Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
30. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 28. JUNIJA 1912.	LETNIK XXI.
PREDSEDNIK TAFT SPET NOMINIRAN.
561 glasov je bilo oddanih za Tafta in za njegovega nasprotnika Roosevelta 107.
USTANOVITEV NOVE STRANKE.
“Progressive Party” (napredna st.) pod vodstvom Rooseveltovim.
Chicago, 111., 23. jun. — Predsednik William Howard Taft in podpredsednik James Schoolcraft Sherman sta bila zopet nominirana snoči po republikanski narodni (deželni) konvenciji ob prvem glasovanju.
Predsednik je bil nominiran s 561. glasovi, t. j. 21 glasov več nego znaša potrebna večina.
Izmed 451 Rooseveltovih delegatov v konvenciji jih 344 ni glasovalo na izbranem tiketu po nasvetu polkovnika Roosevelta, ki je bil razglasil v rano jutro svoj sklep, da noče imeti ničesar več opraviti s konvencijo, katero je ožigosal kot sleparsko. Ostalih 107 Rooseveltovih delegatov je glasovalo po navodilih prvotnih volitev za prejšnjega predsednika.
Niti polkovnika Roosevelta, niti senatorja Cumminsa ime se ni predloži-
lo konvenciji, in senator La Follette je bil edini kandidat, postavljen v nominacijo proti predsedniku.
Število glasov pri nominaciji predsedniškega kandidata je bilo:
Taft .......................561
Roosevelt ..................107
La Follette ................ 41
Cummins .................... 17
Hughes ...................... 2
Ne oddanih .................344
Odsotnih .................... 6
Brezprimeren nered je prevladoval med klicanjem držav po imenih pri predsedniški nominaciji. Kričanje in piskanje in petje in tuljenje se je neprestano menjavalo. “Naš Teddy! naš Teddy!” je odmevalo vsevprek po ogromni dvorani. Toda takozvani “steam-roller” ali parni valjec je spravil tekom štirih dni toliko Rooseveltovih delegatov v Taftov tabor, da je Teddy odklonil predložitev svojega imena za nominacijo po republikanski stranki.
Roosevelt vodja nove stranke.
Chicago, 111., 23. jun. — Ustanovitev nove politične stranke “v korist vsemu ljudstvu” je bila sprožena v Orchestra hallu snoči po večini neizpodbijanih delegatov v republikanski narodni konvenciji.
To zgodovinsko znamenito zborovanje, ki je trajalo čez polnoč ob naj-hrupnejšem navdušenju, je napravilo pot nominaciji Theodore Roosevelta za predsednika po novi stranki, ki se zbere v prvem tednu avgusta meseca prejkone v Chicagi.
Colonel Roosevelt je prisostvoval zborovanju in je bil sprejet z tako navdušenim ploskom, kakor morda še nikdar ne v svojem življenju.
G. Roosevelt je sprejel nominacijo iz rok navzočih delegatov. Ampak izjavil je, da ko se konvencija v Coli-seumu odgodi, bode poslanstvo teh delegatov končano. Njihova nominacija je bila seveda nepravilna; da se jo naredi formalno, imajo delegati v svojih domačih okrajih dognati, ali je javno mnenje v prid ustanovitvi nove stranke.
Če se ljudstvo izreče za organizacijo nove stranke, potem se ima sklicati konvencija. Če se potem nominira Roosevelt, gotovo ta sprejme nominacijo in napne vse moči v boju za zmago ob volitvah. Če se nominira kdo drugi, ga bo Roosevelt podpiral po vseh svojih močeh.
Iz Rooseveltove izjave.
Col. Theodore Roosevelt je včeraj ob 12:40 pop. izdal izjavo, ki je bila prečitana v konvenciji in se deloma glasi:
“Čista večina delegatov, pošteno izvoljenih za to konvencijo, je bila iz-
brana po ljudstvu, da nominira mene. Pod vodstvom in z izpodbudo g. Tafta je večina deželnega odbora na takozvani ‘steam-roller'-način in s pohujš-ljivim preziranjem vsakega načela o-snovne poštenosti in dostojnosti ukradla osemdeset ali devetdeset delegatov ter postavila na začasni pozovni imenik zadostno število prisleparjenih delegatov, da more poraziti zakonito izraženo voljo ljudstva in nadomestiti pošteno z nepošteno večino.
“Konvencija, kakor je zdaj sestavljena, nima pravice, zastopati volivce republikanske stranke...”
Tretja stranka: “Progressive Party”.
Chicago, 111., 24. jun. — “Progressive Party”, t. j. napredna stranka, ki se je oživotvorila v soboto zvečer v Orchestra hallu, je pokazala včeraj prve znake življenja. Kačih 500 mož, med njimi nekaj voditeljev gibanja, se je zbralo v Congress hotelu, da ugla-dijo svoje poti. Guverner Hiram Johnson iz Californije je bil pooblaščen, imenovati odbor sedmerih članov, ki se ima posvetovati s polkovnikom Rooseveltom in napraviti vojni načrt. “Rojstvo nove stranke je sedaj uresničeno,” je izjavil g. Johnson po zaključku seje.
New York, 25. jun. — Colonel Theodore'Roosevelt je dospel danes v New York z brzovlakom "Twentieth Century Limited” ob 9. uri 45 minut. Po kratkem posetu v svojem uradu odpotuje danes popoludne v Oyster Bay. Ničesar ni dal izvabiti iz sebe
glede nove stranke, vendar je izjavil, da se priredi tekom enega tedna v New Yorku konferenca, v kateri bo videl pri sebi odbor, ki ima voditi njegov boj za tretjo stranko.
New Orleans, La., 25. jun. — “Napredna narodna stranka” v Luisiani se ima takoj organizirati, kakor je danes izjavil Philborger, delegat za Roosevelta pri chicaški konvenciji. Šlo bo za sistematično nabiranje članov.
St. Paul, Minn., 25. jun. — Mesto St. Paul se poganja za to, da postane mesto konvencije nove stranke, ki ima nominirati Roosevelta. Voditelji gibanja za novo stranko v Minnesoti so brzojavno povabili guvernerja John sona iz Californije, prvosednika izvr-ševalnega odbora nove stranke, naj se priredi konvencija v St. Paulu.
Berlinčani o Rooseveltu.
Berlin, 25. jun. — Izid republikanske narodne konvencije v Chicagu prav živahno razpravljajo tukajšnji časopisi. Vsi poudarjajo, da je bil Rooseveltov neuspeh posledica njegovega brezmejnega precenjevanja samega sebe.
Nade demokratov se splošno ozna-čajo kot zelo ugodne, če pojdejo združeni v volitveni boj.
Harry K. Thaw.
White Plains, N. Y., 26. jun. — V današnji seji v tukajšnjem sodišču so se nadaljevale razprave v zadevi Harry K. Thawa, ki poizkuša; doseči svojo svobodo iz državne blaznice v Mat-teawanu.
Thawa samega je zaslišal državni pravdnik Jerome, ki je nastopil tudi pred petimi leti proti njemu. Zasli-šavanje je bilo silno podrobno in nav-skrižno ter za Thawa skrajno mučno, vendar je isto' dobro prestal. Namišljeni umobolnik je svojega mučitelja večkrat skrajno ostro zafrknil.
O nadaljnji usodi Thawovi še ni odločeno.
39 oseb utonilo.
Buffalo, N. Y., 25. jun. — Zaključeni imenik kaže, da je storilo smrt 39 oseb, ko se je v nedeljo zrušilo stebrovje ob reki Niagara.
Buffalo, N. Y., 23. jun. — Ko je davi neka družba izletnikov zapustila parnik “Henry Koerber” in stopila na stanišče v Eagle Parku, Grand Island, v« reki Niagara, se je pod težo velike množice ljudi stebrovje zrušilo in nad 200 oseb je padlo v vodo. Tok v reki znaša na tem mestu, ki*leži 12 milj od Niagarskih slapov, približno 8 milj.
WILLIAM J. RRYAN IN SODNIK PARKER.
Tekmujeta za prvenstvo v demokratični narodni konvenciji v Baltimoru.
VIHARNI PRIZORI TUDI TU.
Parker prvomestnik konvencije. “Naprednjaki” se ne vdajo.
Baltimore, Md., 25. jun. — William J. Bryan, po lastnem izreku izza 16 let “champion” demokratične stranke, ki je kot predsedniški kandidat združil nase nad 6 milijonov glasov, je bil danes koj po otvoritvi demokratične narodne konvencije hudo poražen.
Ko je danes opoludne prvosednik narodnega odbora Mack poklical konvencijo k redu, je obenem naznanil, da je narodni odbor izvolil sodnika Park-erja začasnim prvosednikom. Bryan je takoj vstal in v dolgem govoru izjavil, da se ne strinja z mnenjem prvosednika Mačka in zato predlaga, izvoliti senatorja Kerna začasnim prvosednikom. Nezaslišan trušč je nastal sedaj v dvorani, z galerij se je vpilo in tulilo, in delegati so se premikali razburjeni sem in tja. Prvosednik Mack je zapretil, da bo sejo odgodil, pa tudi s tem ni mogel pomiriti konvencije. Končno je vendar vihar pojenjal v toliko, da je dal prvosednik Mack glasovati o Bryanu in Parkerju. Oddanih je bilo 579 glasov za Parker-ja in 506 glasov za Bryana. Prvosednik Mack je potem naznanil, da je za prvosednika konvencije izvoljen Parker, nakar je tega predstavil in ta je takoj začel svoj otvoritveni govor, seveda spet med takim hrupom, da ni bilo razumeti nobene besede. Zato se je stavil in sprejel predlog, da se seja odgodi do 8. ure zvečer.
Pri večerni seji je manjkalo mnogo delegatov, in vročina je bila taka, da so vsi navzoči slekli svoje suknje. Ob 8. uri 25 minut se je zbor poklical k redu, in sodnik Parker je nadaljeval svoj otvoritveni govor.
Baltimore, Md., 26. jun. — Današnji dan je bil zmagoslaven za naprednjake (progressives).
Manjšinsko poročilo odbora za opravilni red je bilo sprejeto s 565 proti 495 glasovom, kar pomenja veliko zmago Woodrow Wilsona, ki je naprednjak in Bryanov najljubši kandidat za predsednika, poleg senatorja Kerna.
Baltimore, Md., 26. jun. — William J. Bryan goji proti svojemu tovarišu Parkerju na videz še mnogo grenkejše čute, nego polkovnik Roosevelt proti predsedniku Taftu. G. Bryan ne napada svoja tekmeca s tako krepkimi izrazi, ampak obdolžuje in sumniči ga prav tako. Med drugim mu očita, da je pod oblastjo Wall Streeta. A dokazal mu tega še ni najmanj.
G. Bryan smatra sedaj položaj za tako ugoden za demokrate, da lahko izvolijo prihodnjega predsednika; zato hoče imeti nominacijo, in zato se mora Parker odstraniti. Zato ga napada, kjerkoli in kakorkoli more.
Štrajk železničarjev?
St. Louis, Mo., 25. jun. — Člani iz-vrševalnega odbora železničarske zveze “Federation of Federations”, organizacije, ki obsega devet podružnic železniških zaposlencev, so pričeli danes šteti glasove, ki so bili oddani glede vprašanja o štrajku. Glasovalo je baje 300,000 članov.
Če pokaže izid štetja glasov večino “za” štrajk, se ta prične po 150 železniških progah zapadno od Chicage. To bi bil sočuten štrajk z delavci po Har-rimanovih progah.
Črnka linčana.
Atlanta, Ga., 24. jun. — Ann Boston, črnka, ki je svojo gospodinjo R.
E.	Yordan zaradi neke graje umorila z bodalom, je bila po razkačeni množici ljudstva iztrgana iz rok policistom v Cordellu in prepeljana v avtomobilu skoz mestece Vienna v Pinehurst, kjer je bila davi zarana linčana. Obesili so jo na drevo.
Hitre nezgode
kakor ureze, ožganine, opekline, rane, opraske, in odrge zahtevajo, da imate Severovo Zdravilno Mazilo (Severa’s Healing Ointment) vedno pri hiši. Je tudi zanesljivo in uspešno zdravilo zoper uljesa, bule, žive rane, izpustke in veliko drugih neprilik, kjer se more rabiti mazilo. Prodaja se v lekarnah; cena 25 centov. Ako ga nima vaš lekarnar v zalogi, pišite na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
— “Katastrofa ‘Tkanica’, največje ladje sveta,” je naslov knjižici 48. strani s 14. slikami, ki jo je založil in jo prodaja po 40c g. Bert P. Lakner, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Rudarji bežali iz goreče hiše.
Hibbing, Minn., 25. jun. — V francoski naselbini severno od mesta je izbruhnil danes ogenj, ki je šest poslopij popolnoma upepelil. Obžalovati so tudi človeške žrtve. Mike Pe-rich, 321eten samec, je preslišal alarm in je opazil plamene tako pozno, da se ni mogel več rešiti; v besnečem življu je zgorel. Tri družine so izgubile vse svoje imetje, dočim se je komaj rešilo 17 rudarjev, ki so živeli v neki hiši na hrani in stanu. Nick Javor, ki je skočil iz okna drugega nadstropja, ni utegnil odpreti istega, nego je skočil naravnost skozi šipe in se je hudo porezal na glavi, rokah in životu. Nick Javor je bil hudo opečen.
Ogenj je nastal v dvonadstropnem lesenem poslopju, v čigar gorenjem nadstropju je spalo osem rudarjev. Rešili so se vsi po ozkem hodniku, ki je držal iz hiše, ali mnogi izmed njih so bili v gneči hudo poškodovani.
Gompers, Morrison in Mitchell.
Washington, D. C., 24. jun. — Samuel Gompers, Frank Morrison in John Mitchell, delavski voditelji, so bili danes po višjem sodišču columbijskem spoznani za krive preziranja sodišča, v zvezi s slučajem bojkotiranja tvrdke “Bucks Stove and Range Co.” Poizkusili bodo pritožiti se pri višjem sodišču Združenih Držav.
Obtožba je bila, da so omenjeni trije možje kot voditelji zveze “American Federation of Labor” z nekim jav nim razglasom prezirali povelje sodnika Goulda, kateri jim je prepovedal, imeti ime “Bucks Stove and Range Co.” v svojih bojkotnih izkazih.
Ponesrečen vojaški zrakoplovec.
Washington, D. C., 24. jun. — Paul Hamilton, učitelj v vojaški letalni šoli v College Parku, Mf., se je prevrnil nocoj s svojim aeroplanom in je bil prejkone smrtnonevarno poškodovan. Hamilton je vzletel sam v dvokrilniku in se je nahajal približno 100 črevljev nad zemljo, ko se je stroj nenadoma prekucnil in popolnoma strl. Letalec je bil pokopan pod svojim strojem, a brž osvobojen po članih signalnega zbora. Zdravniki so izjavili, da bo težko okreval.
Spet na delu.
Milwaukee, Wis., 25. jun. — 600 pivovarniških delavcev, ki so ustavili delo v raznih pivovarnicah pred mesecem dni, ker so zahtevali višje plače, se je vrnilo danes spet na delo; plača se jim je zvišala za 2j4c na uro.
Dobrodošel poset.
Odličen trgovec je posetil pred nekaj dnevi veliko tvornico, kjer se izdeluje dobro znano Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Natanko si je ogledal vse podrobnosti in je rekel ob slovesu: “Želim Vam, g. Triner, da vsi naši državljani obiščejo Vašo tvornico, pa Vam ne bo potreben noben drug oglas. Nikdar nisem videl take čistosti v nobeni veliki tvornici, kakor v Vaši, in nikdar nisem bil sprejet s tako prijaznostjo in oliko.” Izdelovavei* verjame v največjo čistost pri izdelavi zdravil ter v porabo najboljše snovi in pomoči. To kaže, zakaj je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino od leta do leta bolj priljubljeno. Prav zelo koristi v boleznih prebavnih organov. Zboljšuje slast, pospešuje prebavo, teši bolečino, lajša zapeko, težavo po jedi, nervoznost in glavobol. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Imena darovalcev.
Za pogreb rojaka Josipa Gartner, ki je umrl v Jolietu, 111., dne 19. junija in bil pokopan dne 22. junija t. 1. na tlovenskem pokopališču, so nabrali milosrčni rojaki potrebno vsoto, a darovali so sledeči:
Jerry Laurič $1.00, John Obstetar 50c, Frank Ronča 50c, Mat. Krawl 25c, C. Carey 25c, Louis Wise 50c, Chas. Layfield 25c, Carl Kreiger 50c, Simon Šetina $1.00, Longfluss & Liebersher 50c, Albert Modric $1.00, Josip Laurich $1.00, John Laurich $1.00, Ludwig Prosen $1.00, Frank Laurič 50c, Jos. Russ 50c, Ignac Groznik 50c, John Musič 50c, Pet. Svetič 25c, Fr. Senica $1.00, Jak. Mihelič $1.00, Fr. Podobnik 50c, Anton Rič 25c, Marko Papich 50c, Anton Zabukovic $1.00, John Planinc 50c, John Papič 50c, Josip Papič 25c, Martin Konda 25c, Jac. Puc 25c, Johan Vičič 25c, Mary Kuher 25c, Fr. Verček 25c, Fr. Železnik 25c, Frank Božič 50c, Jos. Riffel 25c, John Vidic 25c, Mary Avsic 25c, Martin Škrjanec 25c, Anton Strumec 25c, John Mahovec 50c, Fr. Mally 25c, Martin Klanfer 25c, Math. Bučar 25c, Fr. Jakopin 10c, Fr. Zupanič 25c, Mary Papish 25c, Antonia Papish 10c, John Žagar 50c, Andrej Erjavec 15c, C. Stirn 50c, Louis Samic 25c, Gragar 25c, Anton Hvalič 25c, Anton Struc 25c, Rudolph Rakopet 25c, Fr. Terlep 25c, Anton Dowiak 25c, John Runovič 10c, Mat. Runovič 5c, Anton Popek 50c.
NADVOJVODA JOSIP FERDINAND.
Bil baje v smrtni nevarnosti v avtomobilski tekmi med vožnjo na Kranjskem.
AMERIŠKI SOKOLI V PRAGI.
Avstrija ni pripuščena med deležnike kitajskega posojila.
Dunaj, 24. jun. — Iz Ljubljane se je prinesla semkaj govorica, po kateri se je nameravalo umoriti nadvojvodo Josipa Ferdinanda povodom danes u-radno zaključene velike avstrijske alpske avtomobilne tekme. Na osem dni raztegnjene vožnje v razdalji 2400 kilometrov so se udeležili trije člani avstrijske cesarske rodovine, nadvojvode Karel Fran Josip, Leopold Salvator in Josip Ferdinand. Vožnja, ki se je pričela dne 16. junija, je držala v svoji drugi polovici, ob povratku na Dunaj, iz Št. Petra preko Postojne v Ljubljano in Kranj. Na tej progi bi se imel po govorici izvršiti umor. Neki kmet imenoma Čolnar je baje obljubil nekemu svojemu znancu nagrado, če u-bije nadvojvodo Josipa Ferdinanda. Čolnar je prijet.
Četudi vest še ni uradno potrjena, vendar vzbuja veliko pozornost.
800 ameriških Sokolov v Pragi.
Kakor poročajo iz Prage, je dospelo tjakaj v posebnih vlakih 800 češko-amerikanskih Sokolov, da se udeležijo tam vsesokolskega' kongresa. Ameriški Sokoli so bili sprejeti z velikim navdušenjem in spremljani v triumfu po mestu.
Kitajsko posojilo.
Pariz, 20. jun. — Kitajsko posojilo v znesku $300,000,000, ki so mu že pritrdili bankirji skupine šesterih velevlasti: Anglije, Nemčije, Fiancije, Rusije, Japonije in Združenih Držav, je potrdila danes tudi Rusija za izvedbo. Vendar zahteva Rusija majhno izpre-membo pogojev. To so zastopniki vseh velevlasti že odobrili, le zastopniki Združenih Držav se še niso mogli izreči o tem, ker se morajo šele posvetovati z Washingtonom.
Avstrija izključena od posojila.
Pariz, 23. jun.—Brzojavka ‘Tempsu’ iz Dunaja pravi, da so politiki silno nezadovoljni vsled tega, kep Avstrija ni bila pripuščena med deležnike kitajskega posojila v znesku $300,000,-000. Očividno je upala, da bode Francija posredovala v prid pristopu Avstrije.
“Neue Freie Presse” pripisuje izključitev Avstrije ruskemu nasprotovanju in pristavlja, da “bo Avstrija podpirala vsak poizkus zlomiti monopol”.
To pojasnjujoč pravi “Temps”:
“Ni znano, v koliko utegne biti utemeljena ta obdolžitev, ali omejitev posojila na šest velevlasti ima čisto druge vzroke nego navedene. Nadalje, Avstrija bi se bila lahko pridružila nemški skupini, kakor so se Belgijci pridružili ruski. Avstrijska zahteva se je izjalovila tudi, ker druge dežele zahtevajo isto, zlasti Italija, ki je izjavila, da ne zahteva ničesar sama po sebi, alj če bo Avstrija deležna posojila, da mora ona imeti sličen delež.”
Ogromen požar.
Chicoutimi, 25. jun. — Ogromen požar, ki je včeraj uničil tukajšnjo katedralo, Hotel Seguenay in na stotine stanovališč, je povzročil škode $2,500,-000. Petsto družin je brez strehe.
Blizu odločitve.
Generala Huerte glavni stan, Ortiz, Mehika, 26. jun. — Vladne čete so brez streljanja ujele nekaj manjših uporniških patrol, ki so se drznile predaleč v ospredje. Vsa vladna armada je prekoračila reko pri Ortizu,. samo topništvo čaka še na dovršitev velikega mostu; vsekakor bo tudi artiljerija do večera čez reko. Do odločilne bitke utegne priti že jutri.
Joliet, 111., 27. jun. — Članicam dr. sv. Genovefe št'. 108 K. S. K. J. se naznanja, da smo sejo premenile na vsak prvi četrtek namesto prvo nedeljo. Ker je pa prvi četrtek julija meseca praznik, bo prihodnja seja mesto 4. na 11. julija, ob pol osmih zvečer. Članice so naprošene, da se polnoštevilno .udeleže, posebno one, ki so zaostale z mesečnimi prispevki, in obenem se bo prebral 6mesečni račun in druge važne reči. Obenem vabim vse dekleta in žene, ki. še niso pri društvu, naj pristopijo k našemu, ker to je že edino žensko dr. v Jolietu, ki daje podporo. Pristop in thesečni-na je majhna, torej ima vsaka lepo pri ložnost, dokler je zdrava, da vam ne bo žal v bolezni, torej le vse pristopite k društvu sv. Genovefe. Pozdrav vsem sosestram in članom in članicam K. S. K. J. Mary Golobitsh, preds.
SLOVENSKE NOVICE.
Največjo slovensko šolo v Ameriki grade v Clevelandu.
Cleveland, O., 24. jun. — Veliko veselje je zavladalo po celi Clevelandski slovenski naselbini v sredo 19. junija. Razneslo- se je namreč ta dan vabilo na slovesno odprtje građenja nove slovenske šole. Kmalo po šesti uri zvečer je začelo prihajati ljudstvo skupaj in ob sedmih, pričetek slavnosti, nabrala se je bila ogromna množica ljudi na prostoru nove šole. Točno ob sedmih zasliši se “Naprej, korak!” sem od stare šole in takoj se prikaže procesija slovenskih šolskih otrok. Bilo jih je vsaj kakih 500 in vsak je nesel malo zastavico v roki. Na čelu procesije pa je korakal tukaj dobro znani prvorazredni slovenski pevec in govornik, Master John Božič. Nosil je večjo zastavo in možko korakal,,kakor da je predsednik vse Amerike. Parada se je vila od stare šole na Norwood okoli po Glass Ave. in od tam na novi šolski prostor, sredi katerega je prav veselo igral tamburaški zbor slovenskega kat. izobraževalnega društva “Orel”. Tukaj se je dolga procesija ovila okoli tamburašev, kjer so potem otroci zapeli več slovenskih in angleških narodnih pesmi, katere je ogromna množica, ki je sedaj napolnila skoraj ves prostor, z veseljem poslušala. K sreči pa smo imeli ravno ob istem času med nami nič manjšo osebo kot Rev. Doktor Seliškarja, pro fesorja modroslovja v St. Paul semenišču. Častiti gospod dela že 14 let kot učitelj na enem največjih semenišč v Ameriki in je dobro znan kot eden najboljših učiteljev in modro-slovcev današnjega dne. On je gotovo zmožen torej govoriti o šolskih razmerah. Navduševal je Slovence k zjedinjenemu naporu v prid šole ter povdarjal veliko potrebo katoliških šol. Po dokončanem govoru pa se je postavil lepo okinčan voz, na katerem je “predsedoval” Mr. Zakrajšek, sredi množice in kopanje se je pričelo. Prve lopate so zasadili Rev. Dr. Seliškar, Rev. B. Ponikvar in Rev. J. J. Oman. Nato so sledili Mr. F. Suhodolnik kot predsednik pripravljalnega odbora in za njim tudi drugi udje tega odbora in farani. Vsakdo je hotel biti zraven in kmalo je bil voz napolnjen do kupice. Tako se jfe odkrila zemlja za šolo, ki bode gotovo veliko let, če ne vedno, največja slovenska šola v Ameriki. Ampak od časa te slavnosti nastala je na onem prostoru, mesto male jame, velika odprtina. Kopanje gre hitro naprej in v par tednih bode prostor pripravljen za konkret. O tem bodem poročal od časa do časa v prihodnje.
Druge slovenske novice.
—Huntington, Ark. Tukajšnji Slovenci so si naredili novo ‘halo’ z o-drom in sedaj pripravljajo glediško igro.
—	Ely, Minn. Monsignor Jos. Buh je poročil v soboto, dne 22. junija, v tukajšnji slovenski cerkvi nič manj nego pet parov. Pet slovenskih porok v enem dnevu v Ely! To je ^ač spomina vredno. — Eno tukajšnjih slovenskih društev je imelo v nedeljo 23. t. m. svoj piknik, ki se ga je udeležilo do 2,500 oseb!
—	Kansas City, Kans., 24. jun. Že zopet veselica, zopet zabava, g. urednik. Veste, tukajšnji Slovenci so prav veseli ljudje. Komaj smo preživeli par veselih uric na veselici materinskega društva, že se nam druga veselica o-beta, ki bo imela še pa več zabave. Priredi to veselico, kakor slišimo tukaj šno naj starejše podporno društvo sv. Petra in Pavla in sicer že prihodnjo nedeljo t. j. 30. jun. povodom imen dana zaščitnikov društva. Veselica se prične hitro f po večernicah v šolski dvorani in bo trajala pozno v noč. Suha grla bo tudi ta čas močila peneča se soda, vroče želodce pa hladil sladoled. Zvečer o polu 8mih pa priredi imenovano društvo neko igro, katere ime še diletantje zdaj sveto prikrivajo, da bi nas potem toli bolj očarala. Pričakujemo dosti užitka, ker so uloge igre v izvrstnih rokah. Kajpada se bo vendar tudi “Slavček”, ki je zdaj bolj skrit v grmovju, kar mu ne zamerimo, ker so dnevi precej vroči, s svojim ljubkim glasom oglasil. Veselica torej obeta mnogo užitka, zato pa se je bodo tukajšnji Slovenci in brati Hrvati gotovo polnoštevilno udeležili in napravili blagajničarju mnogo veselja. — Nekdo.
—	V Gilbertu, Minn., nameravajo zidati novo slovensko cerkev, kakor nam naznanja daljši dopis, ki smo ga prejeli žal prepozno za to št.
—	V Valley, Wash., je umrl rojak Ivan Mrak, star 40 let, doma iz Sorške fare; zapušča 4 otroke. Več v dopisu prihodnjič.
—	Dr. Orel št. 90 J. S. K. J. v New Yorku, N. Y., nam naznanja, da se udeleži parade in piknika povodom 15-letnice dr. sv. Frančiška Sal. št. 46
K.	S. K. J. Dopis smo prejeli prepozno za objavo.

AMERIKANSKI SLOVENEC. 28. JUNIJA 1912.
Joliet, 111., 26. jun. — Geniji va slovesnost prvega sv. obhajila v naši cerkvi sv. Jožefa zadnjo nedeljo se je izvršila kar naj dostojneje ob ogromni udeležbi vernega občinstva, zlasti našega ženstva in presrečnih staršev, tako da v prostrani cerkvi niti prostora ni bilo za vse udeležence. Dečki in deklice iz najvišjih razredov naše župnijske šole, ki so ta dan pristopili k mizi Gospodovi, so se zbrali ob polosmih zjutraj v župnijski šoli, odkoder so v lepem izpVevodu in ob veselem potrkavanju zvonov odkorakali v cerkev k osmi sv. maši, pod vodstvom č. g. župnika Johna Kranjec in čč. šolskih sester; dečki v črnih opravah z dišečimi šopki v gumbnicah in deklice, v snež-nobelih oblekah z venci na glavah, a vsi z voščenimi svečami v rokah. Slovesno sv. mašo je daroval g. župnik in imel tudi krasno pridigo o pomenu prvega sv. obhajila. Nad vse genljivo je bilo po povzdigovanju petje prvo-obhajancev in njihovo glasno obljubo-vanje na vprašanja župnikova izpred altarja v slovenskem jeziku. Starši so si brisali oči. K mizi Gospodovi je pristopilo tudi mnogo sorodnikov presrečnih otrok.
Imena naših prvoobhajancev in ob-hajank so sledeča:
Dečki: Edward Butala, Anton Rus, John Plut, Anton Lazar, Joseph Žlogar, Francis Volan, Aloysius Prus, Martin Kočevar, Anton Kolman, Joseph Nemanič, Rudolf Marentič, Jo-
pec, Francis Korevec, George Klemenčič, Francis Musič, Francis Šušteršič, Joseph Šraj, Ralph Stark, Anton Skul, Michael Sekola, Blazius Troppe, Matthew Vertin, Anton Zel-nikar, Stanislas Drnulc, Aloysius Planinc, Anton Lilek, Francis Tomac, Francis Muhič, George Lukšič, John Lukanič, Francis Vranešič, John Sak, John Mlakar, John Črnkovič, Joseph Glavan, Anton Stefanič, John Ženko.
Deklice: Anna Gaspič, Frances Težak, Mary Mutz, Julia Nemanič, Angela Stanfel, Rose Količ, Frances Ra-tnuta, Mary Gospodaric, Rose Zupančič, Frances Čulek, Josephine Setina, Mary Markelc, Amajia Bezek, Mary Stonič, Mary Babič, Mary Črnovič, Anna Gregoraš, Rose Habinc, Elizabeth Judnič, Rose Jaklič, Mary Ogna-novič, Mary Kostelec, Josephine Ve-«joišnik, Mary Videtič, Mary Vertin, Rose Marencel, Anna Smolič, Angela Likovič, Appolonia Korevec, Anna Kambič, Mary Zotlar, Anna Horvat, Anna Oberstar, Elizabeth Musič, Barbara Količ, Anna Uršič, Mary Kočevar, Mary Prše, Margaret Reshan.
Torej 41 prvoobhajancev in 39 prvo-obhajank, skupaj 80.
-5 — Umrl je dne 19. t. m. rojak Josip Gartner, doma iz Škofje Loke na Gorenjskem. Ker ni bil pokojnik pri nobenem podpornem društvu, so milosrčni rojaki nabrali potrebno vsoto za pogrebne stroške; njihova imena navajamo na drugem mestu. Pogreb se je vršil zadnjo soboto s črno sv. mašo v naši cerkvi. N. p. v m. !
—	Naš Radeckijev veteran, g. Janez Stukel st., je obhajal v ponedeljek prav na tihem 83. obletnico svojega rojstnega dne. Rojen je bil v Petrovi vasi pri Črnomlju dne 24. junija 1829. Tukaj ima tri sine, oženjene in splošno spoštovane, četrtega pa v Minnesoti, in tudi štiri omožene hčere. Rev. Jos.
F.	Stukel je njegov vnuk; dva mlajša vnuka tudi študirata. Naš Radeckijev veteran je še čil iji čvrst, ter delaven še vedno — najlepši zgled vsem mladim. Bog ga živi še mnogo let!
—G. Jos. Gregor je prišel te dni v Joliet iz Puebla, Colo., kamor pošilja tem potom svojim znancem in sestri pozdrav.
—	Prihodnji četrtek bomo praznovali dan 4. julija, slavni narodni praznik ameriški. Joliet se pripravlja letos na posebno proslavo Četrtega, ki se priredi pod imenom “Will County Home-Coming and Joliet Diamond Jubilee” in bo trajala štiri dni: 3,, 4., 5. in 6. julija. Spored obeta vsepolno šumnih zabav; v petek S. julija bo veličastna večerna parada.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Budimir Petar, Dcja-novič Nikola, Dudonec V., Kajovič M., Kolenc Mike, Simonich John.
Bridgeport, Ohio, 23. jun. — Delavske razmere v tem1 kraju so še dosti povoljne, ker vsi tukajšnji premogo-kopi, ki so v večini last “Lorain Coal and Dock Co.”, poslujejo s polno paro, tako da smo s položajem za sedaj zadovoljni ter želimo, da tako nekaj časa ostane, dasi je tega težko pričakovati, ker na političnem obzorju treska in grmi letos, da je joj; najbrže da pride politična ujima in toča, ki jo bomo seveda delavci najbolj občutili. Povzročitelji tega viharja bodo takrat gotovo že na varnem in si bodo stiskali desnice, s katerimi bi se zdaj najrajši zlasali.
Dne 9. junija smo imeli v tukajšnji angleško-nemški cerkvi sv. Antona Pad. sv. birmo, kjer je bilo tudi več slovenskih otrok birmanih, zato smo imeli torej lepo slavnost.
Dne IS. junija je stopil v zakonski jarem naš znani rojak Alojz Štraus iz Mačken Hriba, fara Žužemberg; za
družico v življenju si je izbral Karolino Supan iz obče znane družine Su-pan v bližnji naselbini Glendale, W. Va. Mlademu paru želimo, da bi jima bila sreča mila v novem stanu! Samo po sebi se ume, da smo ženitovanje obhajali prav po naši slovenski navadi, da smo bili vsi Židane volje.
V naši naselbini se dela nova katoliška šola. Imamo sicer župno šolo pri cerkvi, ki je pa postala premajhna in poleg te^a je tudi oddaljena od naselbine kaki dve milji, tako da je za mladino predaleč za obiskovanje. Tako se je po prizadevanju tukajšnjega župnika in faranov, ki so v tem kraju po večini Slovenci in Poljaki, določilo, da se napravi nova šola v bližini, ki bo bolj odgovarjala svojemu namenu. Šgla stoji na tako imenovanem Wolf-hurst prostoru, kjer obeta v kratkem biti velika naselbina. Šolo bodo obiskovali otroci iz Wheeling creek-a in Lansinga ter iz vse okolice. Poduče-vale bodo šolske sestre od cerkve sv. Antona.
Tukajšnje društvo sv. Barbare št. 23 K. S. K. J. priredi na 4. julija, na praznik neodvisnosti, veliko veselico v korist bolniške blagajne, zato upajmo, da posete veselico vsa naša bratska društva in tako pomorejo do lepšega vspeha. Vabljeni so tudi rojaki in rojakinje iz bližnjih naselbin. Pokažimo, da smo Slovenci narod, ki se ljubi med seboj, da smo združeni v veselju in žalosti. Ker vlada med tukajšnjimi pe-
popoldan v dvorani v Boydsville, kjer bo mnogo vsakovrstne zabave za stare še več pa za mlade, ki se radi sučejo.
Gospa štorklja je postala jako radodarna v naši naselbini. Pred kratkim je obiskala družino Ant. Zagorc, kjer je pustila lepo hčerko, družini John Smerekar pa krepkega sinčka; družini Frank Gregorčič je pa podarila kot prvo zakonsko darilo zdravo hčerko. Naše čestitke vsem! Ob jednem je obljubila, da v kratkem še obišče nekaj slov. družin. Tako raste naša naselbina z novorojenimi slovenskimi Američani.
Žal, da nimamo sredstev, da bi naš mladi naraščaj ohranili slovenskemu narodu. Žalostno je gledati, kako se naša vrla mladina odtujuje milemu maternemu jeziku. Pred nedavno sem čital dopis v Gl. Naroda iz naše naselbine, kjer dopisnik riporoča ustanovitev poduka za slov. otroke. Strinjam se popolnoma z njim. Ako hočemo ohraniti naš jezik še nekaj časa, je treba mladino podučiti v jeziku maternem, da bodo znali, da so sinovi in hčere majke Slave in vedeli za svojo narodnost, ker le potem bodo ljubili svoj narod in jezik, katerega so najpreje slišali in govorili. Dragi očetje in 'matere, kateri ljubite še svoj jezik, svoj narod, delujte na to, da tudi vaši sinovi in hčere istega govore, da se bodete v svojem jeziku zgovorili s svojimi otroci, kar se v mnogih slučajih zdaj ne more zgoditi. Lahko se zgodi, da vaš sin ali hči odpotuje od vas, piše vam pisma, ali vi jih ne morete citati, ker so angleško pisana; ali ni to žalostno, da ne morete citati pisma lastnega otroka? To je en slučaj poleg več druzih, ki živo dokazuje, kako potrebna je naša mladina poduka v svojem jeziku.
Temu se pa lahko odpomore vsaj nekoliko, ako se združimo in gremo skupno na delo. Imamo prostor v naši dvorani, kjer bi se poduk lahko vršil parkrat na teden. S tem bi dali naši mladini in sami sebi zavest, da smo Slovenci, potomci onih pradedov, ki so prelivali svojo kri za naš mili jezik. Razrrtotrivajte o tem! Ako bo kaj zanimanja od strani staršev, se lahko skliče skupen shod. Podružnica št. 3 Ciril Metodove družbe drage volje pomaga pri tem narodnem delu, kateri načrt je njen največji namen. Upam, da bodo rojaki vpoštevali te vrstice in šli skupno na delo.
K sklepu iskreni pozdrav vsem zavednim sinovom in hčeram matere Slovenije v Stric Samovi deželi in v stari domovini! Amerikanskemu Slovencu pa želim obilo dobrih naročnikov in častno mesto v vsaki slovenski hiši.	Mihael Hočevar.
Brockway, Minn., 20. jun. — Dragi list Amer. Slov.: —
“Kdor otrok je zvest Mariji, smrti naj se ne boji:
Luč nebeška mu zasije, ko ugasnejo oči.”
Minulo soboto 15. junija ob pol deseti uri je po dolgem trpljenju zapustila to solzno dolino in se podala v našo pravo domovino Angelica Men-singer, v petindvajsetem letu svoje starosti. Bolehna je bila že kaki dve leti. Zadnjih devet tednov pa jo je bolezen položila v posteljo. Pred nekako dvema mesecema je prišla iz Wau-kegana, 111., na dom k svojemu očetu in bratu, kjer je ostala v postelji do sedaj. Vsak dan skoro je prejela sv. obhajilo, in je svoje trpljenje z voljo prenašala. V bolezni ji je stregla Rozalija Oman, kakor tudi domači, kar so mogli. Tudi dekleta iz društva so ji prihajale ob večerih streč. V soboto jutro je še prejela sv. popotnico in se tako okrepčana iz tega sveta ločila. V ponedeljek 17. junija ob deveti uri bila je peta črna sv. maša za umrlo in pogreb. Dekleta iz društva z zastavo in gospodom župnikom so ji šle
nasproti. Šest belo oblečenih deklet s cvetlicami v laseh je vzelo krsto in jo neslo v cerkev; tri ravno tako belo oblečene so šle pred krsto, ena noseč krasen venec iz belih nageljnov in lilij, dve pa dolge bele trakove od venca; ena belo oblečena nesla je dekliško zastavo. Tako so prišle do cerkve. Pred krsto šle so druge dekleta društva, za belo krsto pa sorodniki in prijatelji. Potem se je pričela sv. maša. Med sv. mašo bilo je skupno sv. obhajilo za pokojnico. Po sv. maši zapeli so pevci: "Kdor otrok je zvest Mariji...” Ko so se opravile ceremonije v cerkvi, so nesle krsto na pokopališče. Pri lepo belo opremljenem_ grobu so, ko je bila krsta notri spuščena, zapeli pevci “Za slovo vam sestra z groba kliče...”
Umrla ima še svojega očeta, že starega, in tri brate, enega tukaj živečega, Jožef, enega v Pueblu, Colo., Edvard, in tretjega v California, Frank. Umrli so 3 sestre, Marija, Frančiška, Ana, in dva brata, Janez in Alojzij, ter mati, Neža Mensinger. Počivaj v miru!
Vreme imamo lepo. Na praznik Srca Jezusovega imeli smo peto sv. mašo z blagoslovom. Prihodnjo nedeljo ima mladeniško društvo sv. Alojzija skupno sv. obhajilo.
Pozdrav!	John Poglajen.
Cleveland, O., 24. jun. — Zadnja nedelja je bila za faro sv. Lovrenca jako pomenljiv dan. Obhajala se je onda mična slovesnost. prvega sv. obhajila. Vsa svečanost je bila mirna in tiha, pa toliko bolj ljubka in prisrčna. Ob 8. so prišli prvoobhajanci v spremstvu svojega župnika med slovesnim zvo-nenjem v cerkev, katero so sestre za ta dan jako okusno ozaljšale. Potem se je razvila ganljiva pobožnost, katera je izvabila marsikakemu očetu in materi iz očij solzo veselja. In med sv. mašo je pristopilo prvič k mizi Gospodovi 72 dečkov in deklic v najlepšem redu in z vidno pobožnostjo. Spremili pa so prvoobhajance k mizi Gospodovi tudi njihovi srečni starši, bratje in sestre, tako da je bilo pri tej priliki obhajanih ravno 200 — pač dokaz žive vere in goreče ljubezni do Jezusa!
Popoludne pa je šolska mladina imela v šolskih prostorih prav lepo veselico. Otroci so pod spretnim vodstvom g. Zormana zapeli v slovenskem jeziku: “Kukavica”, “Rožici” in “Kje so moje rožice”, — v angleškem pa: “The holy city”, “Pantomime” in pa “Graduates Farewell”. Dalje so deklice prav spretno igrale veseloigro: “Čašica kave”. Nazadnje so štirje dečki dobili diplome v znak, da so z izvrstnim u-spehom v šoli sv. Lovrenca dovršili 8. razred.
Opazili smo tako dopoludne, kakor popoludne, da je šola sv. Lovrenca v spretnih rokah, zato pa prav lepo napreduje in ima lepe uspehe. Faran.
Danville, 111., 23. jun. — Dragi g. urednik: — Kakor vsak Kranjski možakar najprej začne govor z vremenom, tako tudi jaz uvedem cenjene čitatelje v naše mesto z vremenom. Mislim, da se ne razlikuje veliko od podnebja na daleč okoli. Tako je bilo: vedno dež in oblačno. Sedaj nekaj dni je dokaj prijetno, ni ne prevroče, a solnce nam sije dokaj prijazno, tako da naredi mesto na obiskovalca prav prijeten vtis. Lepo mesto je to, rekel bi skoro izjema v lepoti izmed ameriških mest. Krasni parki in vrti, hiše so vse obdane od cvetic in vrtov ter sprehajališč, kar napravi prvič dober vtis na obiskovalca, drugič pa, kar je še več vredno, jako zdravo je. Le žal, da nas je tako malo Slovencev tu. Do sedaj smo bili le štirje, 21. t. m. se je naše število pomnožilo za enega. Prišel je namreč moj bratranec John Plaznik iz St. Francis, Wis., sem na počitnice. Na tak način nas je pet; a če bi bili vsi ti z družinami, bi že še bilo kaj. Želel bi, da bi kdo tudi z družino prišel, potem bi jih bilo kmalo več; tako se pa rojaki boje sem zahajati, ker niso radi na stanovanju pri tujcih. Tu se dela še precej dobro. Nikakor ne mislim seveda rojake sem vabiti v gručah, a če je kdo ravno brez dela, lahko pride sem. Delo si bo že dobil. Večkrat mi piše kateri izmed rojakov, da bi mu delo preskrbel, a to mi je nemogoče, ker nimam časa, saj si ga lahko vsak sam poišče. Plače so tako srednje; najbolj navadno se zasluži dolar 75 centov, ali pa tudi nekaj več. Kakor sem že omenil, da plače so srednje.
Če bi koga mikalo priti doli, bi me prav veselilo, da bi se naše število malo pomnožilo. Če se to zgodi, vam bom seveda takoj poročal.
V La Salle so mi obljubili nekateri rojaki, da me na četrtega obiščejo. Dobro došli! Zabave ne bo manjkalo. Vam bom takoj povedal, zakaj ne. V zadnjem dopisu sem omenil, da sem imel. kokoš, ki je dve jajci znesla na dan. Nikar se ne vstrašite; te kokoši vam ne bom kazal za zabavo, ker je nimam več; prodal sem jo namreč za visoko ceno. Ker sem pa na vsak način hotel imeti kaj posebnega, sem si kupil kozla s prav zvitimi rogovi. To vam je posebne vrste kozel. Lahko ga vprežem in peljal nas bo iz parka v park in verjemite mi, da nas bo vozil po najboljših zabavališčih. Smeha dovolj po najnižjih cenah.
H koncu se pa lepo zahvaljujem za vse pozdrave, sporočene po mojem bratrancu v Jolietu in La Salle. Sprejmite i vi i vsi zavedni rojaki moje prisrčne pozdrave. Da ste mi zdravi!
John Šebat.
Ekalaka, Mont., 10. jun. — Zopet se oglašam v A. S. ter opominjam Slovence, katerega veseli farmati in po-
stati samostojen: sedaj je najlepša prilika, ker tukaj je še veliko dobre in rodovitne zemlje, katera se zastonj dobi. Zemlja je poraščena s travo in ni potreba nobenega čiščenja n. pr. kamenja ali boste. Tukaj se lahko precej orje. Letina posebno dobro kaže, ker imamo dovolj dežja. Lepše pomladi si človek ne more želeti. Kamor se človek ozre, vse je zeleno in cvetoče. Ptički veselo pojejo. Tu in tam vidimo velike črede ovac, ki se veselo pasejo po zeleni preriji. Vse miglja in živi. Tako tudi mi Slovenci. Vsi smo pridno obsejali naše polje. Torej dragi čitatelji, potrudite se in pridite si vsaj. ogledat, da se bode vsak prepričal sam, tukajšnja zemljišča. Sporočiti moram tudi, da? se je naselil v našo slovensko naselbino Mr. Frank Klauzer iz Cumberlanda, Wyoming; znan je tudi po Kansas; zemlja se mu prav dopade in že prav lepo napreduje na svojem homestead. Ogledal si je homesteade tudi Mr. Frank Salokar iz Washingtona, kateri se misli naseliti v par mesecih. Naša naselbina šteje 6 družin, in želimo, da bi se še veliko pomnožila, dokler je čas za to. Kateri si pride ogledat homesteade, naj vpraša v mestu Baker za Horse Creek in pride naravnost v našo slovensko naselbino, ker drugače ga agenti drugam zapeljajo, ker znajo zelo sladko govoriti, kar je že lahko vsakemu znano. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam ter jim želim obilo uspeha. John Nagode.
Kansas City, Kans., 18. jun. — Gospod urednik! Nekaj čudnega, nekaj nenavadnega Vam imam poročati, kar še najbrž nikoli ni bilo v tako malej naselbini kakor je tukajšnja. Kaj pa je vendar zoper, jelite, tako me zopet radovedno vprašate; saj so vsi uredniki več ali manj “firbični”, kakor pravijo v starem kraju stari ljudje, mi mladi pa, ki hočemo biti bolj “nobel” in nositi glavo bolj po koncu, kar lahko storimo, ker je v naših buticah le malo dobre, težke tvarine, med tem, ko so glavice starih možakov lepo ponižno priklonjene, ker imajo dosti zrelega znanja v sebi, mi bi rekli radovedni. Kaj si hočemo, saj vemo, da se prazno klasje povzdiguje, a polno lepo priklonjeno stoji. Veste, mi mladi bi Vam rekli, da ste zelo radovedni. No, pa za božjo voljo, le počakajte malko, vse Vam hočem še precej natanko in preobširno poročati. Evo Vam treh po vsebini popolno različnih dogodkov, ki so se združili na jeden dan t. j. v nedeljo 16. jun. v naši naselbini. Čujte! Svatba — pogreb — zabava materinskega društva. Jelite, čudne reči!
Nekako proti severnej strani naselbine so se naganljivi, lahkonogi par-čeki prav po cesarsko zadovoljni vrteli ter s svojimi lepo “nafiksanimi” čre-veljčki obdelovali nad vse potrpežljiva tla, a starejši zopet so oblegali bogato obložene mize, ki so bile kajpada namočene z ljubim ječmenčekom; saj veste g. urednik, da smo tukaj v suhi deželi, zato pa se mora z omenjeno pijačo prav pridno zalivati, da preveč ne razpoka, kajti prevelika suša bi nam strašno škodovala. Kaj pa so vendar imeli, se čudite? No, veste, hočem Vam prav po domače povedati, ker učeno sploh ne znam, ker sem se siromak v šoli komaj toli naučil, da je prva črka v abecedi a, zadnja pa ž. Znana Vam je ljubka, pri vseh Slovencih priljubljena ptica slavica ali, če je mož kega spola, slavček. Jelite, kako radi ste ga poslušali tam v milem starem kraju v mirnih, samotnih logih v poznih poletnih večerih, ko je ljubko žvr-golel, varno skrit v grmovju, svojo globoko v srce segajočo, zaljubljeno pesmico. A prišla so leta, kaj ne, ko smo zapustili lepe domače loge in se naselili v raznih, nikdar tako lepih krajih v novem svetu. Težko nam je bilo, ko so nam izginili ljubki kraji izpred očij, ko nismo več videli tistih znanih lepih log6v, kjer smo morda mi kedaj kakor mili slavček popevali v poznej noči tam po rojstnej vasici o-krogle, zaljubljene pesmice in tu pa tam zavriskali fantovsko korajžno tako glasno, da je spanec zapustil za trenutek vse mlade punce, pa še može in žene, ki so radi čuli naše pesmi. Da bi si pa tudi v ptujem kraju vsaj v mislih predočili one srečne kraje in čase, je tudi tukaj v tej naselbini oživel "Slavček”, ki ima namen posnemati mile pevce v domačem kraju in svoje sorojake razveseljevati tudi tu, prek oceana z ljubkimi, domačimi popevkami. Nabavil si je svoje gnjezdo in v njem združil več slavcev in slavic, ki so že marsikatero okroglo zapeli. A kar naenkrat je začelo slavčekom in slavicam v gnezdu pretesno postajati in začeli so ga zapuščati in si ustvarjati lastna domovanja. Prvi je bil Guštin Makso, ki si je izbral za bodočo tovarišico spoštovano in tukaj dobro poznato gospdč. Kure Ano. Nimamo nič proti temu, temveč želimo sreče in blagoslova na starokrajnske velike košare! A nekaj še želimo poleg, da bi namreč odišli slayček ne pozabil starega gnezda, ampak bi prišel še nazaj ter pripeljal seboj še svojo tovarišico, da bi bilo žvrgolenje v gnjezdu Slav-čeka še močnejše.
A komaj je imenovani slavček prekoračil prag domačega zavetišča, že je postalo gnjezdo zopet pretesno Slavici Stanfl Heleni in tudi ona jo je popihala prek meje, a na pot,u jo je vjel tukaj dobro poznati in v obče priljubljeni fantek Kovač Anton ter jo povabil na svoj dom. In ni trajalo več dolgo in bila je sklenjena pred oltarjem po trikratnej besedici “da” do smrti trajajoča ljubezen in zvestoba. V sreči plavajoči par pa je hotel tudi svojim dragim sorojakom napraviti o
tej priliki veselje in zato je bilo zadnjo nedeljo veselje in radost v hali, ki sicer stoji v suhej a zdaj že do cela zamočenej zemlji. Kličemo kratko, pa jedrnato: Tudi Vama dodeli sreče in blagoslova veliki Bog v novem stanu! Ob jednem pa želimo, da bo mladi mož dovolil svojej slavici, da še tudi ona v bodoče obiskuje gnjezdo “Slav-čeka”, saj se ji pri obiskovanju tudi lahko on pridruži.
Torej na severu veselje, bolj proti zahodu pa v istem času žalost. A. to besedo jaz nič rad ne slišim, ko le prerad popevam ono lepo slovensko: Oja, zmiraj vesel, vesel... Zato pa le kratko omenim, da se je poslovil isti dan od svojega doma, katerega si je še ne dolgo nabavil, g. Vovk Jožef, ter je bil popeljan v najlepši dobi svojega žitja, v 36. letu svoje starosti po triletnem zakonskem življenju na kraj miru, gori na kalvarijo. Gotovo mu z menoj vred kot vrlemu slovenskemu naselbincu in udu cerkvene družbe ter podpornega društva sv. Jurja vsak želi iz srca večni mir in pokoj gori nad zvezdnatim nebom! A jaz s.i ne moreni kaj, da bi se ne znosil tudi o tej priliki nad tisto presneto kljuko koščeno, ki so jo ljudje krstili kar sami brez botrov in duhovnika na ime smrt. Jezi me, da je ta koščena pokveka tako ne-izprosljiva in neolikana, da se noče v svojej hudomušnosti ozirati na nobenega, ampak brez vse olike prav po amerikansko stopi zdaj k bogatinu, zdaj zopet k siromaku, se priklati zdaj k mlademu, zdaj zopet k staremu, če je vsem tem prav ali ne. Pa kaj si hočem, saj mi je znano, da se človek proti neumnosti zastonj bojuje, a ravno tako zastonj pa tudi proti neoliki in neizprosljivosti šmentane, vražje smrti. Še varovati se moram, da se ji preveč ne zamerim, ker bi imela midva potem prehud boj, ker vem, da ji tudi jaz ne morem odnesti mojih grešnih kopitov, zato pa raje molčim.
Na severu veselje, na zahodu žalost, v sredini pri slovenskej cerkvi pa zabava materinskega društva, katera je nudila dosti nedolžnega veselja in zabave smeha. Priredile so jo vrle in za cerkev nad vse vnete tukajšnje gospe materinskega društva. Na zabavi ni trebalo žeje trpeti, kajti suha grla so se prav pridno zamakala z belo, rudečo In rumeno sodo, ki je prav prijetno žegetala doli proti želodcu, kateri pa je bil tudi lahko zadovoljen, saj je bilo pripravljenih raznih šunk, pa še kruha, pa še raznih sladčič za nežne gospodične. Pod nož je moral tudi radi te zabave dobro rejeni janjec, kateri je, ker dobro nasoljen, prav pridno vabil šumečo sodo v svojo družbo. V šoli je pa preganjal dolg čas gramofon s svojimi lepimi'pesmicami z mile domovine. Tu pa tam se je oglasil iz gramofona kak pristen starokrajski valček, ali poskočna polka ter sta vabila plesa željne pare, katerih pa nista našla, ker so se v istem času zbrali na gostiji, kakor že omenjeno, katera je zadržala tudi ‘Slavček’, da ni proizvajal obljubljene pesmice. Ni zameriti! Slavica se je možila, bi bilo grdo, ako bi se slavčki ne udeležili gostije. Pa upamo in pričakujemo, da se oglasi “Slavček” drugokrat o takej priliki, saj ima dolge vratove in krepka grla, samo nekaj mu manjka, namreč bolj močne volje in večjega veselja do milih domačih pesmic. Pa s časoma pride morda še to. Sredino zabave pa je tvorilo reflanje ozir. licitiranje dveh domačih zajcev, katere je v ta namen podarila društvu sicer kakor slišimo v hrvaško župnijo vpisana a kot Kranji-ca vrlo slovensko čuteča gospa Marg. Fracol.
Pri reflanju kakor pri licitiranju so prav pridno sodelovali vsi navzoči, s vse pohvale vredno požrtvovalnostjo pa sta potem, ko je vrgel prvo izklicno svoto obče znani in za napredek tukajšnje naselbine vrlo vneti mož Janez Bižal v klobuk, naganjala fanta Višček France in Lužar Lojzek svoje tekmece tako, da so končno plahe in nedolžne živalice privabile s pomočjo neutrudljivo kričečega izklicevatelja in cerkvenega moža Peter Sterka, kateri je s svojim presneto dobro nabruše-nim jezičkom izvabljal nikelne in kvo-dre iz žepa navzočih, 28 dol. 65c v roke blagajničarke g. M. Majerle. Končno se je licitirala še preostala šunka, ki je privabila tudi precej o-kroglega v žep društva. Pri zabavi ni bilo sicer veliko udeležencev, a kljub temu je imelo društvo, kakor se sliši do 70 dol. čistega dobička, kar je gotovo v prijetno zadostilo vsem gospem, katere so se posebno trudile pri prireditvi* zabave kakor gospe: Cvitkovič, Bukovac, Majerle Kat., Majerle Mar., Šterk, Bižal, Ferlič, Guštin, Šneler, Novak, Špehar i. t. d. Sploh vsem, ki so na ta ali ovi način pripomogle za cerkev koristnej zabavi, kakor tudi vsem tistim, ki so darovali raznih reči za zabavo po gospeh Cvitkovič in Janžekovič, katerima nova zahvala za njun trud pri pobiranju darov. Zahvala pa tudi vsem udeležencem zabave! Omenil bi še kaj o zabavi, a je nevarno g, urednik, kajti o-praviti imam z ženskim spolom, kateremu se je strašno nevarno zameriti; ako bi njim prišel pod zobe, ne vem, če bi videl več zlatega solnca v novem svetu, akopram imam recej nasoljen jeziček, kakor me vsaj ljudje obrekujejo, a veste ja, da tudi ženske niso zadnje, v tem poslu, in če bi segle po naju g. urednik, gorje nama. Hitro bi nama padel ves veliki pogum v neko vrsto najine obleke in potlačil še pogumno srce tja. Zato pa le lepo po amerikanski navadi dajmo prednost nežnemu spolu in kličimo.na polno grlo: Vrlo dobro, blage gospe, le tako naprej v napredovanju koristnega dru-
štva in kmalu v zopetni prireditvi jednake zabave!	Navzoči.
Kansas City, Kans., 18. jun. — Človek je pač kakor kaplja na veji, tako nekako je poudarjal naš dušni pastir zadnjo nedeljo, ko smo se zbrali v tu-(Nadaljevanje na 8. strani.)
NAZNANILO SLAVNIM NAROČNIKOM AMER. SLOVENCA.
Kakor je starejšim in najzvestejšim naročnikom našega lista še dobro znano, je bila prvotna naročnina našega lista $2.00 na leto. Ker so se gmotne razmere pri nas v Ameriki tako spremenile, smo primorani od prvega septembra t. 1. zopet naročnino povišati na $2.00. Zanašamo se, da so naši naročniki razsodni in da nam tega ne bodo zamerili, ako pomislijo;
1.	Cene papirja in drugih tiskovnih potrebščin so v teku zadnjih let skočile za 30 odst.
2.	Naš list je delavski list, zato brani delavca, plačujemo pa tudi sami svojim delavcem v tiskarni unijsko plačo, katera se je tekom zadnjih petih let, kakor je slehernemu znano, tudi znatno povišala.
3.	Ker so se živila podražila in privoščimo vsacemu, kar mu gre po zaslugi in pravici, smo tudi glavnemu osobju pri uredništvu in upravništvu že z novim letom drage volje povišali plačo.'
4.	Naročnina vsih naših slovenskih tednikov znaša po $2.00. Ni naš namen delati konkurenco in nekolegialno v nič devati druge, toda samozavestno pa moramo pribiti, da ima naš “linotype” tako goste črke, da je vsled tega v našem listu več berila na eni strani, kakor v kateremkoli drugem slovenskem listu na dveh straneh.
Kdor bo imel list plačan za delj časa po 1. sept. 1912, akotudi za več let, bo list prejemal brez doplačila, dokler mu stara naročnina ne poide. Oni pa, ki bodo list naročili po 1. sept. 1912, bodo plačali $2.00 na leto, zato je svetovati onim, ki se žele poslužiti te prilike, da zdaj plačajo list vnaprej za delj časa.
Ker smo pa bili iz gmotnih razlogov primorani zvišati naročnino, bomo skušali tudi v prihodnje, da bo list v vsakem oziru napredoval in svoje naročnike popolnoma zadovoljil. Tudi nadalje bo skušal prinašati vse novice amerikanske in novice iz stare domovine. Kakor doslej, se bomo tudi nadalje trudili braniti najdražjo našo svetinjo sv. vero in ponujati zlasti onim, ki ne slišijo božje besede v svojem jeziku, vsak teden tečne dušne hrane in tudi zabavni del našega lista bo vedno tak, da bodo bravci z njim zadovoljni. Prosimo spoštovane svoje naročnike, ostanite nam torej tudi v prihodnje zvesti.
Uredništvo in upravništvo Am. SL
Hitra
Olajšba
sledi, ako rabite v slučajih glavobola ali nevralgičnih bolečin v glavi
Severove Praške zoper glavobol in nevralgijo
(Severn's Wafers for Headache and Neuralgia)
£	Cena 25c škatlja.
Materam je znano.
. da detetov nežni ustroj ne more prestati uplivanje močnih zdravil. Vedo pa, da zdravilo zoper detetove bolezni more biti varno, čisto, čisto in neškodljivo.
Severove Kapljice za otroke
(Severa’s Soothing Drops)
• se posebno izdelujejo in priporočajo za odpravo kolike, krčev, zvijavice, in za pomiriti nemirne bojazljive ali razdražljive otroke, posebno v dobi dobivanja zob.
Cena 25c steklenica.
ŠIvlROVpI«
LAXAT0N
je prijetna, milo delujoča to-i nika in odvajalo, ki upljiva na čreva, naredi, da redno in brez bolečin delujejo in povrne zdravo prebavo.
POSEBNO SE PRIPOROČA ZA ŽENSKE IN OTROKE.
Cena 25c steklenica.
Kadar kupujete zdravila vprašajte za Severova. Prodajajo se v vseh lekarnah. Ako jih Vaš lekarnar nima v zalogi, pišite nam.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
seph Juričič, Rudolf Turk, Nicholas. timi slov. društvi najlepša sloga, za-Fajnik, Michael Klobučar, John Kle- torej kličem: na svidenje na 4. julija
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 3. junija 160 Hrvatov, 50 Črnogorcev in 80 Makedoncev; dne 4. jun. 52 Slovencev; dne 9. jun. 25 Makedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 3. junija 120 Hrvatov in Slovencev; dne 4. jun. 25 Makedoncev in Hrvatov.
—	Grozovita eksplozija. Dne 7. junija zjutraj ob poldevetih so čutili pri Ljubljani neko bobnenje po zraku in so mislili, da je šla v zrak kamniška smodnišnica. Bilo je pa veliko dalje. Bobnenje je bilo samo odmev grozovite eksplozije smodnika pri Woellers-dorfu v Dunajskem Novem mestu, kjer se je vnelo 40,000 kg smodnika v vojaškem skladišču, kakor je A. S. poročal v svoji 28. št.
—	Nov železnobetonški most čez Krko med Stražo in Valtovasjo se bo začel v kratkem graditi. Proračunjen je na 92,000 K.
—	Pri velikih vajah ljubljanske divizije, ki bodo letos na Notranjskem, bodeta navzoča tudi vojni minister general Auffenberg in načelnik generalnega štaba Blaž Schemua.
—	Požar v Črnomlju. Dne 5. junija opoldne je pogorela v Črnomlju hiša posestnice Pirnat. Ogenj je popolnoma uničil gorenji del stavbe, ki je bil lesen. Pohištvo so rešili. Požarna brarnba je preprečila, da se niso užga-le še sosednje hiše, ki so večinoma z lesom in s slamo krite.
—	Ogenj v Grosupljem. Dne 6. junija je okrog 7. zvečer začel goreti pod posestnika Ant. Bučarja v Stranski vasi št. S. V trenutku je bil ves pod v plamenu. Novoustavljeno gasilno društvo v Grosupljem je bilo takoj na licu mesta in njemu se ima Bučar zahvaliti, da nista zgorela hiša in kozolec. Dne 16. junija je bilo ravno tri leta, ko je Bučarju zgorelo vse, hiša, pod in kozolec. Zažgali so otroci.
—	Velik požar v Šenčurju pri Kranju. Dne 3. t. m. ob 3. popoldne je izbruhnil v Šenčurju pri Pergarju požar. ki je v eni uri uničil 13 hiš in 37 gospodarskih poslopij. Škodo cenijo nad 200.000 kron. Zgorelo je tudi 7 glav živine. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Kranja, Stražišča, Naklega. Goleščega, Cerkelj, Brnika in Predoselj. Prizadeti so med drugimi sledeči gospodarji: Zadnik, Graj-zar, Kušar. Novak. Polovec, krojač Franton in drugi. Škoda je z zavarovalnino le deloma pokrita.
—	Tržaški zrakoplovec Widmer je dospel dne 7. junija v Ljubljano, da pripravi vse potrebno za svoj javen polet na vojaškem vežbališču pri Ljubljani dne 16. t. In.
—	£rbski kmetovalci na Kranjskem. Dne 7. junija se je pripeljalo v Ljubljano 27 gojencev kmetijske šole v Kraljevem na Srbskem, da obiščejo v spremstvu svojih profesorjev razne kmetijske naprave na Kranjskem.
—	Ruski gostje v Ljubljani. Dne 8. t. m. je dospelo v Ljubljano 40 ruskih učiteljic in učiteljev, Bili so prisrčno sprejeti.
—	C. kr. kmetijska družba. Cesar je potrdil izvolitev komercielnega svet nika državnega in deželnega poslanca Franc Povšeta za predsednika c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem.
—	Iz zatiškega samostana. Namesto odstopivšega opata Gerarda Maier, je bil 31. maja inštaliran kot prior regens
P.	Bernard Widmann, dozdaj prior v samostanu Mehrerau.
—	Odličen gost v Postojnski jami. Dne 2. junija je posetil Postojnsko jamo kineški poslanik na dunajskem dvoru Shen-Jui-Ling. Spremljal ga je poslaniški tajnik dr. Dassy in c. kr. podadmiral Mirti.
—	Imenovanje. Cesar je imenoval
]konzularnega atašeja pri avstrp-ćf*r-skem konzulatu v Bremenu dr. Ferdinanda Souvana, rojenega Ljubljančana, za podkonzula.
—	Smrtna kosa. V Radovljici je umrl notarski solicitator g. Franc Do-bovišek. — V Ljubljani je umrla ga. Apolonija Ogorelc, rojena Jager, ki zapušča sedem otrok. — V Novem Mestu je vsled otemnenja uma naglo-ma umrla ga. Ana Čižmek, soproga c. kr. sodnega oficijaia Franceta Čiž-meka, stara 43 let. Pred par leti je bila radi slaboumnosti sprejeta v zavod za slaboumne na Studencu. Tam je ostala par mesecev. Vrnila se , je potem zopet k možu v Novo mesto, kjer je popolnoma okrevala. Dne 5. junija zvečer okrog 10. ure pa se je obesila na podstrešju svoje hiše v Žabji vaši. Zapušča izmed 13, še živečih pet otrok. Nesrečnica je zadnje dete povila pred 14 efnevi. Bila je marljiva žena.
—- Pesnik Anton Aškerc umrl. Dne 10. junija zjutraj ob pol dveh je umrl V deželni bolnišnici v Ljubljani pesnik in mestni arhivar Anton Aškerc. Odkar ga je dne 6. t. m. zadela kap, je bil le malo pri zavesti. Pokojni Anton Aškerc se je rodil pri Sv. Marjeti
ob Rimskih Toplicah blizu Celja leta 1856. Študiral je v Celju, bogoslovne študije je dovršil v Mariboru. Služboval je na raznih mestih kot kaplan, dokler se ni dal leta 1898. vpokojiti. Istega leta ga je ljubljanski magistrat nastavil za mestnega arhivarja. Pesnik je bil duhovnik, a je izvrševanje svojih duhovniških funkcij sam prostovoljno počasi opustil. Napisal je vsega skupaj 15 knjig. Od 15 knjig je 11 samih pesmi, in sicer: Balade in Romance leta 1890. in 1903. druga izdaja, Lirske in epske poezije 1896, Nove poezije 1900, Zlatorog 1904, Četrti zbornik poezij 1904, Primož Trubar 1905, Mučeniki 1906, Junaki 1907, Jadranski biseri 1908, Akropolis in Piramide 1909, in Poslednji Celjan. Poskusil se je tudi v dramatiki. Nadalje imamo od njegove roke še dva potopisa: Izlet v Carigrad in Dva izleta na Rusko. — O njegovi bolezni se poroča: Ker se je g. Anton Aškerc že nekaj dni slabo počutil, je dne 5. junija izročil na magistratu ključe od svoje pisarne, ker se je hotel skoro gotovo nekoliko odpočiti. Dne 6. junija ob
9.	uri dopoludne je gledal skoz okno svoje pisarne. Nakrat.se mu je stemnilo pred očmi in zgrudil se je nezavesten. V nezavesti je ležal dalje časa, ne da bi ga kdo opazil. Po daljšem času se mu je popoldne vrnila zavest, na kar je vstal in šel na izprehod. 7. junija se mu je napad ponovil. Pesnika je zadela kap na možgane in povzročila otrpnenje možganov. Zjutraj so poklicali v njegovo stanovanje magistralnega tajnika in pa zdravnika dr.. Jenka, ki sta takoj odredila, da se pesnika prepelje v deželno bolnico. Bolnik začetkoma sploh ni mogel govoriti, pozneje je poizkušal govoriti, a se ga ni nič razumelo. Svetila mu večna luč!
—	Utonila je 4. junija v Kamniški Bistrici Terezija Gerkman, žena tesarja “Franceta” v Mekinjah.
■—- Skozi okno streljal na župana. Bivši župan Janez Kuralt iz Mavčič št. 7, je bil 4. t. m. zvečer nekako ob deveti uri napaden. Nekdo je skozi okno nanj streljal ter ga zadel v zgornji del života. Kuralta, ki je dobil 7 svinčenih zrn v hrbet, so odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Ustrelil se je v Ljubljani vsled bojazni pred kaznijo prostak 17. pešpolka Kelbl.
■—■ Smrtna nesreča na kamniških planinah. Na praznik Sva Rešnjega Telesa se je podala družba mladih turistov iz Kamnika na planine, med njimi tudi 141etni trgovski vajenec Ludovik Repe. Šli so mimo Sv. Primoža na Malo planino in od tam na Veliko planino. Od koče so se podali še nekoliko naprej v smeri, ki pelje proti izvirku kamniške. Bistrice, ter na nekem vzvišenem prostoru sedli. Naenkrat se zasliši obupen krik. Vsi se ozro in vidijo grozen prizor. Ludovik Repe je padel raz skalo in obležal kakih 20 m globoko. Zlomil si je nogo in se tako močno pobil na glavi, da je po sedemurnem trpljenju izdihnil.
—	Menda se mu je omračil um. Pred dvema mesecema se je vrnil iz Amerike domov šestindvajsetletni Janez Eppich s Kočevskega. PVinesel je s seboj tudi amerikanski samokres. Že na poti domov se mu je menda v Švici omračil um, da so ga djali za nekaj časa v blaznico. Tudi doma se je vedel po svojem prihodu dokaj čudno. Dne 11. maja sta imela opraviti zunaj pred domačo hišo oče imenovanega Janeza Eppicha po imenu Jože Eppich in njegov brat Janez. Okoli dveh popoldne zaslišita, strel v sobi, v kateri je ijil samo mladi iz Amerike došli Janez Eppich. Prestrašena hitita v hišo gledat, kaj je. Nasproti njima priteče z revolverjem v roki Janez Eppich in ustreli svojega očeta v vrat, da jc bil na mestu mrtev. Brat Eppicha je hitel za nečakom, ki je bežal po vasi ter se obrnil parkrat nazaj in oddal na preganjajočega ga strica dva strela. Prvi mu je preluknjal le klobuk, z drugim pa ga je zadel v levo ramo tako, da je tudi Janez Eppich starejši prav nevarno poškodovan. Storilca so prijeli potem orožniki, dobili v sobi na tleh ležečega. Ustrelil se je bil sam v prsi, vendar je upanje, da ga ohranijo pri življenju: Odpeljali so ga z vozom k sodišču.
—	Izpred ljubljanskega porotnega sbdišča. Tatica Marjana Krt iz Hrastja je bila pred ljubljanskimi porotniki obsojena kot tatica iz navade, na pet let težke ječe.—Rudolf Naehrfahrt, ki je ušel iz ljubljanske prisilne delavnice in ho'tel umoriti oskrbnika v Aj-maiiovcm gradu, jc bil obsojen na 6 let težke ječe. — Ivana Stale iz Selc, 17 let stara, je bila radi tatvine in požiga .obsojena na štiri mesece težke ječe.
—	Dolenjski rokomavhar. Jože Te-kave, 201eten iz Srnaka, je po očetovi ■smrti kot lOletni fantič šel v službo. Imel jc malo služb, kajti služil je pri posameznem gospodarju 2 do 3 leta. Seznanil se je bil v Mali vasi z drugimi fanti, ki so ga naučili ponarejati kljtfče. To stroko je začel letos mar-ca,meseca in od tega časa ni več^ ljubil dela, temveč se je začel potikati po gozdih in' brlogih. Po dnevu je
spal in jedel, ponoči pa kradel. Kot tat je obiskal vse prejšnje gospodarje ! in jim z vetrihom odpiral poslopja. Tako je v noči 10. maja pri Jožefu Cimermanu iz Male vasi izrezal pri šti-belci šipe in udrl v sobo ter ukradel 1 škornje, 1 čižme, 1 sukneno obleko,
1 hlače in telovnik, ječ srajc, 1 klobuk,
1 molitvenik, več kosov prekajenega mesa in iz gospodinjinega krila 10-kronski bankovec. Isto noč se je bil priplazil v podstrešno sobo Jožefa Štiha v Podgorici, a je bil pravočasno zasačen. Drugi dan po tej tatvini je ukradel Janezu Intiharju iz Javorja iz v kuhinji stoječe omare 70 jajc, 1 kozo, 1 skodelico, 1 žlico in štiri litre kaše, masla in masti ter 8 kosov svinjskega mesa. Dne 15. maja se je pojavil zopet v Javorju in izmaknil iz veže 1 suknjo z mošnjičkom in 3 K vsebine, ter 1 pisker mleka. Isto noč je izmaknil iz hleva Jožefa Tekalca sosedu Jakšetu 1 zajca, 1 pleče, 2 klobasi in zavitek tobaka. Dne 19. maja je M. Kaplanu v Mal. Osolniku vzel iz zaklenjene žitnice 1 pištolo s smodnikom. Orožništvo ga je marljivo zasledovalo. A ker je po dnevu tičal v velikem gozdu nad Osolnikom v skalah skrit —■ se je orožnikom posrečilo šele dne 2. junija s pomočjo vaščanov istega zasačiti. V zavetišču so našli več ukradenih stvari in tudi dve veliki kokoši, kateri je bil ravno obsodil na smrt in je že brusil krivec, da jih zakolje, ko ga je patrulja obkolila. Pri osebni preiskavi so našli več vetrihov, pil in nožev ter žepno uro. Oddali so ga z vsemi ukradenimi rečmi okrajnemu sodišču v Vel. Laščah.
—. Smrt na plesišču. Dne 2. junija ob 6. uri zvečer, ravno ko sta šla dva pogreba drug za drugim po Martinovi cesti v Ljubljani, se je slišal močni glas godbe na avtomat iz Pavškove gostilne. Ko pa so se vračali pogrebci. videli so pred omenjeno gostilno gručo ljudi, ki pa niso več plesali, ampak so povedali, da je nekoga zadela kap. Mrtvec j e bil 251etni Al. Glinšek, krojaški pomočnik, nekje iz Gorenjskega. Med plesom mu je prišlo slabo, bruhal je iz sebe pene, nakar je bil takoj mrtev. Došli zdravnik g, dr. Krajc, je konstatiral smrt. Ob ti priliki je bila izvršena tudi neka aretacija.
—Še ne da mi miru. France Lovrač, 49 let star delavec v Vojnem dolu je že zaradi uboja presedel 6 let v ječi, bil pa je tudi že večkrat zaradi težke telesne poškodbe kaznovan. Dne 12. svečana vršila se je pri Francetu Gaberščku v Muzgi svatba. Tudi France Lovrač je prišel tja oglarit. ker pa je bil siten in se začel prepirati ga je gospodar iz sobe iztiral. To je Lov-rača tako vjezilo, da je začel navzoče fante izzivati, češ, da se jih ne boji. Jakoba Marčuna je sunil z nožem v levo stran prsi, ker je bil pa ta zimsko opravljen ga je lahko ranil. Naskočil je tudi z odprtim nožem tudi druge navzoče fante, a ti so mu sunke s poleni odbijali, in ga končno na tla pobili. Lovrač. ki se izgovarja s pijanostjo, je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe.
—- Aretirana vtihotapka. Dne 4. t. m. dopoldne se je vtihotapila neka ženska v stanovanje železniškega sprevodnika Alojzija Božiča v Spodnji Šiški in ukradla na mizi ležečo denarni co, v kateri je bilo okoli 3 K denarja, potem pa pobegnila. Ko je Božič sli šal, da so se vrata zaprla je pogledal pri oknu na cesto in zagledal bežečo žensko. Takoj je opazil tatvino, zasledoval neznano žensko ter jo v Lat-termanovem drevoredu dohitel in pokazal stražniku, da jo je aretiral. Aretiranka je postrežnica Marija. Bizjan rodom iz Horjul in je bila zaradi tatvine predkaznovana. Bizjanovo, pri kateri so našli večjo vsoto denarja, sO izročili sodišču.
!____________
ŠTAJARSK0
1
—	Romarski vlak na Trsat priredi vsled splošne želje štajerskih Slovencev tudi letos Slovenska kršč. socialna zveza. Vlak bo vozil iz Maribora dne
8.	julija.
—-.T.rbovljska bremogokopna družba je v konsumnem skladišču znižala cene živil za delavce in uradnike, tako da oddaja slanino, krompir, moko; fižol in sploh vse domače pridelke po lastni, ceni. To bo sedaj velik pripomoček za revne delavce. V tem oziru se je trbovljska družba izkazala zelo kulantno.
—	Požari. Iz Središča. , Ogenj je upepelil- hleve veleposestnika Klemenčiča v Središču. Skoda znaša več ti-, soč kron. Ogenj so. zatrosili otroci posestnika Zelarja. — Iz Zavrča. Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje kmeta Franca Jurgeca v Turškem vrhu. V gospodarskem poslopju, katerega je ogenj popolnoma uničil, je zgorelo tudi vse poljsko orodje, vozovi, pridelki in 15 svinj. Jurgec trpi 10 tisoč kron škode, zavarovalnina- pa znaša samo 4000 K.
—• V Št. Vidu pri Grobelnem. Velika nesreča je zadela posestnika Andreja .Sivka v Hlačah. Utrgalo se je fmelovje 'ih mu uničilo vsa poslopja. Škoda znaša prilično 10 tisoč kron.
—	Umor. - V Zimici pod Mariborom so našli oscbenkarico Zelenko v njeni sobici ubito. Glavo je imela s sekiro razklano. Sekira je ležala še na klopi pri peči. Po, omarah je leža|o vse narobe; kaj je odneseno, s? še. ni moglo dognati. Zaprli so dva zloglasna fan-1
talina, pri katerih so našli na obleki tudi sledove krvi.
—	Ženo napol ubil. Iz Konjic. Janez in Marija Skrbinšek se vedno prepirata. Mož je na ženo ljubosumen in se vsled tega večkrat napije. Kadar pride domov pijan, očita ženi vsemogoče reči. Tako je bilo tudi pred kratkim. Žena je njegovim očitkom ugovarjala, kar ga je tako razjezilo, da je vzel vile in jo tako dolgo tepel ž njimi po glavi, da se je napol mrtva v nezavesti zgrudila na tla. Morali so jo spraviti v bolnišnico “Rdečega križa” v Konjicah.
—	V zaporu se je obesil. V mariborski jetnišnici se je obesil Matija Berglez iz Spodnje Breznice pri Poljčanah, ki je bil dne 28. maja zaradi uboja obsojen na dve leti težke ječe.
—	Sobotinci. Na binkoštni ponde-ljek je prišel iz Ptuja kovaški mojster Jakob Petrovič s svojo ženo in dvema otrokoma na obisk k botri; pa preden se še na dvorišču vsi pozdravijo, pade dveletna Anica v gnojnico in utone. Zamorete si misliti žalost starišev in vseh navzočih.
—	Smrtna kosa. V Ptuju je umrl klobučar J. Slavetič. — V Gradcu je umrl bivši 'postajenačelnik v Brežicah g. Franc Zupančič. — V Celju je umrla hišna posestnica Elizabeta Tabor, stara 76 let. — V Kamnici pri Mariboru je umrl posestnik in gostilničar Kašpar Asinger, hud nasprotnik Slovencev.
—	Samoumor. Dne 3. junija pop. se je obesil na nekem travniku ob Rogoznici želar Jakob Simonič iz Spu-hlja. Vzrok so bili domači prepiri.
— Žlahta se pretepa. Iz Brežic. Pred nekaj dnevi sta delala v vinogradu na Bizeljskem posestnik Martin Urek in njegova sinaha Marija Urek. Med delom sta se sprla in Martin Urek je začel pretepati sinaho z motiko. Ona je klicala na pomoč, nakar je pritekel njen mož. Med očetom in sinom je nato nastal pretep, v katerem je sin očeta tako pretepel, da so težko ranjenega spravili v bolnišnico.
—	Vosek. Dne 2. jun. je nastal v krčmi gospoda Mezgeca na Voseku med fanti prepir in tepež, pri katerem so Majhen, Babič in Trajec 241etnega Jož. Šnuta, hlapca iz Maribora, s plan-kami tako stepli, da je nezavesten obležal. Šnuta so odpeljali v bolnišnico v Maribor, kjer je isti ležal štiri dni nezavesten. Sedaj se mu pa obrača na boljše in je upati, da okreva.
—- Nesreča v rudniku. Iz Trbovelj,
6.	jun.: Ko je te dni hotel rudar Franc Porle iti v rudnik, je na nekem mestu' tako neprevidno stopil, da mu je spodrsnilo in je padel 10 metrov globoko. Zadpbil je težke poškodbe po telesu in si zlomil tudi kosti. Težko ranjenega so pravili v rudniško bolnico.
poznati resnico in je doznala, da so one vesti popolnoma brezpredmetne in neosnovane. “Viribus Unitis” se nahaja še v tržaškem tehničnem zavodu in bo komaj v enem mesecu mogel napraviti poskusno vožnjo, in le tedaj bo možno spoznati, ali je zgradba uspela in v koliko je to ogromno tehnično delo doseglo dovršenost. Razun tega je imel informator “Edinosti” priliko govoriti z višjim funkcijonarjem mornarice, kateremu je poverjena važna naloga pri končnem armiranju ladje. In ta gospod je kraj vse svoje uradne zapetosti izjavil, da so one dunajske vesti tendencijozne in brez najmanjše podlage.
—	Trst, 5. junija. Tat, ki je borznemu posredovalci Hirschu ukradel ček za 91,645 K, je danes Hirschu poslal ček na ta način nazaj, da je ček vrgel v poštni nabiralnik. Tat se je prepričal, da čeka ne bo mogel spraviti v denar. Pridržal si je samo 60 K, ki so bili v zavitku.
!	— Slavni slovenski kipar Ivan Za-
jec, ki je zaman iskal sreče v Ljubljani in v Trstu, biva sedaj v Dubrov-
1 niku. V kratkem se nastani v Splitu, kjer namerava otvoriti za dalje časa svoj atelier.
—	Smrtna kosa. V Barkovljah jej umrl g. Jurij Čok, dolgoletni zidarski nadzornik tvrdke Martelanc in dr. — V Gorici je umrla ga. Josipina Plesničar, soproga knjigoveza Mirka Plesničar, stara 21 let.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali-» fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s čaSo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE,«?
Postrežba izborna— prav po domače.
...JOLIET
HRVATSKO.
—	Poplačana dobrosrčnost. Iz Celovca poročajo, da je pred dnevi prišla na tamošnji kolodvor neka stara ženica in prosila, naj ji kdo pokaže pot v bolnišnico. Ker se za starko nihče zmenil ni, se je je usmilil neki postrešček in jo peljal v bolnišnico. Ko so jo sprejeli v bolnišnico, se je obrnila ženica na svojega spremlje-vavca ter mu izročila malo torbico, češ, naj si njeno vsebino obdrži kot plačilo za 'svojo dobrosrčnost. Čez nekaj dni je' starka umrla. V .svoje veliko ,presenečenje pa je našel postrešček v torbici dve hranilnični knjižici, glaseči se na znesek 27,000 K, kakor tudi 3000 K v bankovcih in zlatu. Ker je ženica podarila torbico postreščeku pred pričami, bo bogato plačilo za storjeno dobrosrčnost gotovo ostalo njemu.
—	Nov slovenski društveni dom so otvorili dne 23- junija v Žitarivesi.
. _ Mittewald na dražbi. Znamenito zdravišče Mittewald pri Beljaku je bilo dne 11. jun. na dražbi prodano.
—	Samomor starca. Pri Sv. Štefanu v Ziljski dolini se je obesil na neko drevo v sosednem gozdu 701etni posestnik L. Flashberger. Vzrok žalost zaradi smrti svoje soproge, ki mu je pred kratkim umrla.
—	Smrt pri delu. Tesar Peter Er-lich je padel pri sestavi strešnega stola neke nove hiše v Dolih s slemena in je,obležal mrtev.
—- Drage češnje. Fz Gorice, 7. juhi: Črešhje imajo celo na Goriškem tako drago ceno, da še nikoli tako. Zadnje dneve so se kupovale 1 kg po 1 K.
—	Pri volitvi za delegata v okrajno bolniško blagajno Volosko-Opati-ja je zmagala hrvaška stranka proti združeni ' soc. demokraški-laško nemški stranki.
—* Proti strupenim kačam. Zaradi nevarnega naraščanja števila gadov in modrasov v Istri, je dovolil istrski deželni odbor za vsako ubito strupeno kačo- 50 vin. nagrade.
—	flreadnought “Viribus Unitis’ pomanjkljiv! Z ozirom na poročilo z Dunaja z dne 4. junija, da so nekateri tamkajšnji časopisi zatrjali z vso gotovostjo, da je gori imenovani prvi avstrijski dreadnought pomanjkljivo zgrajen, obrnila se je tržaška “Edinost” do zanesljivih oseb, ki morejo
—	Preiskave v Zagrebu. Preko Dunaja z dne 10. jun. poročajo iz Zagreba, da je bilo aretiranih do 60 dijakov v zvezi z atentatom na bana Čuvaja. Napadalec Jukič je izjavil, da se je nedavno udeležil izleta hrvaških dijakov v Belgrad in da je ondi prišel skupaj s člani “Narodne Obrane”. V pogovoru se je takrat omenjalo, da je čudno, da na PIrvaškem ni nikogar, ki bi oprostil deželo tirana. Takrat se je porodil v njem načrt, usmrtiti Čuvaja. Nameraval je atentat izvesti na sv. Rešnjega Telesa dan. Zahteval je v Belgrad, naj mu pošljejo bombo, dobil je pa le revolver. Pri procesiji na sv. Rešnjega Telesa dan ni mogel priti v Čuvajevo bližino, zato je atentat izvršil pozneje. Jukič je izjavil, da ima tri sokrivce, noče pa povedati njihovih imen. Rektor univerze je posredoval, da bi bili zaprti vseučiliščniki izpuščeni, a ni ničesar dosegel. Zagrebška policija se je obrnila na dunajsko, graško in praško policijo, naj policije poizvedujejo ali so v komplot zapleteni jugoslovanski dijaki.
—	Čuvajevo nasilno vladanje.' Čuvaj je prepovedal pod kaznijo neugodno kritikovati njegovo vladanje. Sodišče v Osjeku je že večkrat razsojalo v smislu tega Čuvajevega fermana. V preiskovalnem zaporu ke še zdaj nahaja kaplan Cvrkovič, mestni uradnik Suhanek se je moral že dvakrat radi kritike zagovarjati pred sodiščem in je bil dvakrat oproščen. Državni pravd-nik se je obakrat pritožil. Pravdnik Curilovič je pa bil obsojen v enmeseč-ni strogi zapor, ker je kritikoval Čuvajev vladni način.
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Rubv St. J OLIET, ILL
POZOR!
Rojaki pomislite sl poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E, Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš ^ sam. Postrežba dobra, cena zmerila, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St-. N. W. tel. 384, Joliet.
|jiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiinniiiiiiii|
I Kadar se mndite na vogaln 1 Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
| MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeženi.
H Fino pivo, najboljša vina in smodke.
I Wm. Metzger
S Ruby and Broadway JOLIET
illlllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilHIIIRIIIIIIIIIIIIlI
POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno
NATIONAL BUFFET
v katerej bodem točil najboljše Por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
.... ANTON TERDICH.........
203 Ruby St.
N. W. Phone 825	Joliet, 111.
Anton Kirinčič
Oor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje, slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PA ROB RODNI H DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu.
Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St. So. Chicago. 111.
Mestna, hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KROKf VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po A\°/o brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jarnči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA a vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAH-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRA-NILNICG LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo maaj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO«
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
FM aajvečji in edini «lovenski-lirtvlitki list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOTEMO-AM. TISKOVHA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.......Anton Nemanich
Tajnik.............William Grahek
Blagajnik.............John Grahek
Telefoni: Chiicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
•opisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pii spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
•opise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
•be first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the
G.	C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Adrertising rates sent on application
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
•fTRADES	COUNCIL S
	CERKVENI		KOI-EDAR.
30.	jun.	Nedelja	Spomin Pavla ap.
1.	jul.	Pondeljek	Teobald, puščav.
2.		Torek	Obiskov. M. D.
3.	“	Sreda	Helijodor, škof.
4.		Četrtek	Urh šk., Berta d.
5.		Petek	Ciril in Metod.
6.	««	Sobota	Izailja, -“prerok.
NAUK ZA PETO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Prišel je nekoč prerok Natan h kralju Davidu poročat o neki vnebovpijočf krivici, ki se je v kraljestvu zgodila. Natan je pripovedoval kralju: "Bila sta v nekem mestu dva soseda, eden je bil bogat, drugi pa ubog. Bogatin je imel mnogo ovac in goveje živine. Revež je pa imel le eno ovčico, katero je bil kupil, redil. Ta ovčica je zrastla v njegovi hiši in je jedla pri njegovi mizi. Zgodilo se je pa, da je prišel k bogatinu gost. Treba je bilo pripraviti gostijo, toda bogatinu se je škoda zdelo zaklati katero izmed svojih ovac, vzel je torej revežu ovčico, jo zaklal in pripravil je gostijo.’’ Ko je kralj David čul to poročilo, je v sveti jezi vskipela njegova duša in rekel je Na-tanu: "Kakor gotovo živi Gospod, o-trok smrti je mož, ki je to storil. Čve-tero mora povrniti ovco, ker ni prizanesel revežu.” Nato je pa rekel Natan Davidu: “Ti, o kralj, si oni mož!”
Kako se je moral začuditi in sramovati kralj David, ko je zvedel, da prerok misli nanj, da je on storil tako veliko krivica — Prav tako pa bi se moral sramovati marsikdo izmed nas, ko bi nekoliko pogledal v svoje lastno srce. Marsikdo izmed nas zaničuje v svojem srcu judovske farizeje in pri trjuje ojstrim besedam Gospodovim, s katerimi je On grajal hinavščino farizejev. Marsikdo izmed nas si samoljubno misli, da je on dober kristjan tn da pojde gotovo enkrat v nebesa, v resnici pa spada v družbo onih farizejev, katerim je gospod opetovano napovedal božjo kazen.
Stari farizeji so veljali pri ljudstvu za najvestnejše zastopnike in spolnje-vavce Mojzesove postave. Nihče ni bil bolj vnet za strogo spolnjevanje božjih zapovedi kakor farizeji; toda prav isti farizeji so se svojo napačno razlago pisanih postav znali opravičevati tudi svoje največje hudobije. Ljubi Zveličar jim je to prav mnogokrat dokazal. Ali ne najdemo tudi dandanes takih kristjanov? Pri vsaki priložnosti govore o cerkvi, veri in molitvi. Ne delajo si pa nobene vesti, ako po krivičnih, napačnih potih pridejo do premoženja, ako oškodujejo svojega bližnjega z goljufijo in odr-tijo.
Farizeji so sloveli kot izvrstni po-znavavci sv. pisma in njegove razlage. Mnogo so se učili, veliko so brali. Zato pa so se imeli tudi za učene, olikane in zaničevali so priprosto ljudstvo. Niso se pa zmenili zato, da so vsled
I
napačne razlage sv. pisma, tudi sami kršili postavo Gospodovo. Tudi dandanes najdemo ljudi, ki si domišljuje-jo, da o ljubem Bogu več vedo kakor drugi ljudje. Svojo naobrazbo so zajemali morda iz knjig dvoumne vrednosti. Nočejo sicer, da bi jih imeli za nevernike, marveč le za napredne, moderne katoličane, ki zaničljivo gledajo na druge, katere vidijo pobožno n. pr. moliti sv. rožni venec ali pa darovati v znamenje zaupanja Materi Božji kako svečo. Taki razsvetljeni kristjani menijo, da Boga mnogo bolje lahko molijo v tempeljnu proste božje narave, kakor pa v zaduhli cerkvi. Kakor nekdaj farizeji, tako si prikrožijo tudi take vrste ljudje vero po svojem naziranju in dopadajenju svoje lastne ošabne glave.
Farizeji so do pičice natančno spolnjevali postavo po črki, niso se pa zmenili za pomen, za duha postave. Farizeji so se ogibali umora ali pa uboja, niso se pa zmenili za sovraštvo. Oni niso hoteli po krivem pričati, niso se pa zmenili za laž in hinavščino. Ali niso prav taki tudi mnogi kristjani? Za celi svet bi ne marali koga umoriti, mirno pa žive leta in leta v sovraštvu. Nikakor bi ne hoteli po krivem priseči. nič se pa ne zmenijo za laž in za obrekovanje. Boje in ogibljejo se tatvine, ne zmenijo se pa za to, ako morejo svojega bližnjega prevariti in oškodovati.
Farizeji so sila veliko gledali na vu-najnosti. Za veliko hudobijo so imeli farizeji n. pr. ako se je kdo vsedel k mizi, ne da bi si bil umil poprej roke. Oni so po besedah Gospodovih komarje precejali, kamele pa požirali. Koliko kristjanov je tankovestnih v malenkostih, nočejo pa krotiti svojih glavnih strasti in nočejo, zapustiti grešnih priložnosti!
Ako so farizeji v tempeljnu darovali, je morala to videti cela občina. Ako šo molili, so to storili javno na ulici. Ako so dajali vbogajme, so pustili to raztrobentati po celem mestu. Delali so vse to zato, da bi jih ljudje hvalili. Jezus je kaj odločno svaril pred tako pravičnostjo, kajti kdor zato dobro dela, da bi ga drugi hvalili, ta je že prejel svoje plačilo.
Kakor ima telo svoje spanje, tako poznamo tudi nekako dušno spanje, katero pa je duši sila nevarno. Poslušajmo kaj pravi o takem dušnem spanju od samega razuma razsvetljeni paganski modrijan Seneka, ki ni poznal razsvetlenja po božjem razode-nju. Ta modrijan piše: Dušne bolezni so od telesnih bolezni do celega različne. Čim bolj bolna je duša, tem manj ona čuti to bolezen. Zakaj ne spoznamo svojih grehov? Zato ker še tičimo v njih. Da je spal, to more povedati le oni, ki je zbujen; ako spoznamo svoje grehe, damo s tem prvo znamenje ozdravljenja. Vzdramimo se torej, da se obtožimo svojih grehov!
Da, vzdramimo se in ne pustimo se osramotiti od paganskega modrijana. Vzdramimo se in preiščimo tudi mi svojo notrajnost in poglejmo, ali ni tudi v našem srcu kaj farizejske spri-denosti in hinavščine? Ako najdemo kaj tacega, potem skrbimo za to, da je čim preje odpravimo! Vtisnimo si globoko v srce resne besede Gospodove, ki pravi: “Povem vam, ako ne bo obil-niši vaša pravica, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo!”
REV. JOS. POLLAK.
K DNEVU 4. JULIJA.
Prihodnji četrtek bomo spft obhajali najslavnejši narodni praznik, kar jih svet pozna: dan 4. julija, ki ga Združene Države vsako leto najšurn-neje obhajajo v spomin na tisti znameniti dan, ko se je rodila njihova neodvisnost. Bilo je leta 1776. dne četrtega julija, ko so zastopniki trinajste-rih kolonij, ležečih na vzhodu naše nove domovine, podpisali v Philadelphiji ono velepomembno listino, zvano “Declaration of Independence”, t. j. proglas neodvisnosti, s katerim je bil za vselej storjen konec nasilju angleških vladarjev v tej deželi in je bila ustanovljena preslavna ljudovlada Združenih Držav.
S proglasom neodvisnosti Združenih Držav Ameriških je bila svetu razglas šena blagovest svobode. Razglašena je bila najslovesneje resnica, da so vsi ljudje rojeni jednaki, in da-so bile vlade ustanovljene v korist vladanih, a ne vladarjev. Kako modro sestavljen je bil ta proglas! Tn kdo ga je sestavil in podpisal? Nikaki modroslcjv-ci ne, nikaki diplomati, nego preprosti razsodni možje iz ljudstva, ki jih je vsemodra Previdnost božja povzdignila, da premagajo zapreke in vse nevarnosti, katere so pretile njihovim človeškim pravicam. Z mirno in premišljeno dostojnostjo se je pričela revolucija, s katero so se raztrgale vse vezi podložnosti ter izpremenile angleške kolonije v svobodne in neodvisne države.
Tn te neodvisne in združene države so se čudovito razvijale tekom let in razvile v eno najmogočnejših velevlasti nove dobe, ter so postale zavetišče vsem zatiranim narodom in pribežališče posamnikom, ki jih preganja zla usoda.
Dan 4. julija je po pravici največji narodni praznik ameriški, in zato ga dostojno obhajamo tudi mi ameriški Slovenci, ki hvaležno kličemo Wash-ingtonu in njegovim junaškim sobori-teljem: Slava!
IZVOZ BOMBAŽA.
Izvoz bombaža za fiskalno leto se konča z mesecem junijem, bo 2 šal po preračunu za kaka dva milij
bal ali butar več, nego kdaj v enem letu poprej. Največji izvoz je kazalo leto 1907. z 8,708,469 balami, dočim se je izvozilo v tem fiskalnem letu že v devetih mesecih, končanih z marcem,
9.418.297	bal.
Dasi pa je bil pridelek in izvoz v preteklem letu mnogo večji, nego leta
1907.,	je vendar vrednost istega zaostala za ono zadnjega leta. V prvih devetih mesecih tega leta izvoženim
9.418.297	balam je stalo nasproti leta 1907. za isto dobo samo 7,110,271 bal, torej čez dva milijona bal manj. 9J4 milijona bal pa je imelo vrednosti samo $494,978,000, dočim je 7 milijonov leta 1907. prineslo vsoto $531,488,214. To si razjasnimo s tem, da je bila povprečna izvozna cena za bombaž v prvih devetih mesecih leta 1911—1912. približno 10c za funt, proti \4l/2c za funt leta 1906—1907. Navzlic temu je povprečna cena 10c za 1912 vedno še višja nego v mnogih prejšnjih letih. Leta 1909. je znašala na primer samo 9.4c za funt; 1905 samo 8.8; 1900 samo 7.8; in 1899 celo samo 5.6c, najnižja cena, ki se je plačala za bombaž izza državljanske vojne. Cena 14.5c pa je bila najvišja izza leta 1875.
Primerjalna razpredelnica prvih devetih mesecev leta 1911—-1912 kaže. da je izvoz na Angleško narastel od 3,-145,251 na 3,767,170 bal; na Francosko od 944,093 na 1.062,326; v •Nemčijo od 1,868,088 na 2,734,524; v Italijo od 347,294 na 507,397; na Špansko od 178,-353 na 244,240; na Japonsko od 142,-513 'na 391,285; v Indijo od 530 na 68,-_ 080; na Kitajsko ni šla leta 1911. nijedna bala in v prvih devetih mesecih tega leta se je poslalo tja 41,605 bal. Posebno pozornost vzbuja izvoz v Indijo in na Kitajsko, kateri deželi pridelujeta največ bombaža po Ameriki.
Že večkrat je bilo slišati, da v drugih deželah, tudi v Egiptu in v nemških kolonijah vzhodne Afrike, pridelovanje bombaža zelo uspeva in ni več daleč čas, ko trgovina z bombažem ne bo več navezana samo na Ameriko. To pač ostane še dolgo let pobožna želja. Celo če utegne vstati Združenim Državam resen konkurent ali tek-menik na bombažnem trgu, pa ne smemo pozabiti, da se potreba in popraše-vanje tudi vsak dan množi. Zemeljske razmere in klimatični ali podnebni pogoji na jugu Združenih Držav pa so obdelovanju bombaža tako ugoditi, da jim ni kos nobena druga dežela na svetu.
Nova žila radija na Češkem. V Brei-tenbachu blizu Blatna so odkrili nove velike zaklade radija.
Nemški pivovarji dobivajo petindvajset galonov piva iz bušlja ječmena, angleški pivovarji samo petnajst
galonov.
Queensland ima baje 40,000,000 a-krov pragozdovja, Vi še ni ogledario in pridržano.
Na Kubi uspeva pridelovanje mor-skootoškega bombaža, kakor so pokazali triletni poizkusi.
Poljedelstvo v Nemčiji preživlja ka-cih 19,000,000 prebivavcev, t. j. skoro tretjino prebivavstva.
Redka starost. V Mihalaimu na Ru-munskem je umrl posestnik Sturdza, star 149 let. CX Božiču bi bil praznoval svojo 1501etnieo.
Žalostno smrt je storil ondan kongresnik R. C. Wickliffe iz Louisiane. Njegovo razmesarjeno truplo so našli v Potomac-parku v Washingtonu na tračnicah.
Znani statistik J. H. Moore je preračunih da so izdali Američani v preteklem letu $2,000,000,000 za opojne pijače, $32,000,000 za neupijanljive pijače in $25,000,000 za žvekavni gumi.
Odvetniška stavka v Milanu. Odvetniki v Milanu so izdali letak, ki poziva odvetnike, da naj izjavijo, če so voljni stavkati, da se protestira, ker se sodne razprave površno vodijo in sodni prostori ne zadoščajo.
Spreobrnenja na Angleškem. Na Angleškem je sedaj 12,500,000 katoličanov. Od leta 1899 se je izpreobrnilo h katoliški veri 446 anglikanskih duhovnikov, 205 častnikov, 60 zdravnikov, 129 pravnikov, 66 članov visokega plemstva. Vsako leto se vrača na Angleškem iz. anglikanske vere v katoliško cerkev povprečno okoli 10,000 oseb!
Cesar Franc Jožef pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. Letos se je avstrijski cesar po dveh letih udeležil proce-. sije sv. Rešnjega Telesa, ki se je minuli dve leti radi bolehnosti ni mogel udeležiti. Cesar je šel z dvora peš na Mihaelov trg. Z burnimi živio klici so cesarja pozdravljali. Cesar se je na vse strani zahvaljeval.
Neprilike nog.
Glavna neprilika nog so kurja očesa, ampak Severovo Zdravilo zoper kurja očesa (Severa’s Corn Remedy) jih odpravi v kratkem času. Samo nadenite malo tega zdravila na kurjo oko vsako noč za en teden in potem ga izpulite. Druga neprilika so vroče, znojne in zoprno duhteče noge. Da odpravite to nepriliko, natrosite malo Severove-ga Praška za noge (Severa’s Foot Powder) v čevlje in nogavice preden jih obujete in bote presenečeni nad učinki. Cena vsakega je 25 centov. Ako jih ne morete kupiti od Vašega lekarnarja, pišite na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Joliet, 111., 25. jun. — (Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J.) Naznanja se članom in članicam zgoraj imenovanega društva, da veselica ali piknik, katerega je društvo priredilo dne 16. t. m., se je povsem prav dobro obnesel, tako da se kaj takega še pričakovalo ni, posebno še ker se je vreme tako kislo držalo zadnja dva dni, posebno pa še zadnji dan zjutraj. Temu je bilo gotovo tudi vzrok, da se je primeroma malo vstopnic prodalo do zadnjega dne. Toda proti poldnevu se je prav lepo vreme napravilo, in to j^ tudi gotovo vzrok, da se je šele tedaj slavno občinstvo odločilo, da gre na piknik; to se sklepa iz tega, ker se je toliko vstopnic razprodalo na vratih. Odbor je imel polne roke kakor tudi glave, da bi vsem dostojno postregel. Delavci, kateri so delali, so nase in na svoje potrebe čisto pozabili, ker so imeli dela čez glavo; morali so biti lačni, žejni, povrh tega pa trudni, samo da so slavnemu občinstvu po svoji moči postregli. Koliko je pa čistega dobička, pa do sedaj še ne morem natanko povedati, ker imajo še nekateri člani izkupljeni denar ali vstopnice pri sebi, zato ne vem natanko, koliko vstopnic je razprodanih. Tem potom torej prosim iste člane, kateri imajo za oddati ali vstopnice ali denar, naj to store do 29. tega meseca ali do sobote večera ta teden, da bodem potem oddal natančni račun.
Tudi opozarjam vse iste člane zgoraj imenovanega društva, kateri svojih doneskov še niso plačali, da isto store do dne 30. junija, to je do nedelje ta teden.
Proti koncu tega dopisa pa tudi ne bodem pozabil, da ne bi vabil v društvo vse katoliške mladeniče in može, kateri še niso prekoračili 45. leta svoje starosti, kajti čim več tem bolj bodemo napredovali v slogi seveda, kajti sloga jači, nesloga tlači.
Ob koncu dopisa pa srčno pozdravljam vse člane in članice slavne K. S. K. J., posebno pa društvo sv. Jožefa.
Mike Ursich, tajnik.
Chicago, 111., 23. jun. — Tem potom naznanjam vsem cenjenim članom dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., da se je na dopisnici, katero sem poslal vsakemu članu glede polletne seje, vrinila neljuba pomota, in sicer naj bi bilo namesto 1. julija 1912 — 7. julija 1912. Torej prosim, da to vsi vpoštevate.
Objednem prosim vse one člane, kateri so na potnem listu, da iste sedaj s polletom zopet ponove, ako so jim isti potekli. Tudi opozarjam člane na potnem listu, da mi objednem pošljejo tudi izvanredne prispevke, katere ima vsaki član plačati ta mesec društvu. Kakor bo že vsakemu člailu znano, je vsega skupaj doklade za ta mesec 80c in sicer: 25c za Jednotino upravo (kakor je bilo na zadnji konvenciji sklenjeno), 50c se plača v prid dr. blagajne in sicer zato, ker društvo ne bode imelo letos nič vrtne veselice, in 5c pa plača vsaki član za bol. člana, kakor je društvo na zadnji mesečni seji sklenilo. Torej prosim, da to vsi vpošte-vali,. da ne bode potem nepotrebnega pisanja in sitnosti.
Tudi opozarjam člane, ki žive tu v Chicagi ozir. ki niso na potnem listu, da mi na bodoči seji vse poravnajo; in kar se tiče posebnih doklad, naj ne 'odlagajo člani istih mesecev za mesecem, kakor je pri mnogih navada, temveč posebno doklado mora plačati vsaki član na prihodnji seji, pr e d n o mi bode plačal redni mesečni prispevek !
Člani, ki mi kaj več dolgujejo, prosim, da dolg na prihodnji seji poravnajo, drugače se bodem ravnal strogo po pravilih in naj si bode potem za jednega ali za druzega. Vsaki član, kateri je zdrav in delaven in mu je napredek društva pri srcu, taki član bode svoje mesečne prispevke sigurno redno plačeval; nasprotno pa, ako je član zdrav in lahko dela, pa vsled svoje malomarnosti dolguje društvu mesec za mesecem, takemu članu ni za napredek društva, in kateremu ni za napredek društva, za takega člana je veliko bolje, da odstopi ozir. da se ga suspenda iz društva, kajti le tem potom se lahko društvo obvaruje nepotrebne zgube denarja.
Torej dragi mi člani, kateri ste brav-ci tega lista, dajte prosim povedati svojim sobratom ozir. članom našega društva, katerim slučajno ne pride ta list v roke, da se naj prihodnje polletne seje gotovo udeleže in naj store svojo dolžnost, katero imajo napram društvu.
Objednem se naznartja vsem članom, da je društvo na zadnji mesečni seji sprejelo dopis ozir. prošnjo S. M. S. P. Društva "Danica” glede udeležbe vrtne veselice, katero bode imelo gori imenovano društvo dne 4. julija 1912 v Atlas-parku. Sklenjeno je bilo sledeče: Člani, ki živijo bližje Atlas-parka kot dr. dvorane, naj se podajo sami na omenjeno veselico in člani, ki živijo bližje dr. dvorane kot Atlas-parka, naj se zbero dne 4. julija 1912 ob 3. uri popoldan v dr. dvorani, odkoder se bode skupno odšlo na gori omenjeno veselico.
Z bratskim pozdravom
Leo Jurjovec, I. tajnik, 1824 Blue Island Ave.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanje.., do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, 111
Priporočam cen j. rojakom in prijateljem svojo
trgovino z
obleko
Y zalogi imam vsakovrstno ¡opravo za moške in tlečo kakor tudi ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. ,T. LYONS
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINEg IN CLINTON STS.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO.
2 Washington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Z jed. državah in Kanadi.
The Will County National Sank
Of Joliet Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nlop ter poiilja denar na dele •▼eln.
Loughran & Conway
108 Loughran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva.
JAVNI NOTARJI
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega.
Chicago tel. 500 (Five hundred.)
Emil Bachman
1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sv» slovenska i slovanska društva
Pišite po naš veliki ilustrovani ete-nik, tiskan n svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi. sov od Vam poznatih slovanskih društev.
Anton Košiček
Slovenski gostilničar
Pri menije vedno največ zabave in najboljše pijače.
“Tonček Is 0. K.”
N. IV. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, I1L
FRANK BAMBIČ, SLOVENSKI ZLATAR IN URAR Tudi popravljam ure in delam vsa zlatarska dela.
Se vsem priporočam.
210 Ruby Street, JOLIET, ILL.
Slovenci in Hrvati!
v Pittsburgu, Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave.	Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA. Slvnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
Kapital ia preostanek I300.eoe.ea.
C.	E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kasir.
Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL.

K. S. K.
******
.©■
99*999
JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
Orgwuaorana r Joliet-u, I1L dne 2. aprila 1894. InkorporoTana r državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...............................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednik:...........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
'Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ................Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 137—46th St, Pittsburg, Pa.
Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 VV. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61 st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, III. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, III.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST 'NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8. Joliet, 111., 18331 Josip Špelič, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 16. jun. 1912.	Dr. št. 96 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 18332 Ivan Papa, roj 1891, zav. za $500, 2. razred, spr. 16. jun. 1912.	Dr. št. 120 članov.
K društvu Sr. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., 18333 Pavel Jurič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 16. jun. 1912.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 18334 Anton Samsa, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred, spr. 9. jun. 1912.	Dr. št. 78 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 18335 Ivan Maljevec, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 2. jun. 1912.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 18336 Anton Ravnihar, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. jun. 1912.	Dr. št. 79 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 18337 Ivan Miketič, roj 1891)» zav. za $500, 2. razred, spr. 16. jun. 1912.	Dr. št. 45 članov.
K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 18338 Franc Kajin, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred: 18339 Ivan Klobučar, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. jun. 1912.	Dr. št. 222 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 18340 Anton Mežnar, rož 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. jun. 1912.	Dr. št. 129 članov.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 18341 Tomaž Fabek, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 16. jun. 1912. Dr. št. 57 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 18342 Andrej Lackovič, roj 1873, zav. za $1000; 18343 Mato Butina, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 17. jun. 1912.	Dr. št. 71 članov.
K društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 18344 Josip Zupan, roj 1879, zav. za'f. za $1000, 4. razred, spr. 9. jun. 1912.	Dr. št. 34 članov.
K društva sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., 18345 Valentin Sedleski, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr.	2. jun.	1912.	Dr.	št.	31 članov.
K	društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely,	Minn.,	18346	Anton	Intihar,	roj	1875, zav.
za $1000, 5. razred, spr. 3. jun. 1912.	Dr.	št.	74 članov.
K	društvu Vit. sv. Martina 75, La	Salle, 111., 18347	Anton	Kalin,	roj	1887, zav.
za $1000, 3. razred, spr. 16. jun. 1912.	Dr. št. 52 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 18348 Tomaž Trombetaš, roj 1878, zav. za $1000, spr. 9. jun. 1912.	Dr. št. 133 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 18349 Anton Požes, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 18350 Ivan Mikuš, roj 1887, zav. za $500, 2. razred, spr. 9. jun. 1912.	Dr. št. 81 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 18351 Franc Skedelj, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 9. jun. 1912.	Dr. št. 86 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 18352 Matija Jelenčič, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 9. jun. 1912.	Dr. št. 65 članov.
K društvu Mar. Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 18353 Ivan Elek, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 18354 Alekš Romanik, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. jun. 1912.	Dr.	št. 58 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 18355 Franc Virant, roj 1891, zav. za $500, 2. razred; 18356 Josip Valinčič, roj 1887, zav. za $500, 3. razred; 18357 Mihael Lukežič, roj 1383, zav. za $500, 3. razred, spr. 16. jun. 1912.
Dr. št. 49 članov.
K društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 18358 Lovrenc Slabe, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 16. jun. 1912.	Dr.	št. 33 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 18359 Pavel Rončevič, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 3. jun. 1912.	Dr.	št. 58 članov.
K društvu sv. Jožefa 146, Cleveland, O., 18360 Domen Zakrajšek, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 18361 Anton Flek, roj 1891, zav. za $500, 2. razred, 18362 Jožef Žagar, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred; 18363 Franc Planinšek, roj 1876, zav. za $500, 5. razred; 18364 Franc Pejskar, roj 1872, zav. za $1000, 6. razred, spr. 16. jun. 1912.	Dr. št. 33 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30. Calumet, Mich., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 7274 Matija Adam, 16. jun. 1912. I. dr. št. 296 članov. II. dr. št. 94 čl.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 9531 Franc	Nose, 15. juh. 1912.	I.	dr. št. 77 čl. III.	dr. št. 72	čl.
Od društva sv.	Frančiška Ser. 46, New York,	N. Y., k društvu sv. Jožefa	53,
Waukegan, 111., 6470 Josip Stiren, 21. jun. 1912. I. dr. št. 42 članov.
II.	dr. št. 194 članov.
Od društva sv.	Cirila in Metoda 59,	Eveleth,	Minn., k društvu	sv. Rožnega
Venca 131,	Aurora, Minn., 6654	Elija Smolčič, 6652 Anton	Smolčič,	18.
jun. 1912.	I. dr. št. 207 članov. II. dr. št. 47 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 13272 Franc Železnikar, 16580 Franc Smarekar, 16583 Anton Polončič, 16. jun. 1912.	I. dr. št. 164 članov. II. dr. št. 28 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., k društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 15277 Matija Žugelj, 9. jun. 1912.
I. dr. št. 17 članov. III. dr. št. 220 članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, k društvu sv. Vida 25, Cleveland,
O., 17489 Anton Novak, 8. jun. 1912. I. dr. št. 47 čl. II. dr. št. 355 čl.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jan. Krst. 13, Biwabik, Minn., 17198 Leopold Pezdirc, 2. jun. 1912.	Dr. št. 45 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 12880 Martin Bajuk, 20. jun. 1912.
Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 16641 Mijo Fabek, 9. jun. 1912.
Dr. št. 78 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 16518 Milan Perskovič, 16756 Jurij Rožman, 2. jun. 1912.	Dr. št. 63 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 10540 Alojzij Pajer, 10. jun. 1912.
Dr. št. 73 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., 17664 Stanislav Petrik, 2. jun. 1912.
Dr. št. 30 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 16120 Ivan Sirta, 9. jun. 1912.	Dr. št. 133 članov.
K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 13905 Franc Marinčič, 9. jun. 1912.	•	Dr. št. 92 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale 111., 13533 Peter Teran, 17. jun. 1912.
Dr. št. 45 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.'
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 12042 Andrej Račič, 2. jun. 1912.
Dr. št. 174 članov.
Od društva sv. Jurija 3, Joliet, 111., 1506 Anton Škof, 18. jun. 1912.
Dr. št. 113 članov.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 17528 Anton Radanovič, 22. jun. 1912.
Dr. št. 119 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 15101 Ivan Žust, 17. jun. 1912.
Dr. št. 72 članov.
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 13564 Andrej Božič, 17. jun. 1912.
Dr. št. 26 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio; 17948 Anton Lučič, 25. jun. 1912,
Dr. št. 354 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 16146 Ivan Novak, 13478 Andrej Divjak, 15947 Ivan Beber, 16089 Križmanič, 16447 Jurij Majerle, 24. jun. ^12.	Dr. št. 97 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, Ul., 17278 Jožef Brodnik, 18. jun. 1912.	Dr. št. 181 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.; 16675 Janez f-ešnjak, 24. jun. 1912.
Dr. št. 193 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 15626 Anton Goršik, 26. jun. 1912.
Dr. št. 128 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 15202 Mihael Osterman, 13733 Josip Grašek, 17079 Josip Schneller, 17804 Jurij Delač, 13748 Ivan Habe, 13820 Andr. Grašek, 12837 Josip Hodnik, 17459 Pavel Ogrinc, 17398 Jurij Rački, 16805 Josip Krisch, 15393 Josip Majetič, 12477 Josip Kerkovič, 21. jum 1912.	Dr. št. 144 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, . Pa., 7060 Anton Rozina, 24. jun. 1912.
*	Dr. št. 62 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 12379 Josip Perko, 12385 Ignac Adler, 22. jun. 1912.	Dr. št. 162 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5779 Anton Turk, 24. jun. 1912.
Dr. št. 72 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 13526 Franc Kavčič, 14. jun. 1912.
Dr. št. 73 članov.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 17992 Ivan Jeseničnik, 6986 Josip Grubelnik, 19. jun. 1912.	Dr. št. 57 čl.
Od društva Marije Vpebovzete 77, Forest City, Pa., 18026 Štefan Mrak, 10. jun. 1912.	Dr. št. 132 članov.
Od društva Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 17250 Mico Zrnič, 17. jun. 1912.	Dr. št. 102 člana.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 16881 Ivan Kiren, 16018 Nikolaj Horvatič, 15151 Franc Moškun, 15742 Vide Milčič, 17. jun. 1912.
Dr. št. 77 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., 17516 Nikolaj Cvetaš, 17. jun. 1912.	Dr. št. 16 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 16460 Andrej Košir, 13993 Martin Kostete, 16891 Anton Krstolič, 10. jun. 1912.	Dr. št. 86 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 13905 Franc Marinčič, 28. maja 1912., 15631 Franc Garl, 12452 Josip Namor, 21. jun. 1912. Dr. št. 90 čl.
Od društva Mar. Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 16692 Valentin Guzelj,
10.	jun. 1912.	Dr. št. 56 članov.
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 15431 Anton Tergovčič, 14. jun. 1912.	Dr. št. 63 članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 16885 Jožef Jagodnik, 26. jun. 1912.	Dr. št. 44 članov.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 13844 Mihael Stifel, 22. jun. 1912.
Dr. št. 8 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17563 Jakob Relac, 26. jun. 1912.
Dr. št. 68 članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 16948 Matija Korošec, 17. jun. 1912.	.	Dr. št. 46 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 17048 Ivan Mausar, 7016 Franc Terdan,
2.	jun. 1912, 15361 Ivan Grahek, 470 Fran Švigel, 16. jun. 1912. Dr. št. 90 čl.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 2987 Ignac Miklič, 21. jun. 1912.
Dr. št. 51 članov.
Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y.', 13914 Ivan Gosar, 15132 Andrej Špacapan, 17. jun. 1912.	Dr. št. 33 članov.
Qd društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 16330 Franc Tušek, 7. jun. 1912, 15532 Ignac Krek, 12828 Ivan Miklavčič, 21. jun. 1912. Dr. št. 65 čl.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 8202 Josip Leban, 12. jun. 1912.
Dr. št. 143 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 12446 Ivan Lah, 28. maja 1912.
Dr. št. 34 članov.
Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 16327 Anton Bambič, 17. jun. 1912.	Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Jan. Nepomuk 141, Linton, Ind., 17384 Ivan Cerar, 17385 Ivan Potočnik, 17387 Matevž Božič, 5. jun. 1912.	Dr. št. - članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn,, 12853 Marka Muhvič, 17311 Ivan Bertuncelj, 17310 Mihael Bertuncelj, 10. jun. 1912. Dr. št. 181 članov.
Od društva sV. Jožefa 21, Federal, Pa., 13024 Matija Miklič, 17. jun. 1912.
Dr. št. 71 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 13294 Franc Javh, 15280 Franc Koščak, 5934 Jernej Podstudenček, 8075 Anton Hribar, 17009 Ivan Gregorič, 11598 Franc Konila, 9544 Jakob Virant, 13. jun. 1912.
Dr. št. 200 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 16209 Štefan Domažič, 30. apr. 1912.	Dr. št. 33 članov.
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 17167 Franc Ozanič, 14. jun. 1912.
Dr. št. 62 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18041 Anton Auf, 7. jun. 1912.	Dr. št. 38 članov.
ZNIŽALI ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 9520 Franc Mivšek, znižal zav. 9. jun. 1912, 1. razred.
ZVIŠAL ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 10320 Anton Zabukovec, zvišal zav. 21. jun. 1912, 2. razred.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 5311 Franca Klinc, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 14. jun. 1912.	Dr. št. 146 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 5312 Barbara Benko, roj 1887, zav. za $1000, 2, razred, spr. 4. jun. 1912.	Dr. št. 94 članic.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 5313 Franc Maljovec, roj 1882,' zav. za $1000, 4. razred, spr. 2. jun. 1912.	Dr. št. 23 članic.
K društvu sv.-Jožefa 58, Haser, Pa., 5314 Katarina Osredkar, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 4. jun. 1912.	Dr. št. 24 članic.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 5315 Marija Milčič, roj 1876, zav. za $500,
5.	razred, spr. 6. jun. 1912.	Dr. št. 10 članic.
K društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 5316 Franca Miklič, roj 1889, zav. za $500, 2. razred, spr. 14. jun. 1912.	Dr. št. 27 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 5317 Ivana Okoren, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 9. jun. 1912.	Dr. št. 46 članic.
K društvu Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 5318 Roza Božkovič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 16. jun. 1912.	Dr. št. 116 članic.
K društvu Marije Sed. Žal. 81, Pittsburg, Pa., 5319 Marija Frantar, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 23. jun. 1912.	Dr. št.\ 96 članic.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 5320 Franca Benedičič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 10. jun. 1912.	Dr. št. 24 “članic.
z82čfilčDSI41..M3 8 (Jol51ž( aM52.I xfflxfflx fflxfflxfflx fflxfflxfflxfflxffl
K društvu Mar. Čist. Spoč. 85, Lorain, O., 5321 Ana Grobič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 19. jun. 1912; 5322 Franca Baraga, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 12. jun. 1912.	Dr.	št. 35 članic.
K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 5323 Terezija Bavec, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. jun. 1912.	Dr. št. 12 članic.
K društvu Mar. Zdr. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 5324 Katarina Kolesar, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. jun. 1912.	Dr.	št. 15 članic.
K društvu sv. Ane 105, New York, N. Y., 5325 Reza Bohinec, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 12. jun. 1912.	Dr.	št. 54 članic.
K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 5326 Alojzija Skubic, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 16. jun. 1912.	Dr. št. 48 članic.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 5327 Franca Sternen, roj 1873, zav. za $500, 5. razred, spr. 9. jun. 1912.	Dr.	št. 64 članic.
K društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 5328 Roza Mesec, roj 1882, zav. za $500, 3. razred, spr. 10. jun. 1912.	Dr.	št. 33 članic.
K društvu sv. Ane 139, La Salle, 111., 5329 Pavla Kostello, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 9. jun. 1912.	Dr.	št. 20 članic.
K društvu sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 5330 Marija Furlan, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 16. jun. 1912.	Dr. št. 30 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 4609 Jožefa Smarekar, 16. jun. 1912. I. dr. št. 50 članic.
II.	dr. št. 1 članico.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., k društvu sv. Ane 139, La Salle,
111.,	3706 Alojzija Darove, 9. jun. 1912. I. dr. št. 118 čl. II. dr. št. 20 čl.
Od društva sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., k društvu Mar. Čist. Spoč. 85, Lo-
rain. O., 2707 Ana Pupič, 10. maja 1912. I. dr. št. 42 čl. II. dr. št. 33 čl. Od društva Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., k društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 3319 Katarina Petruša, 24. jun. 1912. I. dr. št. 17 članic.
II.	dr. št. 11 članic.
Od društva sv. Ane 139, La Salle, 111., k društvu sv. Družine 5, La Salle, III., 4227 Ana Povše, 19. jun. 1912. I. dr. št: 19 članic. II. dr. št. 31 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 4907 Pavla Perkovič, 2. jun. 1912.	Dr. št. 25 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 1053 Elizabeta Škof, 18. jun. 1912.
Dr. št. 49 članic.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 4142 Ivana Žust, 17. jun. 1912.
Dr. št. 44 članic.
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 4125 Terezija Božič, 17. jun. 1912.
Dr. št. 11 članic.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5141 Marija Beber, 24. jun. 1912.
Dr. št. 33 članic.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 2221 Neža Rozina, 24. jun. 1912.
Dr. št. 23 članic.
ODSTOPILA ČLANICA.
Od društva sv. Jan.'Nepomuk 141, Linton, Ind., 5205 Neža Božič, 5. jun. 1912.
Dr. št. --- članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 4364 Marija Broz, 3352 Magdalena Hegel, 10. jun. 1912.	Dr. št. 40 članic.
ZVIŠALE ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 1931 Barbara Gasperič, zvišala zav. 11. jun. 1912, 3. razred.
Pri društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny,’ Pa., 3882 Marija Mravintz, zvišala zav. 9. jun. 1912, 2. razred.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
	1	¡m	r
Riverside Inn (Salun in zabavišče) ISLAND PARK, ROMEO, ILL.			
	mmmm\		
NOTO krasno poslopje z plesiščem v senci tikajočega se gozda; posebno lep prostor za zabava na prostem. DRUŠTVOM IN DRUŽBAM SE ODDA ZASTONJ. Dober kraj za razvedrilo, ribarenje in igre v šumi in na vodi, ves čas poletja.
•ir "ir "ir *ir "ir "ir •ir Tir *ir "ir "ir *ir
FRED BOEHME, lastnik
Chicago telefon 174 J 2 Lockport
«nVVU»K//M%V\V

I
I Zdravje in veselje.
Bilo bi pametno, če se snidemo in vam povemo kako dobite lepo farmo, ki bo vas rešila sužnosti, bosov in trpljenja, ter vam pospešila zdravje, veselje in srečo v svežem zraku in svojem ognjišču, ki je prvi pogoj sreče družine in vsakega.
Jamčimo:
_ § ILLINOIS-NORTHWEST COLONIZATION CO.
I 908 TACOMA BLDG. 5 N. LA SALLE ST.,	CHICAGO, ILL.
Zadovoljnost ali novce nazaj — dobro bogato zemljo, ne peska. Imeli boste stalno delo in naredite več na 40 akrili kot na 2000 akrili v pesku i puščavi. Tu je najboljši trg na svetu. Več ne rabite!
Naša zemlja pridela na akru 300 buš. krompirja, 2Y2 ton sena, 20 ton slad. pese, 75 buš. ovsa, 25 buš. pšenice, 250 buš. jabolk, 100 buš. drobnega sadja. To je res, ne puh!
Pridite v naš urad, da vam povemo kako dobite farmo, da ne boste suženj celo življenje, ker se izplača kmalu. Če nimate časa, nam pa pišite. Imamo dovolj dokazov i knjig.

SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Ciin več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 m
Iskalci biserov na otoku Sv. Duha.
Povest. Ruski spisal Emilij Mušik, preložil Krutogorski.
Neko tiho, toplo poletno noč smo mahoma zazrli v nekoji daljavi od naše ladje moleti iz vode črnoskalnata otoka — Čeraljbo in Sv. Duha.
Že nekaj mesecev smo jadrali križema po širnem morju, loveč kite; ali sreča nam ni bila posebno mila: samo jeden kit, pa še ta ne popolnoma dorasel, je bil dosihdob ves naš plen. Zatorej so imeli pomorščaki ladje dosti prostega časa, med katerim so popravljali jadra, smolili vrvi in opravljali še druga neznatna opravila. Zadnje dni je pihal ugoden veter, in pluli smo bistro za bregom Stare ali Nižje Kalifornije. In glej, prepluvši povratnik bili smo se pred otokoma Čeraljbo in Sv. Duha, katerega sta zakrivala vhod v luko La Pac.
Jaz sem ravnokar prevzel'službo na straži ter se sprehajal gori in doli po krovu, poredkoma opazujoč jadra, jed-nakomerno napeta od lahnega vetriča. Nad nami se je širilo zvezdnato nebo, a ob ladjinem nosu, se je penila in žuborela voda. Jeden del moštva, sesto-ječ iz vseh različnih narodnostij, ka-koršne je možno najti na kitolovnih ladjah, je sedel okrog glavnega jambora ter poslušal povesti starega pomorščaka, med tem ko je naš glavni veseljak in porednež stal nekoliko .vstran, naslonjen na barkin rob, ter nepremično zrl v daljavo.
“Kaj pa je z vami Anton?” sem ga 'Vprašal, stopivši k njemu; “čemu tako resni danes?”
' Vzdignil je glavo.
“Da, gospod lajtnant,” je odvrnil; “za to so pač vzroki. Jeden teh otokov je moja —- domovina.”
“Kateri? Čeraljbo?”
“Ne vem gotovo, ali je Čeraljbo ali otok Sv. Duha; vsekako pa sem večji del svoje mladosti preživel na otoku sv. Duha in tam sem doživel tudi dogodek, katerega nikoli ne zabim—ako postanem star tudi sto let.”
“Po tem takem mora biti nekaj zanimivega,” sem dejal, “ko bi le ne bila tajnost.”
“O ne,” je odvrnil, “če hočete, vam povem vse, kako je bilo.”
"Vi vidite ona otoka? Sedaj stanujejo tam razven morskih ptic kake tri-štiri rodovine, ali ob času iskanja biserov je tam jako živahno. Moj oče je bil rodom Spanj ec, nadzornik nad iskalci biserov, a mati moja je bila Indijanka. Tak rodopis od materne strani ni.za me posebno laskav; toda govori se, da je bila moja mati krasotica, a ker petdeset milj daleč na okoli ni bilo nobene rojene Spanjke, zatorej jo je vzel moj oče. Materina roditelja— po obrti potapljavca — sta me redila do devetega leta, potem me je vzel k sebi oče in me posvetil v tajnosti svojega dela... Li ste že bili kedaj na teh otokih, gospod lajtnant?”
“Ne,” sem odgovoril.
“Torej ju vam moram vsaj nekoliko opisati. Bodi vam povedano, da sta navadno jako puščobna, samo dva meseca v letu, v rožniku in v malem srpanu, se zbero tamo iskalci biserov in lovci želv. Ob tem času se snide na tema otokoma precej naroda, kakor potapljavci, kupovalci in agentje raznih zadrug. Poslednji nabirajo potrebno število delavcev sredi Indijancev, živečih po bregovih Kalifornije in Sonore.
S pričetkom lova se nahajajo potapljavci pod neumorno strogim nadzorstvom, kajti jako lahko jim je utajiti dragocene bisere. Ta nadzor se poveri delovodji. To dolžnost opravlja navadno mož, ki je močan, spreten, ■odločen, in ki umeje pridobiti si’uva-ževanje in pokorščino pri svojih podložnih. Tak delovodja sme pomilostiti, pa tudi usmrtiti delavca, kateri je kaj zakrivil. Star dvajset let, gospod lajtnant, sem bil že delovodja na otoku Čeraljbo, a glavni nadzornik je bil moj oče.
Bodi vam še nadalje povedano, da potapljavci ne pridejo vselej samo se svojimi družinami, ampak pripeljejo tudi raznih indijanskih copernic se st;-boj. Te stare čarovnice so dolžne'—' zarotiti morske volkove, da so pred njimi potem varni potapljavci. Razven tega se pojavijo na otokih še. uitiSjr^ir-ji. kateri • pokupijo od njihov pridelek; razliti teh razni špekulantje, ki razpostavijo otoku svoje pivne in igralne š A ker se ob času iskanja bisero ob jednem tudi lov na os atorej še na otokih (A Juha zb. kem, dasi sta tna brezljudna.
Sedaj vas moram'še seznan se dobivajo bisernice. V cbl lašč za to obrt pripravljenih, j slijo brodarji in potapljavci;-; se po vrsti spuščajo v morje je jeden pod vodo, si drugi oddahne. Da hi hitreje izginil pod vodo, zaščeni potapljavec med prsti noge., vrv na Ijonen koje .je . privezan .precej velik kamen. Drug konec mi, pritrjen k čolnu, pomaga lovcu priti uriieje na površje, ko s'c vrača iz globočine, obložen z bisernico, katero lomi od skal deset do dvanajst sežnjev globoko z velikim kladvoni ter jo devlje v mrežo, privezano okrog pasu. Potapljavec o-sfane navadno tri do štiri-minute pod vodo in se pdvrnc na površje ves izpe-han, kar mu vsekako ne brani potap-
ljati se štirideset- do petdesetkrat jedno jutro.
Najboljšim potapljavcem se prištevajo Giaki. Tudi moja mati je spadala k tem ljudem,—sredi teh ljudij sem jaz živel do tistega časa, dokler-oče ni izjavil, da ima do mene pravico. Ugajal sem mu in on se je nadejal, da postanem še kedaj priden delavec. Podjetniki najraje nabirajo potapljavcev sredi Giakov, ki slujejo radi svoje smelosti, urnosti jn spretnosti. Dasi se ob času biserolova zbere tamkaj dosti morskih volkov, vendar se Giaki potapljajo s popolno neustrašenostjo, kar je vredno tem večjega ohčudova-nja z ozirom na njih ničevo orožje, ki sestoji le iz jedine “estake”, t. j. kos trdega tako imenovanega železnega lesa, ki je na vsakem koncu zaostren, in katerega, poleg popred omenjenega kladva, nosi potapljavec za pasom svojih kratkih irhastih hlač.
Izvestno je vam znano, g. lajtnant, da ima morski volk spodnjo čeljust jako kratko, zato je primoran prevreči se na hrbet, da zgrabi svoj plen. Tisto minuto uporabi potapljavec, da vsadi kakor železo trdo estako v požeruhovo žrelo, kateri potem ne more zapreti čeljusti.
Ali nahaja se tudi sovražnik, pred kojim trepeče še najpogumnejši Giak. Ta vrag—je tintorera, posebno pleme morskih volkov, črnkaste barve; on je manjši, pa tem krvoločnejši nego vsi ostali. Če tintorera okusi enkrat človeško meso, potem ne zapusti dotič-nega kraja ter napada potapljavce tako dolgo, dokler nje same ne ubijejo.
No, sedaj vam pa razložim, kako dobivajo bisere iz skorepnic. Vsaki večer po končanem dnevnem delu, se naložijo nalovljene skorepnice po o-brežju. Vsako deseto skorepnico prejme potapljavec kot plačo za svoj trud; lc-te se zmečejo na poseben kup. Delovodja nadzoruje deleže in odpiranje skorepnic, katere se jamejo hitro polagati na sobice. Ko je polaganje gotovo, izmivajo skorepnice v velikih lesenih kadeh, kakor se to dela z zlatim peskom v Zakramentovih rudnikih. Priznati se mora, da se pri tem širi strašen smrad, katerega se ni možno ubraniti; ali Indijancev to prav nič ne moti.
Najdeni biseri se osnažijo ter se od-dado nadzorniku. Potapljavci pa prejmejo one bisere, ki se nahajajo v vsaki deseti bisernici, ter jih smejo prodati na svojo pest akcijonarom v pričo glavnega nadzornika.
Po dovršenem lovu se vsa naselbina otokova vsedc v čolne; Indijanci se povrnejo v svoje vasi ter si poiščejo drugod dela; razni postopači premestijo svoje krčme in igralne mize v druge kraje; želvarji neso svoj plen lastnikom ladij; . nadzorniki oddajo agentom zadrug zbrane bisere, (s katerimi se dičijo meksikanske lepotice) in otoka postaneta puščobna do prihodnjega lova. Samo nekaj služabnikov zadrug ostane tukaj celo leto se svojimi družinami. K tem je pripadal tudi moj oče.
Ta okolnost me je presneto bodla, kajti hrepenel sem na vso moč po mikavnem in veselem mestnem življenju. Ali kmalu je prišlo tako, da sem blagroval svojo usodo, kajti ves lesk in šum kalifornijskih mest ne bi mi bil mogel nadomestiti one cvetke, katera je razcvetela na samotnem otoku Sv. Duha. Da, najkrasnejša cvetka naših, otokov, najlepši biser naših voda je bila —• Erna!
Njen oče, pl. Kastiljo, se je nastanil na otoku nenadoma, ter začel tržiti z biserji. Toda na splošno čudenje sc on ni vrnil, kakor drugi trgovci, v mesto prodajat nakupljenih biserov, ampak ostal je na otoku. Govorilo se je da je bil on jedcu najboljših prijateljev bivšega diktorjata Santa Ane, ter da se je udeležil vstaje proti meksikanski vladi in pobegnil, kajti čakala so ga vešala, ako bi ga bili ujeli. , Kastiljo je bil siten, čemern človek ter nas je vedno gledal po strani. Koliko je bilo resnice v omenjeni govorici — ni-kdo ni vedel; res pa je bilo to, da je bil pl. Kastiljo grozen skopuh ter da je često sprejemal neke tuje osebe, ki niso bile podobne niti potapljavcem niti želvarjem.
On jih je imel za trgovce, kupujoče od njega bisere, a od družin, živečih neprestano na otoku, smo čuli, da se poseti ponavljajo tudi ob takem ■letnem času, ko je lov že končan.
Prešlo je okolu pol leta od onega časa. ko se je pl,- Kastiljo nastanil na otoku Sv. Duha; in glej, nekoč zazrem njegovo hčer in se vanjo zaljubim. Li-čici pl. Erne sta bili nežni liki breskev, a ogenj, ki je gorel v njenih temnih očeh, je spominjal- na svetel biisk. nesoč 'črn, ’ Jftiilonren Oblak. Jaz sém torej videl pl. Erno in jo začel ljubiti. Mislil'sem 'sanic —„na njo in ic njo sem želel —•. imeti..
Pa ne sainómene je bila tako omamila E fitina lepota.
Na drugi strani bloka Čeraljha je bila biserna sipina, last “SonoVske zadruge”, ki je vsekdar tekmovala z našo v bogatem pridelku. Glavni zastopnik “Sonorške zadruge” na otoku je bil nek Anglež, izvrsten plovec, mlad človek, kakih štiri do pet let starejši od mene. Bil je zal junaški 'dečko, in odlikoval se je z močjo in spretnostjo
v vseh telesnih odnošajih. Tak človek mora ugajati ženskam.
Tudi on si je skušal prilastiti Ernino naklonjenost, in jaz sem se bal, da mi ne izpodbije tal, tembolj, ker mu je bil stari Kastiljo prijazen ter je med drugim najčešće pohajal v njegov dom. Mene pa stari rovar ni mogel trpeti. To se je dalo deloma sklepati tudi iz tega, ker je bil moj oče strasten privrženec, vlade in mi je odločno prepovedal obiskovati Kastiljevo družino.
Ali jaz sem bil mlad, zaljubljen, in nisem zastonj nosil glave na vratu.
Ali —- midva tekmeca sva se vsekdar izogibala drug drugega; vsaj do javnega prepira med nama nikoli ni prišlo. Priznati moram, da sem gojil nekako spoštovanje do gosp. Rikarda, a mogoče, da i on do mene. Guien Sabe! Zelo mogoče, da bi bila najboljša prijatelja, da nisva bila tekmeca.
“Bodi vam povedano, gospod lajtnant, da je daljava med otokoma Čeraljbo in Sv. Duha, kjer je stanovala najina izvoljenka, znašala dve morski milji, in to prostranstvo je bilo možno prepluti z našimi lahkimi čolni v četrt uri. Prav kakor da bi se bila zmenila z gospodom Rikardom — iz-ogibavala sva se drug drugega baš tako na vodi, kakor na suhem.
Jako često sem bil videl, kadar je srebrna mesečina odsevala v svetlem vodnem površju, pridrčati mi nasproti lahek Rikardov čoln. Erna ni nikakor dopuščala, da bi se oba hkrati sešla v očetovem domu, zatorej je vsaki izmed naju pohajal otok Sy. Duha iste ure, ko drugega ni bilo tam.
Zadnji čas se mi je jelo dozdevati, da je mojo ljubico ganila moja ljubezen in začela mi je hliniti večjo naklonjenost, nego mojemu tekmecu. Postala je bila z menoj ljubeznjivejša, izkazovala mi v raznih malenkostih blagohotnost ter mi dovoljevala, da sem smel dalje kakor poprej ž njo kramljati. Pri tem je pogostoma napeljala govorico o njenem očetu in izrazila nadejo, da on ne bo imel prav nič proti najini zvezi. Pri tem je dala čutiti, da sluhi o pl. Kastilju niso neosnovani, in da mu zares preti nekaka nevarnost, katero moreva midva preprečiti z nujno budnostjo.
Erna me je prosila, naj skrbno sledim za tem, kaj se vrši pri nas na otoku ter ji vse naznanim. Pozabil sem vam povedati, da je bil moj oče na obeh otokih postavljen za župana ter strogo držal policijo v svojih rokah; drugače pa bi bilo težko imeti red sredi one raznolike naselbine, ki je privrela tjakaj ob času iskanja biserov.
Med tem časom se je pripetil dogodek, ki je grozil razrušiti vse moje upe. Vedite, da nadzorniki nimajo deleža v skorepnicah, menda zato ne, ker bi jih izvestno premnogo pridržali za se; zatorej pa imajo pravico pokupiti od potapljavcev vse njihove skorepnice, ali gotovo število njih, dokler še le-te niso odprte.
Taka pravica je za nadzornike velike vrednosti, kajti potapljavci so vsekddr reveži, brez vsakega beliča v žepu in povrhu strastni žganjepivci in kvartopirci.
Nekoč je gospod Rikardo kupil celi kup skorepnic od starega potapljavca in v jedni iz njih je našel dragocen biser, vreden nad petsto tolarjev. Že dolgo se niso našli biseri take velikosti in krasote. Slava o njem se je hitro razširila in privabila veliko kupo-valcev.
Toda Anglež ni maral prodati svoj zaklad. Velel je jednemu, na otoku nahajajočemu se umetniku, vkovati ga v srebro, in ko sem dva dni pozneje posetil otok Sv. Duha, videl sem dragoceni biser na vratu Eminem.
Lahko si predstavite mojo jezo in besnost. Ta čin ni le pričal o naklonjenosti mlade deve k mojemu tekmecu, ta slava o lepem biseru je povzdignila ugled naših tekmovalcev, vsled česar so hoteli naši najboljši potapljavci se uslužiti pri naših tekmovalcih.
Ali to še ni vse. Štiri dni pred tem je našo zadrugo doletela še jedna neprilika, ki je pretila s precejšnjo izgubo. Strašen sovražnik ‘tintorera se je pojavil v naših vodah, prouzročivši zono sredi potapljavcev. Dva iz njih sta že postala žrtev te pošasti.
Zatem so se potavljavci — celo n a j -smelejši moji rojaki Giaki, — z največjo nejevoljo poprijemali dela;, a mnogi celo delati niso več hoteli; trebalo je torej podvojiti delavcem plačo, pri čemer je seveda trpela zadruga škodo.
Jaz sem bil popolnoma svest,- da. sem dolžen kot delovodja skrbeti za. uničenj« obeh tintor.er, da sta bili dve. o ,tčm šem bil prepričan. Oče me ni zastonj baš ono jutro srepo pogleda! in namignil, češ, tla sem postal vsled svojega vasovanja celi strahopet ir: lenuh.
Zatorej si lahko predočite, gospod la jtnant, kako slabovoljeri sem se'vračal isti dan dosti preje kakor navadno z otok^ Sv. Duha. A tu pa sem ka-i kor nalašč zazrl kakih tristo korakoi : od sebe brezskrbno plavajoč čoln An-; gleža, ki je urno drčal proti otoku Sv. ¡Duha. No isto minuto je druga okolnost obrnila nase mojo pozornost; n: lesketajočem površju rdečkastega 'var Jovja sta se prikazala dva zlovcštm. j temna pramena in se vlekla za mojim čolnom — bila sta grozovita morske volkova, tintorera, samec in njegova samica.
Iz tega, da sta se pošasti tako približali človeku, je bilo jasno, da m noč prihruje nevihta, ,— kajti ničesar do take mere ne vzbuja zlobo in krvoželjnost tintorere, kakor baš take nočne burje. Lepljiva tvarina, tekoča morskemu volku v takih nočeh iz njegovega žrela se prime njegovega tffl-
atore,
Vv.si'
vr-M ■
rige lil S&jfevfak •aljbo uV'Skc' ri do štiri sto duš ná.vsfá» ostali letni čas popolno
»•ledi
pla in je stori svetlo, liki velikanski svetilnik. Čim temnejša je noč, tem svetlejši je ta fosforni blesk.
Nehal sem bil veslati in pustil pošasti kar možno najbliže k mojemu čolniču, potem pa vdaril na vso moč najbližjo z veslom po hrbtu. Kakor blisk je izginila ta pod vodo, a za njo i njena spremljevalka.
Ker sem imel opraviti z ribama, izgubil sem bil izpred očij Angležev čoln; a ko se znova ozrem okoli, ga že nikjer ni bilo videti. No pa kaj bi — saj sem i brez tega vedel, kam je plul.
Polagoma sem veslal naprej, in ko sem dospel k bregu, nedaleč od moje hiše, stoječe na visoki skali, je bilo že popolnoma temno.
Prebivši nekaj časa doma, sem sklenil iti k očetu. Hotel sem mu povedati, da sem videl obe tintoreri, ter da namerjam z nekaterimi smelimi tovariši odpraviti se o noči na morje — lovit krvoločnika ali ju ubiti s kopjem.
No nisem še pridno stopil iz moje osamele koče — v koji. je gospodinjila stara Indijanka rodom Giaka, — in se spustil raz skale, ko zazrem, da so neki ljudje imeli opraviti okrog mojih čolnov in jih vlačili na pesek. Prikorakam bliže. Bili so vojaki meksikanske samovlade, kateri so najbrže ravnokar dospeli iz suhega.
“Dober večer gospodje!-’ sem vzkliknil, “zastonj se trudite. Ali smem vprašati, kaj vse to pomeni?”
“To pomeni, gospod,” je odvrnil desetnik, “da morajo na povelje gospoda nadzornika biti nocojšnjo noč vsi čolni zastraženi, niti jeden ne sme ostati na morju.”
“Tu ga imaš! Kaj si je oče izmislil? In jaz moram ravno nocojšno noč biti. na morju! Smem-li vas vprašati, gospod, čemu da ste prišli sem na otok?”
Desetnik je bil jako vljuden človek.
“Zakaj pa ne, gospod?” je odvrnil. “Vi že smete staviti vsakoršna vprašanja, ali jaz — ne smem nanja odgovarjati. Ako je gospod nadzornik vaš oče, vprašajte potem rajši njega.”
Po tem nasvetu se seveda nisem mogel ravnati, dobro vedoč, da bi mi oče kaj tacega ne zaupal. Ali neka slutnja mi je pravila, da se gre o nečem važnem, imajočem tudi zame pomen.
Jaz sem povabil desetnika v mojo kočo na kozarec vina. Kmalu sva postala Židane volje, in ko sva praznila sedmo kupico, že sem bil izvedel, da se je mojemu, očetu posrečilo dognati, kaj je prav za prav gospod Kastiljo, kar je on takoj naznanil vladi. Rikarđo, se še ni vtegnil vrniti se svojim čolnom z otoka, ko so prišli vojaki iz La Paca, kateri so bili dolžni rano prihodnjega dne odriniti na otok Sv. Duha ter ujeti Eminega očeta.
Odkritosrčno rečeno, mene bi nič ne bolelo, ako bi vojaki ustrelili starega vstaša. Ali ker je bil Ernin oče, za-
torej sem hotel na vsakršen način obvestiti svojo ljubico o preteči nevarnosti, in bil sem prepričan, da mi ta usluga pripomore do zmage nad svojim tekmecem. Itak, jaz sem moral to noč priti na otok’'Sv. Duha. Pa kako?
Boriti se mi je bilo proti staremu izkušenemu nasrotniku, kateri se je poprijel vseh sredstev, da bi se o do-šlih vojakih ničesar ne zvedelo na otoku Sv. Duha. S to namero je dal potegniti na breg vse čolne, postavil poleg njih stražo in velel pospraviti vesla. Razven Rikardovega ličnega čolna na vodi, ni bilo ni jedne ladjice in jaz sem se moral polastiti njegovega čoina na vsakršen'način.
Ko sem tako pretuhtal to zadevo, dejal sem desetniku, naj preišče straže. Dobro mi je bila. znana ura, kadar se je Rikardo navadno vračal z o-toka: kolikokrat sem ga, mučen vsled ljubosumnosti, opazoval skrit za kr-moljo skale!
Precej, ko je odšel desetnik s svojimi ljudmi, pustivši samo dva vojaka zraven čolnov, sem upihnil luč in, vtaknivši za pas ostro bodalo poleg estake, brez l^oje ni nikoli noben potapljavec, zapustil kočo. Da bi mene videl kateri vojakov, polzel sem po vseh štirih po skali, in v desetih minutah sem že bil v pristanišču Sonor-ske zadruge; no takoj sem se uveril, da moj oče ni nič manj neumen od mene, kajti tudi tu so stale straže, gotove zapleniti Angležev čoln, takoj ko se povrne.
(Dalje prih.)
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Walter, Tex.
v«wvAWiWAV,wwyw
Í
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bide. JOLIET, ILLINOIS.
JAVTV1 NOTAB
Kupuje in prodaje zemljišta v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam m boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko sl. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
5

Popravljamo	Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI
$2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Kara pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čes treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami.—Na svidenje, pri
Mat. Stefanić-u,
400 Ohio St.	Joliet, 111.
KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE
v mojej gostilni
in se okrepčajte po domače.
Pri meni boste najbolj postreženi.
John Gersich
1000 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. 1 Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street. Joliet, lil.
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne cene.	Najboljše delo.
Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne.organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI,
UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano
TRINERJEVO
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz'grenkih zelišč in rndečega v. na, ima široko polje delavnosti, ker im a zdravilno moč v nerednostih prebav nib organov, kateri sc temelj zdravja' celega telesa. To zdravilo morate ra biti pri
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI in NERVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKAH IN KRČIH, VZDIGAVANJU in KOVCANJU.
TRINE RS
~ ELlXIi-C^W
B1T'ÍZR-V/1NE
Ar

TRiMEROVO
H0RKÉ VÍN0
'Sufictured b/ JOSEPH TRiNER
^S SAbkland Ave.
JOSEPH TRiNER
1»B! SOUTH
in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost V LEKARNAH.
I Joliet Citizens Brewing Co
i	North Collins St., Joliet, 111.
I IPiite “Ells. Brand" p>i^o <
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
•M*«04<H040«OW040«04040MHIH04(HOV«OMO«04040f*0«0
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	’ CENE NIZKE.
F1. KERŽE OO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Both Telephones 26.
^iiiuiliiiiiiliiiiniiiuuiiiiimiiiiinuiiimivmiisiiHiHiiiimiini
A. NEMANICH, pred».	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag
GLAVNICA $50,000.00.
Uitao. ña ¿nkorp. leta 1910
Slovenian
Liquor
Co.
Ill 5-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
«minimum mimini
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Jtadi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Van Buren Sts.
Najstarejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $100,000.00.
pomnu na moje romanje v Sv. Deželo,	jj ‘ Pollak
Rev. Jos.
23. Iz Jeruzalema v Betlehem.
(Dalje.)
Dolina, po kateri smo se zdaj vozili, je dolina Etam, kjer je imel Salomon svoje drevorede, palače in vrte. Pol ure od vodnjakov se pride v dolinico, ki jo krog in krog obdajajo goli, ska-loviti hribi. Dolina sama je lepb zelena in rodovitna, in se imenuje zaprl vrt. To je tisti zaprti vrt, o katerem govori kralj Salomon v visoki pesmi "Zaprt vrt si, sestra, moja nevesta zaprt vrt, zapečaten studenec”. (Vis p. 4, 12). In res, kako živo ti stopi pred oči v tem kraju visoka pesem modrega kralja. Tukaj vidiš razpoče-no skalovje in luknjasto obzidje, za katerim gleda nevesta svojega ženina; tuka: si lahko misliš, kako so skakljale po skalah koze, srne in mladi jeleni. Srečali smo obilo ovac in koz, ki so jih gonili na pačo zagoVeli pastirji in spomnil sem se pastirčka Davida, ki je pasel čredo svojega očeta po tih krajih. Minilo je že toliko stoletji in vendar je tod življenje še vedno skoraj tako, kakor tiste dni, ki nam o njih pripoveduje sv. pismo.
V najn< vejšem času so sezidali prav v tej dolinici cerkev in samostan za redovnice, ki se imenujejo sestre Marijine zaprtega vrta. Vstanovil je to kongregacijo in sezidal samostan neki škof južne Amerike, katerega ime sem pozabil. Prav prijazno so nas sprejele pobožne redovnice. Zapele so nam v cerkvi krasno pesem o Materi Božji od zaprtega vrta. Proti večeru smo se vrnili v Betlehem, kjer so nas že čakali prodajavci, ki so nam ponujali na prodaj raznovrstne “odpustke”. Opomnim, da smo bili po kvaranteni mi prvi romarji, zato so tem bolj silili v nas in se kosali s tem, kdo nam bo dal kako reč ceneje. Samo ob sebi se ume, da nismo nakupili dosti, ker so nam že v Jeruzalemu v samostanu sv. Saljvatorja vse obljubili. Kupil sem le nekaj lepih razglednic po silno nizki ceni. Dobil sem jih po 48 za en sam frank.
24.	Cerkev sv. Ane in dvorana zadnje večerje v Jeruzalemu.
Dne 24. februarija sem maševal v kapelici sv. Jožefa. Po sv. maši smo se takoj vrnili nazaj naravnost v Jeruzalem, kjer smo še dopoldne ogledali sloveče katoliško svetišče, cerkev sv. Ane, ki ni daleč od samostana sv. Odrešenika. Na mestu, kjer stoji dandanašnji cerkev, so sezidali že križarji svetišče sv. Ane, ker je staro izročilo trdilo, da sta imela Joahim in Ana v Jeruzalemu pri ovčji kopeli hišo, v kateri je bila rojena prečista devica Marija. To izročilo potrjujeta tudi jeruzalemski patrijarh Sofronij in sv. Janez Damaščan. Že, preden je prišla sv. Helena v Sv. Deželo, je stalo tukaj svetišče, katero je pobožna cesarica popravila in olepšala. To svetišče je pozneje podrl kralj Kozroa, a cesar Justinijan je je zopet sezidal. Križarji so sezidali tukaj veliko cerkev, kateri so prizidali tudi samostan za benediktinke. Ker so v tem samo stanu kot redovnice živele jako imenitne gospe in gospodične n. pr. Arda, žena kralja Balduina I, Judita, hči kralja Balduina II, je lahko umevno, da sta postala samostan in cerkev jako bogata. Leta 1187 so morale redovnice zapustiti samostan, iz katerega so napravili mohamedanci neko višjo mohamedansko šolo, ki je šele v
15.	stoletju prenehala. Vsled tega je razpadlo polagoma samostansko poslopje, le cerkev se je nekako še ohranila. Leta 1856 je po končani vojski na Krimu sultan Abdul-Mežid cerkev in samostanske razvaline iz hvaležnosti za skazano pomoč podaril cesarju Napoleonu III. Francozi so odstranili gramoz in do celega popravili lepo cerkev ter jo izročili misijonarjem, katere je vstanovil kardinal Lavižeri, in se imenujejo zavoljo bele redovne o-bleke: beli očetje. Ti redovniki imajo tukaj veliko semenišče za grško-kato-liške klerike.
Cerkev sv. Ane je za svetiščem Božjega groba najveća v Jeruzalemu. V romanskem slogu zidana je dolga 34 m, široka pa 19 m. Zidovje in stebri so tudi od znotraj v cerkvi iz rezanega kamena. Iz desne ladije drži dvoje stopnjic, ki imajo lično kamenito o-grajo ob strani, v podzemeljsko cerkvico brezmadežnega spočetja in rbj-stva Marijinega. Da je nekdanja Joa-himova hiša sedaj pod zemljo, se ne bomo čudili, ako pomislimo, da se je vsled večkratnega razdejanja v Jeruzalemu nakopičilo po več metrov visoko gramoza.
Tukaj je torej čudopolna božja mati zagledala luč sveta. Polna milosti je stopila presveta devica brez madeža na ta svet; že v prvih trenutkih svojega življenja je bila najbogateje obdarovana z raznovrstnimi darovi sv. Duha. Na tem svetem mestu se romar hvaležno zahvali Bogu, ker je tukaj v prvič zasvetila človeštvu jutranja zarja po tako dolgi in tako temni noči. Pobožno se spominja lepih besed visoke pesmi: ...“Kdo je ona, ki pride kakor vshajajoča zarja?”
Ko so odstranjevali krog cerkve visoko nakopičeni gramoz, so našli nekaj jako imenitnega. Kaj pa? Omenil šem že, da spričujeta jeruzalemski patrijarh Sofronij in sv. Janez Damaščan, da sta imela Joahim in Ana v Jeruzalemu hišo, ki je stala pri tako imenovani ovčji kopeli ali pri bajarju s petimi lopami. Pri kopanju so našli
to ovčjo kopel, katero omenja sv. Janez v svojem evangeliju, ko piše: "Je pa v Jeruzalemu ovčja kopel, ki se imenuje po hebrejskem Betzajda in je imela pet lop. V teh lopah je ležala velika množica bolnih, slepih, krulje-vih, suhoudnih, ki so čakali plivkanja vode. Zakaj angelj Gospodov je včasih prišel v kopel in voda je plivkala. 'In kedor je po plivkanju vode prvi v kopel stopil, je ozdravel, katero bolezen koli je imel.” (Jan. 5, 2-4).
Z velikim veseljem in zavnetjem sem si ogledal leta bajer. Skozi duri se stopi na dvorišče, iz katerega drže stopnjice v bajer. Nad bajerjem je stala v srednjem veku cerkvica. Prijazen brat, ki je dobro govoril nemško, nam je pokazal tudi samostanski muzej, v katerem so beli očetje v lepem redu razvrstili in razstavili vse starine, ki so jih tukaj pri izkopavanju dobili. Razstavljenih pa je tudi mnogo drugih starin tako, da dobe kleriki lahko jasen pogled v svetopisemsko starinoslovje, to tem bolj, ker je pri vsaki reči tudi listič, na katerem je zapisano ime starine in mesto sv. pisma, ki jo omenja.
Popoldne smo šli mimo katoliškega patrijarhata in grške bolnišnice in prišli smo v ulico, ki drži od Jafskih vrat v notranje mesto. Tukaj blizu stoji stolp kralja Davida, ki nas zopet spominja davne preteklosti. Nekdaj je stala tukaj jebuzejska trdnjava, ki so jo imeli Jebuzejci za tako trdno, da so zaničljivo in bahato rekli Izraelcem, da zadosti za to trdnjavo, ako jo branijo slepi in hromi in da bi jo tudi v tem slučaju Izraelci ne dobili v roke. Pa česar Jebuzejci niso pričakovali, se je zgodilo z božjo pomočjo. Kralj David je vzel to trdnjavo in spolnile so se besede sv. pisma, ki pravi: “Ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje, kedor ga varuje.” (Ps. 126, 1.)
Ko je bil pobožni kralj vzel trdnjavo, je sezidal tukaj svojo palačo. Stolp ki tu stoji, se imenuje stolp kralja Davida. Stolp je skoraj gotovo pozneje sezidan, ali podlaga mu je pa brez dvojbe iz Davidovih časov. Blizu te ga stolpa je postavil kralj Herod svojo palačo, ter krog nje zasadil krasne vrtove. V varstvo palači in vrtom je sezidal tri stolpe. Najlepšega in najvitkejšega je imenoval po svoji ženi Mariamme, druzega jako širokega in močnega je po svojem bratu imenoval Fazael, tretjega pa po svojem prijatelju Hipikus. Trdi se, da je stolp Fazael zidan na podlagi Davidovega stolpa.
Mi gremo mimo tega stolpa in pridemo do protestantovske Kristusove cerkve. Tukaj nekje je moral stati prekrasni Herodov grad, katerega bajno lepoto je morda nekoliko vendarle neresnično popisal judovski sloveči zgodovinar Jožef Flavij. Tukaj je stal Gospod pred Herodom, ki ga je zasramoval. Ko je namreč Pilat izvedel, da je Jezus Galilejec, se je hotel rešiti iz neprijetne zagate, zato je poslal Gospoda k Herodu, ki je sicer navadno prebival v mestu Tiberias, ki je pa bil tedaj zavoljo judovskih velikonočnih praznikov v Jeruzalemu. Herod je že davno čul o Jezusu in njegovih čudežih, zato je bil prav vesel, ko mu je Pilat poslal Gospoda. Pričakoval je namreč, da bo naredil Jezus kak čudež, zato, da bi se njemu prikupil. Sprejel ga je se svojimi dvorjani, toda Jezus nesramnemu mehkužnežu ni privoščil niti besede. Osramoten in togoten se Herod maščuje nad njim. Tako je ravnal ž njim, ki je večna modrost in vsegavedni Bog, kakor- z norcem.
Kraj, po katerem smo sedaj hodili, se imenuje Sijon. To je kraj, ki je gotovo za vsacega kristjana znamenit, saj je nanj navezanih toliko dogodkov novega in starega zakona. Kolikrat se imenuje v psalmih to ime! Ko so Izraelci v Babilonu jedli kruh pregnanstva, so jokali, ko so se spominjali tega kraja. Živeli so v daljni, ptuji deželi, srce svoje pa so bili pustili na Sijonu. “Tam — t. j. v Babilonu — so nas popraševali, kateri so nas vjete peljali, po pesmih, in kateri so nas bili odpeljali, so rekli: “Pojte nam katero sionskih pesem! Kako bomo peli Gospodovo pesem v ptuji deželi?” (Ps. 136,34.) Kako lep je sijonski hrib ob jutranji luči zlasti iz doline Hinon! Zlati žarki jutranjega solnca so razliti po njem, kakor bi se hoteli poklanjati večni luči, ki je zapustila na tej gori zadnji spomin svoje ljubezni in dala vse, kar more dati neskončno usmiljenje. Brez dvojbe je pa Sion tudi najbolj zdrav in najlepši hrib mesta Jeruzalema.
Blizu Davidovega stolpa stoji turška vojašnica, pred katero je ravno igrala turška vojaška godba. Godba je bila res turška, to je, vse prej kakor lepa. Večina muzikantov je bila oborožena z večimi ali manjšimi klarineti, drugi so imeli mogočne trobente v rokah. Klarineti so piskali previsoko, trobente so bučale prenizko, vmes pa so mogočno bobneli veliki in manjši bobni svoj enostavni “teremtereja”. Kapelj-nik se je trudil nad posebno dolgim klarinetom, vil in sukal se je vbožec, kakor bi ga klalo. Ker so imeli nekateri izmed tovarišev bolj muzikalična ušesa, kakor jaz, so jo kar hitro odku-rili. Tako smo .prišli med udarci turške godbe do armenske patriarhalne cerkve sv. Jakoba apostola, katerega truplo je pokopano v Kompostelji na

Španskem. Prišli smo najpoprej v dvorišče, kateremu je prizidana lepa palača armenskega patriarha z armenskim semeniščem. Cerkev ima tri ladije in je jako bogato okrašena. Cerkvene stene so visoko pokrite s porcelanskimi ploščami; tla so pregrnjena s preprogami. O bogastvu Armencev nam priča glavni altar, ki se k,-ir ves blišči v zlatu, srebru in dragih kamenih. V levi ladiji je kapelica na mestu, kjer je bil sv. Jakob obglavljen. Za cerkvijo sta dva armenska samostana in sicer samostan sv. Jakoba in oljčni samostan, ki stoji po izročilu tam, kjer je. stala hiša velikega duhovnika Ana. Tudi tam, kjer je stala hiša velikega duhovnika Kajfa, stoji sedaj armenska cerkev, katero smo pogledali nekoliko kesneje.
(Dalje prih.)

Clinton in Desplaines Sts. Joliet
V ....	#
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St,	Joli«, IB
Prijateljem in znancem naznanja«, da sem kupil Mauserjev salun, kjer mt lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in dntgt pijače.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek» jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torai is poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba |* aaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v naiej mesnici in groceriji na vega-1« Broadway and Granite Street*. CM«. Phone 4531. N. W Phane 1113
KADAR POTREBUJETE kaj lesa n stavbo ali drugo, vprašajte za ceno
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St, JOLIET, ILL
Mrs. Francis Fabjan domača gostilna
in izvrstna domača kuhinja.
Najboljša postrežba in najnižje cene.
436 EAST 9 ST., NEW YORK CITY
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
“BELLflDONNA” OBLIŽI
Ali OBUŽJ a VOLČJIH Ć8BŠEH SO KORISTNI PW.
REVMATIZMU	SLABOSTIH v ČLENKIH
HROMOSU	FLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH
BOLESTI » KOLKU	MRAZENJU , ŽIVOTU
bolestih v Členkih vnetju oprsnb mrenb
NEVRALGIJl PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MIŠIC	BOLESTIH v LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
le A. w. Heier dm c».
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg.
Oba teL 891.____JOLIET. ILL
N. W. Phone 809.
MIHAEL KOCHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657.	Crockett. Cat.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
*The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Sc,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
IM Jefferson Street. Joliet, tl,
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon SOB.
402 Ohio Stre« JOLIET, ILL,
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fL Joliet Nat Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
Kadar imate a sodiščem opraviti obrnite ae na
MelMer k Welleitzi;
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, I1L
Z g. Welinitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and 11th Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
mmaaammmammmnmmm
Joliet stun Dye Hoise
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CZ.
Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija,
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, IH.
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
kajšnej slovenskej cerkvi ob rakvi, ki je krila telesne ostanke nepozabljivega nam Jožeka Vovka. Da, pač kaplja na veji je človek, katero kar črez noč izbije veter in je uničena. O tem resničnem izreku prepričuje tudi nas Slovence tukaj kruta smrt, ki tako neusmiljeno gospodari posebno pri ljudeh najboljšega človeškega žitja. Komaj smo zagrnili v grob mladeniča Cvitkoviča, že je začel grobar .kopati novi grob, v katerega smo položili dru gega mladeniča, vrlega cerkvenega člana Peter Mihorja. In nisQ se še posušile solze, katere smo potočili za blagim ranjkim, že je zahtevala kruta smrt novo žrtev, katere plen je postal v četrtek na Antonovo blagi mož, Vovk Jože po imenu. Rodil se je pokojnik v prijaznem trgu Vipava na Kranjskem kot zak. sin zdaj že pokojnih starišev Janeza Vovk in Katarine, roj. Trošt dne 25. sept. 1876. V očetove j hiši je le malo časa užival srečna mlada leta. Moral je radi družinskih razmer kmalu zapustiti očetov dom ter si iskati pri drugih ljudeh sreče, katere je pa, žali, le malo našel. Služboval je pri raznih ljudeh, med drugim tudi kot trgovski pomočnik. Končno pa je tudi on kakor že pred njim in za njim mnogi drugi, ostavil svojo rodno zemljo ter se podal prek širokega oceana v od mnogih mu kot bogato opisano Ameriko. Pa tudi tukaj mu sreča ni hotela sprva biti nič kaj prijazna, dokler ni dospel v našo naselbino, kjer so mu pričeli sijati boljši dnevi. Priljubil se mu je kraj, pa tudi ljudje, in sklenil je, da si hoče tukaj nabaviti svoj novi dom. Pred tremi leti si je poiskal življenja družico in je našel isto v bivšej clevelandskej naseljenki Josipini Grilanc. Omislil si je lastno hišo, v katerej si je postavil ognjišče mirnega, zakonskega življenja, katero mu je rodilo pred dvemi leti nežno hčerjo Karolino, katerej je kumovala zakonska dvojica Peter in Ana Jakop-čič. Dosegel je torej vsaj po večjem srečno življenje v domačem krovu, ki bi ga bil še lahko dolgo v vsej zadovoljnosti užival. A on je obračal, Bog pa je obrnil. Na potu do vrhunca sreče in zadovoljnosti priklatila se je pa njegovo. v najkrepkejši moškej dobi se razcvitajoče • telo neusmiljena jetika, ki ga ni več zapustila, dokler ga ni dne 13. jun. rešila neizprosljiva smrt njenega žela ter ga preselila tjakaj nad zvezde, upamo v srečnejši svet.
Pokojnik je bil blag mož, ker globoko veren in mirnega značaja. Bil je vse skozi svojega zakonskega življenja zvest in vnet član tukajšnje cerkve, za katero je vse storil, kar je le bilo v njegovej moči. Ne samo, da je redno plačeval mesečnino, je pomagal o vsa-kej priliki s tem ali onim opravilom cerkvi. Sodeloval je dalje časa v tukajšnjem cerkvenem društvu kot odbornik, na zadnje kot zapisnikar. Večkrat je izrazil, kakor je povdarjal duhovni voditelj ob rakvi, željo “da bi bili vsi tako vneti za cerkev kakor sem jaz.” Ker precej izvežban igralec je sodeloval dvakrat v igri “Mlinar in njegova hči” ulogo starega mlinarja, katera se mu je nad vse dobro podala in je privabil polno občinstva, tako, da je bil dobiček, ki je spadal cerkvi, vsi-kdar velik. Umrl je torej dvakrat kot stari mlinar navidezno,'a tretjekrat pa v resnici. Bil je pokojnik tudi globoko veren narodnjak. Stavil je svoje zaupanje pred vsem v istega, ki je v vladar sveta, namreč v Boga. Že v starem kraju veren mladenič, ni vrgel na potu črez morje svojega verskega prepričanja v morje, ampak ga je prinesel, kar se dandanes le bolj redko zgodi, v svojem srcu v novi svet in se ga tudi v tuji zemlji ni sramoval. Radi tega pa je dičilo tudi globoko zaupanje v Boga in posebno v Marijo njegovo srce, katero je pokazal posebno za časa bolezni. “Kaj se bom bal smrti, saj mi bo Bog pomagal in Marija,” je čestokrat povdarjal. Akopram mu je zdravnik naravnost odrekel vsako o-zdravljenje, ni se bal, ampak prvo, kar je storil, je bilo, da je opravil lepo, dolgo spoved in je v svoje okrepčeva-nje še dvakrat pozneje prejel sv. popotnico, zadnjekrat dva dni pred smrtjo, katero je prav mirno, brez strahu pozdravil.
Bil je pokojnik tudi miren resen naselbinec, kar mu je pridobilo ljubezen vseh sorojakov. Smelo trdim, da ni imel med sorojaki ne jednega sovražnika, saj je to pokazal pogreb, ki se je vršil v nedeljo po popoldanski službi božji. Pogreba se je udeležilo poleg drugega ljudstva tudi polnošte vilno društvo, sv.' Jurja s svojo zasta vo, katerega društva član je bil pokoj nik. Omenjeno društvo mu je priskrbelo tudi muziko, V cerkvi mu je pa spregovoril slovenski župnik par besedic v slovo, pevski zbor mu je pa zapel dve kitici tužne žalostinke: Blagor mu, ki se spočije... Tako si prestal, blagi Jože, trpljenje tega sveta, mi pa trdno upamo, da Ti sije tamkaj lepše solnce in Ti rumeni lepša zarja po besedah pevcev kakor Ti je tukaj v tej otožnej dolini solz.
Spavaj sladko, Jože dragi,
Mir uživaj Božji, blagi,
Dokler spet se snidemo,
K Tebi gori pridemo.
Sorojak.
s Rezervni sklad	KMETSKA POSOJILNICA
nad	Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
	Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
pol milj ona	obrestuje hranilne vloge po čistih v 1 o/ brez odbitka rentnega davka. ^ Jt. A JLA S /0
kron.	Naš zaupnik v Zjed. li 1r d Iz" 6104 St. Clair St., Cleveland, O. državah je .1 Lc^Ll-lv kJ(U\3Cl , 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih vlog
dvajset miljonov kron.
pozdravljen!” Vsa društva v tem me-s.tu so se udeležila te slavnosti, in tudi naša slovenska godba2 je pokazala svoje geslo, tako da tudi drugi narodi zamorejo reči, da slovenski narod ni naj zadnji. Le tako naprej, v slogi je moč!
Ob Lili. uri. se je vršila novomašni-ka sv. maša. Vsa društva z godbo bila so na licu mesta ter se je vršila procesija v cerkev v tem sporedu: Naprej farna mladina; za njo Marijino altarno društvo; potem dr. sv. Ane, dr. sv. Jožefa K. S. K. J., dr. sv. Petra, dr. Narodni Spolek, dr. Jezusovega Rojstva, dr. Hubski Brati in dr. Planinski Brati; za društvi deklice družice, g. Ant. Severja deklica je nosila svilnato blazino in venec na njej, deklici g. John Stibernik in Stif Frankovičeva sta nosili lepe šopke cvetlic; nato strež niki in duhovščina. Godba je stala na licu mesta in čvrsto svirala. Ko je stopil novomašnik v cerkev, so se o-glasile orgle in pevci z ubranimi glasovi s pesmijo “Novomašnik bod’ pozdravljen” i. t. d.
Nato se je vršila sv. maša e. g. Ivana Judniča, kateri je prav pobožno in navdušeno opravljal, kakor še malokateri novomašnik. Č. g. Ciril Zupan, O. S. B. iz Pueblo je bil govornik isti dan; on je prav hvalno govoril faranom o daritvi sv. maše in duhovnem stanu, kako je težaven. Latinska sv. maša se je pela isti dan prav ubrano pod vodstvom organista g. Ant. Koro-shetz (Cantus Divinus Offertorii, O sacrum Convivium, Asperges, op. Ig. Hladnika). Cerkveni pevski zbor: So-prano, gospe Frančiška Anžnik, Marija Anžiček, Ema Hran; alto, gospe Angela Koroshetz, Ivana Sadar; tenor, gg. John Gornik, Jožef Klun; bas, gg. Adolf Anžiček, John Puzelnik. Pelo se je prav izvrstno. Lepa zahvala vsem pevcem, posebno voditelju za ves trud. Po sv. maši vršila se je procesija na župniški vrt, kjer je bilo pripravljeno za postrežbo z jedili in svežim pivom in smotkami za udeležence. Po obedu se je vzela fotografija in potem je bilo veliko nagovorov v slovenskem in angleškem jeziku. Deklici
J.	Stibernik in Fr. Frankovičeva sta darovali novomašniku lepo štolo, Ant. Severjeva deklica pa svilnato blazino in venec. Še veliko drugih daril je bilo od faranov in duhovščine, katera imena niso vpisana. Domači č. g. župnik J. Perše se je osebno zahvalil vsem društvom in vsemu občinstvu za obilno udeležbo.
Ob koncu je č. g. novomašnik srčno zahvalil, da ni pričakoval tako vnetih ljudi v takem hribatem mestecu, in take vljudnosti do njega kakor ptujca prišlega pred par dnevi ter objednem izrekel.: Bog Vam poplačaj vse vaše sotrudje do mene, Bog Vas živi še mnoga leta!
Novomašnik ostane za nekoliko časa za počitnice v tukajšnjem slovenskem župnišču, dokler ga škof ne namesti na kakšno faro.
Ob koncu lepa zahvala vsem društvom in odborom in vsemu občinstvu za veliko udeležbo. Faran G. M. B.
Pueblo, Colo., 20. jun. — Gosp. Nik. Badovinac, naš večletni mestni detektiv, ki je več tednov bolehal v Woodcraft sanitariju, se je te dni zopet povrnil med svojce in začel nadaljevati svoje delo na policijski postaji.
Ker je g. Badovinac eden izmed naših naprednjakov, in znan 6 vsi okolici kot vzoren detektiv, je ob tej priliki prejel mnogo čestitk na povratku ljubega zdravja.	O. B.
Leadville, Colo., 17. jun. — Dne 9. t. m. obhajala se je slovesnost nove sv. maše č. g. Ivana Judnič. Rojen je bil v vasi Kot, fare Semič, in je dovršil svoje uke v semenišču mesta Denvcr. Cerkev, pred cerkvijo in župniščem bilo je krasno ozaljšano z mlaji, zelenimi venci in napisi: “Novomašnik, bod’
Sheboygan, Wis., 18. jun,—Cenjeni urednik! Prosim, ako bi hoteli natisniti par vrstic v naš nam tako priljubljeni list A. S.
Da tukaj v naši naselbini res lepo napredujemo, se vidi iz tega, ker smo v nedeljo 16. junija zopet zaslišali nekaj novega. Namreč ustanovilo se je društvo Sokol, v katerem so fantje sposobni za vse. In pod tem društvom se je ustanovila Slovenska godba, katera nanj je zasvirala prvič 16. junija, to je bilo preteklo nedeljo. Kako mično lepo so zasvirali naši fantje cesarsko pesem “Bog ohrani, Bog ob-vari nam cesarja, Avstrijo!” In potem so nam pa zasvirali prav živahen marš ali koračnico.' Po našem mestu se je prvič zbralo in korakalo toliko dru-štvenikov našega slovenskega naroda. Le tako naprej! Zavlada naj med nami sloga ali bratska ljubezen, kajti v slogi je moč! “Trdno dajmo se skleniti, sloga pravo pioč rodi: vse lahko nam bo storiti, ako združimo moči!” Mi smo zapustili svojo domovino in šli smo v daljni tuji svet, zakaj bi mi doma tičali, ker Slovenec za uk je prebrisane glave, pa tudi je čedne in trdne postave. Zatorej fantje, le korajžo in na delo! Saj truditi vsak se je dolžan; kdor delati more, pa noče, zanj krop je predober neslan; tako pravi pregovor.
Delamo pa tukaj kar še dosti do bro, čeprav vedo kompanijsti ali to
varnarji, da radi delamo za malo plačo; no, saj velike nam tako nočejo dati! P.a s to plačo se že preživimo, kdor hoče pošteno živeti. Seveda, za takega ni tukaj, ki bi imel vse rad, kar si poželi; tak bi pa imel samo dvanajstkrat na leto denar, ker tukaj je večinoma vsak mesec plačilni dan.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice tega lista. Tebi, vrli in katoliški list, pa želim mnogo naročnikov v Sheboy-ganu, Wis.
Jakob Prestor, naročnik.
Waukegan, 111. — Lep dan je bil 23. junij za naše otročiče. Pritrkavanje v zvoniku je naznanjalo, da ima biti ta dan kaj posebnega. In res 3^8 prikoraka iz šolskega poslopja četa praznično odičenih dečkov in belo okinčanih deklic. Ta praznična množica je bila izbrana, da srejme prvikrat v svoja srca ljubega Izveličarja — v prvem sv. obhajilu. Nad vse lepo je bilo videti, ko so za 54. prvoobhajanci v podvojenem številu pristopili k mizi Gospod, stariši oziroma bratci in sestrice! — Po končani cerkv. slovesnosti pa se je zbrala ta srečna četica v šol. dvorani, kjer je bila zopet zanje pogrnjena miza. V cerkvi so dobili pri angeljski mizi duševne hrane, tu pa se je postreglo s kavo, štruklji in raznimi keksi za telesno hrano. Tistim, ki so pripomogli k tej II. mizi, bodi izrečena vsem prisrčna zahvala. Imenoma sprejmi zahvalo vrli mladenič Mr. Jakob Nagode, ki v svojem dobrem srcu še zmiraj čuti, kaj je otroško veselje!
50c, in ne kakor je bilo zaključeno na | zadnji seji 25c. Tudi so prošeni vsi člani gori imenovanega društva, da se | vsi udeležijo seje dne 14. julija, ker imamo več stvari za rešiti.
Pozdrav vsem članom K. S. K. J.
John Skoff, zast.
DRUŠTVENE VESTI.
(Nadaljevanje s 4. strani.)
Pittsburgh, Pa., 24. jun. — (Naznanilo.) Vsi tajniki, ki so prejeli tikete za žrebanjeszlate ure, pa niso še nazaj poslali ne denarja za prodane tikete in tudi tiketov ne, so vljudno naprošeni, da pošljejo denar ali pa tikete do zadnjega časa dne 6. julija, drugače nam ni mogoče žrebanje 14. julija. Če gg. tajniki tega ne store, bi bili taki tiketi neveljavni pri žrebanju. Zato še enkrat prosim, da to store v najkrajšem času. Vse pošiljatve naj se pošljejo na dr. sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgu, Pa., na podpisanega I. tajnika:
Frank Miklavčič, I. tajnik, 4020 Willow St
Cleveland, Ohio, 23. jun. — (Okrožnica.) Ne želim razžaliti nobenega, ali želim pa dobro članom in članicam naše slavne organizacije K. S. K. J. Mnogokrat sem premišljeval o stanju Jednote in sedaj sem si vzel časa nekoliko in natanko pojasniti več važnih točk, ne da bi kedo mislil, da odjem-ljem pravice članom in članicam; jaz vam samo pripomnim in vi boste prepričani, da je tako resnica.
Najprvo vzemimo glede bolniške zavarovalnine pri Jednoti. Na 11. gl. zborovanju je bilo potrjeno, da naj Jednota ima tudi bolniški sklad. Dobro bilo je predlagano in potrjeno, ali tega pa ni nobeden pripomnil,kaj naj mi storimo, ako bi ne bil bolniški sklad zadosti v moči. Torej samo začeti, potem pa če gre ali ne. Jaz pa drugače mislim. Ako bi to stvar mi začeli sedaj julija meseca, a lahko rečem, da članov še ni vseh skupaj 300, kateri so se vpisali v bolniški sklad. Torej recimo: tristo. Pa tudi če bi jih bilo tritisoč, pa še ne bi bilo dosti. Torej če mi začnemo z bolniškim skladom sedaj s prvim julijem, dajmo mi nekoliko poprej premisliti, predno začnemo, ker sedaj še ni nobenih stroškov pri tem zdaj če se začne. Bolnikov bo dosti kar v kratkem, torej po 6. mesecih bo mogla Jednota plačati vsakemu bolniku po 20 dol. na mesec, torej ali bo to mogoče zdržavati? Gl. tajnik jim bo moral razpisati velike asesmente vsem tistim, kateri bojo vpisani v bolniški sklad. Verjemite mi, da jih bo dosti, da bojo puščali Jed-noto in bolniški sklad samo zaradi prevelikih asesmentov, in kedo bo pri tem na škodi? Cela Jednota. Torej jaz samo toliko pripomnim, da naj gl. uradniki sedaj ko pridejo skupaj julija meseca, vso stvar natanko presodijo, če bo stvar šla ali ne. In če ne bo dovolj moči. je bolje, da zaostane. Kaj pa, če bi začeli in če bi ne mogli zdržavati, bi stvar mogla propasti; potem bi pa začel to je propadlo pa to in ono, pa bi jih dosti bilo, da bi ne vedeli, kaj da je propadlo, in Jednota. pa ne more tega podpirati ne iz smrt-niškega sklada in ne s poškodninske-ga sklada, ker to tudi postave ne dovoljujejo. In še več drugih točk bi bilo potreba spremeniti, kar je po pomoti v pravilih in sicer z dovoljenjem od višje oblasti.
Cenjeni člani in članice! Naša Jednota sedaj lepo napreduje in dolžnost je nas gl. uradnikov, da jo varujemo ne da bi ji ena ali druga reč zopet ne škodovala. Nas so gospodje delegati izvolili za uradnike in sicer ne da bi samo tisto čast imel na papirju. Skrbeti moramo za vse kar je v blagor društvom in Jednoti. Torej naj ne bo nobeden s tem žaljen, ako bi kaj spremenili in sicer narobe, saj smo pod poroštvi in vsak je odgovoren od svojega dela.
Zdaj pa bratsko pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J.
John Žulich,
gl. pravdni odbornik K. S. K. J.
Etna, Pa., 24. jun. — S tem dajem na znanje vsem članom dr. sv. Jurija št. 64. K. S, K. J., da bo društvo imelo svoj piknik na dan 4. julija na L. Lukačevi farmi. Vstopnina na piknik bo
Springfield, 111., 24. jun. — Prosim Vas, g. urednik, da bi ta mali dopis natisnili v Vaš razširjeni list, ker hočem tudi jaz poročati par naših navadno slabih novic, kakor so večinoma v dopisih sploh.
Glede dela je v tukajšnjih premogovnikih prav slabo. Delamo komaj po dva ali tri dni na teden, morda nekateri včasih malo več, nekaj jih pa še tudi počiva, tako da se ne moremo veliko hvaliti z našim, delom.
Omeniti tudi hočem o izidu “Icecream supperja”. Kakor je bilo poro-čano v listu za 19. junija, se je prav povoljno obnesel ter donesel lep dobiček za revno cerkev. Torej hvala skupaj vsem društvenicam sv. Rozalije od
K.	S. K. J. Priporočal bi jim tudi še zanaprej, da bi delovale za korist naselbine, kar da lep vzgled našemu narodu, da smo v resnici delavni ter da nočemo zaostajati za drugimi.
Dne 23. junija smo imeli tudi blago-slovljenje tretjega zvona. Tudi pri tem se je kolekta dobro obnesla. Posebno se pa vidi, da imamo nekatere prav žrtvovalne za povzdig naše cerkve, za kar so se samo trije zavzeli ter kupili zvon. Lepa hvala jim!
Zaradi kratkega časa imamo tudi tukaj več društev, kakor dve pevski in eno godbeno, kakor je po navadi imenujejo “Slovenska banda”, kateri imajo prav velik napredek v učenju v tako kratkem času, odkar se je ustanovilo. Upam, da bi bili kmalu toliko zmožni, da bi lahko nastopili pri sprevodih in veselicah.
Podpornih društev imamo tudi na razpolago, katera so skoraj vsa pri enem številu društvenikov, kar lepo kaže, da ni veliko razlike med društvi.
Posebno bi pa priporočal in povabil vsa slovanska društva, da bi se udeležila blagoslovljenja zastave društva sv. Barbare št. 23 od Forest City, Pa., katero se ima vršiti dne 4. julija 1912 v Slovenski cerkvi sv. Barbare. Dru-štveniki se imajo zbrati v cerkveni dvorani ob J49. uri zjutraj ter od tam odkorakamo v cerkev; ob Hi 10. uri bode blagoslovljenje zastave in potem sv. maša s slovenskim petjem. Po sv. maši odkorakamo v dvorano med 11. in 12. cesto na Washington ulici, kjer se prične veselica, kjer bode preskrbljeno obilo zabave, ječmenovca in primeren prigrizek. Dobiček je namenjen društveni blagajni. Torej na svidenje, za kar vam ostanemo dolžni
iij vam gotovo vrnemo ob primernem času.
Društvenikom sv. Barbare štev. 23. naj bode pa v spominu, da bode vsak-teri kaznovan za en dolar, kateri se ne udeleži veselice. Mora se vsaki zglasiti pri predsedniku društva, da je bil prisoten! Torej želim, da ne bi nobeden imel izgovora, da se ne bi udeležil te imenitne in redke slavnosti med nami Slovenci. Seveda, vabljene so tudi vse Slovenke, da bi se udeležile veselice, za katere je prostor tudi preskrbljen. Želim vsem najboljšo zabavo. Torej na svidenje 4. julija 1912!
John Peternel, preds.
Prošnja.
V imenu bolnega sobrata Mirka Tepeš, člana dr. Zvon št. 70 J. S. K. J. ponižno prosim farmarje v bližini Chi-cage, bodisi Slovence ali Hrvate, če bi kateri hotel vzeti bolnega sobrata. Bolan je že nad devet mesecev. Ker pa tukaj v Chicagi mu zrak ne ugaja, bi šel rad kam na farmo, ker vživa večinoma mleko in sveža jajca, in tudi sveži zrak mu bolj ugaja. Kar se tiče plačila za postrežbo in vse kar k temu pripada, se želi on sam zgovoriti. Če bi bil kteri tako usmiljen, naj piše na mene, ali pa na njegov naslov: Mirko Tepeš, 6717 S. Robey St., Englewood,
111.
Torej prosim v imenu bolnega člana cenjene farmerje, naj se kateri usmili in naj naznani kaj o tem.
Pozdrav vsem rojakom(injam) po širni Ameriki.
John Zvezič,
1811 W. 22nd St., Chicago, 111.

Kdor išče dela, za enkratno objavo 10c Kdor koga išče, za enkratno objavo .............................25c
Kdor išče delavcev, za enkratno
objavo ........................50c
Naznanila, zahvala, i. t. d., za enkratno objavo ...............$1.00
Druge vrste oglasi po dogovoru.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«» in fimežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje steaikeg» papirja po nizkih cenah.
Chi. Phone 376. §J N. W. 927.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
iM Jefferson St, blizu mosta, Joliet
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, IH.
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111. GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet; Jll. Jos. A. Boyne.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. “A. S.”	ufn
NAPRODAJ LEPA IN VELIKA lota na Oakland Ave. en blok južno od Granite St. in en blok vzhodno-od Wilcox St. pouličnih kar; jako lep prostor za hišo in vrt. Proda Se za gotov denar po primerno nizki ceni. Več pove: Josip Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
RAD BI ZVEDEL ZA FRANK PO-grajec, ki mi je zadnjič pisal januarja meseca 1911 iz Henrry, W. Va., in od takrat mi je neznano kje biva. Prosim, cenjene rojake, ako bi kdo vedel kje se nahaja sedaj, da bi mi naznanil njegov naslov, ali pa se sam javi, ker mu imam nekaj važnega za sporočiti. Frank Volk, box 29, Forest City, Pa.
KJE JE FRANK MARTINJAK? Pred par leti je stanoval na Aurora, Minn. Ker je važna zadeva, za to naj se sam javi za pojasnilo ali pa kdo drugi naj pošlje njegov naslov na: Amer. Slovenec, Joliet, 111.

Kajzerhof”
se imenuje slovenska gostilna "na 1 bu”, kjer je vedno največ zabave najboljša postrežba.
Aaton Dowiak, lastnik
1100 N. Broadway	Joliet, I1L
Angleščina brez učitelja I
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111.