DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-*» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazrutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica Atev. 9-18127
Leto IX, - Štev. 25
Trst - Gorica 24. junija 1955
Izhaja vsak petek
Deset let
Združenih narodov
Pretekli ponedeljek je v San Frančišku, kjer so 20. junija 1943 podpisali ustanovno listino Organizacije združenih narodov, začela proslava prve desetletnice te naj-pomembnejše mednarodne organi zacije. Jubilejno zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov je otvoril njen sedanji predsednik Van Kleffens. Po eno minutnem molk,u, posvečenem razmišljanju in molitvi, je spregovoril predsednik Združenih držav, Ei-senhoiver, za njim župan San Fr andska, guverner države Kalifornije in glavni tajnik Organizacije združenih narodov, Hammarskjoeld. Se jo je zaključil Van Kleffens, ki je pred tem tudi sam imel krajši pro-gramatičrni govor važnosti sedanjega zasedanja ter je pozval delegate posameznih držav, ki so se zvrstili naslednje dni, naj spoštujejo svečani značaj zasedanja in naj v govore ne vključujejo pole mike.
Med osebami, ki so povzele besedo na tem zasedanju, je tudi bivši predsednik Združenih držav, Truman, ki je pred desetimi leti sode loval pri sami ustanovitvi Organizacije združenih narodov.
Vsi govori so bili izredno optimistični, kajti zasedanje je padlo prav v čas popuščanja mednarodne napetosti in vsi vemo, da so zunanji ministri treh zahodnih velesil in Sovjetske zveze, ki s-o se udeležili proslave, izkoristili priliko Za razgovore o konferenci vladnih šefov štirih držav, ki se" bodo julija sešit v Ženevi. Toda, ali je to pravzaprav zasluga Organizacije združenih narodov?
' Diplomati se verjetno kvečjemu delajo kot bi pozabili, da je bilo premirje v lndokini doseženo izven okvira Združenih narodov; da je bilo na podoben način rešeno tržaško in avstrijsko vprašanje; da se na samem slavnostnem zasedanju pripravlja konferenco, ki naj — zapet izven okvira le organizacije — v primeru uspeha razdeli svet in uredi mednarodne odnošaje nit nov način.
Sam predsednik glavne skupščine, Van Kleffens, je v spojem go voru priznal to stanje, ko je dejal: »Ce se za dobre mednarodne odnose lahko da pobudo tudi z drugimi metodami, kakor s izmenjavo misli med vidnimi državniki ali pa z ožjimi konferencami, se je treba vsekakor poslužiti teh metod in Organizacija združenih narodov, ki bo obveščena o rezultatih, bo zadovoljna nad slehernim uspehom.« Organizacija združenih narodov sc torej zadovoljuje, da je v gotovih in ne najmanj važnih primerih e-den izmed tistih organov, ki so podobno kot vsa ostala svetovna javnost, obveščeni e javnih rezultatih kakšne konference. Rekli smo o »javnih« rezultatih, kajti tajni-diplomacija igra tudi danes zelo in celo vedno važnejšo vlogo.
Takšno stališče je zelo realistično, v danih okoliščinah tudi edino možno. Vse drugo bi bilo navadna utvara. Vsaj na tej bolezni boleha, torej Organizacija združenih nar o dov veliko manj kot je bolehal njen predvojni predhodni k, ženevsko Društvo narodov. Tej njeni karakterni potezi moramo tudi pripisati, da se je Organizacija združenih narodov do danes znala izogniti očitnim porazom, in da je znala preprečiti, da ne bi tudi njene članice tako izstopale in se po potrebi zopet vračale, kakor se je to dogajalo v krasni palači ob lepem ženevskem jezeru. Celo ob priliki njene najodločilnejše poteze, kot je bil poseg v spopad na Koreji, je znala ohraniti nedotaknjeno svojo univerzalnost, pa čeprav je morala ob zaključku pak-tirati s samim napadalcem, katerega je predtem obsodila.
Ta realnost seveda ni v skladu z nameni, katere so imeli ustanovitelji Organizacije združenih narodov. Ko so pred desetimi leti v San Frančišku sestavljali njihovo ustanovno listino, so slovesno sklenil i, da bodo bodoče rodove rešili, pred nevarnostjo novih vojn in da bodo naredili vse za socialni napredek ter dvig življenjske ravni prebivalstva vsega sveta. Ne more se reči, da ne bi večina članic organizacije iskreno gojila teh želja To se je pokazalo prav ob napadu na Korejo. Večina je sprejela odločilne sklepe, odobrila je obsodbo napadalca, odobrila je oboroženo intervencijo v prilog napadenemu toda manjšina se vsemu temu ni pokorila.
Udarec, ki ga je prestižu pred vojnega Društva narodov zadala abesinska vojna, je Organizaciji (Nadaljevanje na 2. strani)
ŽENEVSKA KONFERENCA
Kremeljske želje po normalizaciji sovjetskih odnosov do Zahodne Nemčije so učinkovale na svetovno javnost kot udar po mravljišču. Z napetostjo so se spraševali diplomati in ljudje z ulice, kako se bo bonnska vlada zadržala ob teh pobudah. Ali bo Zahodna Nemčija zagrabila to priložnost in se spustila y politiko kolebanja med Vzhodom in Zahodom, da bi s tem dosegla najbližji cilj sleherne nemške zunanje politike, namreč zedinjenje Vzhodne in Zahodne iNen: čije? Ali pa bo Bonn tudi še nadalje ostal v trdni povezavi z Zahodom, ki je edino učinkovito sredstvo za osvoboditev Vzhodne Nem čije izpod boljševiškega -trinoštva?
Potovanje kanclerja Adenauerja-na razgovore v Washingto-n glede nalog ,konference štirih pa je izredno povečalo pomen tega obiska spričo kremeljskega povabila kanclerja v Moskvo. Uspeh teh razgovorov z Eisenhovverjem in Dulle som je skoval »skupno politiko Združenih držav in Zahodne Nemčije«, ki bi jo bilo mogoče označiti nekako takole: 1. Adenauer sprejema povabilo Moskve, odšel pa bo v Moskvo, šele po končani konferenci štirih; 2. Združenje Nemčije predstavlja prvo in najvažnejše vprašanje, ki ga je treba uredit!; 3. Nevtralizacijo Nemčije- je treba v. vsakem primeru odkloniti; 4. Načelo kolektivne varnosti mora zajamčiti popolno neodvisnost Nemčije.
'To so torej potitično-diplomatski osnovni temelji Združenih držav in Zahodne Nemčije za najbližjo bodočnost katerih »prijateljske vezi so postale zelo tesne«, kakor to u-go-tavlja- uradno poročilo Bele hiše po končanih razgovorih. Na tiskov ni konferenci svari s svoje strani kancler Adenauer ameriško javnost pred kakršno koli nevtralizacijo Nemčije, ker bi vsaka »praznina v srcu Evrope stalno pred stavljala smrtno nevarnost. Ne smemo pozabljati, da obstojajo v Italiji in Franciji še vedno številni komunisti. Nevtralnost Nemčije ali njena nevtralizacija bi Sovjetom dovolila, da svojo moč že v najkrajšem času razširijo po vsej Zahodni Evropi...«
Ko sp na ta način odgovorni državniki Združenih držav in Nemčije utrdili svoje poglede na naloge konference štirih in je kancle*’ Adenauer na svojem povratku ■/ domovino obiskal še London in Pariz ter so se istočasno do dobrega sporazumeli tudi še trije zahodni zunanji ministri med seboj, so dozoreli tudi že dogovori z Molotovom v -San Franciscu za časa proslav desetletnice obstoja OZN •Prav zato je zelo verjetno, da bodo razgovori v San Franciscu v glavnem potekali okrog vprašanja zasedanja konference štirih v Ženevi. Ze sedaj pa se je razvil spor med Vzhodom in Zahodom. Sovjetski pristanek na ženevsko konferenco za 18. julij je spremljala -zelo ostra sovjetska kritika ameriškega zadržanje. Komunisti so namreč popolnoma nesposobni za sleherno vljudnost in brez psovanja se pri njih ničesar ne more zgoditi,
Boljševiki so posebno razkačen-zaradi ameriškega mnenja, da bi v okviru ženevske konference razpravljali o usodi narodov pod komunističnim jarmom v priprežni-ških državah in o delovanju mednarodnega komunizma v svetu. O-be vprašanji žulita Sovjete in- vsak tudi najmanjši pritisk jih spravlja v besnost. In vendar bodo morali v ta vprašanja prav tako ugrizniti,
Gregorič zapušča Rim
'Sedanji1 jugoslovanski veleposlanik v Rimu, (Pavle Gregorič, bo verjetno prve dni avgusta zapustil svoje sedanje mesto in se vrnil v domovino. Na nadomestnih volitvah v enem -izmed volilnih okro žij Zagreba je bil namreč izvoljen za narodnega poslanca. Zasedel je mesto, katerega je imel Vladimir Popovič, ki je nedavno odšel kot prvi jugoslovanski veleposlanik v kitajsko prestolnico Peking.
Kako malo je važna jugoslovanskim volivcem osebnost njihovega poslanca, oziroma, kako majhna je beseda, ki jo -imajo pri njihovi izbiri, dokazu je dejstvo, da je svoje-čaisn-o bil tudi Vladimir Popovič izvoljen za narodnega poslanca, medtem ko je -zastopal svojo domovino pri Združenih narodih. Zdaj sta Gregorič in Popovič samo zamenjala vlogi.
Ne ye se še kdo bo bodoči jugoslovanski veleposlanik v Rimu.
kakor je moral Hruščev ugriznil' v Titovo jabolko in zahodnonem-ško tepko. .Enkrat teče zajec, drugič pes...
Kremelj- je s svoje strani ponov no za-sviral r.a strune razorožitve, udaril na boben prepovedi atomskega orožja, zasviral na harfo kolektivne varnosti, jamstva miru v Evropi in varnosti Azije, pozabil ni na Mao Tse-tunga itd.
Ženevska konferenca bo imela polne roke dela. Tudi če bi Sovjetom uspelo, da ne pridejo še na dnevni red vsi njihovi grehi pa vzhodu Evrope, dela ne bo zmanjkalo. Vse od skrajnega azijskega Vzhoda pa do -Severnega morja poteka pas političnih razprtij, ki jih nazorne prikazuj« naša skica. Tu se raztezajo streiski jarki med Vzhodom in Zahodom. Na vseh, črno izpopolnjenih mestih vlada -bodisi latentna ali akutna kriza. Vsa ta področja združujejo določene skupnosti, določene značilnosti: njihov politični, socialni in gospodarski položaj je labilen in zato izpo-
stavljen -težkim pretresom. Številke na naši skici pomenijo: 1. Koreja,
2.	Fcrm-oza, 3. Indokina, 4. Indonezija, 5. Malaja. 6. Burma. 7. -Pakistan, Indija Tibet. ■ 8. Afganistan, 9. Iran, 10. Sprednji Vzhod, 11. F-gipt, 12. Jugoslavija, priprežniške države, Francija. Italija, Nemčija, 13. Tunizija, Alžir, Maroko, 14. O-srednja in Južna Amerika.
Adenauer zopet doma
'Nemški kancler Adenauer se je preteklo nedeljo zvečer -vrnil v Bonn. Ko- je izstopil iz letala, je kancler izjavil, da je med razgovor: s predsednikom Eisenhovver-jem. Dullesom in Edenom -ugotovil, da imajo popolnoma enake misli glede stališča-, ki naj ga zavzamejo v mednarodni politiki v prihodnji!' mesecih. Isti vtis mu je zapustil tudi razgovor s francoskim zunanjim ministrom Pi,nayem. Poudaril je, da so- odnošaji s Francijo, vsu.i med vladama in še posebno- med cbema zunanjima ministroma, zelo prisrčni.
Glad - stalni gost
sovjetskega imperija
Medtem ko so v vsem svobodnem svetu- prehranjevalne razmere boljše kot so bile kdajkoli prej, grozi narodom Sovjetske zveze, satelitskih držav, rdeče Kitajske in komunističnemu severnemu Vietnamu zopet in še vedno glad.
Znana ameriška revije »JU. S. News and World Report« je objavila z izvirnimi podatki opremljen članek, v katerem se na osnovi lastnih sovjetskih poročil dokazuje, kako na Kitajskem milijoni ljudi dobesedno stradajo in kako čuti prebivalstvo srednje Rusije veliko pomanjkanje krompirja in zelenjave. V. Vzhodni Evropi je vsa domača živina zelo podhranjena, v mestnih središčih vedno manjka ta ali ona življenjska potrebščina in protesti upravičeno nezadovoljnih delavcev prodirajo, vkljub prepovedi, v javnost.
Položaj na Kitajskem je še veliko slabši kot se splošno misli,
Od rehonslruhcije h hrizj ulade
Scelba je moral podati ostavko - Nerazsodnost dela vodstva KD ?
Potem, ko je bilo videti, da je žg vse lepo urejeno in da bo Italija dobila sicer novo vlado, ki bo pa samo preurejena izdaja sedanje, je vodstvo Krščanske demokracije prekrižalo Scelbove z muko pripravljene načrte. 21. t. m. ob 10. u-ri zvečer je sporočilo, da je proučilo položaj, ki je nastal po sklepu glavnega odbora Italijanske republikanske stranke da noče sodelovati v vladi. Zaradi tega smatra, da niso uspeli Scelbovi napori, da bi ustvaril vlado štlfi.h sredinskih strank ki bi imele v parlamentu lastno večino.
Pripravljena vlada, ki naj. -bi j o tvorili predstavniki. Krščanske demokracije, Saragetovih scicialistov in liberalcev, je s iem padla v vodo. V sredo dopoldne je Scelba sklical sejo ministrskega sveta in vlada je sklenila, da poda ostavko, katero je predsednik Gro-ncbi tudi sprejel. Predsednik republike je včeraj že. začel posvetovanja za do ločitev osebe, kateri bi poveri] mandat za sestavo nove vlade. Najprej. je sprejel bivšega predsednika republike. De Nicola. medtem ko jc Einau-di. ki se trenutno mudi v Veliki Britaniji, sporočil, da se ne more pravočasno vrniti. Po vrstnem redu so nato bili določeni obiski predstavnikov zbornice in senata, obeh bivših predsednikov ustavodajne skupščine, bivših ministrskih predsednikov Pelle in Fanfanija ter končno voditeljev parlamentarnih strankinih skupin po abecednem redu.
Nezadovoljstvo je pri tej krizi to. da jo je izzval razcep v sami glavni vladni stranki, t. j. v Krščanski demokraciji, kjer se med' seboj bore tri struje: tisti, ki mislijo, da bi Krščanska demokracija lahko sestavila lastno vlado, katero bi v parlamentu podprli enkrat desnica, enkrat levica. Levo krilo zagovarja naslonitev na demokratične stranke in. po potrebi, vsaj posredno, t-udi na Nennijeve socialiste, medtem ko se je desno krilo pripravljeno zvezati tudi z monarhisti in misovci. Vsaka od teh kombinacij pa skriva- y sebi velike nevarnosti in posebno komunisti si obetajo velik dobiček bodisi od tega, če bi vlada- zašla na desno, ker bi to izzvalo reakcijo, kakor tudi. če bi. se zvezala s komunističnimi sopotniki nenni-jevci, ker bi s tem neposredno odprla vrata komuni-
stičnemu vplivu. P-ra-v -tako se ne more pričakovati, da bi nove volitve, na. katere bi se Krščanska demokracija podale tako deljena kot je danes, prispevala k pozitivni razjasnitvi položaja. Zato se ne zdi ravno umestno, da- je vodstvo Krščanske demokracije izzvalo padec vladne kombinacije, ki je zad nja let« nudila Italiji sorazmerna mirno in demokratično življenje Druga stvar je, če si vodstvo Kr-šč nske demokracije obeta, da bo s tem močnim pritiskom pravzaprav izsililo, da Italijanska -republikanska stranka, v skupnem interesu. le vstopila v. vlado.
Danes začne beograjska konferenca
POLEMIKA MED »BORBO« IN LONDONSKIM »GBSERVERJEM«
Kakor so napovedali beograjski obveščeni krogi, se- bo danes v Beogradu začela konferenca veleposlanikov Združenih držav, Veli ke Britanije, Francije in Jugoslavije. Na konferenci, ki, bo trajala do nedelje, zastopa Jugoslavijo državni podtajnik Srdjan Priča.
O sami konferenci, na kateri bodo i-zmenjali poglede na mednarodni politični položaj ter obravnavali tudi gospodarsko in drugo pomoč Jugoslaviji, bomo sodili potem, ko bo zaključena. Značilno pa je. da je že v teku priprav nanjo prišlo do zelo živahnih polemik. katerih so se udeležili tako jugoslovanski, kakor britanski in ameriški tisk. V ameriškem senatu je 'bilo glede razmerja do Jugoslavije izvršenih nekaj ostrih intervencij. s kalerimi so posamezni senatorji zahtevali, da je treba dobiti primerna jamstva, ne pa na slepo podpirati komunistični režim.
Med.tem ko so v Združenih državah mnenja glede Tita in njegovega režima že od nekdaj deljena,, jr pa značilno, da so se ob tej priliki oglasili -tudi Britanci. Britansko liberalno glasilo »Observer« je pred dnevi napisalo, da zahodne držav" sicer ne nameravajo omejiti diplomatske -neodvisnosti Jugoslavije, vendar pa izreka -upanje, da Tito ne bo te neodvisnosti izkoristil tako, da bi delal večje težave v pogajanjih z zahodnimi državami, kakor jih je delal v pogajanjih s
Sovjeti. »Observer« pravi dalje, da bi bilo želeti, da bi Tito prenehal svojimi napadi na »vijaške bloke«, in to tembolj, ker je- tudi sama neodvisnost Jugoslavije odvisna v dobri meri od vojaške sile Atlantske zveze. Po njegovem taki n padi dražijo Američane ter prav gotovo ne olajšujejo odobritve vladnih načrtov za pomoč Jugoslaviji v ameriškem kongresu.
Pripomba je točna-. Kje bi bil Tito, ko mu Zahod n-e bi v kritičnem trenutku nudil svoje pomoči in ga z raznimi izjavami tako rekoč postavil pod svojo zaščito-. Trikrat so ga rešili: med vojno, ko je bolj brezobzirno žrtvoval jugoslovansko prebivalstvo, kot razne druge odporniške skupine.' po vojni, ko je UNRRA nudila prebivalstvu otipljiv dokaz, za kom stoj i Zahod in da je- vsak odpor nesmiseln, in t-re-tjič. ->i prelomu s Komi-nfor-mom, ko ja Jugoslavija ostala brez gospodarskih dobav in brez jamstev za nedotakljivos* svojih me-jž. Toda vse to so bili samo sebič ni sporazumi, narekovani po slučajnih okoliščinah med -dvema svetovoma, ki se ne moreta- razumeti. Zato je beograjsko režimsko glasilo »Borba« ostro zavrnilo pripombe »Observerja« in je povedalo, da »Jugoslavija ni nikdar polagale, niti nima nikomur polagati računa za svojo neodvisnost.... kdor misli, češ da je potrebno v teh razgovorih določiti odnos Jugoslavije do Zahoda in prepričati Jugoslavijo, da- mora menjati svojo politiko, ne razume namena beograjskega sestanka. Tu ne gre za nikakršno prepričevanje, za nikakršno določanje odnosov, temveč za razgovore zastopnikov štirih držav, katerih namen je svobodna izmenjava misli«, zaključuje »Borba« svoje polemično pojasnilo.
kajti vlada nadaljuje z nezmanjšanim izvozom riža, čeprav je poljedelska proizvodnja zelo padla, deloma zaradi nezadovoljstva kmetov, ki se -upirajo kolektivizaciji, deloma pa zaradi suše in poplav, ki so uničile veliko pridelkov. Komunistični tisk odkrito priznava, da je res tako-. Hong-Kong, ki je v britanski posesti, je poln kitaj skega blaga, kitajski kmetje p? stradajo tako, da je vlada zuracl-nezadovoljstva morala v nekaterih piedelih uvesti celo obsedno stanje.
Mnoge komunistične dežele so postavile popolnoma na glavo položaj, katerega so pred vojno zavzemale v svetovni trgovini. Sovjetska zveza, nekdanja izvoznica žita, mlečnih izdelkov, sladkorja in mesa, je postala velika uvoznica teh istih proizvodov. Istočasno pa se ne more reči, da bi izvažala to liko več industrijskih izdelkov. Podobno se je zgodilo s Poljsko, Češkoslovaško in, Madžarsko, ki danes uvažajo veliko takšnih kmetijskih pridelkov, katere so prej izvažale.
Narodi, ki žive ob mejah držav izza železnega zastora, so žive priče pomanjkanja, ki vlada v komunističnih deželah. Tisoči in tisoč' prebivalcev vzhodnega Berlina obiskujejo vsak dan trgovine zahodnega Berlina, v katerih kupujejo predvsem živilske -potrebščine. Samo v zadnjem času je v Zahodno Nemčijo pribežalo 32.000 vzhodnonemških kmetov in vsi so sz pritoževali nad težkimi okoliščinami in revščino, v kateri so morali živeti pod komunisti.
Komunistična kriza v oskrbi s hrano je posledica prenagle industrializacije, zanemarjanja poljedelstva in nesposobnosti gospodarskih načrtovalcev. Nove tovarne rabijo delavce, kmetje zapuščajo polja, da postanejo industrijski delavci in poljedelska proizvodnja t&da. Poleg tega velja za ves komunistični svet tudi to. kar je bilo rečeno za Kitajsko: kmet se upira kolektivizaciji, upira se državnemu poseganju v vsako malenkost njegove kmetijske proizvodnje in razpolaganja s kmetijskimi proizvodi, ki so sad njegovega dela in žuljev. Zato dela manj, -toliko, da sam- živi, da bi tako čimprej zmanjkalo kruha, « katerim se hranijo njegovi zatiralci.
Komunistični oblastniki se seveda jeze in s tem samo odkrivajo dejansko stanje. Kmetom očitajo, da nočejo sodelovati, med seboj se pa prepirajo in si očitajo nesposobnost. Prev ima seveda vedno tisti, ki je močnejši, ki vtakne nasprotnika v ječo ali pa ga celo postavi pred puške. -Nekateri sovjetski veljaki so si skušali pridobiti priljubljenost med množicami s tem, da -so ukazali razdeliti prebivalstvu del vojnih rezerv hrane. Toda sovjetski generali s-o protestirali in te prodaje so bile ustavljene. V trgovinah je zopet zmanjkalo blaga. -Pravijo, da je letos U-krajino, to žitnico Sovjetske zveze, zajel val suše. Položaj se bo torej še poslabšal.
Med vsemi evropskimi komunističnimi državami, ki so bile nekoč velike izvoznice kmetijskih pridelkov, je Romunija edina, ki j-i-h še vedno izvaža nekaj v tujino. Toda, podobno kakor pri Kitajski, se tudi tu vrši izvoz v veliko škodo notranje potrošnje, za katero o-stanejo na razpolago samo majhne količine in še te po zelo visokih cenah.
Naiuečje letalske vaje
Pretekli ponedeljek, 20. t. m., so začele velike letalske vaje, kakor iih v: Zahodni Evropi še ni bilo. Trsiale bodo- devet dni. -udeležuje se jih. pa 3 tisoč letal iz 11 atlantskih držav. S -temi vajami bodo preizkusili evropsko obrambno sposobnost pred letalskimi napadi.
Tudi to je kljub mirovni politiki Za-h-oda najučinkovi-tejši način za garancijo miru. Treba je peč govoriti v 'Sovjetom razumljivem jeziku.
Na olimpijskem stadionu v Berlinu je imel bivši berlinski škof govor ob priliki 25. obletnice ustanovitve -berlinske škofije. Izjavil je med drugim, da Cerkev deluje za pospeševanje nemškega zedinjenja. Izrekel je pohvalo nemški mladini v vzhodnem delu Berlina, ki noče zapustiti Cerkve, kakor to želijo komunisti. Zborovanja se je udeležilo približno 80.000 katoličanov s škofom in stolnim kapitljem.
Govor -berlinskega škofa- je zelo važen, ker se je doslej marsikje slišalov da se katoliški krogi ne o-grevaj-o za združitev, ker se boje. da bi v tem primeru krščanska demokracija izgubila svoj sedanji večinski položaj, katerega vzdržuje v močno katoliški Zahodni. Nemčiji. Vzhodna Nemčija je namreč skoro izključno protestantska in velja že od nekdaj, posebno pa danes, za socialdemokratsko trdnjavo.
VESTI z GORIŠKEGA
Ali se bomo samo pritoževali?
Pretekli teden je »Demokracija« i priobčila članek pod naslovom »V I borbo 7* naše pravice«, s katerim se moramo popolnoma strinjati vsi Slovenci v Italiji, ki čutimo, da smo taki in da taki hočemo tudi ostati in, živeti! Nobenemu od nas ne pade na misel, da bi Italijo, demokratično državo, v. kateri živimo, sovražil ali sramotil odnosno ji kaj slabega želel. Vsi pa živo občutimo, da smo zapostavljeni in v naših pravicah nespoštovani tako, da smo podvrženi raznarodovanju prav tako, kakor za časa zloglasnega iašizma, ki nas je smrtno sovražil in preganjal z namenom, da nas do korena uniči.
Tako nimamo še danes v videmski provinci niti enega samega razreda osnovne šole, kjer bi se jpouk vršil v slovenski materinščini, pač pa gradi vlada tam vse polno o-troških vrtcev za slovenske otročiče, v katerih pa je tem našim malčkom prepovedano govoriti po slovensko. Slišimo tudi, da v vrtcih ukazujejo otrokom, da morajo tudi doma s svojimi starši govoriti le italijanski!
Citali pa smo in tudi s tega mesta zahtevali odgovor na trditev, da v osnovnih šolah kaznujejo z denarno globo slovenske učence za vsako izgovorjeno slovensko -besedo! Nihče, niti oblastva, niti italijanski tisk nam niso dali odgovora. Zanikali trditve pa tudi niso zato menimo, da je pritožba odgovarjala resnici!
Demokracija ne pozna raznarodovanja
Italija je demokratična tam, kjer ne raznaroduje in ne zapostavlja jezikovnih manjšin, kot se to dogaja v videmski jpokrajini, deloma pa tudi v goriški, kjer so otroke slovenskih optantov izgnali .iz slovenskih šol in kjer je slovenskim otrokom v občinskih zavetiščih dovoljeno obiskovati le italijanske šole, kjer slovenščine ne poučujejo! Pa vendar vzdržuje občina zavetišča budi z denarjem slovenskih davkoplačevalcev! Tako početje pomeni raznarodovanje in je prot.1 pravilom zdrave in poštene demokracije. Tako početje je nadaljevanje sovraštva i« preganjanja, ki ga je fašizem započel proti nam Slovencem. Ni čuda. da sedč na županstvu tudi bivši - fašistični voditelji ali hierarhi!
Pravica do obrambe je sveta
Odkar- svet -obstoja je pravica do obrambe vsakomur priznana. Kjerkoli je človek napaden, se ima pravico braniti! Prosili, trkali in zahtevali smo z ustno in pisano besedo že dovolj. Krajevna in osrednja oblastva nimajo posluha, za nas. Njihova ušesa so gluha in ne -slišijo naših zahtev, ki so pravične!
Treba je, da zavzamemo še drugo pot, ko nismo z dosedanjo dosegli -tiste zaščite, ki nam jo ministri, ustava in razni dogovori obljubljajo in priznavajo!
Ves svet naj izve in oblast naj sliši, da smo tu za svoje življenje ne samo za plačevanje davkov ter za vojaško službo!
-Ustava naj se izvaja dosledno, demokratično in človečansko. O-blastva pa naj z nami ravnajo kot enakopravnimi državljani!
Ali bomo še naprej samo pisali pisali? Ali -bomo mirno gledali, kako nas raznarodujejo in nam naše pravice zanikujejo ter na--zapostavljajo, kljub demokratični ustavi in listini človečanskih prale?	G.	S.
" v‘ četa no založni blopi!
Precej na dolgo in široko so se pretekli teden razpisali nekateri i-talijanski listi. Imeli so na mizi slaščico!... Beneško četo slovenskih partizanov na zatožni klopi!
Uradno je bilo namreč objavljeno da je videmski državni pravd-ik zaključil svojo osem let dolgo preiskavo proti pripadnikom slo venske beneške čete, zbral proti njej »ogromnega« gradiva in jo predal sodišču pod ovadbo izdaj stva. umorov, izsiljevanja, -tudi »pri-si-lnega« pošiljanja otrok v slovenske- šole.itd.
Naše -skromno mnenje pa je sle
Deseta obletnica ..osoobodiroe
GOSPODARSTVO
SADJARSTVO Pozno zoreče češnje so podvrže ne črvivosti. Črvivost pa nekoliko preprečimo, če češnje poberemo pred popolno dozoritvijo. Proti te mu škodljivcu se borimo tudi : tem, da poberemo z drevesa vse češnje do zadnje, ker tako preprečimo -razmnoževanje škodljivca.
V VINOGRADU Letošnje slabo vreme nas ovira pri škropljenju z modro galico. Zaradi tega smo prisiljeni pripravljati -modro galico v manjših količinah in pogosteje škropiti.
Nad 24 -ur pripravljena- modra galica ni več dobra za škropljenje Ce pa na hektoliter pripravljene modre galice dodamo takoj 50 do 100 gramov navadnega sladkorja nam traja lahko tudi več dni.
Raztopljena galica se sama- ohrani dobro. Zato bi jo pomešali -z a-pnom le tik pred škropljenjem!
DETELJISCE Ce smo posejali deteljo med pše nioo, nam je gotovo zrasla bolj šifo ka, ker n-i imela zadostne hrane katero je v dobri meri pobrala pšenica.
Ko smo po žetvi pokosili strni šče, potrosimo po deteljišču 10 do 15 kg, apnenega nitrata odnosno čilskega solitra na 1000 metrov po vršine, da s -tem deteljo okrepimo
ŽITNICA
Žitnice, to je shrambe za pšeni co, naj bodo snažne, svetle, suhe -in -zračne! Zato moramo tla in zidovje dobro očistiti, zidovje pa tu di poškropiti z modro galico, ki jo pripravimo s tremi kg galice tremi kg apna. Dobro je tudi, d taki modri galici dodamo neka prahu D.D.T., na primer GEROSO L-a, da uničimo prav vse škod lj-ivce.
deče: S tem zajjoznelim kazenskim postopanjem bi radi dokazali izdajstvo nad državo, ki pa ga v resnici ni bilo, ker so se vsi partizani borili le proti nacifašizmu, okupator ju in morilcu, naj -bo to nemški H tlerjeve-c ali italijanski Mu-ssol:-nijevec! iSama mirovna pogodba prepoveduje Italiji vsako preganjanje takih borcev!
Toda nekoga boli dejstvo, da so beneški 'Slovenci sestavili svojo četo, tvorečo 57 borcev, in se kot toki borili skupaj z ostalimi slovenskimi partizani, ter da so v Beneški Sloveniji rned vojno poučevali v šolah v domači slovenščini!
Vseh 57 pripadnikov te čete živ; baje v Jugoslaviji.
S tem procesom, če ga bodo res izvedli, bo še enkrat dokazano, koko zelo »demokratične pravice« u-živa jo naši bratje v videmski pro vinci, ko celo otvoritev slovenskih šol za slovenske otroke domačine predstavlja zločin, ki ga sodno preganjajo.
Le to želimo, da bo poskrbljeno zn čimvečjo udeležbo izkušenih tujih novinarjev ra procesu, prepričanih demokratov, ki naj svetu povedo, kako so Slovenci v Italiji zaščiteni!...
Italijani pozabljajo, da s svojimi obtežbami in brskanji po preteklo sti streljajo visoko preko cilja n skušajo zgolj zamegliti dejanski položaj dežele. To ni pametno!
Huda obsodba vojaka Slovenca
Pred vojaškim sodiščem v Padovi sta te dni bila sojena in obsojena dva vojaka: Dušan (Sergio) Pahor iz Tržiča in pa Anton Marin iz Trsta. -Prvi je bil obtožen, da je 27. oktobra 1953. ko se je z vlakom vozil k vojakom, žalil italijanski narod in vojsko; drugi pa, da mu je pritrjeval.
Nič proti temu, da sta ta dva vojaka bila postavljena pred sodišče, ker vsaka država in vsaka vojska ima svoje zakone, ki jih je treba spoštovati. Pač pa nas kot Slovence, italijanske državljane, za-nima dejstvo, da je državni pravdnik zahteval obsodbo Pahorja na pet let zapora, tudi ker je njegovo pro-tiitalijanstvo dokazano!
Sodišče je Pahorja res obsodilo na pet let zapora, Marina pa na dve leti.
■Menimo, da je državni pravdnik grešil, ko je za Pahorja- zahteval visoko obsodbo tudi zaradi njegovega »dokazanega proti-italijanstva«. ker to Pahorjevo čustvo, tudi če bi bilo resnično, ni predvideno ko! zločin!
Soditi ga imajo pravico za zagrešeno deja-nje in ne tudi za čustvo, ki lahko najde svoje opravičilo že v samem dejstvu, da Italija Slovencev ne ščiti, kot ji to 6. člen u-stave veleva!
■V o-stalem pa je tudi sramotno, da slovenski naborniki, kot na primer oni iz Doberdoba, ne smejo nositi slovenskega napisa na svojem vozilu in niti ne slovenski prepevati.
Kje je pravica doma?!
in
Ob deseti obletnici zloma nacifa-šizma in osvoboditve se moramo spomniti vseh žrtev vojne vihre. Med te žrtve spadajo tudi slove-n ski fantje, ki so jih komunisti postrelili brez sodišča in -obsodbe po končani vojni, ko je »osvoboditev« bila že dejstvo! Gre za 12.000 fantov, ki jih Titov režim ni imel pravico streljati, pa jih je vendar brez vsakega sodnega postopanja kruto pokončal in si s tem dal pečat zločinstva!
Mnogo se je o tem že pisale- in mnogo bo zgodovina šele napisala, ker gre za množični pokol 12.000 fantov, kar je prava katastrofa za mali slovenski narod.
S tega mesta ne mislimo -zadeve obračunavati tako ali drugače ter le ugotavljamo dejstvo, da je Titov režim- po končani vojni, ko ni bilo več nevarnosti niti za nadaljevanje vojne-, niti za njegov komunistični režim, ukazal te naše brate enostavno joo-biti. Zato se klanjamo njihovemu spominu, ker so padli brez sodišča in brez obsodbe ter veljajo za mučenike, žrtve nasilja.
iPočastitev spomina tudi teh žrtev pa ie sveta dolžnost slehernega Slovenca, ki ima še kaj čuta poštenosti in še kaj sočutja do svojih trpečih bratov ter še kaj usmiljenja do mučenikov svojega rodu!
V ostalem pa prinašamo iz »Klica Triglava«, štev. 165, leto VIII . od 16. maja 1955 članek »Več luči«, k: zgovorno priča o ozračju, v katerem se je tragedija nad slovenskimi fanti zgodila.
Več luči!
Čeprav je preteklo že deset let, odkar je pod streli v tilnik padlo 12.000 slovenskih protikomunistov, v glavnem domobrancev, nam vendar še ni poznano vse ozadje, ki je privedlo do te strahotne morije. Seveda ne more odkrivanje nepoznanih sil, ki so pripomogle k temu, obuditi mrtvih, niti ne olajšati bolečine njihovih svojcev. Kljub temu je lahko koristno. Za nas. še bolj pa za zanamce. Iz vsake tragedije se je mogoče nekaj naučiti je mogoče potegniti zaključke, ki morejo v bodoče preprečiti enako ali podobno nesrečo. Samo tako bi postal narod -bogatejši za novo izkušnjo, čeprav ga je stala dvanajst tisoč življenj. Ali bolje: prav zato, ker je bila ta šola tako draga, si je ne more narod nikdar več privoščiti. Zato pa jo mora- spoznati do vseh podrobnosti.
Toda px> desetih letih postaja počasi jasno, da bomo sami begunci težko poiskali vzroke, ki so pripc ljali do nesrečnih Vetrinj. Deloma zaradi -tega, ker smo bili- sami posredno preveč prizadeti in smo tako hotč ali nehotč prejudicirani, deloma pa, ker nam niso dostopni pisani ali -ustni viri, ki so prepotrebni za ugotovitev vseh okoliščin, ki so pripeljale do vrnitve in pokolja. Kljub dolgim letom begunstva se emigracija še ni otresla enostranosti. -Prepričani -smo, da bomo tudi letos, enako kot vsa leta nazaj, potrjeni v tem. In vendar je še toliko nerazjasnjenih stvari, -brez katerih sta končna sodba in pouk nemogoča.
Se vedno ostajata kot glavna vira informacij izpoved g. dr. Valentina Meršola in pa zelo redka dokumentacija »Vetrinjski črni dnevi« nekega drugega -Slovenca. Dnevnik, ki ga je napisal slovenski tolmač pri angleškem poveljniku domobranskega taborišča, še zdaj ni zagledal belega dne. Niti v izvlečkih ne. Zakaj-se je njegov lastnik vse doslej branil, da bi ga objavil-1 Vse njegovo otepanje 1. 1945, kmalu po tragediji, je dajalo vtis, da se je moralo tudi na slovenski stra ni zgoditi nekaj hudo nerodnega. Radi bi videli, da je ta vtis napačen.
Poveljnik slovenskih domobrancev, ki je kot nekapitanski kapitan potapljajoče se ladje prvi zapustil svoje vojake, še do danes ni zavrnil trditve pokojnega 'generala Rupnika. da so bili slovenski domobranci predstavljeni angleškim vojaškim oblastem kot nemška pomožna sila.
Se bolj pomembni bi bili zavez niški, angleški viri. Dr. Meršol popolnoma pravilno sklepa iz navodila fieldmaršala Alexundra dne 4. junija 1945 (da ne bo noben Jugoslovan proti svoji volji vrnjen v Jugoslavijo), da je moralo prej ob stojati navodilo istega poveljnika, ki je odrejalo prisilno vrnitev. Torej ni govora, da so repatriacijo sklenili angleški »nižji častniki« iz VIII. armade, ki da je bila »tito-filska«, kakor s -tako vnemo poudarjajo nekateri begunski prvaki. Tem manj, ker je tudi vračanje u-stavil sam vrhovni poveljnik sredozemskega področja in je tako moral dobro vedeti, da so -ljudje dejansko bili vračani; težko pa je verjeti, da si je mogel predstavljati, da jih bodo komunisti postrelili. Vrnitev samo so izvedli seveda podrejeni častniki. Da so ti pri tem poslu naše ljudi nalagali, češ da jih pošiljajo v Italijo in ne v Jugoslavijo, je neizpodbitno in težko dejstvo. Zelo težko si je dalje mogoče predstavljati, da ne bi i-mel fieldmaršal Alexander za svoje naročilo kakšno navodilo angleške vlade. Nekateri, znaki kažejo, da je moral obstojati dogovor med Angleži in njihovimi zavezniki Jugoslovani, ki so jih na vso nesrečo prav tedaj predstavljali — titovci’ (Ali ni bila mar budi usoda- Via-sovcev zapečatena za zeleno mizo le da je izvršitev sklepa pripadla amerikanski vojski?) In če bi se dogodki tako razvijali, kot se niso. ali ne bi mar tudi protikomunistič ni Jugoslovani zahtevali v sporazumu z Angleži, da jim vrneio pobegle partizane? Kakšna bi bila potem njihova usoda, je seveda drugo vprašanje. Toda- vsaj naiven je oni. ki mi,sli. da so titovci vnaprej povedali Angležem, da bodo vrnjene »kolaboracioniste« postrelili.
Nepojasnjeno je dalje, za-kai so bili, vrnjeni samo protikomunisti iz Avstrije, ne na oni ia Italije, čeprav so bili oboji pod oblastjo istega zavezniškega vrhovnega poveljnika. Kaj je bil razlog, da so te begunce - vojake v. Italiji že dva tedna pred Vetrinjami pošiljali proti jugu. v, notranjost Italije, torej čim dlje od jugoslovanske meje -medtem ko so v Avstriji pri-
Veselo slovo od šole
V soboto 18. t. m. so se zbrali v Sovodnjah maturanti strokovne šole g slovenskim učnim jezikom v
Gorici m priredili poslovilni večer
Z dijaki so bili tudi njihovi profesorji in med enimi in drugimi je hitro zavladalo prijazno vzdušje.
Govorili so seveda eni in drugi, dijaki in profesorji, in vsaj zdaj, ob slovesu, eni druge hvalili!...
Po Obdarovanju enih in drugih in po prijetnem užitku dobre kapljice so pod vodstvom gospodične prof. Terpinove zaplesali kolo!
To lepo vzdušje med dijaki in profesorji, čeravno se je pokazalo ob slovesu dijakov od šole, nas zares veseli, ker nr.m dokazuje, da dijaki s v o. o - < i i. .e profesorje cenijo in spoštujejo!
Starši, pošljite svoje otroke v strokovno šolo ,s slovenskim učnim jezikom, če jih že ne morete šolati na gimnaziji! Naučili se bodo marsikaj dobrega in pametnega, hkrati pa bodo navezali stike z ostalimi Slovenci na Goriškem.
pravljali prisilno repatriacijo drugih beguncev - vojakov? Zakaj torej različen postopek z enimi in drugimi, čeprav je bilo med njimi tako presneto malo razlike?
Ali bodo kdaj objavljeni zavezniški zapiski, o teh stvareh? Bat: se je. da je bila ta repatriacija kot kaplja v. morju, in da se bo zgubila u. poplavi papirja iz tistih dn-in nihče še dolgo ne bo o njej nič črhnil. Ali ne bi bilo mogoče dobiti kakšnega vplivnejšega angleškega prijatelja, ki bi hotel preiskati to britansko ozadje vse tragedije? Da smo dolžni sami raziskati lastno vlogo, menda ni treba poudarjati.
Vse to pa seveda ne spremeni dejstva, da so komunisti izvršili strahoten zločin. Kakor smo zapi s ali pred dvema getoma: v kočevskih jamah so si postavili spomenik, ki jim ga ne izkleše noben kipar.
Zadeva s tajnikom u Sovodnjah
Ko so te dni italijanski listi poročali. da je bil občinski tajnik v Sovodnjah. g. Galassi, napredova1 v višjo stopnjo-, so povedali tudi to. da je redni sovodenjski tajnik (titolare). Frontaši so torej uspeli ■ko so ga- predlagali za stalnega. 3 tem pa so pokazali, koliko jim je do slovenskega uradovanja na našem slovenskem županstvu. Osebno nimamo proti g. tajniku niče-, sar. toda frontaši so nekoč zahtevali. da morajo naši občinski tajniki biti vešči tudi slovenščine!
Zopet ho pokazali, da jim je vprašanje spoštovanja in veljavnost našega jezika- deseta briga! Komunisti so pač, in taki ostanejo!...
svoje otroke nagradijo s tem, da jim priskrbijo slovensko obliko priimka, ko jim zakon daje to možnost!
Lega Nazionale, ki vidi, uspehe po-učevan-ja italijanščine na slo venskih šolah, bi se lahko zavzela tudi za to, da se otrokom slovenskih optantov dovoli obiskovanje lastnih šol!
Izid izpitov v H. gimnaziji
Izpite čez V. gimnazijo so izdelali:	Bednarik,	Bonini,	Bra-vc	in
Strgar. Štirje imajo popravne zp:-te v jeseni, trije kandidatje so bili zavrnjeni.
nagradila slovensko učence
Goriška Lega Nazionale je v nedeljo 19. t. m. nagradila slovenske učence naših osnovnih šol, ki so se posebno izkazali v učenju in znanju italijanščine.
■Nagrajeni so bili s hranilno knjižico- sledeči: Bassa Boris živ. Vladimirja, Bertossi Edi živ. Bernarda, Ambrosi Branko, Lapanja Jurko živ. Avgusta, Cei Bogdana živ. Andreja,- Saksida Andrej živ. Rudolfa. Cotar Danijel živ. Jožefa Pintar Nadija živ. Stanislava, Rutar Marija živ. Karola iz šole v ulici Croce; nadalje še: Komacjf Peter živ. Maksa, Petarin Venceslav živ. Avgusta, Hvala Walter, Tom masi -Dazza živ. Franca, Franko I-van živ. Igorja, Paoletti Nadja pok. Romana- Iz šole v ulici Randaccio; Pavlin Boris (Guerrino) pok. Leopolda. Peo-letto Malojka Vilhardo-va, Bralni Miroslava živ. Santa. Brisco Jožefa, Marvin Berta Albertova iz šole v Standrežu; Dornik Neda živ. Alojza, Simšič Ema živ. Friderika, G ra v nar Nadja živ. Jožefa, Leban Viktorija živ. Ivana iz šole v Pe-vmi; Bregant Marija Marjanova, Persoglia Tatjana Konstantinova. Hlede Marija živ. Jožefa, Levpušček Ljubka živ, Alojza iz šole v Podgo-ri; Musig Ana živ. A-lojza in Valentinčič Slavka iz šole v Sentmavru.
Danijel Cotar, Marija Rutar *n Katerina Černigoj so pa bili nagrajeni od državnega zavoda zn ljudske in šolske knjižnice.
Vsem nagrajenim naše čestitke!
Nimamo nič proti temu, da Lega Nazionale na-graja naše učence zn dobro učenje in uspeh- v italijanščini. Sami smo za to, da se naši učenci, in dijaki učijo in naučim italijanščino prav dobro!
-Le škoda, da nimamo Slovenci toliko sredstev, da bi. svoje učenca lahko nagrajevali ža uspehe v materinem jeziku!
Pričakujemo, da bo Lega Nazionale uvedla sistem nagrajevanje tudi za uspeh italijanščine na italijanskih šolah ter da se, bo zavzela za poučevanje slovenščine na italijanskih šolah, da bo vprašanje enakopravnosti zravnano!
Slovenske starše joa, prosimo, naj
Popačeni priimki u Soherdobu
V naši občini je še vedno veliko število popačenih slovenskih priimkov. Vzrok je dvojne vrste: ker so slovenski priimki bili uradno spremenjeni v italijansko obliko, in ker so razni uradi in -uradniki svojevoljno dajali slovenskim priimkom italijansko obliko.
V prvem primeru imajo prizadeti, priliko prositi prefekturo — na prostem papirju — da jim vrne slovensko obliko priimka. Priložiti morajo državljanski list in potrdilo o bivališču ter navesti odlok, s katerim jim je bil priimek poitali jančen.
V drugem primeru pa imajo pravico zahtevati, da jim občinski a-nagrafski urad sam popačeni priimek popravi. V ta namen naj predložijo izvirni rojstni list svojih staršev, ki ga lahko dobijo tudi na župnem uradu ali pa v škofiji. Županstvo bo zadevo odstopilo državnemu pravdništvu s prošnjo, da zahteva tak popravek od tribuna la. Ce bi stranke morale, same prositi tribunal za popravek, bi jih zadeva stala preveč!
Slinauha v Jazbinah
Steverjanski župan je na področju Jazbin odredil živinsko zaporo, ker se je tam pojavila slinavka. Zapora velja za nedoločen čas.
POPRAVEK
V »Demokraciji« od preteklega tedna-, v četrtem odstavku podnaslova »verba dulcissima faeta imn amarissima«, y članku »V -borbo za naše pravice«, čitaj pravilno: » . . . kajti v praksi smo Slovenci v svojih pravicah na Goriškem deloma, v videmski provinci pa popolnoma teptani!«
Deset let Združenih narodov
(Nadaljevanje s 1. strani)
L O V E N I J K
POTROŠNJA ALKOHOLNIH PIJAČ Lansko leto so samo na področju Ljubljane potočili 6,406.037 litrov alkoholnih pijač, kar predstavlja skotro 5 odstotkov več kot prejšnje leto. Ta porast potrošnje alkoholnih pijač je pripisati predvsem večjemu, turističnemu prometu in ne toliko domači potrošnji, saj je med- domačim prebivalstvom na višku akcija proti alkoholnim pijačam.
POMANJKANJE GOSTINSKEGA KADRA
Kljuib stalnemu- povpraševanju po kvalificiranih gostinskih delavcih, kažejo ti zelo malo ali nič zanimanja za izpopolnjevanje v svoji stroki. Gostinska zbornica je organizi rala razne tečaje za kvalificiran«-in polkvalificirane gostinske delav ce, a se -jih je udeležilo le malo. T-udi tečajev angleškega in nem škega jezika ne obiskujejo.
jim delavcem čimveč razvedrila in oddiha.
Zadnje čase se delavci čedalje bolj vdajajo pijančevanju, kvarta-nju in zapravljanju, in to zlasti ob nedeljah. Da bi jih od tega čimbolj odtegnili, so začeli graditi posebne naprave -za nedeljski počitek delavcev.
»ANGLEŠKA SOBOTA«
V Srbiji so se začeli navduševati -za tako imenovano »angleške soboto«, t. j. za skt-aj-šeni delovni čas ob sobotah. To idejo so si o-svojili delavski sindikati, ki iz neznanih razlogov želijo nuditi svo-
TOVARNA MARGARINE
V Zagrebu nameravajo zgraditi novo tovarno za izdelavo margarine, ki naj bi krila vse domače potrebe, -t. j. približno 4 -ti-soč ton na leto. -Stroji, ki jih je treba uvoziti, bi -stali približno 35 tisoč dolarjev.
KRŠENJE PREDPISOV
Da bi poenostavili cene, so -podjetja soglasno sprejela sklep o maksimalnih odkupnih cenah. Toda večina podjetij se tega sklepa ni držala in so ga kršila še isti dan, ko so ga podpisala. To jasno kaže, kako nerealni so bili omenjeni sklepi ali vsaj določene cene, po katerih niso mogla podjetja priti do zaželenih količin proizvodov in so torej nujno morala dvigniti cene ali pa zapreti svoje poslovalnice.
To so posledice -in sadovi planiranih načrtov!
združenih narodov dala korejska vojna. Bili so pa še drugi: zlorab-Ijdnje veta, nemožnost, da bi organizacija s sprejemom novih držav obsegla vse države sveta itd.
Tako se je Organizacija združenih narodov dejansko preoblikovala iz središča, v katerem naj bi padale usodne odločitve, v navadno stičišče, ki omogoča srečanja tudi v trenutkih, ko do njih sicer ne bi prišlo. Organizacija združenih narodov je nekakšna velik-i posredovalna pisarna mednarodne politike, ni pa njen glavni činitelj.
Bivše Društvo narodov podobne degradacije ni znalo preboleti. Pri Organizaciji združenih narodov pa je videti, da se zaveda, da je tudi kot taka lahko zelo koristna in zato lahko upamo, da bo uspešno na daljevala svoje delo, v katerem so posebno velike uspehe dosegli njeni specializirani odseki, kot so Organizacija za tehnično pomoč, Svetovna zdravstvena organizacija, Organizacija za pomoč otrokom, Mednarodni urad dela in mnoge druge
Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da od nje lahko pričakujemo samo to, kar nam lahko da, in nič več. Dokler je težišče politične in vojaške moči v rokah držav, bodo tudi glavne mednarodne odločitve odvisne od njihove volje, ne pa od organizacije, ki nima lastnih oboroženih sil in v kateri velesile a vetom lahko preprečijo izvršitev odločitev.	*	*	*
MlZaPjl I Deske smreko-hmetovalci J ve, macesnove podjetnih! • In trdih lesov,
trame In parket« nudi najugodneje
CALEA
TEL. —
90441 T
R S T
Viol« Sonnlno, 2 4
Albanija pod komunizmom
Po Stalinovi smrti so se cesto pojavljale vesti, da je skrb za najmanjšo in najnepomembnejšo ljudsko demokracijo Albanijo s strani boljševiške mačehe splahnela. Te vesti ja so se izkazale za metodič ne. iPrav najnovejši dogodki pričajo, da se Kremelj na noben način ne želi umakniti iz -tega jadranskega gnezda.
Po skoro dve leti trajajočem »m -ru« kaže Sovjetija v zadnjem času spet povečano zanimanje za svoje važno in edino strateško oporišče v Sredozemlju. Po državnem ob! sku poveljujočega admirala sovjetske črnomorske flote v Albaniji — to je bila tudi prva večje vojaško-politična demonstracija te vrste od leta 1945 dalje — so uredili med Odeso oziroma Bulgars-ko Varno in albanskimi pristanišči stalno pomorsko progo. Sovjetski tisk in časniki ostalih priprežniških držav se spet obširneje bavijo z alban skimi vprašanji.
Kljub tej novi aktivnosti in kljub »normalizaciji«, k,i jo je Tito spet dosegel s svojo južno sosedo, je Albanija še nadalje osam Ijen košček zemlje. Kljub ponovni ureditvi -diplomatskih odnosov med Albanijo in Jugoslavijo, ni še nobenega pomorskega, cestnega in niti poštnega prometa med obema deželama. Edino zvezo z Zahodom vzdržuje zelo neredno mali tovorni parnik med Dračem in luko Brindisi. Zgolj Francija in Italijo vzdržujeta v Tirani diplomatski zastopstvi.
ENVER HODZA ZOPET NA POZORNICl
Tudi notranjepolitično se Albanija drugače razvija kakor pa to sodijo zahodni diplomatski krogi. Mehmed Sehu, ki je pred letom dni zamenjal nekdanjega državnega in vladnega poglavarja Enver, Hodžo, ni edini gospodar današnje Albanije. Enver Hodža ni -bil likvidiran, pač pa je šp. vedno prvi tajnik komunistične partije in prihaja v no vejšem času zopet do veljave. Po padcu Malenkova ni izključeno, da bo Hodža nekega dne spet alban ska številka ena... Beograjski partijski krogi sodijo celo, da je Hod ži uspelo prepričati sovjetskega poslanika Levinskega o nezaneslji vosti današnjega poglavarja Sehu ja.
Tudi v Albaniji namreč divjajo neusmiljene komunistične osebno tekme. V senci teh borb pa se živ ijenjiski pogoji obubožanega in primitivnega prebivalstva slabšajo iz dneva v dan. Res je sicer,, da so v zadnjem času končno izvršili nekaj ■gospodarskih del, ki so jih pričeii že pred šestimi leti. Tako je pričela z obratovanjem rafinerija nafte v Cariku. V Tirani deluje manjši industrijski kombinat, zgradili so tudi nekaj elektrarn, vendar tradicionalna »skiperija«, naravnost nepojmljiva siromaščina, izredno razširjena tuberkuloza in malarija, vse to novi komunistični režim s svojo gospodarsko brez glavostjo samo še veča. Potrebn;: milijonske investicije za asanacijo dežele tudi iz Kremlja ne prihajajo. Socialistični očetje v Moskvi se za socialne razmere ne zanimajo in edini njihov interes so vojaško-stra.tegične postojanke dežele.
Najnovejša kremeljska ljubezen do Albanije je verjetno tudi posledica jugoslovansko - grško - turške balkanske vojaške zveze. Albanija bi po zamislih Kremlja vsak tre nutek lahko nastopila kot uporabni mednarodni provokater. Za take posle so kremeljski gospodarji vedno dovzetni.
SKIPETARSKA KTtVNA OS VETA
V okviru neprestanega in cesto izredno divjega boja med komunističnim policijskim režimom z ‘z-redno gosto vohunsko mrežo in množičnimi aretacijami in med protikomunističnimi rkipetarskimi plemeni gorskih- predelov dežele se je x zadnjem času razvil fenomen: ki povzroča komunističnim oblast-nežem v Tirani najtežje skrbi. Gre aa neko novo obliko -borbe- odporniških gibanj. Je to krvna osveta. Ta- je tudi še danes v pretežnih de-Jih Albanije važen faktor v primitivnih socialnih, družinskih in plemenskih odnosih ia se pod pritiskom komunistične vladavine raz vija v politično maščevalnost med komunisti in med nasprotniki da našnje vladavine.
Ze stoletja vlada pod določenimi pogoji in tradicionalnimi zakoni »Lek Dukagini« posebna oblika sporov in »pravičnosti«. 'Kar se ni posrečilo skipetars-kemu kralju Zo-gu vse do italijanske zasedbe dežele, da bi namreč krvno osve.to izkoreninil, saj stane deželo več krvi in smrti kot tuberkuloza in malarija skupaj, tega še prav posebno niso mogli doseči komunisti. Teg niso -dosegli, čeprav že nekaj let prinašajo tudi v zadnjo pastirsko vasico svoja komunistična »razode tja« v obliki nasilne propagande Komunistični plačanci niso mogli do danes prepričati Albancev, da
ne bi svojih družinskih sporov u rejevali s krvjo, pač pa pred »pravičnimi ljudskimi sodišči«.
K nedotakljivim osnovnim pravilom krvne osvete j* že od nekdaj spadala tudi uradna izjava »krvnega stanja« med posamezniki družinami in plemeni. Ce je bil v teku »osvete« ubit človek ali pa tudi samo ranjen, potem so truplo odnesli lahko samo njegovi lastni družinski ali plemenski člani. Samo ti so lahko tudi priskočili ranjencu na pomoč. Ce bi to delo o-pravil kak tretji neprizadeti, potem bi tudi ta in vsa njegova družina zapadli krvni osveti.
Prav tako jasno in brezkompromisno so izpolnjevali zakone krvne osvete tudi po izvršeni akciji med dvema sovražnima skupinama, ki sta se s krvno osveto pobotali. V takem primeru so odšle žene tiste družine, ki je zadnja pobijala, v hišo »sovražne družine« in so tam odložile najmanjšega otroka lastnega plemena popolnoma golega na kuhinjsko mizo. Takoj so hišo zapustile. Za njimi so se pojavile žene družine tistega, ki je bil v krvni osveti zadnji umorjen. Okopale so otroka in ga ohlekle ter nahranile. Nato so se vrnile tudi žene ,ubo;niške družine spet v hišo in prvič spet — morda po desetletjih — med seboj spregovori-e in izmenjale majhne darove. Noto so žene obeh skupin poklicale svoje može in po-botanie so sklenili. z velikimi domačimi slavnostmi.
Nikdar niso vse do najnovejših časov izvrševali krvne osvete, če je bil krvni osveti zapisani nasprotnik v družbi žene ali otroka. Izven zakona krvne osvete so osta-ali tudi vsi tujci, to se pravi Ne-albanci.
TAJNI POLITIČNI UMORI
Ta stoletna pravila je sedanja borba med komunističnimi nasilniki ia protikomunističnimi odporniki razveljavila. V. današnji Albaniji se politični umori iz krvne osve te strahovito širijo. Skipetarska krvna osveta je postala najodvrat-nejši brezpravni inštrument političnega umora. Brez predhodne »objave krvnega stanja« se danes pobijajo pripadniki komunistične vladavine in protikomunističnih družinskih in plemenskih skupin. Varnost v spremstvu ženž in otrok je zavržena in nobena stran je več ne upošteva. Tudi tujci, to se pravi v današnjih slučajih predvsem številni sovjetski inštruktorji in gospodarski strokovnjaki, niso več izvzeti iz krvne osvete. Leta 1952 so v Tirani ob neki vojaški paradi umorili sedem /sovjetskih državljanov. To so bile prve »inozemske žrtve« skozi stoletja staro zgodovino albanske krvne osvete.
Le ena sama značilnost stare krvne osvete ie ostala tudi še v novih okoliščinah: železen in nepro-diren molk tako s strani »izvršujočih« kakor tudi »prizadetih« strank. Uradni policijski in sodni organ1 naletijo stalno na mrzli zid popol-
nega molka, ko se trudijo, da, bi odkrili tudi najmanjšo skrivnost političnega umora krvne osvete. Prav ta okoliščina pripravlja komunistični vladavini y Tirani največ skrbi, kajti te molčeči zid preprečuje, da bi .nasilniška oblast zatrla že cekaj let plamteče revolte v albanskih hribih. Tu odpovedujejo drugače tako običajna in u-spešna sredstva komunistične policije, ker je pač nemogoče ločiti »krivce« od »nedolžnih«, to se pravi komuniste od odpornikov. Ta postava krvne osvete je še vedno tako močna, da ob njej molčijo celo komunisti!
Poleg obupnega siromaštva in neverjetne zaostalosti, poleg -bede in bolezni razsaja še ena nadloga: politična krvna osveta. Vse do danes se oblastnikom še ni posrečilo, da bi to nadlogo iztrebili, verjetno jim to tudi v bodoče ne bo uspelo.
Stoletnica kolesa
Maršal lord Montgomery
Maršal lord Montgomery je bil že v Afriki izredno siten, če je na črstniških konferencah kdo kihal ali kašljal. Ze takrat so o tej njegovi slabosti krožile številne pri povedke. Sedaj pa je 250 generalom in admiralom pariškega atlantskega glavnega štaba ukazal, dn morajo v štirih dneh pospraviti W tisoč pastilj pršiti kašlju. Montgo-mery je dosledni nekadilec in zate ne prenaša kašljanja ob svojih predavanjih. Ce bi sam kadil, ne bi bil tako živčen.
Po dolgih poizkusih Francozov, Nemcev, Angležev in Američanov Se je pred sto leti pojavilo na na ših cestah. prvo kolo. Žičnice so iznašli Angleži, pnevmatiko, pogon na iza-dnje kolo in cevasto konstrukcijo Američani. Francozi in Angleži so kolesu dali ime »velo-ciped« prvi, bicikel drugi. Proii koncu prejšnjega stoletja je kolo dobilo obliko, ki jo je ohranilo do danes.
Pravijo mu tudi »žičn.i osliček«,, in y resnici bi mu človek ne prisodil revolucionarnosti. In vendar je prav '»žični osliček« zrevolucioni ■ ral promet, utrl pot socialnemu napredku, pospešil emancipacijo žene in celo spremenil modo.
Mnogi ljudje druge polovice prej šnjega 'stoletja so v kolesu čutili resničnega revolucionarja. Nekaj skrivnostnega, tujega, nevarnega je bilo v. njem. Njegova hitrost in neslišnost sta preobrazili cesto; vse preveč vihrav in tudi stvaren ie bil za tiste čase častitljivi »žični osliček«.
Anglež Stead, velik prijatelj novega vozila in slovit publicist, je zapisal: »To je krščanski aipostol. ■ker uresničuje misel pobratimstva!« Prof. Delbrucik je ob socialnem kongresu v Kielu vzkliknil:	»So-
cialno vprašanje je rešilo kolo. Dajte mladini kolesa i'n že kmalu bo zapustila socialdemokratične sestanke...« Socialdemokrati so bili takrat še strah in trepet meščanstva.
Filozof Bertz je napisal: »Kolesarstvo je neprimerno več pripomoglo -k reševanju ženskega vpra-
nekrvava revolucija dela o Ameriki
Kapitalizem soudeležbe
Naj več jo zmago nad praktičnim komunizmom je v teh dneh izvo jevalo ameriško delavstvo in s tem dok-zalo, kaj pomeni vztrajno u-stvarjalno delo, ki ne uničuje gospodarskih proizvajalnih sredstev divjimi revolucijami, ne pometa brezglavo z izročili prednikov, pač pa s preosnovami in evolucijskim razvojem ustvarja nove možnosti socialne solidarnosti. Zaključki no vih delovnih odnosov, ki so jih podpisali zastopniki delavstva dveh največjih svetovnih avtomobilskih družb, ne bodo zgolj omajali celotnega ameriškega gospodarstva, pač pa izzvali novo obdobje socialnega, sožitj-a v vseh deželah svobodnega sindikalnega življenja. Pogodbe, ki sta jih sklenili tvrdki Ford in General Motors s svojim delavstvom, pomenijo pravo industrijsko revo lucijo/ki zapušča preživele oblike kapitalizma stare šole in postavlja na njegovo mesto kapitalizem soudeležbe.
Glavni zmagovalec v borbi, ki jo je vodilo ameriško delavstvo zn dosego štirih glavnih ciljev velikega sindikalnega programa, je Wal-ter Reuther, voditelj delavstva avtomobilskega sindikata. To je eden najpomembnejših strategov delavskega gibanja. Štiri točke tega- pro grama so naslednje: 1) Štirideset urni tedenski delavnik; tega so v Ameriki že davno dosegli. 2) Zadostne mezde ob visoki življenjski avni; tudi to je doseženo. 3) Za varovana starost s, pokojnino; v ogromni večini podjetij so s pokojninskimi skladi v zvezi z državnim starostnim zavarovanjem tudi to dosegli. 4) Zagotovljeno de lo z osiguranimi letnimi prejemki pogodba s Fordovim podjetjem načelno priznava tudi to točko in od-
HmiiiuimiiiiiitcnmunraniuimiuHiiiimiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiuiinuiiuuiiimiiiiiiuniiimiiiiiiuiiiiimniiiniiimiui
pira s tem pot do popolne uresničitve.
Bistveno je. da je delavstvo to zadnjo bitko izvojevalo brez ogorčenih stavk. Ob pogodbeni mizi so zastopniki delavstva prepričali vodstvo ene izmed najnaprednejših a-meriških tovarn o smotrnosti te zadnje sindikalne zahtevke.
Zadnja pregraja je padla
Zadnja pregraja, ki je delila delojemalce od delodajalcev je padla. General Motors je morala slediti vzgledu Forda in kovinarska industrija se bo morala temu pridružiti. To se pravi:	Vse	panoge
težke industrije, ki so odvisne od sezijskega dela, bodo morale ž'1 čez nekaj časa priznati načelo -zagotovljenih letnih prejemkov delavstvu, da se izognejo valu stavk, ki bi zajel vso Ameriko, če bi ta industrija ne ugodila upravičenim delavskim zahtevam.
V teku kratkih' petindvajset let. od znamenitega- gospodarskega poloma .v Zedinjenih državah dalje se je staro kapitalistično načelo: »Delovna sila je -blago« spremenilo v spoznanje: »Delavec je polno pravni družabnik podjetja«. Ford je bil že nekoč vodilna sila. ki je spreminjala pojme v samem začetku sedanje tihe revolucije. To je bilo takrat, ko je tvrdka pričela izplačevati za takratne pojme neverjetno visoke dnevne mezde po 5 dolarjev, zato da bi delavec sam postal kupec avtomobilov, ki jih izdeluje.
Takrat je Ford postavil prve temelje množični proizvodnji, ki je danes gonilna sila vsega ameriškega gospodarskega snovanja. Načelo. da mora delavec toliko zaslužli. da tudi sam lahko kupuje proizvode svojega dela, to načelo sedaj razširja novo načelo, ki pravi, da
gospodarstvo lahko stalno procvi-ta le, če delavec lahko računa na stalno delo.
Med pogajanji je sindikat odstopil od svoje prvotne zahteve po stoodstotnem mezdnem zavarovanju. Sedanji kompromis jamči 60 do 65-o-dstotne stvarne mezdne prejemke. Jamstvo je naslednje: V prvih štirih tednih delovnega odmora prispeva Ford počivajočim delavcem izven brezposelne podpore; tudi še zneske, ki odgovarjajo 65 od sto stvarnim prejemkom ob času zaposlitve. Za ostalih 22 tednov znašajo prejemki brezposelnega de-, lavca 60 od sto njegove stvarne plače. Za zagotovitev teh izplačil nalaga tvrdka Ford v poseben sklad zneske do 55 milijonov dolarjev. Sklad bo do te višine izpolnjen v dveh letih. Ce bi proti pričakovanju gospodarska depresija zahtevala odpuste delavstva za daljšo dobo, potem prejemkov n? bodo na en mah ustavili, pač pa jih polagoma zniževali.
Sporazum brez uradnega vmešavanja
Do sporazuma med delavstvom in tovarno je prišlo brez vmešava nja državnih organov. Ta sporazum se ne ozira na številne zakone posameznih držav, ki določajo, da se brezposelna podpora delavcu izplačuje le, če nima nobenih drugih dohodkov. Javno mnenje je prepričano, da bodo posamezne države te zakone pod pritiskom sedanjega predrugačenega mišljenja primerno spremenile. V nasprotju z mnogimi evropskimi deželami s; v Ameriki niti delavci, niti delodajalci ne želijo državnega posredovanja pri urejevanju svojih medsebojnih odnosov. V resnici se država vmešava v te odnose le v izrednih slučajih.
MIHIinHIIIMI
Sedaj sklenjene pogodbe pomenijo poizkus. Poizkus, ki ne more prinašati škode nikomur. Poizkus, ki ne postavlja na glavo preteklih pridobitev, pač p., jih zgolj pre-obrazuje. To je -tudi poglavitna razlika med evolucijskim napredkom napredne svobodne države in revolucijskim prekucuštvom ideoloških policajev. Tam je eksperimentiranje na dnevnem redu in povzroča nepopravljive škode narodnemu gospodarstvu, tu se kole sa proizvodnje zgolj primerno mažejo, stalno z boljšimi mazili.
Najn-ovej-ši poizkus zasledujejo a-meriški gospodarski krogi z veli kim zanimanjem. Javno mnenje te ukrepe seveda navdušeno pozdrav lja, čeprav mnogi industrialci ugovarjajo, češ, Ford si to lahko pri vošči, manjša podjetja pa — -tako pravijo ■*— takih obremenitev n^, zmorejo. Veliki dnevniki s svoje, strani pa poudarjajo, da so ti u-krepi prav v Združenih državah mogoči, ker vlada tu načelo zdrave konkurence in_ načelo visokih mezd. Oboje krepi kupno moč pre bivalstva. Ta načela prav tako slu žijo delavstvu kakor delodajalcem.
Najnovejša pogajanja pa so u-spela tudi še zato, ker se je ameriška avtomobilska industrija odpovedala udarni proizvodnji in prešla v izravnalno industrijo. S tem so se mogočno omejili delavski se zijski odpusti in z njimi tudi brezi poselnost. Industrija zasleduje pri tem iste cilje kakor sindikati, to je stabilnost dela.
Tako ameriška družba sama urejuje — in -to na najučinkovitejši način — odnose med delodajalci 'n delojemalci a postopnim napredkom in v obojestransko zadovoljstvo. Ameriški delavec postaja- resnični in — kar je še važnejše — dobro
šanja, kakor pa bi to zmogla desetletja neutrudljive agitacije. Na eni strani je ženo vzgojilo k samostojnosti v praktičnem življenju, ■n? drugi strani je izbojevalo zmagovito bitko proti kulturi sovražnim predsodkom.« Drugi misleci takratnih časov pa so »oslička« smrtno sovražili. Tako vzklika londonski vseučiliški profesor:	»Ko-
lesarstvo ponižuje odlično gospo na kolesu na raven s čevljarskim vajencem. -ki je tudi na kolesu...«
Trmasti ljudje, ki jih je slepilo sveže novo jutro, niso mogli zapo-pasti, da sta se na cesti z novim vozilom srečala delavec in pripadnik privilegiranega -sloja. Trmastim ljudem ni hotelo v glavo, da novim prometnim sredstvom žene 'zapuščajo domove in z »nemogočimi oblekami« dirjajo po prašnih cestah v svobodno naravo.
Tako so ustanovili »Ligo za po-končevanje koles«. Ta je razglasila, da je kolo »simbol ponižanja ljudske morale«. Ugotavljala je, da dijaki kažejo več zanimanja za mehaniko kolesa, kot za latinske glagole. Tožila je, da kolo prazni cerkve, da kolo ograža obstoj tobačnih delavcev, klobučarjev, knji-garjev, češ da ljudje na prostem ne kadijo, da nosijo namesto klobukov čepice in da zanemarjajo či-tanje romanov.
Nekatere občine so sledile tem naukom. Na ulicah i>n cestah so nastavljali pasti proti kolesarjem n jim povrhu nalagali še tibčutn--kazni. Pse so dresirali na pogon na kolesarje. Na javnih sestanku-! so živčni sovražniki koles hujskali ljudstvo, naj s kamenjem obmetava »nemoralne kolesarje«. Zahtevali so visoko obdavčenje koles -izgovorom, da kolesarji pobijajo pse in kokoši ter kvarijo cesto.
V resnici nastopilo je obdobje »ciklizacije« in ni ga bilo mogoče več zaustaviti. Svet se je »ciklizi-ral«. po vseh celinah se je kolo u-veljavilo in pomen kolesa v pro metu je še do -danes izredno velik; njegov močnejši tovariš — motor kraljuje po naših cestah.
OD TU IN TAM
Tudi vzhodnonemški komunistični prvaki so ljudje, ki že na obrazu kažejo vse znake sovraštva in jeze na ves svet in sami nase. Zato je eden izmed komunističnih poglavarjev v Draždanih priobčil v partijskem glasilu javni poziv, ki med drugim pravi:	»Imamo	vse
polno vodilnih ljudskih tovarišev (ta naziv je uvedel že pokojni A-dolf), ki so sc. smeha že popolnoma odvadili. To pa ni nobena smešna zadeva. Kaj se ne zavedajo ti tovariši, da njihov železni obraz ničesar ne izpričuje o optimistični bodočnosti in ne vliva v ljudska srca poguma in zlasti zaupanja.« Morda so podobno direktiv o prejeli tudi naši tržaški kominformisti. * * *
Kot izredno zgovoren in zabaven kramljaš se je izkazal na angleškem poslaništvu v. Moskvi, ob priliki proslave kraljičinega rojstnega dne, bivši sovjetski trgovinski minister Mikojan. Prišel je na prosla vo v družbi Bulganina in Zukova in ni kazal nobenega sledu svoje nekdanje ošabnosti. Ko je govoril o romanju v Beograd, ki se ga je udeležil kot tretji mož, je dejal: »Mnogi so mislili, da prihajamo v Beagrai z dinamitom, s katerim nameravamo pognati v zrak Zahod...« Nasproti skupini časnikarjev je dejal: »O nas se širijo strahotne pripovedke, lahko pa ste se prepričali, da smo mi vse nekaj drugega.« Vsi so se zasmejali po službeni dolžnosti Nekdo pa je zamrmral: »Volkovi v ovčjih kožah!«
preskrbljen solastnik podjetij.
  ..............................................
POD ČRTO
Reminiscenca ob neki tržaški razstavi
(V Dakarju je prišel na krov. Na krov »Koštrene«. To je bila starodavna morska škrinja, ne posebno lepa-, zato pa kar lepo udobna. V Dakarju se je torej naši družbi, ki je štela kakih deset potnikov, pridružil dr. Roca, dalmatinski rojak Med potniki so bili trgovci, dva u-radnika, misijonar, farmer; vsi seveda namenjeni domov — -na do pust.
Dr. Roca se je hitro prilagodil našemu krogu, to se pravi, prav tako rad je srebal slivovko kot vsi ostali, zmerjal kuharje in kadi! »Zeto«.
V resnici je bilo prijetno na »Ko-štreni«, in naš kapitan - Lujo je bil izredno iznajdljiv človek ter nas vodil po najbolj neznanih in dolgočasnih lukah,. Mislili smo že, da se bomo priguncali v, Split gotovo nekaj mesecev po preteku dopustov ali še kasneje. Imeli pa smo vsi česa na pretek; nikoli kasneje m' ni bil čas več tako poceni.
Ze kmalu smo izvrtali, kdo je ta dr. Roca. Bil je zobozdravnik, zobozdravnik tam nekje v Srednjem Kongu, ne -navaden zobozdravnik,
pač pa osebni zobozdravnik emirja, od Kobolunge. To je bila odlična služba,, ki mu je dovoljila, da si je vsako leto odložil na stran lepe denarce. Svoje prihranke je nameraval enkrat kasneje spremeniti, v udobno vilo nekje v Ka-štelih.
»Ali imate dosti pacientov?« smo ga spraševali. »Najmanjše število, ki je sploh mogoče, imam namreč enega samega pacienta, emirja, in se nobenih drugih ust ne smem pritakniti.«
»Potem pa ima emir gotovo zelo slabe zobe?«
»Nasprotno, ima, najboljše zobe, ki jih ima lahko črnec v Srednjem Kongu. In prav zaradi tega bi moja fiksno plačana služba kaj lahko spodletela, če bi mi pravočasno ne šinila v spomin rešilna misel. Pri svojih tedenskih preiskavah emirjevega zobovja sem moral namreč stalno ugotavlj-ti, da ni -bilo mogoče izslediti niti najmanjše okvare, niti najnedolžnejšega vnetja. Moja bodočnost, bodočnost osebnega zobozdravnika Njegove Visokosti, se- je zdela kaj negotova. Emir je namreč stalno zahteval dokaze moje sposobnosti in mojega znanja. Tedaj sem mu enkrat omeni', da so v Evropi ljudje, ki nosijo u-metno zobovje.
Emir kaj takega še nikoli ni sli-
šal in se je takoj navdušil nad tem evropskim razkošjem. Nekaj takega bi si tudi sam želel.
Kaj naj uslužbenec počne s kne-ževskimi muhavostmi? Izdrl sem Njegovi Visokosti sijajne zobe in mu prikrojil nič manj sijajno u-metno zobovje. Moj gospod je bi) z njim izredno zadovoljen. Pohva liti se moram, da sem delo izvršil naravnost mojstrsko.
Moj emir pa je zavohal kri kot lev v džungli, zahteval je -še vse več. Kaj -mi je drugega preostalo, kakor da mu natve-zim pravljico o evropskih odličnikih, ki imajo po več vrst raznega umetnega zobovja. Vsako zobovje za posebne priložnosti.
Emir se je kar -topil od navdušenja. Izdelal sem mu vrsto zobovja. Posebno zobovje za državne sprejeme, ko so na dvor prihajal' poglavarji sosednih plemen. To zobovje so odlikovali ostri sekači, ki mu niso dovolili, da bi usta lahko zapiral. Posebno zobovje je bilo namenjeno za manjše dvorske svečanosti, posebno za pogrebe, posebno za lov, posebno za čolnarjenje po Kongu. Skratka, za vsako državno opravilo je emir istočasno z obleko zamenjal tudi zobovje.
Seveda je moja iznajdba prinašala v dvorski ceremoniel tudi
mnoge spremembe.« Dr. Roca se ni mislil predolgo zadrževati v svojem rojstnem Splitu; hotel je še na Dunaj in v Pariz, da bi oa tamkajšnjih zobotehniških zavodih in etnografskih	muzejih	našel	nove
pobude, da si ohrani dvorno službo.
Pa še nekaj ga je vodilo nazaj v Evropo, in o tem nas je naprosil, naj zaenkrat še javno ne govorimo. Smatral je,	da bi	njegov	izum
vzbudil v Evropi modno zanimanje, kakor	ga je vzbudila	»jazz
glasba«. Mnoge navade iz črnega sveta so že dobile svojo domovinsko pravico v Evropi.
(Na ta svoj doživljaj sem se spomnil, ko sem si ogledoval letošnjo razstavo na Slovenskem učiteljišču v Trstu.	B. K-----n
Ceneni komunizem
Vojaške ustaje spadajo v Južni Ameriki med vsakdanjosti. Pravkar ponesrečeni puč v Argentini je samo v toliko zanimiv, ker spravlja argentinsko vlado na borbeno, preizkušnjo s katoliško Cerkvijo. Kakor so zelo obširna poročila o ponesrečeni vstaji, tako te poročila povsem molčijo o kakršni koli povezavi -upora s »kulturnim bojem«. Izbruh' vstaje le nekaj ur po izobčenju članov argentinske vlade iz
katoliške Cerkve vendar dopušča domnevo o obstoju take povezave. Kdor pozna moč rimske Cerkve v Južni Ameriki, je mogel sklepati, da se je. Peron spustil na nevarno torišče, čeprav je hotel urediti razt merje med Cerkvijo in državo po vzorcih, ki že davno obstojajo v evropskih ij» severnoameriških državah.
Ce vatikanski »Osservatore Romano« piše, da nakazuje način, po katerem naj bi se v Argentini izvršila ločitev Cerkve od države, na komunistične recepte, potem je treba poizkus obdolževanja argentinskega antiklerikalizma za komunizem odločno odkloniti. Anti-klerikalcu lepiti na hrbet etiketo komunizma samo zato, ker je svobodnjak, je vse preveč cenena obtožba, ki, m resnici spominja na diktatorske metode. Za »Osserva ■tore« bi bil verjetno tudi dr. Ivan Tavčar danes komunist...
Nasilno uvrščati vsako preosnovo v državi, ki stremi za sodobno u-reditvijo notranjih odnosov in ki poskuša odpraviti preživele pred pravice ene strani v škodo druge, pomeni nehoteno porivanje na-sprotiiiikai na napačni tir. Z nobeno diktaturo se ne strinjamo, obsojamo pa diktatorske oblike., pa četudi so uperjene proti diktaturi.
Rimski „proces milijardi
Italija ne najde miru. Od za
ključka druge svetovne vojne dalje pretresajo državo številni škandali, ki segajo v najvišje vladne kroge.
Komaj so končno odstranili kralja banditov, Giuliana, že je duho ve razgrel škandal Montesi. Ta a-fera še ni dokončno razčiščena in že razburja javnost nov senzacionalni proces: »proces milijard«. V primerjavi s škandalom Montesi leži tudi v; tem procesu neka podobnost. Tudi .v to milijardno afero so' zapletene prominentne osebnosti. Pri škandalu Montesi je šlo za dozdevni umor in za tihotapstvo z mamili, pri »procesu milijard« gre za denar — za dragocene dolarje, s katerimi so v preteklih letih uganjali naravnost neverjetne špekulacije.
'Pred rimskimi sodniki brani 151 obtožencev kar 122 zagovornikov. Na obtožni klopi sedijo znani bančni ravnatelji, industrijci. trgovc;, borzijanci L dr. Dva moža sta vsekakor odsotna: eden je bil 1. 1950 minister, drugi pa državni podtajnik v zunanjem ministrstvu.
Korejska vojna, je dala povelje za pohod teh špekulacij. V tem času je Italija razpolagala z ogromnimi zneski ameriških dolarjev. Izbruh korejske vojne pa je tako vplivne zastopnike, kakor tudi druge pomembne osebnosti opominjal, d£ bo dolarski studenec verjetno nekega dne usahnil in da je zato nujno dolarske rezerve Spekulativno »čimbolje naložiti«.
Mož, ki je imel potrebno oblast, je izdal zakon, ki je odpravil nadzorstvo nad podjetji, ki so sklepala kupčije v dolarjih. Cez noč so zrasle številne uvozne in izvozne •tvrdke, ki so povečini obstojale te na papirju. Vodstva teh tvrdk so ■bila največkrat v rokah slamnatih mož, ki so poslovala po nalogu velikih bankirjev in trgovcev. Uvozne tvrdke: so 'Uvažale predvsem blago, ki ni bilo nikomur potrebno: higienski papir, jajca v prahu, živalsko dlako itd. Ker državni organi niso izvajali nobenega nadzorstva. so za te »uvoze« uvozniki brez težkoč prejemali dolarska nakazila. Ti dolarji so se prelivali od uradnih mest preko slamnatih mož do ravnateljev, ki so jih razganjali dolarski1 apeititi.
Ce so oblasti izdajale dovolilnice zp težke milijone dolarjev za uvoz jajc v prahu, dlake itd., potem j" seveda moralo to blago tudi prekoračiti državno mejo in je bila potrebna predložitev uvoznic pri carinskih oblasteh. V. ta namen so v Genovi na veliko fabricirali pona-
rejene carinske listine, s katerimi so se posli razvijali neovirano.
Seveda so dolarske zneske dovoljevali po uradnem tečaju, to je- po 225 lir za dolar. Iste dolarje pa so srečni prejemniki prodajali na črni borzi po 600 lir za dolar. Finančni minister Tremelloni smatra, da so znašali dobički nad GO milijard lir.
Stroške procesa ocenjujejo strokovnjaki na eno milijardo lir in zato so ta najnovejši škandal krstili »proces milijard«.
Tržaški velesejem
V nedeljo 19. t. m. so svečano odprli tržaški velesejem. V torelt so ves dan posvetili avstrijski republiki. ki so jo zastopali:	dr.
Franc Korinek. glavni tajnik dunajske trgovske zbornice, grof Zed-■twitz, avstrijski generalni konzul v Trstu, ter razni višji uradniki, trgovci in industrijci. Na tiskovni konferenci je dr. Korinek -ugotovil, da potekajo koristi Trsta in Av stri je vzporedno. Zato želi avstrijsko gospodarstvo, da bi bil Trst čim bolj prožna in sposobna luka. V nadaljnjem je spomnil, da je 85 odstotkov v Trstu izkrcanega blaga namenjenega ;/ Avstrijo in d1) je okrog 75 odstotkov vsega trža-
škega izvoza avstrijskega izvoza. Razumljivi so torej interesi Avstrije nad usodo tržaške luke.
Or. Korinek je zagotovil, da bo Avstrija storila vse, da se gospodarske vezi okrepijo. V nadaljnjem je avstrijski zastopnik ljubeznivo odgovarjal na številna vprašanja časnikarjev. Vprašanju glede sklicanja mednarodne konference za ureditev pristaniških zadev pa se je -z vso previdnostjo izognil...
Sreda je bila posvečene Jugosla viji. Sodeluje kakih 40 jugoslovanskih tvrdk. Letošnja jugoslovanska udeležba ne presega povprečnosti.
Javni poziv urednikom „Dela“
Shodi SDZ po podeželju so komuniste, zadeli v živo. Na besne izpade »Dela« in podtikanja, ki so e dino politično orožje obeh komu-nizmov, ne bomo odgovarjali, pač pa pozivamo urednike »Dela« NA JAVNO OBRAVNAVANJE vseh vprašanj, ki so bila predmet volilnih shodov SDZ v Sv. Križu, Dolini in na Proseku. Javno o-bravna vanje pred člani KP in našimi pristaši.
SDZ v Trstu
v
Šolske razstave in prireditve
V Sv. Križu
V četrtek, na praznik presv. R Telesa, je naša osnovna šola priredila lepo uspelo razstavo deških in dekliških ročnih d: 1. Med temi s; lahko videl najrazličnejše, lepo izrezljane in pobarvane košarice možiclje, vozove in vozičke, hišice in gradove. Dalje je bilo razstavljenih mnogo lepo izdelanih divjih m domačih živali. Najlepši vtis pa je napravilo na obiskovalca razstavljeno miniaturno pohištvo: mizice, stoličke, omarice in ogledala.
Deklice so od svoje strani raz stavile številne prte in prtiče z najrazličnejšimi narodnimi in drugimi motivi. Videl si tudi predpasnike, nogavice, maje. ogrinjalu, rjuhe in drugo drobnarijo. Razstava je bila okusno urejena in zelo obiskana.
* « *
Preteklo nedeljo, 11. t. m., p* smo stari in mladi pohiteli v tukajšnjo kino dvorano, dj bi ob
20.30	prisostvovali zaključnemu na stopu naših otrok. Po pozdravnem nagovoru se je zavesa razgrnila in na odru so strumno stali mladi pevci in pevke (okrog trideset po .številu) ter nam po vsaki recitaciji (.Dramilo, O nevihti, 2ivljenjc ni praznik) dvoglasno zapeli neka' lepih pesmi: Mojo srčno kri škro-
Izpopolniteo radijshih naprao
Slovenska radijska postaja dobi lO k:w. oddajnik:
iS 1. julijem bo Italijanska radijska in televizijska ustanova prevzela neposredno vodstvo radijskih oddaj Tržaškega radia. Tako sta izjavila pooblaščeni upravni svet nik Italijanske radijske in televizijske ustanove inženir Guala in njen generalni ravnatelj, inženir Vicentini. Oba vodilna funkcionar ja RAI-a sta dopoldne obiskala vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro, pozdravila sta nameščence tržaškega radia in si ogledala študije, popoldne pa sta pregledala naprave oddajnega središča na Trsteniku.
Ob tej priliki so ugotovili stalno izpopolnjevanje naprav, ki bodo tržaško radijsko in oddajno sredi šče uvrstile med najpomembnejše v državi. Trst, ki je imel pred vojno en sam 10-kilowatni oddajnik, bo imel ob zaključku letošnjega leta 4 oddajnike za srednje valove., od katerih bodo trije oddajali tri italijanske programe, eden pa bo služil za oddaje tukajšnje sloven
["tržaški PREPIHI |
Arhivi groze
»Gospodarstvo« priobčuje mej drugim tudi naslednje svoje »mnenje«:
V malem, tihem in sanjavem me stecu Arolsen pri Kasslu je obširno poslopje, nekdanja rezidenca knezov Waldeck. Obiskovalcu, ki stopi v njegovo vežo, pove napis v nemškem, angleškem in francoskem jeziku: »To poslopje vsebuje arhiv groze, v katerem se hranijo listine o masovnem • uničevanju, mučenju in suženjstvu nacionalsocialistične diktature. Ta arhiv naj služi bodočim pokolenjem kot opomin, da nikoli več ne dopuste, de bi tolikšna nesreča zopet zadela človeštvo. ITS. Avgust 1952.«
Arhiv je ustanovila in uredila Mednarodna služba za izselitev (International Tracing Service). V njem so zbrani podatki o vseh o-sebah, tako Nemcev kot tujcev, ki so od 1. 1933 dalje prišli v nemška koncentracijska taborišča. Toda arhiv ni samo arhiv, groze, temveč hkrati tudi arhiv upanja za vse tiste, ki bi hoteli pojasniti usodo svojcev. Te dni so izročili arhiv Mednarodnemu rdečemu križu, oziroma njegovemu posebnemu odboru, v katerem so zastopani OZN, ZDA, Velika Britanija, Francija. Nizozemske, Belgija, Izrael, Italija in Zapadna Nemčija.
Podatke, ki so jih zavezniki mogli zbrati 1. 1945 ob koncu vojne, vodijo še danes s precejšnjo točnostjo in zanesljivostjo. Vsak mesec prejema urad nad deset tisoč vprašanj iz vseh krajev sveta, tirad odpremlja mesečno nad dvajset tisoč obvestil in potrd-il, ki i-majo med drugim služiti kot podlaga -za razne odškodninske zahtevke in postopke. Spričo ogromnega števila povpraševanj je delo -urada za izsleditev zelo naporno, ,toda stalno obnavljanje podatkov in vzorna evidenca, ki vsebuje tu di podaitks UNRRA-e in nekdanjega ERO, omogočata uspešno delovanje, kajti na 60 odstotkov vprašanj je n»goče dati pozitiven od-
govor. V kartoteki Mednarodnega urada za delo je 20 milijonov men...
Pomislite, 20 milijonov imen tistih, za katerih usodo so poizvedovali ali še poizvedujejo sorodniki, ker ne vedo, kam jih je zanesla vojna! Ko bi državniki, kulturni, delavci in vzgojitelji stalno imeli pred očmi teh 20 milijonov imen bi se prav gotovo bolj potrud-ili, da čimprej pride do resničnega pomir-jenja in sprave med narodi.
* * *
Z vsebino tega mnenja se v celoti strinjamo in prav zato smo ga tudi v celoti ponatisnili. Dodati moramo le, da na žalost »ta arhiv, ki naj služi bodočim pokolenjem kot opomin, da nikoli več ne dopuste. da bi tolikšna, nesreča zopet zadela človeštvo«, ni osamljen. Se več: v Sovjetiji in priprež,niških državah, v Jugoslaviji, Španiji ji: še marsikje ne delujejo zgolj »>ar-hivi groze«, pač pa so še vedno v polnem obratu mučilnice človeštva z nič manjšimi grozotami in v nič manjšem obsegu kakor je to poče njal učitelj in mojster vseh diktatur, pok. Adolf Hitler. -O teh »pridobitvah« groze in trpljenja apostoli sprave in miru previdno molčijo. S tem pa njihovo apostolsko poslanstvo izgublja vso moralno vrednost.
Sovjetsko slovo iz Avstrije
Avstrijski listi se pritožujejo, da sovjetske Sete divje sečejo avstrijske gozdove in odvažajo les v Sov-jetijo. Posebno so prižadeti gozdovi .v okolici Drassmarkta, Kobers-dorfa in Lausee-ja. Avstrijski parlamentarci so pozvali kanclerja Raaba, naj ukrene vse potrebno da preneha sovjetski vandalizem. Samo v eni občini so Sovjeti posekali nad 60.000 kubičnih metrov lesa. Za Rdečearmejci Avstrijci gotovo ne bodo jokali tako, kakor jočejo kominformistične Maričke n« Opčinah in po drugih krajih Tržaškega ozemlja za Američani.
ske radijske postaje. Vsak izmed
treh italijanskih programov bo i-mel >; našem mestu tudi svoj oddajnik na ultrakratke valove (frekvenčna modulacija), ki omogočajo sprejem skoro brez motenj. Prenosu televizijskih oddaj bo služil že -obstoječi relejni oddajnik nad Konkonelom. Glavni oddajnik za prenos prvega (tako imen. na-ci> nalnega) italijanskega progra-mai, v katerega so vključene tudi krajevne oddaje v italijanščini, bo imel jakost 20 kilowatov, sloven ska -radijska postaja,, ki ima sedaj samo 2-kilowatni oddajnik, pa bo dobile 10-kiiovvatnega.
Omeniti je treba, da bodo poleg izpopolnitve oddajnikov obnovili tudi poslopja in ostale naprave \ oddajnem središču na Trsteniku, i-stočasno pa so že v -teku izpre-membe in izpopolnitve tudi v programskem in upravnem središču ni trgu Oberdan. Prva zedevna dela so bila izvršena leta 1952, ko je Radio Trst dobil svoje prve sodob ne študije, konec leta 1955 pa bo razpolagal s skupno 6 študiji s tremi režijami, od katerih bosta dve opremljeni z napravami za registracijo. Poleg tega bo preurejena tudi registracijska dvorana, ki bo razpolagala -z 12 aparati za reprodukcijo glasbe s plošč, s 6 registrirnimi eparati na magnetofonski trak in 6 aparati za vrezovanje gramofonskih plošč. Popolnoma bo preurejena diskoteka, v Verdijevem gledališču- pa bo ena loža preurejena v kabino - prenos, oziromo registracijo oper in koncertov.
2e pred meseci je bilo rečeno, da ohrani slovenska radijska postaja y Trstu popoln slovenski program. Najnovejši ukrepi in tehnične izpopolnitve to samo potrjujejo. Osebje, zaposleno pri tej postaji, preide v stalež- osebje RAI-a.
Občni zbor SPM
V ponedeljek 4. julija ob 20.30 uri bo v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22 redni občn) zbor Slovenske prosvetne matico.
Dnevni red:
1) Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in gospodarja:
2) Poročilo nadzornega odbora!
3) Volitve;
4) Slučajnosti.
Vabljeni!
ŠOLSKE VESTI
Na državni nižji trgovski strokovni šoli v Trstu so se vršili niž ji tečajni izpiti od 4. do 18. junija.
K izpitu se je prijavilo 10 kandidatov in 26 kandidatinj ter 1 pri-vatist. K ustnemu izpitu ni bil pri-puščen 1 kandidat.
Izdelalo je 5 kandidatov in 1 pri-va-tist ter 13 kindidatinj-, t. j. 51,35 odstotkov.
Trije najboljši so bili nagrajeni.
v Bregu Connersovo veseloigro
R O X 1 v režiji prof. Jožeta Peterlina. Igra bo v nedeljo 26. junija ob 8. uri zvečer.
-Dijaki vabijo Slovence iz Brega in okolice na to prireditev.
Šolska razstava v Dolini
Učenci in učenke Nižjega indu sirijskega tečaja v Dolini so priredili razstavo risb, ročnih del in kuharskih izdelkov, ki je vzbudila splošno zanimanje-. Čestitamo!
SLOV. PROSVETNA MATICA
Javna
gojencev glasbene šole bo v. petek, dne 24, junija t. 1. ob
20.30	v dvorani SPM v ulici Machiavelli 22-11. Nastopajo gojenci instrumentalnih oddelkov klavirja, violine in harmonike. Vabljeni ljubitelji
glasbene umetnosti/
pite, Po jezeru, Krasen pogled je na ta božji svet, za ker so vsakokrat želi burno ploskanje in odobravanje številnega občinstva. Za tem so bili na sporedu štirje prizori. v katerih so nastopili predvsem najmlajši (I„ II. in III. razred), ki so v gledalcih vzbudili mnogo neprisiljenega smeha in razvedrila. Nekateri so se jako samozavestno odrezali.
Kot zadnja je bila na sporedu trodejanka E. Tirana:	»Čudežne
gosli«. Človek se je čudil, kako morejo tako drobne glavice vzdržati tako dolge vloge in jih tako doživeto odigrati. Posebno pohvalo zaslužijo »igralci«: Bezin Zdravko (II. r.) v glavni vlogi sirote Pavleta, njegova mati - Sulčič Marta (V. r.). Košuta Zmago (IV. tj v vlogi ministra, njegova žena -Košuta Sonja (II. r.), dalje Košuto Ivan (V. r.) v vlogi kralja, Košuta Stojan (II. r.) v vlogi skopega botra Jernača in drugi. Pohvaliti moramo seveda vse, saj so nam nudili dve urici lepega razvedrila in vsem pokazali, kaj se v naši slovenski šoli iahko vsega nauče. Ob koncu naj še povemo, da so naši vrli o tročiči lani in letos pridno sodelovali tudi pri raznih cerkvenih slovesnostih, saj so priredili cele a-kademije; na letošnjo Veliko noč pa so, zapeli velikonočno pesem vstajehja tudi preko radia.
Ze. vse, kar so nam lepega nudili, naj jim gre vse naše priznanje, ki je obenem tudi priznanje in po hvala njihovim požrtvovalnim vzgojiteljem.
Oče
V Zgoniku
Minulo nedeljo, 19. t. m., si v naši mali kraški vasici, že takoj po jutranji sv. maši opazil precejšen otročji živ-žav in si že iz tega lahko sklepal, da se nekaj pripravlja... In res je bila za ta dan najavljena šolska razstava in prireditev. V šolskih prostorih je mle-dina v zgodnjih jutranjih urah hitela- s poslednjimi olepševalnimi deli, medtem ko so na župnijskem dvorišču pri postavljanju odra pridno odmevala kladiva v topel poletni dan in nekako vabila vaščane na večerni nastop naših šolskih o-tročičev.
Ko sem stopil v učilnico, kjer je mladina razstavila svoja letošnja deška in dekliška ročna dela, moram reči, da me je pestrost in o-kusna urejenost šolske razstave prijetno presenetila. Načelno ne dajam prednosti kvantiteti, ali ker so dela tudi kvalitetno kazala zavidljivo stopnjo spretnosti, origi nalnosti in zmožnosti drobnih o trc-ški-h rok, moram — na svoje nemajhno veselje — upoštevati obo-
ROXIV BORŠTU
Tudi dijaki želijo proslaviti 100-le-tnico šole v Borštu in- poudariti velike zasluge, ki jih ima ta prosvetna trdnjava za slovenstvo tržaškega Brega. Klasični licej -bo v ta namen igral v Merčevi dvorani
Dogodki zadnjih mesecev, katerim so -bile priča -tudi trmaste bu-tiice tukajšnjih cunjastih komun-fašistov obeh dotedanjih veroizpovedi, so tudi v Saležu povzročili nemalo zadrege in občutno iznena-d-ili predvsem one njihove simpatizerje in sopotnike, ki so navajeni misliti kolikor toliko 3 svojim možgani in ki slednjih zaenkrat še ne pošiljajo na »pranje« v... Beograd ali Moskvo. Ne smemo pozabiti, d-so se v -Saležu komunist-i obeh barv na smrt pretepali in sovražili.
Do pred kratkim so kominformi-sti pris-egeli na lastno življenje, da, se z izdajalci proletariata, hlapci imperializma, titofašističnimi zločinci itd. ne bodo nikdar več dru žili. sedaj pa toplo pozdravljajo zbližan je in megalomansko dokazujejo, kaj je vse potrebno, da se o-snuje »mir« (beri: da se pripravijo tla za nove podvige in revolucije), da, se okrepe »socialistične« sile v s-vetu (;beri: da se ohrabrijo petokolonske partije rdečih preku-cuhov in poveča njihova špijonske dejavnost) itd. Na isti način in s še večiim hrupom so zbližanje pozdravili titovski maloštevilni kori-tarji. Ali ljudstvo- je začelo spregledovati in gleda na vse njihove stare i1" nove prisege, zaklinjanje in zaobljube (ki so zrcalo komunistične nemoža-tosti, nepoštenja in nedoslednosti) kot ne pisano mla-kužo najnovejše vrste, v katero bi sedaj hoteli nanovo pritegniti vse svoje bivše pristaše in sedanje o-mehljivce, ki se smrdeče, od obojih komunistov miliionkret opliu-vane kaše. branijo kot hudič križa. Toda včasih se komunistom le posreči, da staknejo kje kako omahljivcem primerno krmo.
-Ko smo se te dni .ustavili pri prijateljih v Sa-ležu. so nam ti pokazali zadnjo ,številko »Dela«, kjer se neki P. I. (pravijo, da je to znani .komunistični agitator in »ver ska - kulturni« referent pri šaleški
celici KP - Pegan Just) neusmiljeno trudi, da >bi — sklicujoč se na žrtve vojne in fašističnih taborišč smrti —- spet »ogrel« apatične in za komunistične sleparje mrzle šaleške vaščane, ki so v precejšnjem številu pridni kmetje in skrbn-i posestniki in ki prav dobro vedo, kakšen »raj« so delavcem in zlasti kmetom pripravli komunistični zapravljivci, goljufi in delomrzneži v Titovini in ostalih komunistiinih državah z ZSSR na, čelu, kjer so na oblasti.
Toda močno se nam zdi, da tudi n-ajnovejše Peganovo špekulira,nje z žrtvami ne bo privedlo do kdo ve kakšnih uspehov, če,ravno 'o nekateri komunistični privrženci obenem tudi fizično zelo razpoloženi nasilneži in ustrahovalci, a na njihovo žalost — zaenkrat — še niso na oblasti.
Pametni ljudje se pri vsem tem sprašujejo, kako dolgo še misli tov. Pegan Just služiti dvema gospodoma, t. j. Bogu ,i-n satanu obenem?! Ali ne ve, da je komunistični srp že premnogim slovenskim duhovnikom zločinsko porezal glave in da je pred desetimi leti zmetel v Kočevske prepade preko 12 tisoč slovenskih katoliško in narodno zavednih ljudi brez vsake sodbe? Vsekakor obstojata tu samo dve možnosti: ali je tov. Pegan v resnici teko zaslepljen in politično nerazgledan človek eli pa nosi morda v procesiji duplir zato, da naročeno in načrtno vzbuja; v vernikih prepričanje, da imata krščanstvo in gnusn-i, ubijalski komunizem morde kje le kako stične točko?!
Ces bi že bil, da, bi z dvojno škodljivo in nevarno igro enkrat za vselej prenehal, ir če se- že odločiti ne more, je na,iboli pametno in dosledno, da naredi tako, kot je storil njegov partijski kolega Herman ii Zgonika...
Zora
Žalna spominska meša
V soboto 25. junija 1955 ob 7. ur? bo v cerkvi Sv. Antona Novega v Trstu žalna sv. maša v spomin vo-akov Slovenskega domobranstva ki so tragično umrli pred desetimi leti. — Vabljeni!
je. Dečki so poleg lesenih hišic in košaric razstavili tudi drobne ple
tene koške in druge lepo izrezljane in izdelane predmete. Pri deklicah pa si opazil nebroj vsakovrstnih del: rjuh, blazin, "predpasn'-kov, ogrinjal, maj, prtov in- prtičev. Posebnost zase so bili v šoli izdelani likerji, zapeljive torte in dr-ugo pecivo, ki so ga- razstavite dekleta VI., VII. in VIII. razredj ter s tem pokazala, kaj se pri pridni gospe Lupinčevi vsega lahko ,-na-učč.
Učenci istih višjih razredov pa so — bre-z izjeme — deli vsej razstavi posebno zanimivost s svojimi lepo in živo narisanimi prometnimi znaki. Razstava- je ostala odprta se pozno v noč in privabila v šol. poslopje izredno veliko obiskovalcev.
* * *
Nekako ob 17.30 pa se je na župnijskem dvorišču zbralo že precej veliko število ljudi, da bi priso-sostvova.li zaključni šolski prireditvi. Na sporedu je bila Goljeva št:-ridejanka: »Jurček«, ki so jo mladi igralci neverjetno občuteno in v okviru svojih otroških zmož n-osti in moči — presenetljivo dovršeno podali. Naj v čast in priznanje navedemo- vsaj nekatera njihova imena: Simoneta Zvonko IT. r. - v glavni -vlogi Jurčka, Kocman Marice VII. r. - v vlogi matere, Milič Marijan - v vlogi očeta, trije popotni muzikanti: Simoneta Vojko, Riolino Marijan in Gruden Jožko ter drugi. Igra je bila precej zahtevna, a kljub temu zelo vestno pripravljena.
Za prijeten nedeljski popoldan, l:i smo ga preživeli ob tako lepi in uspeli prireditvi, smo mladim igralcem in zlasti njihovim požrtvovalnim vzgojiteljem iz srca hvaležni, saj so v ponos in poroštvo ne samo nam Zgoničanom, temveč vsem tržaškim Slovencem.
-ič.
DAROVI: Družina Germek iz Pai-nesville, USA, je darovala 1 dolar za tiskovni sklad lista. Prisrčna hvela!
TRGOVINA JESTVIN v sredini
mesta išče vajenca v starosti 14 do 15 let. -— Naslov v upravi liste.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, IS in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Velika uprizoritev na prostem
NA STADIONU 1. MAJ Vrdelska cesta 7
Carlo Goldoni
Primorske zdrahe
Ponašil dr. MIRKO RUPEL Režija:
To že BABIC in Modest -SANCIN Scena:
J. CESAR in- inž. arh. V. MOLKA 'rlasbena priredba: O. KJUDER Ples: O. GORJUP
P r e m i e -r a- 29. ju-ni-ja, nato v soboto 2. julija in v nedeljo
3.	julija ter v torek 5. julije. Neslednje predstave bodo najavljene po dnevnem tisku in radiu.
Pričetek ob 21. uri — konec do 23.30 ure. -- Prodeja vstopnic v ul. Roma 15-11. od ponedeljka 27. t. m. dalje od 11. do 13. in od 17. do 19. ure ter eno uro pred pričetkom vsake predstave pri blagajni na stadionu.