GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 15 — Leto III. Murska Sobota, 19. aprila 1951 Cena 3 din Frontovci okraja M. Sobota so pregledali uspehe svojega dela IZ ZASEDANJA OKRAJNEGA ZBORA OF V MURSKI SOBOTI V soboto je zasedal v Murski Soboti okrajni zbor Osvobodilne fronte» kateremu je prisostvovalo večje Število Članovi predstavniki okrajnih forumov in Član IO OFS tov. Levstik. Na zboru, ki je pretresal gospodarska in politična vprašanja v okraju, je bilo izvoljeno 24 delegatov za III. kongres Slovenije. Med izvoljenimi delegati so tudi pisatelj Miško Kranjec, sekretar OK KPS tov. Brglez Bela, član IO LPS tov. Janko Liška,, tov. Barbarič Karl, član OK KPS tov. Korpič Koloman, kmet. Saksida Ivan, Beltinci; Brglez Štefka, pred. OO AFŽ, Murska Sobota; Zrinski Rudi, M. Sobota; Novak Jože, Tešanovci; Vereš Koloman, Središče; Špilak Mirko, Dolič; Merklin Ludvik, Vadarci; Sočič Franc, Predanovci; Horvat Terezija, 9 kratna udarnica Tovarne perila, M. Sobota; Novak Anton, M. Sobota. Nato so bili še sprejeti v delegacijo člani IO OFS: Levstik Jože, Kimovec Franc, Ferdo Kozak, Zupančič Mima in Tone in Šumrada Vinko. Član IO OFS tov. Levstik je uvodoma obrazložil nekaj bistvenih zapažanj v zvezi z mednarodnimi dogodki zunanje politike, pomen reorganizacije naše vlade ter ostale izpremembe naše gospodarske politike. Zatem je sekretar OK KPS tov. Brglez Bela, podal širši pregled dela in uspehov vaških Frontnih organizacij v času šestmesečnega tekmovanja. OD 130 vaških odborov — kolikor jih imajo V okraju — jih je večji del aktivno sodelovalo v tekmovanju. Prvi uspehi tekmovanja so bili vidni že ob času volitev, ki so bile izvedene z velikim uspehom in to kljub reakcionarnim parolam, ki so jih pred volitvami trobili zvočniki z madžarske strani. In ravno obmejne vadi z madžarsko manjšino So izvedle volitve, enotno kot še nikoli poprej, kar je bil dostojen odgovor vsem, ki skušajo razdirati enotnost ljudstva. Največje uspehe v tekmovanju so dosegli v obmejnih Vaseh kot so Prosenjakovci, Središče, Križevci, Čepinci, Selo, Gor. Lendava in drugod. Šibki pa so frontni predeli Krplinvnik, Ropoča, Prosečka vas. Tišina, Vidonci in Radovci, Slabost Fronte v navedenih vaseh je v tem, ker je delo vaških odborov Fronte odrezano od ostalih organizacij. Člani Fronte ne sodelujejo v gospodarskih vprašanjih vasi, pa tudi kulturnemu udejstvovanju se izmikajo. V teh vaseh ni opaziti Večjih uspehov, članstvo Fronte je maloštevilno ter je le privesek ostalim organizacijam. Vse drugače pa je v ostalih vaseh, kjer so vaški odbori ozko povezani z vaščani. Ti so v kratkem času dvignili Članstvo za 1500 članov. Vaški odbori Fronte so tekmovali tudi v udarniškem delu. Žrtvovali so nad deset-tisoč ur za posipanje cest, kopanje jarkov, gradnjo zadružnih in gasilskih domov, mostov, cest itd. Gradbišča zadružnih domov v Čepincih Prosenjakovcih, Šalovcih, Lendavi, Vaneči in drugih vaseh so polna frontovcev, ki hite, da bodo domovi čim hitreje dograjeni. Fronta V Kuštanovcih je organizirala množično delo na gradnji ceste Mačkovci—Šalovci. V Tešanovci so si vaščani postavili daljnovod za elektrifikacijo, a v Ivanjševcih so dogradili gasilski dom in most čez potok. Tekmovanje vaških odborov je vidno tudi na področju kmetijskega gospodarstva. Člani so sodelovali v škropilni akciji, ki so jo to pot presegli za 6 odstotkov. Uspehi so bili doseženi v zadružništvu. KZ so poživele gospodarske odseke, ustanovljeno je več plemenilnih postaj, sadjarskih in drugih odsekov — vse z namenom dvigniti kmetijsko proizvodnjo. Malo pa je bilo storjenega za poživitev ljudske inšpekcije in svetov državljanov. V mnogih primerih je sacer dobra volja. Vsled slabe pomoči pa se postavljeni sveti in Inšpekcije ne znajdejo. Ljudska inšpekcija bi lahko marsikaj odkrila kar danes občutilo ovira gospodarstvo. Tako so bil) ugotovljeni zadnje tedne primeri večjih zlorab in špekulacij v mlinskih podjetjih. Okrajnem odkupnem podjetju, pri zadružnem domu v Tišini itd. — vse te primere bi Ljudska inšpekcija lahko že v začetku preprečila. Pomembne uspehe v tekmovanju pa so dosegli tudi kolektivi domačih industrijskih in obrtniških podjetij. N. pr. kleparstvo v M. Soboti, ki serijsko izdeluje otroške vozičke. varilnike itd.. je preseglo mesečni plan za 180 odst., v Tovarni perila dela 5 udarnic že za drugo petletko Večji uspehi so tudi na kultuno-prosvetnem področju. Vaške igralske družine so samo v zadnjih mesecih uprizorile nad 100 kulturnih prireditev, kar znaša 500 odst. porast od preteklega leta. V času tekmovanja so IZUD pritegnila nove člane, ustanovljeno je bilo nekaj lutkovnih odrov. Pomemben delež so prispevali člani v dnevnem in tedenskem tisku — »Ljudskem glasu«. ki je priljubljeno glasilo prebivalstva obmurskih okrajev. V diskusiji so člani zbora dopolnili poročilo o doseženem tekmovanju, kar je dokaz, da se je dejansko storilo več, kot pa so poročali vaški odbori. Veliko zanimanje so pokazali člani za zidavo kulturnega doma v Trstu, za kar so takoj sestavili odbor, ki bo vodil nabiralno akcijo. V ta odbor so bili izvoljeni: Štubelj Miroslav, M. Sobota; Gorjan Srečko, šofer podjetja »Perutnine«; Saksida Ivan, Beltinci; Novak Anton, tajnik ljudske prosvete OLO, M. Sobota; Klavžar Stefan, matičar, Čepinci; Razdevšek Dragica, sekretar Okrajnega AFŽ; Ko- vač Frida, sekretar AFŽ, Gor. Slaveči; Hiršl Danica, novinarka, M. Sobota; Brumen Jože, M. Sobota, Ficko Franc, org. sekretar OK KPS; Berke Evgen, Križevci (Prekmurje). Neki Član je poročal, da so njegovi vaščani, ko so zvedeli za zidavo doma, sami iniciativno zbrali 1500 din, ne da bi vedeli za akcijo. Največ govora pa je bilo o pripravah za 27. april in 1. maj. V mestu in v vseh večjih vaseh bodo Izvajali kulturne programe, kresove in ljudsko rajanje. Posebno skrbno se pripravljajo na kresovanje v obmejnih vaseh. Ob zaključku zbora so bili sprejeti sklepi in hkrati pa odposlana pozdravna resolucija IO OFS Sklepi 1. Politično aktivnost, ki je bila v okraju le pred volitvami v Ljudsko skupščino LRS, ne samo, da jo bomo obdržali, temveč jo moramo še stopnjevati. a) Na množičnih sestankih in pa na Sestankih članstva bomo govorili o reorganizaciji Zvezne in republiške vlade in o nadaljnji demokratizaciji naše gospodarske in državne uprave. b) Na zborih volivcev bomo razpravljali o najvažnejših gospodarskih nalogah: o dohodnini za leto 1950, o pomladanski setvi pod geslom: »Nobena ped zemlje ne sme biti nezasejana!« Pri tej nalogi se mora polagati posebna pažnjo zadružnim ekonomijam, da bodo le pravočasno zasejale vso poverilno. Pomoč se bo nudila gospodarstvom, katerim primanjkuje delovna sila in vprežna živina. Ravnotako se mora pomagati KLO, da bo zasejana vsa površina na vseh zanemarjenih gospodarstvih, a) Ker so še vedno nerednosti po zadružnih trgovinah in drugih ustanovah, se mora delo ljudske inšpekcije poživeti. 2. Z aktivizacije vseh množičnih organizacij: LMS, AFŽ, gasilci itd., se mora poživeti tekmovanje v čast 10. obletnice ustanovitve OP in kongresa. Pristopili bomo s prostovoljnim delom h gradnji zadružnih domov, cest in drugim javnim delom. Vključevali bomo poštene volivce v članstvo Fronte. 3. Fronto bo podprlo vse akcije odbora za zbiranje pomoči gradnje kulturnega doma v Trstu. 4. S pomočjo vseh množičnih organizacij, kulturno-umetniških in izobraževalnih društev in pomočjo prosvetnih delavcev bomo poskrbeli da bo vsaka vas dostojno proslavila 27. april in 1 maj. a) 26. aprila bomo organizirali, posebno v obmejnih vaseh in po vaseh na Goričkem — kresove. V večjih centrih tudi proslave. b) 27. aprila naj bo v vsaki vasi primerna proslava, če drugega programa ne bi bilo mogoče sestaviti, naj bodo vsaj svečane seje. č) 1. maja se naj v vsaki vasi poleg ostalih proslav postavljajo mlaji in vrše budnice. d) Razvili bomo vsesplošno agitacijo, da se bo teh proslav udeležilo čimveč ljudi in da bo 27. april ter 1. maj praznoval vsak zaveden državljan. Poleg tega naj nudi VOOF vedno pomoč Kmetijskim zadrugam in skrbi za njihov razvoj. H koncu naj sleherni VOOF pregleda poslovanje krajevnih uprav Socialnega fonda in isti je dolžan, da urede bloke. 5. Vsak VOOF je dolžan, do zbira naročnike-predplačnike za frontno glasilo Obmurja »Ljudski glas«. Rezultat tekmovanja v nabiranju naročnikov bo objavljen v tem glasilu. Ravnotako se naj vsak vaški odbor OF naroči na »Ljudski glas«, ker bo isti prinašal uradna obvestila in naloge OOOF na frontne Organizacije. Ne bomo dopustili, da bi nas sovražnik našel nepripravljene Sončnega sobotnega jutra so oživele ljutomerske ulice. Že zgodaj zjutraj so se zbrali »plavčki« in starejši ljudje s pepelnatimi oblekami, člani Rdečega križa, opremljeni s sanitetnimi potrebščinami. Čakali so na odrejenih mestih Samo pisk sirene jih bo razgibal.. Iz kmečkih vasi so prišli fantje predvojaške vzgoje in starejši vojaški Obvezniki. Zbirali so se v »Sršenovem« logu, kjer je bil štab II. bataljona. To je bila obramba mesta Ljutomera, ki je morala vzdržati napade sovražnega I. bataljona kateri je pod poveljstvom tovariša Belca jurišal iz Veržeja, doživel pa je tudi iznenaden vdor Jureševeev — diverzantov Pred osmo uro so brambovci krenili na položaje, ki so jih čakali pri glavni železniški postaji, Vzdolž proge, na Kamenščaku, skratka strnili so se v obroč in oprezno čakali na sovražnika . Minili so trenutki pričakovanja. Zategel pisk sirene.. Alarm! Brambovci So se stiskali k orožju, pripravljeni, da branijo svoje priljubljeno mesto. Detonacije! Sovražna letala so odvrgla bombe. Na Glavnem in Starem trgu so radie plinske bombe. Kisovec! Že so bili na mestu ljudje s pepelnato obleko, ki so uničili škodljivi plin. Za veliko stavbo je padla bomba. Ubogi ranjenci so vzdihovali pod ruševinami Prihiteli so »plavčki«, člani tehnične ekipe, ki so jih rešili izpod nevarnih podrtin. Vedno razpoložene bolničarke so pridno obvezovale ranjence v Ljutomeru je bila prava fronta v zaledju. Tačas so zapeli mitraljezi svojo bojno pesem, Tam izza »Sršenovega« loga se je slišalo glasno kričanje: na juriš, juriš... Brambovci so se krepko upirali Mnogi ujetniki so romali pred poslopje »Triglava«, kjer so bili zaslišani. Pri glavni železniški postaji se je razvnel boi prša v prsa. Belačevi vojščaki so prihrumeli z bojnim klicem in na mah zavzeli Postajališče. Brambovci se jim niso pustili, tolkli so sovražnika, dokler jim sirena ni naznanila konča velikega manevra... Na Glavnem trgu se je zbralo 1600 Udeležencev manevra, ki je dobro uspel. Bil je prava množična akcija, dobra priprava za obrambo domovine. Še nikoli nismo videli toliko ljudi, ki bi se zbrali pri »bojevanju«. Komandant štaba je pozdravil udeležence, ki so v vrsti čakali na povelja. Kot dober vojaški voditelj je dal oceno: «V imenu štaba se zahvaljujem I. bataljonu, ki je pokazal pravo vojaško disciplino. III. bataljon je premišljeno izvedel napad na sovražnika. Prišel je iz Cezanjevec, iznenadil je mestno obrambo, ki se ni dovolj pripravila. Pri vojaških edinicah je manjkalo potrebne discipline, brez katere ni večjih zmag. Posamezni vodi so neprevidno operirali na terenu, kar je zmanjševalo njihovo udarno moč... Lahko rečem, da so edinice PLZ, Rdečega križa in gasilcev disciplinirano izvršile svojo nalogo, ki ni bila lažja od vojaških. V disciplini so bile pred Vojaškimi edinicami. Prebivalstvo je upoštevalo navodila varnostne službe in se je disciplinirano ponašalo Naleteli smo na posameznike, ki so nas preslišali ... Prebivalstvo naj bi v bodoče opazovalo naše akcije in se iz njih učilo. V propagandnem pogledu manever hi docela uspel... Po besedah tov. komandanta je godba SKUD zaigrala državno himno. Udeleženci manevra so se razšli trdno prepričani, da bodo drugič še boljše uspeli, pripravljajoč se na najsvetejše dejanje: obrambo svoje domovine. Pred 27. aprilom Priprave na veliki praznik v ljutomerskem okraju »Poročilo tovariša Verdeva, predsednika okrajnega odbora Fronte, se nanaša na prehojeno pot frontnih organizacij v šestmesečnem tekmovanju«, je pričel izvoljeni delovni predsednik tov. Štebih. Preko 100 delegatov iz frontnih organizacij je pričakovalo poročilo svojega predsednika. Prišli so iz oddaljenih vasi, da slišijo besedo o sadovih velikega tekmovanja, ki so ga pravkar končali. Toda, samo »uradno«. Tekmovanje teče naprej, še dva tedna je do velikega praznika. Uvodna beseda tov. predsednika: Zadnje volitve.v Ljudsko skupščino in volilni uspehi so odraz neomajne zavesti kmečkega prebivalstva Prlekije. Na ljudsko voljo se lahko zanesemo. Naši kmečki ljudje so s kroglico v roki potrdili velike pridobitve socialistične graditve, navzlic težavam in nekaterim slabostim, ki se jim zoperstavljajo na veličastni poti. Kaj je Fronta napravila, da bi volitve kar najbolje iztekle? V mnogih krajih se je prav v predvolilnem času zganila. V ljutomerskem okraju imajo tudi vaške odbore OF, ki so se mesece poprej pripravljali na volitve. V njihovih vaseh je »črna« doživela popoln poraz. Drugod je zopet bilo drugače. Pri Tomažu in v okoliških vaseh je precej volivcev pozabilo na glasovanje, ali pa so dali svoj glas za združeno reakcijo. Prenekatera kmečka roka je zgrešila pri glasovanju prav zaradi tega, ker jo Fronta ni znala zase pridobiti. Prepustimo delegatom« da oni sami spregovorijo. Veržejčan je pohitel s trditvijo, da so krive obvezne oddaje in preskrba, kar je po njegovem mišljenju vplivalo na volilni rezultat v njihovem KLO. Pribil je še to, da se frontna organizacija zavzema za izboljšanje političnega dela med frontnim Članstvom. Moravčan: »Pri nas so sestanki bili slabo obiskani. Le po Štirje frontovci pridejo* Morda so preveč suhoparni in premalo življenjski?« »Pri nas vabimo frontovce s posebnimi vabili, na katerih se podpišejo, da so obveščeni o sklicanju množičnega sestanka. Vidimo, da je sedaj boljša udeležba« — je Malonedeljčan tov. Zadravec v diskusiji povedal. Začutim, da jim odgovarja tov. Roškar iz Cvena; »Prt nas smo se mesec dni pripravljali na Volitve. V volilni odbor so prišli ljudje, ki so še znali zasukati. Tudi od tega je bilo mnogo odvisno. No, pa dobra volja in povezanost z vsemi vaškimi organizacijami, z vsakim članom Fronte, ki smo se mu bližje prikazali. Mislite, da bi drugače šlo...?« Precej je bilo Izrečenega na nedeljskem zboru Fronte. Pri volitvah so se nekateri vaški odbori OF premalo ustavljali. Niso ugotavljali vzrokov slabih volilnih rezultatov v nekaterih krajih. Zbor je to popravil. Ljudem okrog Tomaža bo treba odslej pomagati. Ne samo z aktivisti, marveč tudi z ustanovitvijo zdravstvene postaje, izboljšanjem prometnih zvez in ostalo materialno pomočjo, ki naj bi vplivala na odpravljanje zaostalosti teh krajev. Drugače je na Krapju in v Veržeju, kjer so bili na delu posamezni sovražniki. Fronta naj poveča budnost nad rušilci frontne enotnosti. V Vogričevcih je frontni odbor spal. Žene so mu pokazale pot. Na dan volitev so šle med volivce in jih privabljale na volišče Njim naj velja pohvalna beseda... Takole so se pogovarjali o posameznih frontnih organizacijah, o zadružništvu in tekmovanju... Med delegate je prišel tov. Lubej Franjo, sekretar Prezidija Ljudske skupščine in novoizvoljeni poslanec. S preprostimi besedami jim je orisal desetletno borbo slovenskega naroda, združenega v svoji OF. Govoril je o ponosnem ljudstvu, ki si kljub trdotam in težavam ustvarja boljše življenje. »Iz Fronte razumov in src, Fronte podtalne borbe — je nastala mogočna sila slovenskega ljudstva, sposobna, da prevzame narodovo usodo v svoje roké« je nadaljeval govornik. Del svojega govora je posvetil demokratizaciji našega javnega življenja in Vzgajanju vsakega člana naše družbe. Zdaj pa poglejmo, kako so sl zamislili organizacijo praznovanja velikega praznika. V Ivanjkovcih, pri Miklavžu, v Križevcih, pri Tomažu in po večjih centrih bodo sektorske proslave, ki jih pripravljajo vaške frontne organizacije in kulturnoumetniška društva. Na predvečer Dneva OF bodo ob pol devetih zagoreli po vseh vaseh kresovi, ob njih se bodo zbrali kmečki ljudje in mladina. Na sam praznik bo v Ljutomeru veličastna proslava, kateri bo prisostvovalo prebivalstvo celotnega okraja. V prireditvenem programu je slavnostna povorka in govor o pomenu frontnega praznika. V popoldanskem času bo SKUD z bližnjimi društvi izvedel kulturni program prireditve. Nastopi dramska skupina z »Miklovo Zalo«, godba na pihala, pevski zbori in recitatorji. Udeleženci prireditve bodo imeli priliko, da se tokrat zares kulturno razživijo. Ljutomer in kmečke vasi bodo dobile praznično lice, kakor se to spodobi. Delegati so obljubili, da bo vsaka vas postavila slavoloke in transparente. Frontne organizacije ljutomerskega okraja bo Zastopalo na svečanem kongresu Osvobodilne fronte 12 delegatov, ki so jih v nedeljo izbrali iz svoje sredine. Med uglednimi političnimi voditelji so potrdili najboljše, z navdušenjem pa so delegirali Potočnik Stanka, devetkratnega udarnika tovarne usnja, Ratek Matijo, predsednika VINOZ Vinski Vrhovi, Roškar Janka, učitelja iz Cvena in ostale zaslužne graditelje. .. . in v radgonskem okraju Vneto Se pripravljajo Radgončani na svoj veliki praznik. Tega dne ne bodo običajno praznovali, ta dan pomeni več: pregledali bodo sadove uspešnega šestmesečnega tekmovanja in dali obračun. Številne frontne, mladinske, strelske in ljudsko-prosvetne organizacije — so v času tekmovanja stopile na lastne ngoe. Kdo bo dobil prehodno zastavico? Resen kandidat zanjo so Lutverčani v Apački kotlini. Bližnji frontni zbor bo določil zmagovalca. Nekdaj kulturno nerazgiban okraj se je spremenil v področje živahnega ljudskoprosvetnega dela. Hkrati s proizvodnimi uspehi v zadrugah in podjetjih raste v graditeljih nova zavest in pripravljenost za nadaljnje tekmovanje. KUD v Radencih se je v tekmovanju prvič pokazalo na ljudskem odru ter se Uveljavlja med vaščani. Apačani so ustanovili svoj pevski zbor. Tudi njihova dramska skupina je z zadnjo uprizo- ritvijo »Navadnega človeka« dokazala, da se je resno lotila odrskega ustvarjanja. Kdo bi vse zapisal? Prav tekmovanje je pomagalo društvom do pomladitve z novimi člani. Skoraj vsako nedeljo imajo v okraju po sedem in še večje število kulturnih prireditev. Po prazniku ne mislijo prenehati, marveč započeto pot nadaljevati. Nekoliko več o prireditvah, ki bodo v dneh slavne obletnice. Kako približati praznik kmečkemu delovnemu človeku? Izkušnje preteklega časa so jih naučile, da se najbolj obnesejo krajevne proslave. Ljudje radi pridejo na takšne prireditve, ki so blizu njihovih domov. Fronta je za to vedela, ko se je odločila za širšo praznovanje svojega praznika. Po vseh večjih krajih in v zadrugah bodo 27. aprila 1951 množična zborovanja kmečkih ljudi, združena s kulturnimi prireditvami. Pestre programe pripravljajo kulturno-umetniška društva , ki bodo tokrat nastopila z vsemi sekcijami in člani. Posebno živahno Se pripravljajo prosvetarji iz Apač in Rožičkega vrha, kjer so prijeli za delo domači ljudje. Pa kresove bodo zakurili. Na predvečer bodo zagoreli na številnih gričkih, ob njih pa se bo zbiralo staro in mlado. Preko njih bodo poslali pozdrave zamejskim Slovencem, svojim rojakom, ki jim je tuja roka prikrajšala Sadove 27. aprila. Pionirji, mladina, frontovci — vsi tekmujejo, kdo bo lepše okrasil kmečke hiše in poslopja. Po nekaterih vaseh bodo kurili več kresov, vsaka množična organizacija hoče imeti svojega. V Radgoni bodo zažgali osem kresov. Frontovci Se bodo zbrali v baklado, ki bo krenila h kresovom. Pri ognju bodo zaplesali kolo in se skupaj veselili svojega praznika. 27. aprila nastopijo pionirji osnovne šole in gimnazije, ki so pripravili Radgončanom pester spored. Člani domačega SKUD se bodo pokazali na svečani akademiji. Nastopajo pevci, recitatorji, člani folklorne skupine in ljudje iz »odra« Orkester bo poživel prireditcev. V programa imajo daljšo simbolično uprizoritev 10-letnega dela Osvobodilne fronte. Na odru se bodo Vrstili partizani, kurirji, videli bomo mater, ki je izgubila svojega sina v borbi, končno pa vesele graditelje, ki si Ustvarjajo srečno domovino. Nastopajoči bodo priklicali spomine na tiste dni, ko je počila prva partizarska puška in je dala znak nastopu velikega časa za mali slovenski narod. Na naši severni meji bo kmečko ljudstvo še enkrat manifestiralo svojo pripravljenost na nove žrtve, svojo pripadnost Fronti in Komunistični partiji. Srečni bodo dnevi , slavja med gornjeradgonskimi frontovci. V čast 10. obletnice OF so opravili 4500 ur prostovoljnega dela Vaška organizacija OF v Andrejcih je zelo aktivna. O tej Organizaciji smo že pisal. Zvišali so število članstva in zbrali nad 4000 din prispevkov za socialni fond OF. Tudi za Volitve v republiško skupščino je bila njih udeležba pohvalna. Pa niso prenehali z delom. V vasi delajo neumorno vse organizacije; ne samo za volitve, tudi po volitvah. Gasilci kot frontovci in frontovci kot gasilci. Vključujejo ljudi v OF. Pred dvema dnevoma so zopet pridobili tri nove člane. Organizacija se briga tudi za kulturnoprosvetno delo. V čast 10. obletnice OF so priredili odrsko prireditev, a za 27 april pripravljajo program. Zgradili bodo tudi svoj dom v vasi Prinesli so že opeko na gradbišče, ki so si jo sami žgali. Za to delo so porabili 2000 ur prostovoljnega dela. Les za dom so dali vaščani sami. V 500 urah prostovoljnega dela so posekali, a v kratkem ga bodo še stesali. Prav tako so pri kopanju peska in v voženju porabili 2000 ur dela. Torej 4500 ur so posvetili delu, da si zgradijo svoj gasilski in kulturni dom. Vse delo vodi poseben odbor, ki so ga izvolili frontovci. V tem mesecu imajo planiranih še 2000 ur prostovoljnega dela. Ta enotnost dela Andrej čanov je garancija, da bo frontni aktiv še nadalje ostale naloge reševal skupaj, kot je delal doslej. Takšno delo in sloga je v resnici začetek lepšega življenja v vasi. NAŠIM BRALCEM V VEDNOST! Uredništvo se je iz posebnih tehničnih nagibov odločilo, da izda to številko na dveh straneh brez nadaljevanja »Iz kronike šolnika Miroslava«, pač pa bo prihodnja številka za dan »27. april« bolj praznična ter z njo tudi nadaljevanje »Kronike« redno. Stran 2 »L J U D S K I G L A S« Murska Sobota, 19. aprila 1951 Pri cicibančkih na Vinskih vrhovih Težko je priti po ozkih, razritih klancih do Doma cicibančkov v Vinske vrhove. Tudi prostorna pritlična zgradba Doma je potisnjena nekam v ostro zarezan klanec. Prijetno pa te preseneti notranjost — čisti in svetli prostori od spalnic, obednice, kopalnice, kuhinje, vse do prostorne dnevne sobe, daje Domu cicibančkov, v Vinskih vrhovih prijetno domačnost. Zmotil sem jih sredi učne ure. Vzgojiteljica Pavla jih pravkar pripravlja za nastop. Za obletnico Fronte bodo samostojno nastopili z recitacijami, petjem in krajšimi igricami. Opazujem same zdrave, čiste obraze, čisto obleko... Vzgojiteljica Pavla, kakor da je uganila moje misli, se je nasmehnila in pojasnila: »Pri nas vlada red, na kar so otroci že navajeni. Sicer pa drugače tudi biti ne more. Življenje viničarjev je še vedno trdo — najbolj pogrešajo dobrih stanovanj. V ozke in nehigienske viničarije se stiska kup otrok, pa tudi med starši se še vedno najdejo taki, ki jim je malo mar za svoje otroke. To, kar otroci pogrešajo doma, jim dajemo mi tukaj. Odkar je v vrhovih zadruga, se položaj nekdanjih viničarjev vidno izboljšuje. Popravljajo, zidajo stanovanja, tudi električno luč imajo v nekaterih predelih.« Ko starši delajo v vinogradih, prežive otroci prijeten dan prt igrah, zabavi in razvedrilu. Pa tudi hrana je izdatna, za kar skrbe poleg zadruge tudi na okraju. Dnevni red v Domu se odvija po določenem načrtu, vendar s tisto materinsko domačnostjo, ki jo obvlada le izkušen pedagog. Četrto leto poteka h kraju, odkar so si viničarji v Vinskih vrhovih ustanovili Dom igre in dela. Ko so po osvoboditvi začeli z zadrugo, so jim na okraju rekli: »Ustanovite DID, kjer boste med delom lahko pustili otroke«! Sklep so sicer sprejeli, vendar se matere niso kdo ve kaj navduševale za to novotarijo. Res je bilo, otroci so živeli v nehigieničnih vlažnih bajtah, največkrat zaprti cele mesece — trdo življenje pa jih je naredilo nezaupljive — zato so bili prvi dnevi DID v Vinskih vrhovih kaj žalostni. Sicer bo o tem lahko najbolje povedala mlada vzgojiteljica Pavla, ki dela v Domu od same ustanovitve. »Tiste pomladi, ko sem po dovršenem vzgojiteljskem tečaju prišla na svojo prvo mesto v Vinske vrhove, je bilo nekaj malodušja v meni. Doma sem iz mesta — tu pa sem našla le strgane bajte, razlite klance, nezaupljive matere in kup plašnih otrok. Viničarke, ki so pred delom prinašale otročad v Dom, niso. verovale v mojo mladost. No, s trdno voljo smo si sčasoma uredili dom ter začeli z delom. Ne vem, kdo je bil prve dni bolj srečen? Jaz, ki sem skoraj obupala nad težavami, ali otroci, ki so se trmasto in plašno stiskali v kotu. Po treh tednih je izginila nezaupljivost, otroci so pokazali pravo barvo. Začeli smo z igricami, pa tudi izdatna hrana je storila svoje. Matere pa so še vedno nezaupljivo spremljale vsak moj korak. Če je kdaj kak otrok nenadoma zavekal, sem čutila na sebi nezaupljiv pogled matere, ki. se je za trenutek prikradel skozi okno. Matere so sredi dela zapuščale delo ter me opazovale. Tisti večer, ko smo cicibančke prvič pripravili za nastop na odru in sem v dvorani zagledala na zgaranih obrazih solze, sem zatrdno vedela, da smo uspeli. Od takrat smo delali še z večjim veseljem. Težave smo mimogrede reševali, viničarke so zaupIjivo prihajale po nasvete. Pa tudi me vzgojiteljice smo večkrat stopile do njih, svetovale to in ono, z eno besedo: zadružniki vVinskih vrhovih so nas sprejeli za svoje...« Ko sem odhajal po klancu v dolino, so viničarji —zbiti od pomladne kopi — zapuščali delo v vinogradih. Pod vrhom so me dohitele tri žene. Prva Najžarjeva s tremi sinovi, ki jih je spotoma pobrala v Domu, se je spustila v pogovor. »Ste bili gor?« Prikimal sem in pogledal zgaran obraz starejše žene, ob kateri so drobili otroci. »Veste, na ta naš Dom smo ponosni,« je počasi povedala svoje misli. »Doma imam osem otrok, pet jih je že doraslih, zadnji pa hodijo sem gor. Rastejo kot gobe, pa tudi nauče se mnogo.« Prestopili smo klanec, nakar je znova povzela: »Nekdaj v teh vrhovih ni bilo tako. Otroke smo za cele mesece zaprli v zadušljive bajte, mi pa na delo. Gospodar nikoli ni vprašal: ti viničar, kaj pa tvoji otroci? Ne, gospodar je poznal le roke, tiste zgarane delovne roke, ki so mi prinašale dobiček. Naši otroci pa so živeli brez mladosti...«. Žene so mnogo povedale o svoji zadrugi, v kateri so letos plačali 96 dinarjev za delovni dan. Za 10. obletnico ustanovitve OF bodo odprli še en DID v sosednjih vrhovih, kjer otroci Vsled oddaljenosti ne morejo v Vinske vrhove. Za vrhom so potem odhajale vsaka na svojo stran. Čutil sem nekaj sproščenega v teh ljudeh, ki si s trdno voljo ustvarjajo boljše življenje v teh vrhovih. Iz torbice ljudskega inšpektorja ... Bilo je pred par tedni. Med Cvenarji in okoliškimi vaščani se je nekaj premaknilo. Slišati je bilo glasove o nepravični odmeri davkov, ki jih je bilo treba plačati državi. Pritožbe volivcev so prišle na uho ljudskih inšpektorjev. Kaj storiti? Spet je bilo treba v pisarno KLO. kjer je delala krajevna davčna komisija. Že v začetku februarja so na zboru volivcev govorili o davkih. Takrat so bili volivci, z odmerami zadovoljni, le redki so godrnjali. O, da bi pri tem ostalo! Po februarskem zboru je spet odločal svinčnik, ki je spreminjal številki na obračunskih listih, nanašajočih se na posamezna gospodarstva. Kje je krivda? Res je, da so dobili kasneje novo obračunsko lestvico, ki še je nekoliko razlikovala od prejšnje. Nova lestvica za ugotavljanje davkov ni vsega kriva, saj od pravičnega ugotavljanja dohodkov zavistjo vsi poznejši računi davčnih organov. Prav tu še je ha Cvenu nekoliko zataknilo. Premalo življenjsko so ugotavljali dohodke posameznih kmetov in zadružnikov, ponekod pa celo popustili špekulantom. Stopimo med ljudske inšpektorje in poglejmo, kaj vse so ugotovili. No, k stvari... Bohinec Jože je cvenski kmet, ki poseduje 9,22 ha zemlje. Torej srednjak, ki pa gospodarsko zelo dobro stoji. Prvotno mu je krajevna davčna komisija izračunala 26 tisočakov davka, pozneje pa je številka poskočila na 40 tisočakov. Nepoučen človek bi mislil, da je Bohinec pravilno obremenjen. Pošteni Cvenarji pravijo drugače. Kje pa je žaga, mlatilnica in mlin za drobljenje koruze? Ti stroji mu nesejo lepe denarce. Ljudje v davčni komisiji so mu blago odmerili dohodke pri žagi, ki jo goni električni motor. Cvenarji pač ne verjamejo, da bi Bohinec skozi celo leto zaslužil samo deset tisočakov pri žaganju drv. Če bi pošteno računali, bi verjetno račun bil drugačen. Lansko leto je Bohinec z mlatilnico precej zaslužil. Skozi vse poletje je mlatil kmetom žito. Navsezadnje pa niti dinarja dohodka pri mlatilnici, ki je skozi vse leto brnela po Cvenu in okoliških vaseh. Ravno tako je z njegovim mlinom, pa tudi s pujski, ki se mu jih te lani 15 skotilo. Kam jih je prodal, nihče ne ve, sigurno pa je, da ni vse doma obdržal. Torej neobdavčeni dohodki, ki jih je Bohinec vtaknil v svoj žep. Na Cvenu je 171 privatnih kmečkih gospodarjev in večje število ohišnic zadružnikov. Kdo bi mogel verjeti, da ti davkoplačevalci niso priredili mladih pujskov. Tudi prodajali so jih lani od 1000 do 3000 din za komad. Komisija je vse te dohodke spregledala in jih ni obdavčila. Meketanje ovc je ni motilo. Njihovi lastniki prodajajo volno ali pa jo zase uporabljajo. Izgleda, da bodo pospešili ovčjerejo, ki je neobdavčena. Kaj vse je doživel cvenski Sršen, kmet petih hektarjev zemlje? Najprej so mu določili 57 tisočakov, drugič 10.710 dinarjev, tretjič pa 16 tisočakov davka. Mar to ne kaže neživljenjskega dela ljudi, ki so se bavili z davčnim poslom? Takšna razlika vendar ni mogoča, če bi stvari bližje pogledali v oči. Primerjajmo zmogljivost Sršenovega gospodarstva z zmogljivostjo malega Lorbekovega posestva na Cvenu. Slednji je gospodar 1,68 ha zemlje, ki jo navkljub visoki starosti z ženo sam obdeluje Po prvi odločitvi komisije bi moral plačati 12.500 din, po najnovejši pa 5.300 dinarjev davka. Cvenarji znajo povedati, da se Lorbeku godi krivica. Tudi Farkaš iz Mote ni zadovoljen z najnovejšo vestjo, ki mu pravi, da bo plačal 9.500 dinarjev davka. Je posestnik štirih hektarjev zemlje, ki so mu sprva določili 6 tisočakov davka. Že pri tej odmeri komisija ni upoštevala izdatkov, ki jih je imel Farkaš v ptujski bolnišnici, v kateri se je mesec dni zdravi! njegov stari oče. Poglejmo gospodarsko približno enako stoječa zadružnika iz Mote. Razlika je v glavnem očitna: Tov. Stojko je predsednik davčne komisije, dočim je tov Rus navaden zadružnik. Prvemu je komisija ugotovila 24 tisočakov davčne osnove, drugemu pa 44 tisočakov. Precejšnja razlika v funkciji in številčni vrednosti. Tov Stojko je lani klal 4 prašiče, ki jih je zredil na ohišnici. Po predpisih mu pripada na petčlansko družino 300 kg svinjskega mesa in masti. Točno tako piše v obračun- skem listu, ki ga je izpolnila davčna komisija. Mar ni čudežno zadel teže svojih svinj? Nič več niso tehtale, kot potrebuje njegova družina. Recimo, da bi tehtale 400 kg! Kaj bi bilo. Tov. Stojku bi ostalo za prosto prodajo 100 kg mesa in masti, kar bi pomenilo 20 tisočakov dosedanji davčni osnovi. Takšno primerjavo so mi dali Stojkovi sosedje iz motovške vasi. Napak bi bilo reči, da je delo davčne komisije lahko. Že, če bi davkoplačevalci dajali poštene podatke o svojih dohodkih. Žal se to redkokje dogaja. Z napačnimi podatki davkoplačevalci sebi škodujejo. Na cvenskem KLO je bilo v lanski sezoni prijavljenih 267 zakolov svinj, kar je že skoraj smešna številka. Tudi mali kmetje in zadružniki se včasih zmotijo in si nehote povzročajo škodo. Samo en primer nam to dokazuje. Motovški zadružnik Tkalec Ivan živi s 3-člansko družino na ohišnici, ki meri nekaj nad 40 arov zemlje. Na KLO je prijavil zakol enega prašiča, dočim je dva brez prijave zaklal. Kaj je nastalo iz tega? Davčna komisija mu je na podlagi zasejanih površin ugotovila tržne presežke: 650 kilogramov krompirja v vrednosti 13.783 dinarjev in 14 kg koruze, vredne 9964 dinarjev, računano po prostih cenah. Če bi Tkalec prijavil zakol ostalih prašičev v teži 120 kg, bi odpadla količina koruze, namenjene za prosti trg, količina krompirja pa bi se znižala na 250 kg. Praktičen rezultat bi koristil Tkalcu: njegova davčna osnova bi se znižala od 29 tisočakov na 15 tisočakov. Vidimo torej, da pravica pravici sega v roke. Davčno komisijo na Cvenu čakajo odgovorne naloge. 46 davkoplačevalcev se je pritožilo. Brez dvoma so nekatere pritožbe upravičene. Zdaj je Še čas, da se storejene napake popravi. Z našo mrežo smo ujeli vse resnične pa vesele Radgonski „cowboy Paul" na avto št. 50.134 v Gederovcih Avto je pridrvel pod spretno, toda drzno roko šoferja Kočar Draga pred gostilno v Gederonce. Iz njega so se usuli: Cowboy Paul in družbica nežnega spola. Velik krik in trušč je v gostilni opozoril ljudi. V dimu cigaret je vrgel »Cowboy Paul« svojo nogo na mizo, ko krik in vrišč družbice ni vzbudil dovolj pozornosti. Tedaj se je stopnjevala njegova cowbojska vročekrvnost. Frčali so kozarci, steklenice, pepelniki (mož je najbrž mislil, da je to vse leseno, ker je on upravnik lesne manipulacije v Radgoni) h koncu še stoli in mize. Vročekrvni cowboy se je tako razvnel, da je vzel na muho še gostilniška vrata. Sreča je le ta, da je gostilničar zakril s svojo glavo vrata in steklo je ostalo nerazbito. Po veliki muki je gostom le uspelo vročekrvneža in njegovo žensko druž- bico spraviti v avto, ki je malo nato s kulturnim tovorom z veliko naglico oddrvel. Škoda je le ta, da ni bilo v bližini miličnika, ki bi razbesnelemu cowboyu vrgel za vrat lasso in ga ohladil.. Sicer pa imajo ljudsko oblast tudi v Radgoni. Po svetu Vojna v Koreji. Zavezniške sile še vedno napredujejo. Prekoračile so že skoro na celi fronti 38. vzporednik. Napredovanje se vrli počasi, ker se kitajske in severokorejske sile močno upirajo. Posebno močan odpor so nudile kitajske enote na področju južno in jugovzhodno od mesta Jongčona, ki je sedaj med obema frontoma. Na zapadnem delu bojišča so izvedle kitajske in severokorejske enote osem močnih protinapadov, ki pa so bili vsi odbiti. — Južnokorejska mornariška pehota se je v preteklem tednu izkrcala na zahodni obali Severne Koreje, 110 km južno od severokorejskega glavnega mesta Fen janga, in zasedla tri mesta. Ob tej priliki so prišli v stik z južnokorejskimi gverilci. General MacArthur, dosedanji poveljnik vseh oboroženih sil na Koreji in na Japonskem, je bil te dni razrešen. General MacArthur je brez vednosti ameriške vlade dajal politične izjave, pozival Kitajce k premirju in stavil pogoje, s katerimi se vlada ZDA ni strinjala. Prezident Truman ga je vsled navedenega odstavil. Za njegovega naslednika pa je imenovan dosedanji poveljnik 8. ameriške armade, general Ridgway (izgovori Ričvej), ki je že prevzel vse posle od generala MacArthurja. Za oborožitev v proračunskem letu 1951/52 je finančni minister Anglije vnesel lepo vsoto 1490 milijonov funt-šterlingov, približno 300.000 milijonov dinarjev, kar je za 35% več kot lani. Nemiri v Južni Perziji ali Iranu. Iz Teherana poročajo, da stavkajo v pristaniškem mestu Abadan, ki je važno petrolejsko področje, tri četrtine delavstva. Zaradi vedno večjih nemirov je vlada poslala v Abadan čete in tanke. Ameriško izgube v Koreji znašajo po poročilu ministrstva za obrambo v celoti 59.396 mož. — 10.080 mož je padlo, 38.550 je ranjenih, 9544 jih pogrešajo, 113 pa je bilo ujetih. ... iz Kroga Nedavno je bila objavljena zahvala delu Obmurja se pojavlja največja aktivnost vaščanov iz Ižakovec, ki so z velikim zadovoljstvom pozdravili dejstvo, da jim je v njihovih domovih zagorela električna luč. Zahvaljujejo se našim lokalnim voditeljem, da so jim omogočili izpolniti njihovo davno željo. Ta podpora in doseženi uspehi so bolj podžgali ostale obmurske vasi. V tem delu obmurja se pojavlja največja aktivnost v Bukovcih, kjer so si že izvolili odbor in imajo zadnje čase zelo pogoste informativne sestanke, katerih namen je, da se vsak posameznik točno pouči s celotnim procesom dela, ki ga je treba zagrabiti, da bo delo v kratkem času opravljeno. K temu delu bi radi pristopili tudi Krožani, ki skušajo ustvariti potrebne stike z Bakovčani, da bo s skupnimi napori lažje premagati vse ovire. Bakovčani nameravajo tudi izpolniti svojo dano obveznost za 10. oblletn. OF s tem, da bodo zgradili primeren gasilski dom. Po odstranitvi raznih lokalnih zaprek so se zedinili, da bodo postavili sredi vasi lepo stavbo, kjer bo spravljeno gasilsko orodje in bi bili v njej tudi prostori za KLO. Sklenili so, da bodo večino materiala nabavili iz lokalnih virov, plačali bi le kvalificirane delavce, vsa ostala dela pa bi opravili s prostovoljnim delom. Pozdravljamo to prizadevanje našega podeželskega ljudstva in želimo, da se njihovi sklepi v najkrajšem času uresničijo. FIZKULTURA Prijateljska nogometna tekma TD Ledava : SNK Ljutomer 3:3 (3:1) Prejšnjo nedeljo sta se srečali na igrišču Sobote enajstorici TD Ledave in SNK Ljutomer. Že v prvem polčasu je domače moštvo imelo v rokah vso iniciativo ter doseglo vodilni gol. Domače moštvo je v igri postajalo od minute do minute vedno bolj borbeno ter nakazalo prav lepe kombinacije. Gostje so zaradi premoči nasprotnika za nekaj minut popustili v igri, tako da je nasprotnik po Ritoperju izkoristil priliko in zabil drugi gol. Ljutomerski igralci so po prejemu tega gola znašli v neurejenih vrstah, sledila je poškodba domačega igralca in končna še enajstmetrovka, katero je realiziral Novak Ludvik v gol. V drugem polčasu so se gostje popravili ter dosegli že v prvih desetih minutah zasluženi gol. Po tem golu je bila tekma nezanimiva, surovo zaigrana ter ni kazala športnega užitka. V enajstorici Ledave sta se najbolj izkazala Novak Ludvik z dvema goloma in Rituper z enim golom. Ravnotako so se odlikovali novi igralci: Kumin, Novak in drugi. Na splošno je enajstorica zaigrala dobro ter dosegla še primeren uspeh. Pri gostih pa je imel dobro igro Bizovišek. Tekmo je objektivno sodil Vezjak. V predtekmi sta se srečali ekipi Mura II. in Rakičan z zmago gostov 2:0. Prijateljska nogometna tekma Elan (Radgona) : SNG Ljutomer 2:0 (1:0) Predzadnjo nedeljo je bila na ljutomerskem igrišču odigrana prijateljska nogometna tekma med enajstorico »Elana« iz Radgone in moštvom A SNK Ljutomer, ki je končala z zmago Radgončanov. Odigrana tekma je bila predpriprava za Obmursko okrožno nogometno tekmovanje. Ljubitelji nogometa so pričakovali, da bo zmagalo domače moštvo. Navzlic njihovim željam so domačini brez gola zapustili igrišče Domače moštvo ni nastopilo v celotni postavi. Njegova napadalna vrsta je bila močno oslabljena in ni izvršila svoje naloge. Mnogo boljša je bila obramba,, centerhalf in golman Prešeren, ki je znal ubraniti nevarne strele gostov. Radgončani so igrali povezano igro s premišljenimi kombinacijami ter so zasluženo zmagali. Sodil je Pevec Sandi nepristranski in brez napak. POPRAVEK UREDNIŠTVA V zadnjo številko našega glasila se je vrinila prav neljuba pomota. Na prvi strani se bi naj naslov glasil tako-le: »Državno vinogradniško posestvo v Radgoni,.." in ne „Vinoz Radgona ..." Ravnotako popravljamo obvestilo soc. zdravstvenega odseka, pri MLO Murska Sobota. Obvezno cepljenje otrok proti davici ie od 1 do 8 let in ne, kot smo objavili. Cepljenje bo ob 15. (1.) uri in ne ob 14. (2.) uri. Mestni kino v Murski Soboti predvaja od 20. do 22. aprila angleški film: »Zimska zgodba«. — Od 24. do 26, aprila francoski film: »Boj za progo«. — Od 27. do 29. aprila jugoslovanski film: »Plavi 9«. Sprejema naročila za dobavo enodnevnih piščancev, t. j za čistokrvne in mešane pasme. Interesenti se lahko prijavijo vsak dan od 8. do 16. ure. »Perutnina«, poslovalnica M. Sobota, Lendavska cesta 23. Razveljavljam izgubljeno železniško legitimacijo št. 2 za vožnjo Moščanci— M. Sobota na ime Sever Bela, dijak, Vaneča. Razveljavljam izgubljeno delavsko knjižico izdano od pov. za delo OLO M. Sobota na ime Balajc Marija, Andrejci 59, p. Martjanci. RAZVELJAVLJAM izgubljeno delavsko knjižico izdano od poverjeništva za delo OLO M. Sobota na ime Horvat Franc, Veščica. RAZVELJAVLJAM novo osebno izkaznico Rg. štev. 15.466, serijska štev. F 0239776, izgubljene v internatu kmetijske šole Rakičan, na ime Turin Milena, dijakinja kmet. šole, Rakičan. Razpored nogometnih tekem V soboto 21. aprila 1951 ob 16. uri prvenstvena mladinska nogometna tekma NK MURA : RUDAR (Trbovlje) V nedeljo 22. aprila 1951 ob 16. uri prvenstvena nogometna tekma NK MURA : ŽELEZNIČAR (Gor.) Okrajni odbor OF v Murski Soboti priredi od 27. aprila do 13. maja 1951 R A Z STAVO v čast 10. obletnice OF Razstava bo prikazala razvoj lokalne industrije in obrti po osvoboditvi v prostorih osn. šole (bivše gimnazije). Opozarjamo obiskovalce drugih okrajev, da si priskrbe posebna dovoljenja za obmejni pas. — Za jedila in pijačo preskrbljeno. PRIPRAVLJALNI ODBOR Vsi na VELIKO TOMBOLO v Mursko Soboto ki jo priredi v nedeljo, 13. maja 1951, nogometni klub »MURA« v Murski Soboti na travniku pri novi gimnaziji GLAVNI DOBITKI: 1. Motorno kolo 9. Zapestna švicarska ura 2. Kompletna spalnica 10. Moški škornji 3. Radio aparat 11. Otroški globoki voziček 4 Moško kolo 12. Sejalnik za koruzo 5. 100 kg bele moke 13. Plug za oranje 6. Moška kamgarn obleka 14. Gojzerice 7. Svinja v teži 100 kg 15. Meška delovna obleka 8. Namizni štedilnik Poleg glavnih dobitkov bo razdeljenih še nad 2000 manjših dobitkov v skupni vrednosti nad 1 milijon dinarjev Cena tombolski kartici 30 din. Pohitite z nakupom, ker je evilo kart omejeno. Karte so v predprodaji v vseh trafikah in prodajalnah soboškega okraja ter po trafikah v Ljutomeru, Radgoni in Dolnji Lendavi. Odbor Ureja in odgovarja uredniški odbor — Naslov uredništva in uprave »Ljuski glas« Murska Sobota, Trg Zmage. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota štev. 641-903-322 — Naročnina: Celoletna 130 din, polletna 65 din. — Tiska Mariborska tiskarna