročniki, ki skrbe, da dobijo S. G. brez da bi neprenehoma okoli njih ciganili, ali jih “po Argentini sem ter tja” obiska vali z zrakoplovom, kakor to delajo drugi, ki imajo čas in sredstva, da Slovencem pripovedujejo o “krvavi diktaturi” ki vlada v Jugoslaviji. Toda zaman. Gospod Hladnik ne pozna slovenskega naroda. Ne ve, da je že davno od tega ko se je otresel hlapčevstva, da ve kaj je resnica in kaj laž, pa če tudi se jo prikaže v vseh mavričnih barvah. Več velja ena sama materina beseda, ki v pismu vabi sina domov, kjer je “svoboda, kruh in delo kakor vse številke D. Ž., tiste
za vse
ki so izšle in tiste, ki še bodo.
Tudi g. Nace, o katerem bomo tudi pozneje kaj rekli, skuša olepšati D. Ž. s svojimi bajkami, ki jih je kot “junaški” domobranec, doživel v boju proti partizanom, pa jo je takoj tudi junaško popihal, ko ni bilo več italijanskih fašističnih oficirjev, da bi ga ščitili. Toda g. Nace je na nekaj pozabil, namreč, da smo velika večina Slovencev šli iz domovine, samo radi fašizma, zato ga posebno Primorci prav dobro poznamo.
Vedeli smo, da graditelji nove Jugoslavije ne bodo ostali brez kritike pri inozemski “stvarni” diplomaciji, ki rada zmanjša vse kar je dobrega, in povečuje vse kar je momentalno nezadostnega. Zraven sledijo laži, klevetanja, hujskanja itd., so pač značilnosti kapitalističnega časopisja. Ko pride resnica na dan ves svet vidi, da je popolnoma drugače. Najboljši primer nam je bila Sovjetska Rusija.
V tem nič ne zaostaja tudi D. Ž., v katerem se urednik in par dopisnikov, trudijo, da bi slovenskim izseljencem dokazali, kako strašno je življenje v Sloveniji, kako preganjajo in pobiva-jo duhovnike, kako izkoriščajo ubogega kmeta, kako delavca s silo tirajo na delo in tako dalje, in tako dalje. To se glasi, kakor obrabljena gramofonska plošča, ki smo jo pred leti bili zelo vajeni slišati, in je tako dolgočasna kakor jesenski dež. Treba je. da je čitatelj D. Ž. količkaj trezen, da spozna kako brez podlage in včasih nizkotna je vsa tista pridiga.
Socijalni preobrat v Jugoslaviji, ki ima svoje korenine v osvobodilni borbi, i
je nastal po zaslugi naroda, ki je že takoj po okupaciji pokazal svojo politično zrelost. Ni pričakoval rešitve od zgoraj, temveč vedel je^ da je treba proti sili zoperstaviti sifo. Tisti, ki je poslušal okupatorjeve agente, ki so mu pravili: ne v gozdove, tisti je tudi slednjič srejel od njih orožje da se je boril proti lastnemu bratu.
Dogodki nam danes jasno dokazujejo, da ljudstvo ni bilo ogoljufano, temveč, da je ljudska demokracija v Jugoslaviji postala dejstvo. Ali ni mladinska proga, nova tovarna “Litostroj’’, agrarna reforma in druge pridobitve najboljši dokaz, da imajo narodi Jugoslavije vsa sredstva, da si zgradijo boljt-o bodočnost? Morda bo kdo rekel, da je narod postal materjalisti-čen in pozablja na Boga. Tudi to ni res, kajti ali ni bil družabni red v prejšnji Jugoslaviji pravo zatajevanje kristjanske morale? Tam kjer je izkoriščanje nižjega razreda, kjer je brezmejno bogatstvo na eni strani in velika revščina na drugi; kjer se veda smatra za škodljivo; kjer se uničuje poljske pridelke samo zato, da ostanejo cene istih visoke, pa četudi ljudstvo trpi lakoto, to je v popolnem protislovju z nauki Kristusove .vere. In v rešnji Jugoslaviji je bilo takih krivic v izobilju.
Angleški škof, častitljivi Hewlett Johnson, pravi v svoji knjigi da “današnji socijalni red na zapadu imenujemo kristjanizem. Toda ako ga gledam z očmi obrtnika, inženirja, podjetnika ali duhovnika, in jaz sem bil vse to, vidim da je današnji red vseskozi protikristjanski... Ne vem ali me žali bolj kot kristjana ali kot učenjaka”.
Človeštvo preživlja konec one dobe, ko izginja ostareli socijalni red in se rodi nov. Ljudske množice, ki so bile stoletja zatirane pvihajajo končno do veljave in ustanavljajo pravo ljudsko demokracijo. To je neizogiben proces v zgodovini človeštva, ki ga ne more ustaviti nobena sila. Poskus nacifaši-stičnega režima ni bil nič drugega kot brutalni izbruh umirajočega sistema.
Nič bolj malenkostna sc nam zde v tem pogledu, klevetanja proti novi Jugoslaviji, kjer se je narod uprl, ne samo proti okupatorju temveč tudi proti obstoječemu redu, Ja bo po zmagi življenje tako, da ga bo vredno živeti.
Kaj bi pomenilo vse trpljenje in žrtve, ako bi se šaloigre Krekov, Stojadi-novičev in drugih povrnile? Pomenilo bi, da so bile vse žrtve zaman.
V lanskem koledarju čitamo zanimiv prizor, ki se je dogodil v času italijanske okupacije: “Na sivem dvorišču kasarne so krožili po ozki gazi kmetje, ki so jih Italijani prignali iz Krške doline. Postaren kmet se je z bolno nogo težko pregibal in se opiral na grčevko. Med pogovorom je dvignil palico in počasi povedal: “Zdaj nas bodo gnali v konfinacijo; hišo so mi požgali, sadno drevje so mi mule obgrizle. Še eno vam povem. Če bo eden potem ko zmagamo in pridemo nazaj, poskusil s staro politiko, ga pobijem s tole palico. Nikoli ne bom ozabil, kako je Šmarski dekan zbral može in jim razlagal politiko. Onim je dejal, storite kar morete slabega. Enemu izmed možakov se je zbudila vest in je rekel dekauu, da nalašč škodovati ne gre, da bi bil to greh. Šmarski dekan pa je potolažil : ne boj se stari, zato smo mi tu. Hotel je reči fajmoštri in kaplani bodo vzeli greh na&e, da boste škodovali onim kjer boste mogli.”
Kmet iz Krške doline takrat še ni
vedel kako bridko resnico je povedal m d<j> kakšnih grozot se jev domovinski vojni stopnjevala ta politika, ko je “knezoškof” vzel greh nase in blagoslavljal domobrance, ki so s posebno molitvico in z nalašč za to izdelanimi ščipalkami partizanom pred smrtjo iz-tikali oči. In to ni samo propaganda, izvažana iz današnje Jugoslavije; preveč je jasno, da so tisti, ki nimajo preveč čisto vest, takoj pobegnili, da v tujini pišejo, da so vse to delali “rdeči”.
Kdo more še verjeti tistim, ki pravijo, da v Jugoslaviji preganjajo in po-bivajo nedolžne ljudi kar tako za šport? Ali so tisti duhovniki nedolžni, ki nočejo birmati mladino, ki je delala na mladinski progi? Ali so tisti menihi nedolžni, ki skrivajo tako nedolžno igračo kakor je radio oddajni aparat, da poročajo v inozemstvo vojaške tajnosti? Ali je bila Nagodetova skupina nedolžna ko je vodila sabotažne akcije? Ne! To so hujskači in lopovi, ne pa “križarji” ali “rodoljubi”, ki s svojim nečednim delom škodijo narodu, za katerega pravijo, da se borijo.
Monšinjor Močnik je moral radi tega zapustiti Solkan, ker so Solkanci to hoteli. To vemo točno iz pisem, ki so vedno bolj resnična kakor časnikarske
agenture, “Ameriška domovina’ m goriška “Demokracija”.
V vsej Jugoslaviji so zelo spoštovani dobri in pošteni duhovniki, ter ljudska inteligenca, ki je ostala zvesta narodu. Lep primer nam je Franc Finžgar, duhovnik in pisatelj enega najlepših klasičnih romanov “Pod svobodnim solncem”, ki ga je “Duhovno lovljenje” priobčevala v argentinskem prevodu. Petinsedemdesetletnega starčka ni bilo sram podpreti Osvobodili]0 fronto, zato pa uživa danes ugled spoštovanje od vsega ljudstva. Verski referent dr. Metod Mikuž se je skozi štiri leta boril v partizanskih vrstah, kjer je spoznal, kakor pravi, najboljše tovariše. Oton Zupančič, svetovno P°" znan kot pesnik, je lansko leto prijel za svoje delo nagrado.
Tu smo -navedli samo nekaj prime-rov. Lahko pa bi jih našteli še velik0 več.
Ob zaključku naj omenimo še to, da vsa podla propaganda proti Jugoslaviji ne bo nič zalegla. Jugoslavija 3.c ena izmed evropskih držav, ki se najhitreje dviga iz razvalin, in to je dejstvo, ki ga ne more zanikati nihče. T° nam je najboljše jamstvo in dokaz, da pri tem delu sodeluje ogromna večina jugoslovanskega naroda.
¥ ¥
Obnovljena Železnica Prvacina - Repentabor
SIMBOL LJUBEZNI IN ZVESTOBE PRIMORSKEGA LJUDSTVA
DO DOMOVINE
Z one strani — “italijanske” — se je na dvokolesu pripeljalo mlado dekle. Bila je lepa in mlada. Melodij" Kozinovega “Na juriš, na juriš!” ^ je zavrla kolo. Obstala je. Na “naši strani je zagledala prijateljico, ki Je komaj sto metrov od nje doma: “P°' zdravi mi Alberta! ’ ’
Slovenska beseda iz slovenske Gor1' ce, ki še vedno trpi pod terorjem, je spojila s smehom Mlinarjeve. Via _ je zapiskal in odpeljal potifike naprej do Prvačine, kjer so ga sprejeli IlgV’ dušeni domačini.
Svojih tisoč ljudi je sprejelo potnike-Godba, pevski zbor, ki je pel pesem ® delu: “ ... jej, uzmi kramp i radi Li.1a sam!” — so navdušeno pozdravili stopnike oblasti, zlasti ministra tov. bj' dijo Šentjurčevo, in ognjevito potrdi njenim besedam, ko je izrekla prizn® nje primorskemu osvobojenemu lju stvu v prvih mesecih dela in dala n&vP dila za naprej, za boljše življenje vse Primorcev.
V Gorici niso imeli niti časa, da pregledali darilo, ki so ga prinesli Ijj1 ' ljanski železničarji — knjige in radi > in kramp in lopata še ni končala svoj,, delo na Lijaku, kjer “obračunava primorska mladina zadnja dela na te področju svojih zmag, ko je vlak že ° peljal iz iPrvačine proti Rihemberg. Po obnovljenem ^ viaduktu mimo Vx jaznih krajev, kjer so se pasle kra ob progi in ob sopihanju vlaka beza na vse strani, mimo vasi, s katerih vlak pozdravljale številne zastave, ^ bili Ljubljančani sprejeti z velikim »a dušenjem in veseljem v Štanjelu.
Tudi v tem prijetnem kraju je ljudstvo pohitelo, da se skupno P° seli ob obnovljeni železnici. S srcem pozdravili zastopnika naše vlade,
Zornov plug je vrgel zadnjo brazdo ob rob zarumendega travnika. Gospodar Zorn, doma iz okolice Gorice, je rekel svojemu sedemletnemu sinu, naj odžene konja v hlev in ga nakrmi. Zorn se je vroč vlegel na‘ zemljo. Ni se zbal prehlada. Gledal je v zamegleno sonce, ki je leglo v kraje, kjer je briško dekle obrisalo s predpasnikom mokre
v •
oci.
“Hudič naj vas vzame!’’ — je sam pri sebi rekel, ko je zagledal pred seboj — trideset metrov daleč — italijanske fašiste, ki so se mu režali v obraz in mu moleli pod nos bel, res bel kruh.
Zorn ni imel tako belega kruha. Roka mu je sama od sebe šla v žep in potegnila iz njega kruh, ki je bil po barvi tako tuj onemu onstran meje. Skoraj črn, je šebolj črn izgledal v !njegovih belih zobeh, ko je vanj zagrizel in se z globokim vzdihom ozrl na pravkar zorano njivo.
“Le imejte ga, saj ni vaš! Kako u-bogi izgledate, ko prodajate za belino kruha svojo dušo!”
Italijanski fašisti so se čudili mirnemu kmetu Zornu, ki je tako mirno in sladko jedel na svoji zemlji pridelan kruh, in so nekam zabuljeno pogleda-vali in zavijali oči, ko je iz Baške doline prisopihal poseben vlak.
*
S posebnim vlakom so se pripeljali v Gorico zastopniki in uslužbenci slovenske železnice. Prišli so, da vidijo osvobojeno Primorsko in da bodo priča obnovljeni železnici od Prvačine do Re-pentabra.
V Gorici, postaja Sveta Gora, je sto in sto oči zahrepenelo čez preko ceste, kjer so italijanski fašisti, vsi vznemirjeni zaradi zvokov ljubljanske železničarske godbe,, opletali z rokami in dajali vznemirjena navodila svojim slugam.
Ob oknu na postaji Gorica-Sveta Gora je gledala Marija Mlinar iz Ljubljane krivično mejo. Pohitela je z vlaka, da vidi “Šfrancosko” linijo. Nekaj časa je gledala preko ceste, kjer teče meja in se potem na ves glas zasmejala: “In to naj bo mejal”
rišico Lidijo Šentjurčevo, zastop železnic in vjošakih oblasti in ugoto
.ve-
do-
či a je s to železnico storjeno troje: movini daj'emo nov kos železnice, 11 'del Primorske smo zvezali z Jug°s vijo in vsa dela na železnici so bila n pravi jena v duhu tekmovanja ob desetletnici oktobrske revolucije. _ Vlak je hitel veselo naprej. Drugi ^ koj za njim. Primorci so praznovali ^ kar je največ vredno, Primorci so
2avedali, da ta obnovljena proga ni sa-začetek, pač pa kažipot v lepšo bodočnost.
V Dutovljah je godba zaigrala pomočnico. Stari in mladi, ki so prišli na Postajo, so navdušeno pozdravili prvi vlak po osvoboditvi. Žena v črnem in ^aven nje mož, je stopila k oknu, kjer
bila naš minister Lidija Šentjurčeva. Starka je zastopnici naše vlade pogledala globoko v oči in dve roki sta istočasno pomahali v pozdrav. Prav v tem Pozdravu je bilo videti, da si Primorci
domišljujejo zaradi lepega uspeha Pri obnovitvi železnice, pač pa da se vesele tega zato, ker je bila mogoča °bnova železnice samo v novi Jugosla-^ji, h kateri so bili pred kratkim priključeni.
Naprej v Repentabor! Od vse povsod — od blizu in daleč — ozdravijo mahajoče roke. Ni bilo vasi, ki *** bi imela zastave in ki ne bi bila okrašena. Invalidi, tudi brez obeh nog, So se pripeljali do železnice. Vsi so se Zavedali, da je ta železnica šele prvi korak v boljše in srečnejše življenje osvobojenega dela Primorske.
V liepentabru je bil tudi navdušen sPrejem. Potnike z dveh vlakov so pozdravili tisoči in jih sprejeli z gostoljubjem, ki je značilno za primorsko
ljudstvo, ter jih povabili v svoje domove. Pesem zadovoljstva — pogreti s pristnim teranom — je edmevala daleč na okrog.
Nazaj grede je vlak spremljala noč. Tiho je bilo vse povsod. Vasi, ni so pred dobrimi urami pozdravljale potnike, so spale. Pripravljale so se na nov dan, ki jih čaka v naši gosodarski petletki. Primorska ima ljudstvo, pri katerem se lahko veliko naučimo: skromnosti, delavnosti, gostoljubjnosti in kar je res pravega zlata vredno: zvestobe in neomajne vere, da mora priti tisti čas, ki bo združil z domovino vse tiste nesrečne ljudi, ki danes po zaslugi imperialistov še trpe v suženjstvu.
Vsi potniki iz Ljubljane so se v teh urah zaobljubili, da bodo tem našim čuvarjem zapadne meje zvesto ob strani in da jim bodo pomagali v vsem, kar bodo potrebovali!
Obnovljena železnica Prvaeina-Re-pentabor je simbol zvestobe in ljubezni primorskega ljudstva do domovine.
Kmet Zorn — doma pri Gorici — ne bo jedel v tem letu belega kruha. Jedel pa ga bo kmalu in takrat se bo ves zadovoljen ozrl nazaj v čase, ko smo z žulji in največjim požrtvovanjem “ tolkli ”naš petletni gospodarski plan.
Jože Bon.
PRIPRAVE ZA GRADNJO CESTE SOLKAN - ŠT. PETER
GLAVNE PROMETNE 2ILE BODOČE NOVE GORICE
Ljubljana. — Mirovna pogodba Je po >0ljl zapadnih imperialistov iztrgala naši Goriški njeno najvažnejše življenjsko, prometno, kulturno in gospodarsko središče Gorico. Mesto je ostalo brez zaledja, *Medje pa brez svojega naravnega središča.
Začasna meja pa je ustvarila težek pobožaj tudi ob meji sami, v tistih predelih, ki so bili prej skoraj neločljivo povezani
*	Gorico, danes pa so pripadli Jugoslaviji. ^aJasna meja med Jugoslavijo in Italijo *®če pri Gorici namreč tako, da se na juž-"ovzhodni strani takoj za št. Petrom, ki ^Ipada Jugoslaviji, približa na nekaj kolkov železniški progi Jesenice-Gorica-^rst in gre vzdolž nje do Solkana, kjer se ®oiasi zopet odmika ln usmerja na za-®*dni vršiček slovitega Sabotina. Na tem °*emiju gre proga in z njo tudi meja po ^atki, približno 100 m široki soteski, ki 1° na eni strani ustvarja bribček z Goriškim gradom, na drugi strani pa daleč v °*adje segajoče gričevje, katerega sever-61 hrbet se imenuje Kostanjevica, Južni Markov hrib. Ker Je proga izpeljana ob vznožju tega gričevja, pripada ravnina soteske Italiji. Z njo pripada ‘kliji tudi najkrajša ln najprimernejša *6Bta, ki Je doslej vezala vse tiste predele, 8o od Gorice ostali v Jugoslaviji:	na
krajnem severu Solkan, v sredi jugoslovanska železniška postaja z nekaj hišami y ®voji okolici v kotlini Kostanjevice le-e*i Rafut, ki doslej sploh ni imel naravna izhoda niti proti Vipavski dolini ln Proti severu ter jugu, temveč edino 5r°ti Gorici, nadalje ob glavni cesti Po-et°jna-Gorica ležeča Rožna dolina in konf-na skrajnem južnem koncu predmestje 6t- Peter.
Ce hočeS danes z vozom ali z drugim rometnim sredstvom iz Solkana v St. Pe-®r. med katerima je približno 5 km zraS-® razdalje, moraS nazaj v Vipavsko do-n°* mimo Kromberga ln Voljče drage, a tako obideš hribe. Ta cesta in zveza pa dolga 25 km! V Rafut sploh ne moreš Vozom ali avtomobilom. Prav tako ima °žna dolina, ki leži v ozki od zapada roti vzhodu se raztešajoči dolini, samo
zvezo z Vipavsko dolino, nima je pa s svojima sosedoma št. Petrom in Solkanom.
■Po priključitvi in začasni razmejitvi je bila zato prva naloga, omogočiti tem naseljem, kjer živi približno 10.000 prebivalcev, potrebni medsebojni stik. To še posebno zato, ker je postal Solkan upravno, gospodarsko in kulturno središče ne samo teh naselij, temveč tudi vse Goriške. V Solkanu Je danes okraj, tam je gimnazija! so razni uradi, podjetja in delavnice, kjer imajo prebivalci drugih bližnjih krajev dnevno opravka in dela.
Zato Je bilo sklenjeno, da se bo zgradila široka, moderna magistralna cesta Sol-kna-št. Peter, ki bo preko Solkanskega polja, Kostanjevice In Markovega hriba družila vsa našteta naselja. Ta cesta bo obenem glavna prometna žila bodoče Nove Gorice, mesta naše kljubovalnosti in življenjske odpornosti, ki se bo začelo graditi še letošnjo zimo na Solkanskem polju. Tu bo zraslo novo središče naše Goriške, bo nastalo mesto, ki bo prevzelo vse tiste funkcije, ki bi Jih ob načrtni razmejitvi opravljala Gorica. Načrti za gradnjo Nove Gorice bodo objavljeni že prihodnje dni.
V	Solkanu je danes živahno kakor v panju. Povsod se dela, gradi in proizvaja, čeprav za sedaj še v manjšem obsegu. Vsi obrtniki in vse manjše industrijske delavnice so popolno zaposlene. Ljudem se mudi, kakor da bi že danes hoteli zbrisati žalostni včeraj in dohiteti to, kar »mo drugod po Sloveniji dosegli v dtfeh letih svobodnega in premišljenega ustvarjanja. Povsod naletiš na razna posvetovanja, kjer pretresajo važne načrte, kjer gre za to, kaj se bo napravilo, popravilo in zgradilo, da bo življenje boljše in lepše.
Na železniški postaji železničarji marljivo obnavljajo postajno in druga poslopja, tire in razne prometne naprave. Vlaki že redno vozijo proti Jesenicam in Ajdovščini — v kratkem bo otvorjena tudi proga proti Repentabru, kar vse zbuja “onstran” nemalo zanimanja. Nedaleč od postaje, sredi Solkanskega polja, pa stoji velika opekarna, ki že dolgo ne služi več svojemu namenu. Danes se nad njenim vhodom sveti velik napis: GTadbeno pod-
jetje za ceste LRS—Gradilišča Gorica. V njej so našli svoj dom graditelji nove ceste Solkan-št. Peter.
Ko smo jih obiskali, da se pogovorimo z nji|ml o njihovih načrtih in delu, nas je čakalo majhno, a prijetno presenečenje. Veste, kdo jih vodi? Staipatični in neumorni inž. Pogačnik — ta, ki je še nedavno gradil Ljubljani novo Tržaško cesto!
"Danes pa sem že tukaj”, nas je veselo sprejel. "Brez pomislekov sem se odzval, ko so ml povedali, da me kliče Nova Gorica. Prišli smo sem s tovariši že takoj po priključitvi in danes naglo organiziramo vse, kar nam bo potrebno, da bomo mogli čim prej začeti z gradnjo nove ceste, vsaj s tistim dnem, ko bodo odobreni dokončni načrti.”
Najprej je bilo treba najti za tako velik aparat primerne prostore. V prenapolnjenem Solkanu jih ni bilo mogoče dobiti. Ko pa jim je bila odkazana opuščena opekarna. so se takoj lotili preurejanja prostorov, da bo v njej doovlj protosra ne samo za upravo in pisarne, temveč tudi za razne delavnice, ža delavsko kuhinjo in za delavska prenočišča. Tu se zbirajo in se bodo zbirali številni delovni kadri iz vseh krajev Goriške in morda tudi od drugod, tu bodo našli delavci'med delom svoj drugi dom.
••Glejte, opeKarnlške peči smo izkoristi-
li	za skladišča krompirja, ki ga potrebuje naša menza,” razkazuje inž. Pogačnik. "Pritlične prostore preurejamo za pisarne,
v	prvem nadstropju pa bodo spalnice za delavce. Naša menza že kar dobro deluje. Ni pa dovolj obutve in druge opreme. Strojni park je še nepopoln, manjka nam raznih nadomestnih delov. To so naše težave, ki pa jih bomo premagali, kakor smo jih še povsod. Največja težava je še vprašanje zadostnega števila delavcev. Sprejmemo vsakogar, ki je voljan priti k nam delat, saj bomo za gradnjo ceste potrebovali več tisoč delavcev. Ker bo gradnja razdeljena na tri odseke, gradimo tudi v Rožni dolini posebno naselje, za delavce, ki bodo tam zaposleni.”
število delavstva pa vedno bolj narašča. Prihajajo iz neposredne okolice, iz Vipavske doline, iz Brd, Trnovske planote in od drugod. Med tem ko smo si na dvorišču ogledovali preurejevanje opekarne, je pristopil mlad človek in nagoovril inežnirja:
“TovariS inženir, sem lačen šofer, a svojega avtomobila nimam. Imate kaj dela zame?”	'
"šoferjev imaimo že precej, premalo pa avtomobilov. Znaš še kaj drugega?” “Mehanik sem tudi.”
"Odlično, kar javi se v pisarni, te bomo že primerno zaposlili!"
le Jih Je pristopilo ▼ skupini 5 ali 6 novih:
‘Tovariš inženir, nad Krombergom imamo kamnolom. Radi bi vam dobavljali gramoz, če ga potrebujete. Le vaši avtomobili bi ga morali prevažati in nekaj orodja ter smodnika bi nam morali dati.” Pogajanja so se ugodno razvijala, dokler se ni z ogledam na mestu izkazalo, da Je kamnolom previsoko v hribu, kar bi prevoz gramoza znatno podražilo, razen tega pa bi tnudi avtomobili zelo trpeli.
"Poiščite raje kakšen kamnolom v nižini ali pa pridite k nam. V Solkanu bomo
v	kratkem odprli velik kamnolom, kjer boste našli vsi dovolj dela in zaslužka.”
Tako se počasi zbira armada delavcev in njihovih pomočnikov, ki bo že v bližnjih dneh naskočila novo cesto. Načrti zanjo se izdelujejo, cesta se že trasira, kopljejo se sondažni jarki i nugotavljajo svoj-stva terena. V zapuščenem samostanu na Kostanjevici so se naselili inženirji projektivnega biroja, ki preiskujejo ozemlje in rišejo načrte od jutra do večera.
"Moramo dobro premisliti, kako bomo cesto izpeljali, da bo čim krajša in da bo trajno služila svojemu namenu. Morda bomo gričevje prekoračili v serpentinah, morda bomo cesto izpeljali skozi predor, morda pa tudi skozi velike vseke. Kakor bo pač glede na vse okolnosti najTOljše. Višinske razlike, ki jih bomo morali premagati, so znatne: št. Peter leži 80 m nad morjem, Markov hrib doseže 153 m, Rožna dolina zopet samo 84 m, Kostanjevica pa 165 m.
Pripravljalna dela pa so se že začela. Gradijo pomožno, ali kakor jo imenujejo obhodno cesto, ki bo takoj rešila najtežja vprašanja prometa med Solkanom in št. Petrom, obenem pa bo služila tudi graditeljem stalne ceste. Na pomoč so priskočili tudi prebivalcem Rafuta, ki so si s prosto-volnjim delom sami zgradili pota in kolovoze čez Kostanjevico.
Obhodno cesto gradijo kar na treh sektorjih in dela naglo napredujejo. Rožna dolina že ima po njej zasilno zvezo s št. Petrom. Tovorni avtomobili in kmetje z volovsko vprego dovažajo gramoz, ki ga valjarji sproti stlačijo v /mehko glino. Delavci marljivo kopljejo, odstranjujejo korenine in ravnajo cestišče. Razširili so tudi že manjši most.
čez Kostanjevico se bo obhodna cesta vzpenjala po precejšnji strmini. Tu nimajo strojev, vendar gradnja prav tako naglo napreduje proti vrhu, kjer se že sliši ropot in bučanje velikega buldožerja iz doline. Z njegovo pomočjo gre tudi delo na tretjem odseku, nedaleč od opekarne hitro naprej.
Domačini z zadovoljstvom opazujejo vse te nagle priprave in dela. V njih najdejo prvo zadoščenje za svoje trpljenje: “Vedno smo bili prepričani, da nam bo v Jugoslaviji boljše, kakor kjer koli drugje”, mi je dejala kmetica, ki se je peljala na Kras obiskat grob svojega sina - partizana. “Danes se naša vera že uresničuje in
i	naše zaupanje v ljudsko oblast je neomajno. So še težave, toda kje jih ni? Kakor smo se znali boriti, tako moramo sedaj z vso vnemo delati, prav vsi in bo življenje kJmalu lepše.”
PISMO TZ SOLKANA
Joško Srebrnič piše bratu Petru sledeče pismo:
Solkan, 22-XI-1947.
Dragi bratec!
Ko si mi ti pisal na 2. septembra ln predno sem jaz dobil tvoje pismo se je pri nas vse izpremenilo, prej Zona A. in kar čez noč 15. septem. pa je došla naša vojska in smo postali Jugoslovani. Mejo so potegnili po otročje. Sabotin je Italija, Sv. Valentin Jugoslavija, pompa Jugoslavija, žance na bregu Nordež Vila Italija, Poberaj, Min, Miha Jugoslavija, Orehovec Jugoslavija, Vilče prejšnja hiša Nibrant pri mostu pa Italija. Za iti v polje delat Je
Krojačnica Stanislav Maurič
VELJKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642	T.	A.	50	-	1282
NOVO STAVBENO PODJETJE
R. Strehar - J. Lisjak
Oalle RAMON LISTA 5652	T.	A.	64	•	1509
Za kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHA — Zasebno: Oalle Virgilio 2941
blok pri Munjih, torej dovoljenje za v polje. Jaz obdelujem njive od tete Tilije, smem v Italijo delat ali ne smem v Gorico v mesto, dalje ne smeš nifi nesti in prinesti, kar nespada k poljskim pridelkom.
V	Solkanu je postalo živo in gre vse na vse strani, torej stari Solkan postaja mesto; dobili smo urade kateri so bili prej v Gorici, po cesti vidiš vse polno novih obrazov. Solkan bo uničen, in iz njega bo postalo mesto, če se ne boš vrnil v 5 letiih. domov, ti dam svet da si boš vzel enega vodnika ali da vltupiš načrt mesta da se ne boš izgubil. V načrtu je ena cesta 40 m široka, ki gre od cerkve Solkan do cerkve v Šempetru skozi Panovec, torej imate
vi	cesto 40 m široko v Bs. Airesu? Kot si gotovo čital je 400 miljonov dinarjev za zgraditev novega mesta. Pri nas je sedaj velika stanovanjska kriza ker je le še premalo stanovanj. Dela ne manjka za nobeno stroko, kar pa dela zapreke je da delo še ni organizirano po novem in da so še primanjkljaji raznih strojev in materijala katerega si moramo nabaviti v Inozemstvu, v prvi vrsti so pa državna dela, potem pokrajinska, ter v tretji vrsti občinska in zasebna dela. Ali največja ovira je ta, da je le na celi črti premalo delavcev, posebno pa strokovnih delavcev; manjkajo v prvi vrsti zidarji in tudi izvežbani v mehaniki, kemični strok. Mizarjev Solkan ima mnogo ali za to delo izvršit jih bo še premalo. Za v Solkan je načrt za lesni kombinat v Zadrugi vzeli bi pa vse hiše od Žerjala, Milost, Ukmarja v notranjost do Jakča, Musdorferja, da bi tam delali vsi Solkanci skupaj in ne vsak v svoji bajti kot do sedaj. . .
Teta je postala stra in ne more dosti okoli, je samo doma. Kaj češ 85 let. Teta Pepa je tudi bolehna in ne dela nič, jaz imam družino 7 članov, jim kuhamo 'hrano in Ivo in Toni jim jo nosijo vsaki dan. Seveda je vse malo sitno ali kaj češ, je treba malo potrpeti. Nam manjka obleka in obutev ali tudi tam je drago za to zimo smo že dobri, za drugo bomo pa videli. Sladkor je v prosti prodaji po 100 Din. Za hrano že gre, čeprav ni belega kruha.
Z Bogom, pozdrave od vseh skupaj
Joško.
INVALIDSKO MIZARSKO PODJETJE V MIRNU PRI GORICI
7. t. m. je bila v Mirnu pri Gorici slavnostna otvoritev prvega okrajnega invalidskega podjetja, mizarske delavnice ‘‘Istok Miren”. Ob slovesnosti je bila vsa vas v zastavah.
Podjetje je pričelo delati kot mizarska zadruga s šestimi delavci in tremi vajenci že 25 dni po priključitvi. Danes zaposluje 25 delavcev, med njimi pet vajencev. Invalidsko podjetje ima svojo mehanično delavnico, opremljeno s potrebnimi stroji, kjer sta zaposlena kovač in mehanik. Napredni mirenski mizarji so v opustošeni bivši mizarski delavnici, iz katere je bivši lastnik demontiral stroje in pobegnil, namestili lastne stroje.
Mizarska delavnica""Je razdeljena v dva odOelka. V delavnici imajo poleg ročnega mizarskega orodja tudi tračno žago in stružni stroj na električni pogon, dva manjša stroja, od katerih je eden opremljen z brusilno napravo, in krožno žago s svedrom. Ta stroja sta na električni pogon k lastnimi motoriki. Predvidevajo, da
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184
bodo že v januarju prihodnjega leta pričeli proizvajati tudi s “Fres” strojem, ki ga bodo vlili v Solkanu. Načrt za ta stroj je izdelal delavec mehanične mizarske delavnice Gaetan Russo.
Delavnica izdeluje vsakovrstno stavbeno pohištvo za obnovo, izdeluje pa tudi fino sobno pohištvo in pisarniško opremo. V tem kratkem času svojega delovanja je invalidsko mizarsko podjetje kljub začetnim težavam in pomanjkanju lesa izdelalo pohištvo za gimnazijo in okrajno poslovno zvezo v št. Petru, klopi za osnovno šolo in pohištvo za dve drugi stavbišči.
Invalidsko mizarsko podjetje bo ta teden pričelo razširjati svojo delavnico za polituro in finejše izdelke, ki bo obsegala 150 kv. m prostornine. Prizidek bivšega skladišča lesa je že pokrit. Zgradili bodo samo vmesne stene med nosilci ostrešja in napravili tlak. Prihodnje leto bodo pričeli graditi večje stavbišče za lesni kombinat in avtokaroserijo. Nabavili bodo tudi nove stroje in pričeli z obsežnejšim obratovanjem ter tako dvignili svojo proizvodnjo, katere prebitek bo šel v invalidski sklad. Osnovali bodo tudi druga gospodarska podjetja za vzdrževanje vojnih vdov in sirot. Sekretar okrajnega združenja vojnih invalidov tov. Benčina Danilo je ob slovesnosti v svojem referatu predočil zbranim velik pomen invalidskih gospodarskih podjetij. Proslavo so zaključili z nastopom mirenskega pevskega zbora, godbe in ljudskim majanjem. (Tanjug.)
, ' POBALINSKA IZZIVANJA
V	gostilno blizu tramvajske postaje v Rojanu je pridivjalo sedem pobalinov. Vsi so bili pijani. Pričeli so vpiti “fuori i sciavi”. Tudi na drug način so psovali nav-zočne Slovence. Ko pa je očitni vodja pobalinov uvidel, da jo bodo izkupili, je pobegnil, za njim so zdirjali tudi ostali pajdaši. Podoba je, da so bili pobalini nalašč poslani v to gostilno kot provokaterji, da bi povzročili nered.
ČEŠKOSLOVAŠKI IZVOZ SKOZI REKO IN TRST
češkoslovaška stopa zopet v ospredje kot pomembna izvozna država v prekomorski trgovini. Zaradi še ne popravljenih pristaniških naprav v 'Hamburgu prihajata za češkoslovaško zopet v poštev obe južni pristanišči Trst in Reka. železniški konferenci v Pragi in Opatiji kažeta, da pojde znaten del češkega izvoza preko teh dveh pristanišč, češkoslovaška se je posluževala tržaškega pristanišča že pred vojno, vendar je Reka trenotno zanjo prikladnej-ša. Seveda ni s tem rečeno, da se v bodočnosti češkoslovaška ne bo posluževala tudi Trsta za svoj prekomorski promet in trgovino. četudi je danes v Trstu prepotrebna tranzitna trgovina predvsem s češko, Madžarsko in Avstrijo, bi gotovi italijanski gospodarski krogi v Trstu najraje odvrnili ves promet lz tržaškega zaledja k italijanskim pristaniščem, predvsem k Benetkam. Značilno je, da jih pri tem podpirajo nekateri odločujoči činitelji pri anglo-ameri-ški vojaški upravi. Ta politika pa je zgrešena In pogubna za razvoj tržaškega gospodarstva. Kljub obnavljanju prometa v reški luki ne teži Jugoslavija po oškodovanju Trsta, kar jasno dokazuje poti konferenc v Pragi in Opatiji.
Irarinja prekopa za podaljšanje plovnosti Save da Ljubljane
ELECTRICEDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550	Buenos	Aires
TRADUCTOR PUBLICO
Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Prevision Social.
SAN LORENZO 937
R O S A R I O (STA. FE)
Ladja je od nekdaj najcenejše prevozno sredstvo. To ne velja samo za pomorske, temveč v enaki meri tudi za rečne ladje. Rečna prevozna sredstva so za vsako tono prevozne zmogljivosti za 75% cenejša kakor železniška prevozna sredstva, ker je razmerje med koristno in mrtvo težo mnogo ugodnejše (pri žeelzniškili prevoznih sredstvih odpade na mrtvo težo, to je na težo vozila, okrog 60%, pri rečnih ladjah pa le 20%). Vrhu tega je mogoče pri ladjah uporabiti bolj gospodarske pogonske stroje, ki trošijo manj kuriva. Materijalni stroški prevoza znašajo komaj eno četrtino materialnih stroškov prevoza na železnicah. Za enako prevozno storitev je treba tudi neprimerno manj zaposlenega osebja. Pri vsem tem je prevozna zmogljivost vodne poti neprimerno večja. Na velik rečni tovornjak (slep) se lahko naloži 30, 60 ali 70 vagonov, pa tudi 100 vagonov blaga. Vlačilec pa vedno vleče več takih tovornjakov in lahko naenkrat prepelje toliko blaga kakor 3 do 6 težkih tovornih vlakov.
Te velike prednosti, ki jih nudi notranja plovba pri izvrševanju transportnih nalog, prihajajo zlasti do izraza v tistih primerih, kjer ni potrebna večja brzina prevoza in kjer gre za množično blago (premog ,rude, žito, les, mineralno olje, gradbeni material), ki se najlaže mehanično preklada irt ki najbolj obremenjuje železnice.
Kraji ob plovnih rekah in prekopih so ostalim krajem ob isti plovni mreži tarifno zelo blizu, mnogo bliže kakor marsikateri ne ravno oddaljeni drug kraj, ki je dosegliv le po železnici. Znano je, da je šlo pred vojno žito iz Jugoslavije v Zapadno Evropo po Donavi do Črnega morja, tu so blago naložili na morske ladje, ki so tovor peljale po Črnem morju skozi Dardanele, Sredozemsko morje, Gibraltar in okrog Španije, Belgijo ali Nizozemsko. Navzlic izredno dolgi poti in potrebi prekladanja blaga so bili prevozni stroški bistveno cenejši kakor po železnici.
V	prejšnji Jugoslaviji nismo znali izkoristiti velikih možnosti, ki nam jih nudijo naše reke za prevoz množičnega blaga. V teh 25 letih se je splošna dolžina plovne mreže celo zmanjšala, namesto da bi se povečala. Vsa večja regulacijska dela z vsemi plovnimi prekopi, ki jih imamo, so bila izvršena pred prvo svetovno vojno. Slabo gospodarstvo z našo plovno mrežo je imelo za posledico, da je danes na mnogih odsekih plovba pri nizki vodi otežko-čena ali celo onemogočena. To velja, zlasti za Savo, ki ima največji pomen za notranjo plovbo. Na Savi so bile v ^njih desetletjih izvršena le manjša iela, ki pa pogosto niso bila zadostna, da bi preprečila nadaljnje poslabšanje te važne plovne poti. Kot posledica prekomernega izkoriščanja gozdov so hudourniki nanesli v naše reke velike
EDINA SLOVENSKA ESTAVBENKA
V	SAAVEDRI
ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Huix Huidobro 4554-58	U.	T.	70-6112
SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO
ANTON FORNAZARIČ Espaita 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugares - 271
količine gramoza in peska, ki je v zad-njih desetletjih preecj zasnl tudi struge naših ravninskih rek. Ob visoki vodi so naše velike reke pričele rušiti obrežja in si utirati nove struge._ Drugod so nastale plitvine, ki ob nizk1 vodi onemogočajo vožnjo s polno naloženimi tovornjaki.
Petletni plan pomeni za našo notranjo plovbo revolucionaren prelom- ’ tej petletki se bo celotna industrijska proizvodnja povečala na skoraj Pej' kratni predvojni obseg. Samo proizvodnja premnogo, čigar prevoz najbolj obremenjuje železnice, se bo dvignila od predvojnih 6 na 16 in pol milijon® ton. Čeprav je v planu predvideno, da bomo v petih letih zgradili 1900 km n0^ vili železnic, podvojili tir na dolžini 47' km, izročili prometu 200 novih lokomotiv in 14.650 novih tovornih vagonov ter docela obnovili stari vozni park, da se bo prevozni učinek na železnicah lahko povečal na 250% predvojne#® prevoznega učinka, moramo stremeti z® tem, da čim večji del prevoznih nalog prevalimo na notranjo plovbo, ki je vrhu tega cenejša in racionalnejša. Z na-daljnim razvojem proizvodnje v n*' slednjih petletkah bo dobila notranj* plovba še mnogo večji pomen. Izgraditev naših plovnih poti zahteva seveda velike in dolgotrajne investicije, ki P9 se bodo tem bolj izplačale, ker bom0 8 tem omogočili tudi uresničenje drug*'1 izredno važnih nalog, predvsem meliO' racijo obsežnih zemljišč (izsušitev, n8' makanje, obramba pred poplavami & pa izkoriščanje vodnih sil.
Da bomo pravilno izkoristili vel&e prevozne možnosti, ki jih nudijo reke, bomo v prvi petletki po planu ob' novili zanemarjene plovne poti na P°' navi, Savi in Dravi ter na plovnih pre'
MIZARSKA DELAVNICA "LA PRIMERA"
PETER JONKE
Lastnik:
S* izdeluj« vsa ▼ to stroko spadegoŽ* dala
PASOS LOS AND ES — RIO CEBAU0* C O B D O B A
....... ....
Slovenska Cvetličarna “LOS ALP®®
ttostar Antor
Triunvirato 4223	U.	T.	51-#*5*
Dr. SANTIAGO DOMINGO ZARICH
K mgičnl zdravnik Notranje bolezni za ženske in otroK6 R O S A R I O Cdrdoba 6217 T. A. 0422»
PISALNE IN RAČUNSKE STROJE
Prodajam, kujujem ter izvršuje*1) vsakovrstno popravljanje v ^ stroki.
ANTON VOGRIČ Esmeralda 633 - IH n. O.
T. Ai. 31 - 1774
kopih. Predvsem bomo uredili plovno, Pot na Savi od Beograda do Siska. Ra-tega bomo izvršili orjaška vodo-gradbena dela, da ustvarimo nove možnosti za notranjo plovbo in omogočimo Melioracijo najbolj plodnih predelov države.
Največja dela, ki so predvidena v Prvi petletki, so: gradnja melioracij-sko-plovnega prekopa Donava-Sava-Donava, regulacija, Drine za plovbo v Prvi etapi in gradnja plovno-meliora-cijskega prekopa Sisak-Zagreb-Podsu-*ed, S temi deli se bo plovna mreža na-
-države povečala za 200 km ali za 10% ; pri tem pa ne štejemo v skupno dolžino nove plovne mreže onega dela Prekopa Donave-Tisa-Donava, ki bo le rekonstruiran in urejen za plovbo veliki]) tovornjakov do 1000 ton (od Bez-dana do Tise). Nadalje bomo v prvi Petletki zgradili nove pristaniške naprave ,nove ladjedelnice ter dvignili in Usposobili za plovbo 350 potopljenih Plovnih objektov. Zgradili bomo nove vlačilce z 20-400 Ks vlečne sile in nove tovornjake z nosilnostjo 57.300 ton.
Znaten del tega plana smo že pričeli izvajati. V Beogradu je že zgrajeno veliko rečno pristanišče s skladišči, žerjavi in drugimi napravami za avtomatično prekladanje blaga. Ko bo urejen Prehod skozi sotesko Donave pri Džer-dapu, bodo v beograjskem pristanišču lahko pristajali tudi srednjevelike Gorske ladje. Z velikim uspehom smo letos pričeli dvigati in obnavljati potopljene rečne plovne objekte. Obnosili smo rečne ladjedelnice in pričeli graditi nove.
Pripravljalna dela za gradnjo plovnega prekopa Donava-Sava-Donava so Že izvršena, prihodnje leto pa se bodo ^ velikem obsegu pričela dela za gradnjo tega prekopa, ki bo obvaroval na-»o najplodnejšo zemljo v Bački in Banatu pred poplavami (z odvajanjem vode) in pred sušo (z namakanjem) ,tako da bo zagotovljen vsako leto obilen Pridelek.
Medtem ko je prekop Donava-Sava-fronava v prvi vrsti melioracijski prekop, M bo vrhu tega koristil plovbi kot dragocen nameček, bo prekop Sisak-Zagreb-Podsused prvenstveno plovni Prekop, čeprav bo hkrati služil tudi melioraciji Odranskega polja.
Sedaj je Sava plovna samo do Siska. že prej je obstojal načrt regulirati oziroma kanalizirati Savo od Siska Navzgor, da bi se podaljšala plovna Pot do velikega gospodarskega središča Zagreba. Ta prvotni načrt pa je bil ^vržen, ker je regulacija Save na poti od Siska do Zagreba težavna. Sava 3® na tem odseku zelo vijugasta. Treba “i bilo te vijuge presekati, nato pa čakati vrsto let, da se tok reke stabilizi-ra. Tudi pozneje bi bile ob visoki vodi težave za plovbo ,ker bi morali odpreti Pregrade, da se odteče voda. Vsem tem težavam se bomo izognili s tem, da bo-zgradili prekop od Siska do oPd-8t*seda, ki se bo deloma naslanjal na tok reke Odre. Z gradnjo tega prekopa pa bo vrhu tega omogočena melio-J^eija (odvajanje vode, namakanje) ^•000 ha obsegajočega ozemlja med JWro in Savo, ki je vsako leto izpostavljeno poplavam. Področje na desnem “regu Odre, ki je v glavnem zaraščeno
*	gozdovi, pa bo imelo ob poplavah na-*°Ko zadržati odvečno vodo iz Save in ^•°lpe, dokler ne preneha nevarnost
Poplave.
Prekop se bo odcepil od Save nad
STAVBENI pleskar in tapet ar
MARIJ MEDVEŠČEK Goevara 525	U.	T. 54-0624
y FSambreria “LA IBER1CA"
d* Cuervo y Fam&ndez ^a. Fc«. Beir6 5399 — U. T. 50-85«!
Podsusedom, nakar bo v loku obšel področje južno in južnozapadno od Zagreba. To je potrebno, da ne bi gradnja prekopa neugodno vplivala na režim talne vode na tem področju, od koder se oskrbuje zagrebški vodovod s pitno vodo. Od Velike Mlake bo prekop izpeljan skoraj v ravni črti do Siska in se bo zopet združil s Savo severno od izliva Kolpe.
Od Velike Mlake bo izpeljan stranski prekop proti severu, na koncu tega stranskega prekopa pa bo zgrajeno zagrebško pristanišče. Ta stranski prekop bo hkrati služil za napajanje celotnega prekopa iz Save. V ta namen bodo zgrajene posebne naprave. Ob izlivu Odre v Kolpo pa bo potreben še jez, da bo mogoče regulirati odtok vode iz poplavnega področja Odre.
Ker je treba računati z velikim prometom na tem prekopu, bo struga prekopa iz Save. V ta namen bodo zgrajene posebne naprave. Ob izlivu Odre v Kolpo pa bo potreben še jez, da bo mogoče regulirati odtok vode iz poplavnega področja Odre.
Ker je treba računati z velikim prometom na tem prekopu, bo struga prekopa zgrajena za plovbo velikih tovornjakov do 1000 ton nosilnosti pri najnižjem vodnem stanju, širina prekopa pa bo omogočala srečanje taki ladij na vsakem mestu. Po približnem računu bodo znašala celotna zemeljska dela okrog 10 milijonov kubičnih metrov izkopanega in vgrajenega materiala, gradnja prekopa bo torej zahtevala še enkrat toliko zeemljskih del kakor mladinska proga Šamac—aSrajevo. Vendar je upoštevati, da bo mogoče ta dela v velikem obsegu mehaniizrati.
Ker mora biti prekop od Siska do Zagreba v dolžini 30 km zgrajen v prvi petletki, so že letos pričeli geološko in pedološko raziskovati teren, da določijo končno traso prekopa. V zvezi z izdelavo načrta za razmestitev industrije-na področju aZgreba, ki je že v zaključni fazi in že upošteva gradnjo prekopa, lahko nastopijo le še manjše korekture glede poteka trase.
Drugi del prekopa od Velike Mlake do Podsuseda oziroma do Bregane ob. hrvatsko-slovenski meji do zgrajen v naslednji petletki vzporedno s vzporedno s kanalizacijo Save do Krškega in z gradnjo dolinskih pregrad oziro-ma^električnih hidrocentral na Savi od Krškega do Ljubljane. Te dolinske pregrade bodo zgrajene tako, da bo omo-čeno dviganje ali spuščanje ladij v posebnih, v ta namen zgrajenih bazenih. Tako bo v zvezi z izkoriščanjem vodnih sil Save omogočena tudi plovnost gornjega toka Save in podaljšana plovna pot do Ljubljane.
Ko bodo ta velika dela izvršena, bo plovna Sava povezala tri najvažnejša gospodarska središča naše države: Beograd, Zagreb in Ljubljano. To bo velikega pomena za naš nadaljnji gospodarski razvoj, zlasti pa za gospodarski razvoj Ljubljane, saj bo potem imela Ljubljana odprto vodno pot na vzhod ne samo do Zagreba in Beograda, temveč tudi dalje po Donavi do Črnega morja, kar bo posebno važno glede na rastočo blagovno izmenjavo s Sovjetsko zvezo in z ostalimi balkanskimi državami. Po vodni poti bo Slovenija lahko dobivala zlasti žito iz Vojvodine, izvažala pa bo lahko po Sa-
vi	les, premog in drugo množično blago.
Že v prvi petletki bomo izvršili tudi
RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dofiiia na dom Heredla 477____________P. T. 81-71«
Foto - Arto MARCOS
Najpopularnejša m D*ek Soda Faenndo Qniro*a 1SM	U. T. 23-M17
regulacijo Drine v prvi etapi do Zvor-nika, kjer smo že pričeli graditi veliko električno hidrocentralo. S kanalizacijo Bosne do Sarajeva pa bo tudi glavno mesto LR Bosne in Hercegovine skupaj s srednjebosanskim rudarsko-industrijskim bazenom povezano s sistemom vodnih cest za notranjo plovbo. Končno se bo z zgraditvijo prekopa Vukovar—Šamac vodna pot iz Bačke in Banata v smeri proti Bosni in proti gornjemu toku Save skrajšala za 450 km. Tako si bomo v bodočnosti, ki ni več daleč, zgradili sposoben in soliden sistem plovne mreže, ki bo prevzela velik del prevoznih nalog in bo omogočila nadaljnji gospodarski polet in napredek naše države, s tem pa tudi zboljšanje življenja vsega našega delovnega ljudstva.
(“Slovenski Poročevalec’’)
JUGOSLAVIJA POVEČAVA SVOJO TRGOVSKO MORNARICO
V	prejšnjem letu se je jugoslovanska trgovska mornarica povečala za štiri nove ladje.
Eden od teh parnikov je Radnik, o katerem se je že večkrat pisalo in govorilo. Ta parnik je že prepeljal večje število povratnikov v domovino.
Drugi je Partizanka. Tudi o tem se je že mnogo pisali ter se pričakuje, da bo v kratkem prispel v tukajšnje pri-
Jekie EUtor
MIZARSKA DELAVNICA Dr. Liri* Bslaustegui 4466 U. T. 67-3621
PRODAJALNA - TOBAKARNA
Prodaja raznih . časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moikega Id ienakega perila.
VLADIMIR BENKO
Avd*. Francisco Beir6 8709 VIT.T.A DEVOTO - BUENOS AIRES
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA
V	MUNRO JANKO POLIAK
Itazainc6 4M7	MUNRO
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH
Sala —pedal para trata«lentoa del rMUiatfana« j sala de Cinigia
Atieoed: Lanaa - Mftrooles j Viamea P »dir bora por telfcfono
D*f*naa 1153 U. T. 34-5319
"ALMACEN”
peter čučič
RzeeUtor 15M - U. T. 75T-501, Steni Pefia
0r. Hinko Haipern
Specialist notranjih bolezni £rdinira vsak dan od 16 do 20 are San Martin 955 - 1 nad. - d ep. C U. T. 32-0285 in 0829
Dr. A. Kirttehbuum Bro. Maria Kirschbaum
ZOBOZDRAVNIKA LOPE DB VEGA 3581 U. T. 50-7587
stanišče, da odpelje domov tudi naše ljudi iz Južne Amerike, ki se žele povrniti.
Parnik ima prostora za 700 oseb.
Nadalje je parnik Jajce, kateri je namenjen za prevažanje petroleja. Ta pai-nik ima 9.700 ton in vozi 11 in pol milje na uro.
Četrti parnik pa je Borac. Ta parnik je tipa “Vict.ory” in razvija hitrost 17 morskih milj na uro. Nosi 10.700 ton, zgrajen pa je bil 1945 leta in spada med najmodernejše parnike.
JUGOSLAVIJA DOBI OD NEMČIJE PARNIKE
Jugoslavija dobi na račun vojne re paracije od Nemčije pet parnikov.
Od teh petih parnikov sta 2 že priplula v jugoslovanske luke, dočim so trije še v popravilu.
Dospela sta Lošinj od 7.600 ton in Šabac od 4.855 ton. Ostali trije : Bosna od 12.253 ton, Topuško od 3.410 ton in Vis od 3.140 ton pa bodo takoj odpluli v jugoslovanska pristanišča, ko bodo usposobljeni za vožnjo.
Jugoslavija hoče zgraditi, povečati in modernizirati svojo trgovsko mornarico brez tuje pomoči in jo postaviti na tako višino, da bo zamogla služiti gospodarskim potrebam države.
RADIČ
Izdelovanje novih aparatov tez vsakovrstna popravila izvriuje
JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. Foreat Tel. Štev. 54 - 4650
Stavbinska Kovača
G.	STA VAR & K. KALUŽA Laprida 2443	Florida, FCCA
FABRICA DE MOSAICOS
ALBERTO GREGORIČ
Venta de materiales de construeci6n Avda. Fco. Beiro 6671 U. T. 56-IMS
TISKARNA Rudolf tivee
SARMIENTO 4»	Caseres
T- A. 757 {Santoa Lugarea) 1101
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vaa po domače poatreie. Pridite, pa M bosta prepričali I Se priporoča
Albert Beltram
DONATO ALVAREZ 2288 Buenoa Airat
LASTNA PEKARNA in TOOOVINA JESTVIN
“TRIESTINA”
Lastniki: KUKANJA in BRATA GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA
HERRERIA DE OBRA HUMAR y MAKUC *
Av. Central 3720
Calle No. 2 3729	U.	T.	741-46»
LA VOZ E S L O V E NA
10BITADO POR JLA SOCIEDAl) VUGOBSIjAVA “HOGAB POPUIiAR BSiLOVENO”
J i C. HJ T.
A I
?rvi
to
Jon,,' !>rvi , ijsF
sd. “■
m;r
flobv; re»
Inozemski Glasovi o Novi, Prerojeni Jugoslaviji
JUGOSLAVIJA JE DRŽAVA POLNA ŽIVLJENJA!
Britanski časopis “Reynolds News”, ki izhaja v Londonu, je objavil članek, ki ga je napisal angleški narodni poslanec A. Dryberg o vtisih, ki jih je dobil s potovanja po novi Jugoslaviji. Med drugim pravi v članku, da je življenjski standard jugoslovanskega delovnega človeka vsak dan boljši. Mnogo predmetov je že v svobodni prodaji. Socijalne reforme in socijalno skrbstvo sta na višini. Tudi skrb za najmlajšo mladino (pionirje) je velika. V Beogradu imajo pravo pionirsko mesto. Mnogi pravijo, da takega mesta najmanjših nikjer na svetu niso videli. Jugoslovanska mladina se (živahno u-dejstvuje na vseh poljih. Mnogo je v Jugoslaviji takozvanega prostovoljnega dela. Inozemci so presenečeni nad tem prostovoljnim delom, ki je opravljeno s tako velikim veseljem in požr-tvovanjem. Preseneča tudi hitrost v obnovi in v novi izgradnji, dasi potekajo vsa ta dela v okviru petletnega gospodarskega načrta. Če mnogi sovražniki ali nevedneži v inozemstvu prikazujejo jugoslovansko “petletko” kot propagando ali “stvar” na papirju, potem je treba zabrusiti vsem tem laž-njivcem v obraz, zakaj jugoslovanska petletka ni propaganda temveč stvarnost, ki se ji čudijo in jo občudujejo vsi. Dryberg končuje svoj članek z analizo političnega in gospodarskega položaja v Jugoslaviji ter pravi dobesedno. “Jugoslavija je država polna življenja! Saboterji in hujskači nimajo nobenega upanja, da bi uspeli v tej deželi s svojim kakršnim koli delovanjem! Jugoslovanski delovni ljudje so trdni, prekaljeni in verujejo v samega sebe! ’ ’
(“Prosveta”)
Poleg stanovanjskih hiš predvideva se tudi zgraditev prostorov v kulturne svrhe in delavskega sindikata. Na tem prostoru bodo napravljeni, obširni parki, športna igrišča in gledališčna in kinematografska dvorana.
KOROŠKI SLOVENCI ZAHTEVAJO POVRNITEV IMOVINE
širši odbor Zveze izseljenih koroških Slovencev, ki je pred kratkem zasedal v Celovcu, je sklenil odločno zahtevati od avstrijskih oblasti, da se takoj preceni škoda, ki so jo ti izseljenci utrpeli, ko so bili nasilno izgnani s Koroške, da se jim to škodo povrne in nadoknadi ter takoj zopet vrne imovino.
PONEMČEVANJE KOROŠKIH SLOVENCEV
Na Koroškem so sicer odprli v nekaterih krajih dvojezične šole. Toda te šole so prav zaprav kakor nalašč za ponemčevanje slovenske mladine.
V Božjem grobu pri Pliberku je postavljena za učiteljico Nemka Hilda Ernfeldner. Ona ne uči otroke slovensko, ker ne zna in tudi noče. Pač pa zahteva od slovenskih otrok, da z njo ponavljajo v nemškem jeziku: “Jugoslavija je naš sovražnik.” Otroci se sicer temu upirajo, toda ne morejo ničesar, ker učiteljico nemške oblasti ščitijo.
Nič boljše ni tudi v drugih krajih, kjer so ustanovljene dvojezične šole.
TOVARNA PENICILINE Iz Beograda poročajo, da so prispele iz Kanade vse priprave za tovarno peniciline.
Ta tovarna bo edina te vrste na Balkanu in bo mogla zadostiti vsem potrebam v pogledu peniciline v Jugoslaviji.
Graditev tovarne se ima pričeti v prvih mesecih tega leta.
ZGRADBA DELAVSKIH HIŠ V ZAGREBU
Pomanjkanje delavskih hiš se pozna po vseh večjih mestih, tako tudi v Zagrebu. Da se temu opomore se bo po petletnem načrtu začelo z zgradbo delavskih stanovanj za 5500 delavcev. Za prva dela je določenega kredita 100 milijonov dinarjev,
ta je na predlog Predsedstva Vlade LR Slovenije izvršena reorganizacija poslovanja obnovitvenih zadrug. V nasprotju s prvim letom obnove, ko so delili kredit in materijal, ne oziraje se na gmotno stanje zadružnikov, so sedaj začeli dodeljevati pomoč predvsem revnejšim slojem. Med najbolj prizadete kraje spadajo v Celju-okolica Planina, Št. Vid, Marof in okoliške vasi, ki so bile požgane v času narodno osvobodilne borbe. Prebivalstvo teh krajev je s prostovoljnim delom mnogo doprineslo k izvedbi obnove. Iz kredita za obnovo podeželja so letos zgradili tudi ]>et sadnih sušilnic. Za obnovo šol pa je bil posebej določen znesek 1 milijon 770.000 din, s katerim so obnovili 19 šolskih poslopij. Delo pri obnovi je znatno oviralo pomanjkanje gradbenega materiala, kar se je ob koncu leta znatno zboljšalo. Manina je še sedaj v veliki stanovanjski stiski. Učinek dela je v primeri s porabljenim kreditom v letu 1947 za štirikrat večji, kar je pripisovati zaslugi prostovoljnega doprinosa. V celoti kredit za leto 1947, ne bo izkoriščen. Vzrok temu je v zakasnitvi gradbenega materiala. Za celjski bazen je bila nakazana opeka iz Murske Sobote in Maribora, čeprav so ime-I le celjske opekarne dovolj tovrstnih iz-| delkov, kar je neekonomično in nerazumljivo. Popolno obnovo podeželja bodo izvedli šele do konca prve petletke. Potrebne bodo še znatne količine gradbenega materiala, med drugim: 4704 kvadr. metrov stekla, 1,216.000 kg cementa, 2.670.000 komadov navadne opeke, 393.000 komadov voda-kov, 1.449.000 strešnikov itd.
Reinaldo WV*««<’nnan
MEDI
Nazca 2381	U.	T.	50-2«
TRGOVINA JESTl^fN “TRST'
STANKO MIHELJ Charcas 3120	0.	T.	72-495]
TRGOVINA JESTVUJ
"PRI Č E n N I C U "
C. Ramon Lista 565(1 - U. T. §4-150“
HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela
Segurola 1608-14	U.	T.	GT	-	6250
Buenos Aires
Colocaci6n de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714
OBNOVA V CELJSKI OKOLICI
Okraj Celje - okolica je bil v vojni zelo prizadet. Stanje v vojni poškodovanih objetov je naslednje: 270 popolnoma in 280 delno poškodovanih stanovanjskih zgradb. 331 popolnoma in 109 delno poškodovanih gospodarskih poslopij, 152 popolnoma in 33 delno poškodovanih malih zgradb. V letu 1945-46 so obnovili 177 popolnoma in delno poškodovanih stanovanjskih stavb, 417 gospodarskih poslopij, 166 malih zgradb, razen tega so dogradili do strehe 93 stanovanjskih stavb, 82 gospodarskih poslopij in 19 malih zgradb. Na vseh nedograjenih stavbah so naadljevali z zidanjem v letu 1947., tako da je izvršene koncem leta 1947. okrog 55 % celotne obnove. Investicijskega kredita Okrajnega LO so porabili za obnovo podeželja leta 1947. 4 milijone 300.000 din. Kredit je bil razdeljen med 10 obnovitvenih zadrug, katerih naloga je smotrno razdeljevati kredit, kakor tudi gradbeni material med svoje člane. V teku letošnjega Te-
Recreo “Europa”
Pripraven s« nedeljski Islete t Tigre. Praroi ■ postaj« Tif«s FCCA. do He-crea in MM|i Lastnika
BRATA ROVTAR
Tigro FCCA. — 1'. A- 749 . 519
Rio Carapiachav
SLOVENSKA BABICA FUomena Beneš de Milek
LIMA 12l7. U. T. 2S-MM. Baeae« Aires
Franc Može
T »falični konstruktor TOVARNA MOZAIKA
VDLLA A. GIARDINO EsL Thea HUERTA GRANDE — T. A. 43
STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA
flalderfn 2779	U.	T.	50-6655
KROJAČNICA “LA TRIEBTINA”
Izdehije po najmodernejšem kroja
DANIJEL KOSIČ
Calderon 3098 - Devoto • Buenos Aires T. A. 90 - BMB
BAZAR "DANUBIO"
' D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 19-0838
RESTAVRANT “ČAVEN” IVAN LEBAN Lope de Vega 2931	Bs.	Aires
F. HRADILAK
FIAMBRER1A — Puesto No. 8 Mercacdo “Las Magdalenas" Fco. Belro 637« — T. A. 50-0900
Zobozdravnika Uro. Samoilovič Dr. Feliks Falicov
Sprejemata od lt—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181
INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R
AmMi Ferejrr* 3985 U. T. Cl-MM Bneaoe Aires
ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE 4 RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE
Bemaldea 1CH
U. T. «7-1411
PIVARNA — Kroglišč« in Kegliico PODGORNIK FRANC W>mea 2112	La	PttoMi
TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGBU
ILANCO RN CALADA 249-M1
BLANCO T1LLA ESCAAO
U. T. HM1U
Krojačnica "Gorica99 Franc Leban
WARNES 2191
Buenos Airas
Naproti postaje La Paternal T. A. 59 - 0357
MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX A vda. Riestra 1115	U.	T.	61-0656
FARMACIA " S O L E R ”*
Servicio noetumo de urgencia
Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-2079
  MERCERIA ---------------
Casa “LA FAM A’
ARTICUL.OS RBGIONALES B A J Z E R
Bnesios Aires 672
Oosqaln — CORDOBA
I
id
pcc
der
ona
ur:
ipii s c
I d
2a
let:
m
I Tl
l!
vi C
ar
r
pa
r 1
IS
”!(
te
le
’t<
U
le
m
,'li
ji<
e'
l
M
i
KROJAČNICA
CIRIL PODGORNIK
Ttaoprtt 520«
M E R C A D O
"Las Magdalenas99
CARNICERIA — R A U B A R Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276
RESTAVRACIJA
IVANČIČ nUDOLF
Anasco 2622
TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel ★
TRELLES 1402	U. T. 59-4104
Talleres Gr&fioos “CORDOBA” Gutenberg 3360 — 24-1-1948