Hladnikia 8-9: 23-28 (1997) 47 Notulae ad floram Sloveniae 32. Cladium mariscus (L.) Pohl Nova nahajališča ranljive vrste v Sloveniji. New localities of the vulnerable species in Slovenia. 9650/2 Slovenija, Gorenjska: vzhodno od Zasipa pri zaselku Piškovica, med pašnikom Loka in staro strugo potoka Piškovica, na vlažnem travišču; 475 m n.m., 30. 10. 1992. Det. M. Kačičnik (fotodokumentacija ZVNKD v Kranju). 9650/2 Slovenija, Gorenjska: pri Bledu, na levem bregu Save Dolinke zahodno od golf igrišča, povirje pri Višnarju; 430 m n.m., 30. 10. 1992. Det M. Kačičnik. 9650/2 Slovenija, Gorenjska: Koritno, vzhodno pod vasjo, v močvirni kotanji med travniki; 445 m n.m., 4. 11. 1992. Det. M. Kačičnik (fotodokumentacija ZVNKD v Kranju). 9650/2 Slovenija, Gorenjska: Koritno, jugovzhodno od vasi, poviije ob potoku pod Komarjevo kmetijo; 425 m n.m., 5.11. 1992. Det. M. Kačičnik (fotodokumentacija ZVNKD v Kranju). 9650/2 Slovenija, Gorenjska: Lesce, na dveh mestih ob potoku južno pod hipodromom, močvirno travišče; 430-440 m n.m., 5. 11. 1992. Det. M. Kačičnik (fotodokumentacija ZVNKD v Kranju). Morda že objavljeno Petkovškovo nahajališče. 9650/2, 9650/4 Slovenija, Gorenjska: Bodešče, vzhodno od vasi, na drugi terasi nad Savo Dolinko, povirje; 430 m n.m., 4. 11. 1992. Det. M. Kačičnik (fotodokumentacija ZVNKD v Kranju). 9650/2, 9650/4 Slovenija, Gorenjska: Lesce, na več mestih v obsežnem povirnem območju na levem bregu Save Dolinke južno od Kampa Šobec; 420 mn.m., 13. 5. 1993. Det. M. Kačičnik (fotodokumentacija ZVNKD v Kranju). Morda že objavljeno Petkovškovo nahajališče. 0053/2 Slovenija, Dolenjska: Gorenje Blato pri Škofljici, močvirna dolina jugovzhodno od vasi; 300 m n.m., november 1992. Det. M. Kačičnik. Rezika Cladium mariscus je bila v Sloveniji do sedaj opažena na petnajstih nahajališčih raztresenih v vseh fitogeografskih območjih. Pet nahajališč po letu 1945 ni bilo več potrjenih. Iz okolice Bleda so bila že doslej znana štiri nahajališča, vsa v kvadrantu 9650/2. Za barje Križank pri Podhomu jo navaja MARTINČIČ (1991), za Šobčev bajer pri Lescah in povirno območje Berje pri Zasipu pa Skoberne in Vidiceva (v WRABER & SKOBERNE 1989). Na zadnjih dveh nahajališčih sem rastlino nazadnje videla v letu 1994. Točna lokacija o kateri PETKOVŠEK (1952: 33) piše: " ... nahajališče redke ciperaceje sem odkril 1. 1947 v potoku, ki se izliva v Savo Dolinko na levem bregu neposredno pod Lescami.", je težje določljiva. Možno je, da omenja katerokoli izmed treh nahajališč pri Lescah, ker se od povsod izlivajo potoki v Savo Dolinko. Predlansko leto (1995) sem reziko videla pri Puciharjevem mlinu pri Hudi Polici blizu Šmarja-Sap, kjer stajo sicer že leta 1968 nabrala Lazar in Martinčič (LJU 63578), leto prej pa tudi v Mišji dolini pri vasi Krkovo (zaselek Drkovo) od koder jo leta 1986 navajata Peterim in Vidiceva (v WRABER & SKOBERNE 1989). V maju 1997 sem si ogledala nahajališče pri Veliki 48 Notulae ad floram Sloveniae Loki, kjer je vrsto leta 1969 nabral Lazar (LJU 76299). Čeprav je mokrišče prepredeno z drenažnimi jarki, rezika tu še vedno uspeva v veliki množini. Vzrok velikega števila novih nahajališč v okolici Bleda je v sicer redkem hidrološkem pojavu, ki ustvarja za rastlino številna primerna rastišča. Obsežna ojezeritev pred zadnjo lede- no dobo in takrat odložena jezerska kreda sta omogočili nastanek številnih manjših izvirov in povirnih območij ob Savah Dolinki in Bohinjki. Voda, ki se cedi iz pobočij, je bogata z ap- nencem in odlaga lehnjaku podobne prevleke. Rezika se je naselila v več kot polovici teh povirij, vendar se v večjih sestojih pojavlja le pri Bodeščah, v Berju, vzhodno od Koritnega ter pri Šobčevem bajerju in južno od njega. Podobne zgostitve nahajališč drugod v Sloveniji sko- raj ni pričakovati. Ogroženost povirij in s tem vrste je kljub lokalni pogostosti ravno v okolici Bleda zelo velika. Vzroki ogroženosti so črna gradnja v Berju, paša v povirju pri Višnarju, agromeliora- cije in nova cesta pri Bodeščah, širitev Kampa Šobec. Zazidava in napeljava vodovoda sta po letu 1992 povsem uničili dve povirji, na katerih rezika sicer ni uspevala. Uvrstitev vrste v kategorijo ranljivih vrst je več kot upravičena. Njena najpomembnejša nahajališča so nezava- rovana. Na Gorenjskem bi bilo nujno vsaj največja nahajališča v Berju, pri Šobčevem bajerju in južno od njega, pri Bodeščah in vzhodno od Koritnega razglasiti za naravne spomenike. Nahajališči pri Šobčevem bajerju bi bilo smiselno tudi urediti v turistično vzgojne namene. Literatura: MARTINČIČ, A., 1991: Vegetacijska podoba vrst iz rodu Schoenus L. v Sloveniji, I. Schoenus nigricans L,- Biol. vestnik 39(3): 27-40. PETKOVŠEK, V,, 1952: Nekatere nove ali redke vrste rastlin na Slovenskem,- Biol. vestnik 1: 18-37. WRABER, T. & SKOBERNE, P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije,- Varstvo narave 14-15. Martina KAČIČNIK