Amerikanski Slovenec.
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
27. ètevilka. a	JToliet, Illinois, 17. junija leta 190-4.	Letnik XIII
V VELIKI BITKI JAPONCI TEPENI.
Pri Vafangavu nad Port Ar-turom 20,000 mikadovih čet premaganih.
Japonske izgube na mokrem.
Petrograd, 9. jun. —Vsa japonska gibanja se tu takisto razlagajo, da se nad vse trudijo, kolikor možno ovirati vsako gibanje generala Kuropatkina, priti Port Afturju na pomoč.
Liaoyang, 9. jun. — Kitajci so donesli vest, da so Japonci dne 5. jun. napadli| Port Artur na suhem in mokrem, a bili odbita z izgubo 3,500 mož in štirih bojnih ladij.
Japonsko gibanje.
Fusan, Korea, 10. jun. — Prva japonska armada je te dni izvršila več zelo važnih kretanj. Včeraj in predvčerajšnjim so se pomikale štiri kolone (razpredelki) proti Liao jangu, Haičengu, Sajmaci in Siu-jenu in zasedale mesta ob cestah, ko so pregnale male ruske posadke po trdem boju. Japonci so izgubili v teh praskah 65 mrtvih in ranjenih
Ruska mobilizacija.
Petrograd, 10. jun. — Nad 20,-000 mož novih ruskih čet, pripadajočih 10. armadnemu voju, je že čez Ural. Druge čete slede neprestano, in zadnji mož istih bo po sedanjih načrtih dosegel Liaojang dne 27. avgusta. Cez bajkalsko jezero pojdejo pešci na plavih, a konjeniki na konjih po obrežju. Medtem Be naglo vrši že tudi mobilizacija 1. voja.
Boj pri Siujeuu.
Petrograd, 11. jun. — Opisujoč boj pri Siuyenu pravi poročevalec od “Associated Press”, da šo ruske čete stale južno od mesta in stražile cesto siuyen-takušansko. Japonci so v skupini udarili na Ruse, a bili sprejeti po izvrstno merjenih strelih iz imenitno razpostavljenih topov in prisiljeni, umakniti se pod težkimi izgubami. Medtem so dobili Japonci pomoč. Po hrabrem, dve-urnem boju so se kozaki umaknili, a zmaga je bila jalova za Japonce. Ruski topovi so se namerili na od kozakov zapuščeni grič in Japonci se niso mogli držati, nego so bili prisiljeni bežati. Tudi japonski topničarji so se potegnili iz obsega ruskih krogel. A nazadnje so dobili Rusi povelje, zapustiti grič, kjer so dovolj razdražili Japonce.
Kurokl nima korajže.
Petrograd, 11. jun. — V gene ralnem štabu mislijo, da ne bo za Ruse nevarnosti, ko bi Japonci tudi prodrli severno Džiandžina. General Kuroki, tako pravijo, se štuli in tihotapi okrog Kuropatkinovih čet, a nima korajže za resen napad, dasi ima na razpolago do 200,000 mož.
(1800 Japoncev padlo.
Hai-Čeng, Mandžurija, 12. jun Od strani so Japonci hoteli zgrabiti desno rusko krilo od Fengvangčen ga dne 9. junija, a bili iznenadjeni in zagnani v beg, izgubivši cela dva batalijona t. j. 1,500 do 1,700 mož. Rusi so jih dočakali v neki soteski jugovzhodno od Hai-čenga, ter jih sprejeli s takim ognjem iz topov, da sta od dveh ba tali j ono v komaj eden ali dva moža ušla.
Šest ladij izgubljenih. Petrograd, 12. jun. — Tu se razširja govorica, da se je vršila velika pomorska bitka pri Port Arturju, v katere j so bile 2 ruski in 4 japonske bojne ladije pogreznjene. Doslej govorica še ni potrjena.
300 Japoncev padlo.
Liao-Yang, 12. jun. — Zastavonoša Marilov, ki se je vrnil iz bitke Pri Sajmaci,bite dne 7. jun., pravi, da so Japonci izgubili kacih 300 V najvišjih izrazih govori o
delu dveh zdravnikov pri ruskem Rdečem križu, ki nista hotela z bojišča dokler ni bil zadnji, ranjenec obvezan. Po bitki je bil najden neki Rus z izrezanim jezikom in še huje okrnjen. Rusi ne verjamejo, da bi bil to storil kak Japonec. Pač pa Japonci zlorabljajo Rdeči križ, se pod njegovim okriljem približa-vajo in potem iznenada streljajo.
Na polotoku Llatouug.
Petrograd, 13. jun. — Generalni štab je prejel sledečo brzojavko: “Dne 9., 10. in 11. jun. se ni spremenilo stališče čet pri Vafangau (na polotoku Liaotung); Mali»boji med predstražami se vrše vsak dan. A vsi japonski poskusi, pregnati naše straže južno od Vafangtiena, so se doslej izjalovili, ker se kozaki ne dajo ugnati v rog. Na zapadni brežini Liaotunga je vse mirno. Sovražne ladije se tupatam prikazujejo, a ne približavajo brežini.
Paruik zadel ob mino. -
Tokio, 14. jun. — Ko je japonski prevoani parnik “Taihoku Ma-ru” hotel v luko portartursko pogrezniti pomorskih min, je ena eksplodirala in usmrtila kapitana Odo, iznajditelja japonskih min ter devetnajst mornarjev, a sedemnajst ranila. Parnik je zelo oškodovan.
GROZNA NESREČA NA GOREČEM PARNIKU.
Do 800 izletnikov storilo smrt v plamenih in valovih v New Yorku.
Žrtve večinoma matere z otroci.
moz,
Dosedanji vojni uspehi.
Petrograd, 14. jun. — Ruski uradni vojaški tednik donaša pregled dosedanjih vojnih dogodkov in pravi, da se po treh mesecih in pol Rusi nahajajo natanko tam, kjer so želeli biti po določenih načrtih, dočim niso Japonci v istem času še daleč ne dosegli tega, kar so hoteli. Port Artur in Vladivostok še stojita, a ruska glavna armada, naslanjajoča se na Liao-Yang, dobiva neprestano in hitro pomočnih čet. Kurokiju se ni posrečilo kar izlepa nabiti Kuropat kina.
Rusi nagnali 20,000 Japoncev.
London, 15. jun. — Dvajset tisoč japonskih čet je napadlo rusko lego pri Vafangavu, ob železnici, šestdeset milj severno od Kinčau in Nan-šan griča. Bitka se bržkone še nadaljuje. Uradna poročila iz Petrograda potrjujejo, da so imeli Rusi velikih izgub, a Japonci pa velikanskih.
Sijajna zmaga.
Petrograjski vojni urad je razglasil več uradnih brzojavk, ki naznanjajo sijajno rusko zmago. Rusi so krepko ubranili svojo pozicijo ali lego pri Vafangavu. Uradna poročila iz Petrograda pravijo, da so Japonci jeli prodirati od Pulan-tiena zadnj soboto 11. jun. V ponedeljek sta dve diviziji japonske armade bili na maršu proti Vafangavu, zasedajoč višine okrog Vand-žava.
Topovi zagrmeli v torek.
Prava bitka za posest Vafangava se je pričela v torek popoludne ob 1. uri 40 min., ko je japonsko topništvo pričelo streljati na rusko lego štiri in pol milje južno od mesta. Pozneje popoludne so Japonci poskušali zajeti rusko levo krilo, a se jim ni posrečilo. Boje vanje se je razširjalo po vsem ospredju in dobilo obseg velike bitke Generalni štab v Petrogradu je bil na seji celo noč, prejemajoč in razjasnujoč brzojavke, ki so se potem objavljale.
Prav hud udarec.
Petrograd, 15, jun. — Tu mislijo, da se utegne bojevanje pri Vafangavu izkazati kot prav huda bitka. Dejstvo, da so Rusi obdržali svojo pozicijo navzlic velikim izgubam, tudi podpira to misel, in bržkone se izkaže, da je japonskemu prodiranju proti severu prizadet prav hud udarec.
Nedavno mi je neki potnik dal škatlico Severovih oblatov za gla vobol in nevralgijo in našel sem, da so najboljši, kar semjih kdaj rabil. Pošljite'mi še eno škatlico. Albert F. Koch, Echo, Minn.” Cena 25c, po pošti Uc. VV. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
New York, 15. jun. — Petsto oseb, večinoma otrok, je danes storilo smrt v sled požara, ki je nastal na izletnem parniku “General Slocum”, blizu Hell Gate v East riverj u. Štiri petinke ponesrečencev so bile ženske in otroci, mnogo izmed zadnjih v naročju svojih matera. Deloma so zgoreli, utonili ali bili zmečkani. Trije parniški častniki, med njimi kapitan, so bili nemudoma aretovani, imenoma Schaick, Wart in Leader. Več nego 125 trupel se je že našlo.
New York, 15. jun. — Z najmanj 2,000 izletniki na krovu in namenjen v Locust Point, je parnik “General Slocum”, eden največjih osebnih brodov v New Yorku, začel danes goreti nasproti 126. ceste v East riverj u.
Predno se je moglo kaj storiti, je že več sto oseb zgorelo, utonilo ali bilo strašno razmesarjenih v razva linah. Ambulance ia raznih bol nišnic in rešilnih zavodov so drdrale na lice mesta.
Ko je bil parnik končno odpravljen do Noith Brother Island, je bil ves v ognju in raz gorečih krovov so nesrečniki skakali v rešilne čolne in mreže.
Policija poroča, da je ponesrečilo najmanj 800 oseb. V paniki so mnoge matere metale svoje otroke vodo, da jih rešijo gotove smrti
Uporni vojaki.
New York, 11. jun. — Medvojaki v Fort Ethon Allen je, kot se poroča iz Burlingtona, Vt., plačilnega dne zopet izbruhnil upor. Iz neznanega vzroka je došlo medvojaki, ki so se peljali na pocestni električni kari, do hudega boja, v katerem je bilo ranjenih več udele žencev. Aretiranih je bilo vsepolno nemirnežev in pri pozovu (apelu) je manjkalo 80 mož.
Pet otrok v 11 mesecih.
Coffeyville, Kans., 16. jun_Pet
otrok v enajstih mesecih je znameniti rekord necega parčka tukaj. Mrs. Stoneking, mlada ženka necega gostilničarja, je porodila danes dvojčka, dečka in deklico. Pred enajstimi meseci je povila trojčke, same deklice. Trojčki so živeli samo tri dni. Zadnja došleca sta pa zdrava in lepo razvita in utegneta živeti.
134 let star časnik.
Worcester, Mass., 15. junija. — “The Worcester Spy”, eden naj starejših in najboljznanih časopisov v deželi, je nocoj ustavil izhajanje,ko je njegov lastnik in urednik, Edward Clark iz Naticka, proglasil dve varščini v znesku $16,000 za zapadli. Časnik je ustanovili. 1770. v Bostonu Isaiah Thomas, odkoder so ga Angleži pregnali v Worcester.
PREDSEDNIK UNIJE OBTOŽEN UMORA.
Baje sodeležeii dinamitne eksplozije v Independence, Colorado.
Noben unijec ne dobi več dela.
plamenih
Na tisoče prestrašenih sorodnikov od vseh tistih, ki so se udeležili izleta, se je borilo za žive in mrtve, da le preje dojdejo na kraj nesreče.
Izletniki so bili člani nemške ev.-luteranske cerkve sv. Marka, 214 East Sixth st. Parnik je bil prenapolnjen, ko je odrinilmed največjim veseljem izletnikov proti nameravanega piknika. A veselju je prekmalu sledila največja žalost. Strašnih prizorov ni možno v kratkem opisati. Vsem očividcem so pretresali kosti in mozeg.
Po nedolžnem zaprt.
Butte, Mont., 14. jun. —■ Ker je bil dolgo zaprt za zločin, ki ga ni izvršil on, je William Murphy izgubil pamet; in sedaj je upati, da zapusti kaznilnico v Deer Lodge. Brzojavke iz Kansas City so danes obvestile tukajšnje oblasti, da se je William Miles, 60 let star, javil policiji in priznal, da je bil on in ne Murphy tisti človek, ki je 1. 1884 usmrtil John Edwardsa v tej državi. In radi tega umora je bil Murphy obsojen v dosmrtno ječo, kjer je znorel.
Odslovljeni delavci.
Susquehanna, Pa. 12. jun.—Erie Railway-družba je 10 odstotkov svojih delavcev ali 108 mož odslovila iz svojih tukajšnjih delavnic. Istotaki odpusti so se napravili v vseh delavnicah njenega sistema. To je drugi odpust za 10 odstotkov v 30. dneh. Družba omejuje svoje stroške vsestransko.
Denver, 14. jun. — C. G. Kenni son, predsednik od “Cripple Creek Miners’ Union”, je bil včeraj tu aretovan po maršalu Moore iz Gold-fielda pod obtožbo umora, ker je baje sokriv dinamitne eksplozije na kolodvoru v Independence. V prepiru po aretaciji je maršal Moore udaril svojega jetnika s puško po glavi in mu prizadel težko rano. Kennison izjavlja, da ne ve ničesar o nastanku eksplozije. Poskušalo se bo, dobiti habeas corpus povelj zaKennisona, dane pride pod sodbo generaladjutanta Bell. Šerifov urad ima še več ukazov za aretacijo druzih mož, ki jih žele v Cripple Creeku.
Aretacije v Cripple Creeku se nadaljujejo. Najvažnejša je bila danes pravdnika od “Western Federation of Miners”, Frank J. Hangsa. Bil je dejan v policijsko ječo, in pazni kom se je ostro zabičilo, da mu ne dovole zveze s komerkoli.
Dejansko so bili danes odprti vsi rudniki, izvzemši Portland. Ta rudnik, pravijo, bo moral obljubit', da ne bo uposloval unijcev, predno se mu dovoli zopetna otvoritev.
Kacih 125 mož je sedaj v ječi. Okoli petinsedemdeset jih bo pro-gnanih, bržkone jutri. Njih cilj bo New Mexico ali Utah, a to se ne razglasi, dokler ne zapuste colorad-skega bojišča.
znan kot glasilo od “Western Federation of Miners”. Stavci so še neodločni, kaj storiti. Škoda znaša $8,000.
Roparji ujeti.
Glenwood Springs, Colo., 9. jun. Pomožni šerifi so 9 milj od New Castle zasledili 3 osebe, ki so bile na sumu, da so v torek v bližini postaje Parachute ustavile osebni vlak in ga oropale. Med šerifi in roparji je nastal boj, v katerem sta bila dva zadnjih usmrčena, a šerif Mohan ranjen.
Unljci izključeni.
Cripple Creek, Colo., 11. jun. — V Cripple Creeku bo kmalu vladal popoln mir, če ostane general Bel mož-beseda, in to tako, da se odpravijo čez granico vsi rudarji, ki so člani od‘Western Feder.of Miners’, in vse osebe, ki sočuvstvujejo s prvimi. Izvzemši Portland Gold Mining Co. bodo posestniki vseh rudnikov uposlovali samo take delavce, ki izstopijo iz unije.
General Bell in unljci.
Cripple Creek, Colo. 11. jun. — Generaladjutant Sherman Bell je razglasil sledeče:	“V rokah imam
gotovih dokazov, ki bodo povzročili obsodbo mnogo unijskih delavcev radi umora neunijskih delavcev, ki so bili usmrčeni na kolodvoru v Independence vsled eksplozije. V policijski ječi imamo od 35 do 40 mož, ki bodo viseli za zločin. Samo še 2 ali 3 osebe nam treba prijeti, predno objavimo naše dokaze.
Izgredi.
New York, 12. jun—Pet neunijskih delavcev, ki so prevzeli mesta štrajkujočih kurjačev na obrežnih parnikih, je bilo dejansko napadenih od mnogoštevilnih štrajkarjev, ko so hoteli na neki brod, da bi se peljali na parnik. Njih prtljaga je bila pometana v vodo. Eden izmed štrajkarjev je bil aretiran.
Štrajk po jezerih končan.
Chicago, 111., 15. jun. —“Masters & Pilots’ Association” je na sinočnji se je sklenila, svetovati kapitanom, da naj gredo spet Da delo, četudi začasno brez zmage. S tem je končan eden naj zagrizene j ših bojev na velikih jezerih, ki je trajal šest tednov in se tikal vec stotisoč delavcev in več sto milijonov naloženega kapitala. Sedaj se z delom in brodarstvom spet prične, a radi nove plačilne lestvice se bodo mirnim potom vršila pogajanja med “Masters & Pilots’ Association” in “Lake Carriers’ Association” t. j. kapitani in brodarskimi družbami.
Dve banki zaprti.
Cambridge, Ohio, 14. jun. ■ “Commercial National Bank” v em mestu in njena podružnica” “People’s Savings Bank v Byers-ville, nista odprli danes. “Commer. cial” ima oskrbovati $25,000 mestnih in $12,000 solskih hranil. Blagajnik Patterson je baje v Cin-inna ti.
Boji z biki na Ogrskem.
Dunaj, 14. jun. — V Budimpešti se je vršil prvi boj z biki, kot jih je dovolila ogrska vlada po nekolikem obotavljanju. Gledalcev se je zbralo ogromno število iz vseh bližnjih dežel. Boj se je končal z ranitvijo toreadorja Pouly ml., ki mu je zdivjan bik pokazal roge.
Zaslišavanje unijcev.
Cripple Creek, 10. jun. — Med ljudmi, ki so šli v Dunnville, je bil tudi Charles M. McNeill od “United States Reduction & Re-fining Co.”, ki je s tem, da je svo jim uposlencem odbil osemurno de-lavDO dobo, povzročil štrajk v Cripple Creeku. Bil je oborožen z magazin - revolverjem, ki ga je večkrat sprožil, ne da bi koga zadel. Vojaška komisija,ki'jo je ime noval general Bell, nadaljuje zaslišavanje ujetih unijcev. Razdeliti hoče zadnje v dve vrsti: v tako, ki bo kriminalno tožena, in tako, ki bo izgnana.
Pogreznjen parnik.
Montreal,12. jun.—Veliki osebni parnik “Canada” je danes trčil ob parnik “Cape Breton” v reki St. Lawrence in bil pogreznjen v dvajsetih minutah, pri čemer je utonilo pet oseb. Nesreča se je pripetila v mraku, ko je bilo vseh 110 potnikov na svojih ležiščih. Dogajali so so se strašni prizori, ko se je nezgoda pripetila kar iznenada.
Svetovna razstava.
St. Louis, Mo., 12. jun. — Poročilo o posetu svetovne razstave v zadnjem tednu kaže, da je skupno 500,228 oseb z brezplačnimi tiketi ali proti ustopnini obiskalo razstavo, kar je 100,000 več nego katerikoli teden izza otvoritve.
Sv. oče zoper dvoboj.
Dunaj, 12. jun. — Papež Pij X. se je odkrito pokazal nasprotnika dvoboju, ker je z redi obdaroval gg. Weberja in Dr. Schumacherja, kise klicu ua dvoboj nista odzvala. G. Weber je prejel častni križ z napisom “Za cerkev in papeža”, in Dr. Schumacher pa viteški križ papeškega reda sv. Gregorja. Ta odkrita obsodba dvoboja je napravila tu globok vtis.
Colorado in Roosevelt.
Denver, Colo., 10. jun. —Odbor od “Western Federation of Miners” je odposlal sledečo brzojavko: Hon. Theodore Roosevelt, Washington, D. C.—Vas kot predsednika Združ. držav veže dolžnost, preiskati grozne zločine, ki so se d< godili v Colorado v imenu postave iD reda. Pristojnim oblastim hočemo v taki preiskavi pomagati po vsej možnosti, da prebivalstvo lahko spožna izgrede proti nedolžnim osebam od strani tistih, ki imajo začasno uradno oblast.”
Prognanstva.
Cripple Creek, Colo., 11. jun.— Deportacije ali prognanstva so na dnevnem redu. Vojaški poveljnik general Bell je odredil, da se ima v soglasju s predlogi državljanskega odbora 97 unijcev spraviti čez mejo Teller countyja. Nadalnji progoni slede. General Bell je izjavil, da se bodo prognali vsi unijci, od ka terih je pričakovati nasilstev.
Cez granico.
La Junta, Colo., 11. jun. — Iz Holly, Colo., se poroča, da seje železnišk vlak s prognanimi rudarji ustavil na državni granici in da je poveljujoči častnik Kennedy velel jetnikom, iti vzhodno in se ne več prikazati v Colorado. Predno so se potem čete nazaj odpeljale, so izstrelile salvo čez glave rudarjev. Šerif Brady in 40 njegovih pomočnikov so zavrnili prognance, nakar so nesrečni rudarji krenili po poti v mestece Holly, kjer so dobili jedi in pijače. Več jih je potem odšlo v Lamar, Colo.
Tiskarno razdejali.
Colorado Springs, Colo. ,9. jun.— Brzojavka iz Victorja,Colo.,poroča: Osem neznanih, s puškami, samokresi in kovaškimi kladivi oboroženih mož je vlomilo 15 minut po polnoči v tiskarno “Victor Re-corda”, velelo navzočim, držati roke kvišku, razdejalo tiskarniško opravo in ukazalo uposlencem, ta-
Nevihta.
Brush, Colo.. 13. jun.—V tem okraju je danes razsajala strašna nevihta, in škodo cenijo od $75,000 do $100,000. Nad eno uro je naletaval dež curkoma in vmes je frčala debela toča, da so bile ceste vse poplavljene. Po nižavah so jezera, mnogo milj dolga in široka, in posredi stoje hiše, katerih kleti so napolnjene z vodo. Setve so pod vodo in blato več palcev globoko. Na stotine prešičev in jagnet je toča usmrtila.
Gomper’s klican na pomoč.
Chicago, 111., 13. jun. — Včerajšnja seja od “Federation of Labor” je bila bolj protestno zborovanje, naperjeno zoper državno upravo coloradsko. Sklenile so se ostre resolucije in odobrila brzojavka za na predsednika od “American Federation of Labor”, Samuel Gcm-persa, v katerej se glavar federacije prosi, da skliče zborovanje zastopnikov vseh odličnih delavskih organizacij v deželi, da se izreče protest zoper kratko postopanje, za katero si oblasti v Coloradu pri-lastujejo pravico. Vsi delavci se poaivljejo, dvigniti se z energično in ostro izjavo zoper ta nasilja in delovati na to, da se pravice delavcev, kijih coloradska državna vlada tako brezozirno tepta, zopet pripo-znajo ter krivice popravijo.
Presite« soprog.
Cincinnati, 12. jun. — Annie L. Maxstadt je danes vložila tožbo za razporočitev radi prevelike sebičnosti. Med drugim trdi, da če dobi zjutraj dnevnik pred svojim soprogom, jej ta odtrže $1 od denarja za Parček se je
tedenske potrebščine
koj odstraniti se in izginiti iz di-1 poročil pred dvajsetimi leti. Sed strikta. “Victor Record” je bil mero otrok imata.
Joliet, III., 15. jun
— To nede-
ljo bo blagoslovljena slov. - hrvatska cerkev v South Ckicagi. Jolietski Slovenci in Hrvatje bodo v največjem številu pohiteli na to izvenredno Blavnost, ki obeta biti res veličastna, kot je soditi po dopisu iz South Chi-cage v tej številki. Pač lepo je, da spet pokažejo rojaki, kaj premore sloga. Našim Southchicažanom pa čestitamo na njih lepem hramu božjem, ki bo še pozne čase pričal o njih zavednosti, z geslom:	Vse za
vero in narod!
—	Č. g. Anton Sojar, ki je bil zadnjo soboto posvečen v mašniba od mil. nadškofa Quigley v ohicaški katedrali, bo imel v nedeljo 26. t. m. ob 10. uri dopoludtie novo sv mašo v tukajšnji slovenski cerkvi sv. Jožefa. Isti dan bo imela naša mladina svoje prvo sv. obhajilo istotam.
—	V jolietski okolici je bil usmrčen 19 letni Fred Holbrook od vlaka Chicago & Alton-železnice, pri kateri je bil uposlen. Z več druzimi tovariši je delal na železnici, dvigajoč tire. Zadnjo soboto zjutraj je bil odposlan proč od skupine, z zastavico opozarjat bližajoče se vlake, «nedtem ko je bil oddelek pri delu, in zaspal je na tirih, kot pravijo. Ko je vlak dospel, ga je povozil in usmrtil. Mladenič ni bržkone prav nič vedel, kaj ga je zadelo, ker je smrt morala nastopiti hipno. Vlak ga je prerezal čez sredo telesa.
—	Dvainsedemdeset otrok se oskrblja v sirotišnici sv. Jožefa in še več je oglašenih za vstop. Siro-tiščnica je bila spočetka načrtana v oskrbo petdeset zapuščenih malči-kov. Zato sedaj razpošiljajo sestre prošnje za pomoč v razširjatev dobrodelnega zavoda. Potrebna zgradba bo stala svoto £15,000 in morda še več. To svoto nameravajo nabrati raznim potom, a z delom se prične, ko bo tolik del s vote v rokah, ki bo upravičeval nado, da se nabere ves potrebni znesek. Vzrok nabiranju je tak, da mora ganiti vsako srce, saj se gre za pomoč otročičem, ki so brez lastne krivde zapuščeni brez podpore in bi se jim godila strašna, ko bi jim usmiljenke ne nadomeščale matera.
—	Joliet dobi kanal ali vodovod
za ladijeplovstvo! Dolgo pričakovana globoka vodna pot, ki nam utegne napraviti Večji Joliet, je Bkoro uresničena in bo gotovo dejstvo v treh letih, kot pravijo. Zatrjuje se namreč tole: “Pred junijem mesecem 1907, t. j. čez tri leta, bodo Jolietčanje gledali jezerske la-dije največje kolikosti, izkladajoči svoje vozno blaga po ladjarnicah tega mesta.” A prerokuje se pa sledeče:	“Predno mine dvajset let,
bode Joliet tovarniško središče velicega osrednjega zapada, z najmanj 100,000 prebivalci, in vsled njegovih kupčijskih prednosti si bodo v to mesto želeli dalekovidni tovarnarji in kapitalisti, da dobro nalože svoj denar. Vzrok za to na depolno bodočnost Jolieta se lahko vidi, če se napravi samo majhen izlet onstran jeklarne proti Lockportu. Pri razširjanju kanala od michiganskega jezera do točke eno miljo severno od jolietskega obmestja, kjer se zgradi elektrarna od 42,000 konj siih močij, je sedaj uposlenih 1,000 mož. Omenjena elektrarna bode tako obširna, da bo gonila vse industrije, kar jih je sedaj in bo še v našem mestu. Kanal se izkoplje dovolj globoko in široko, da bodo po njem vozile lahko vsakatere jezerske ladije. Kajti uporabljan bode kot kupčijska vodna pot. Ob mostu Ruby ceste se bo napravil jez in po soseščini brodarnice in ladjenice za odkladanje voznega blaga, ki bo dohajalo naravnost po vodi od atlantskih pristanišč. To je sedaj gotova stvar.
—	V Fairraount-parku se je v nedeljo zabavalo do petindvajsetsto ljudij. Zrakoplovec Belmont v velikem balonu je vzbujal mnogo pozornosti; istotako oddaja treh lot: prvo je dobila najlepša ženska na zabavišču, drugo najlepše dete (prettiest baby) in tretjo srečen naj-
ditelj srečke, vržene iz balona z neštetimi odrezki in škrniclji vred, polnimi bonbončkov. V parku je bilo mnogo naših rojakov.
—	Tommy Murray je baje najbolj Črn ptiček, kar jih je ujela naša sl. policija zadnje mesece. Na vesti ima vsepolno tatvin in druzih prestopkov. To je tudi tisti uzmovič, ki je nedavno vlomil v stanovanje Muh ligovo na Sherman-cesti, kot smo zadnjič poročali. Sodili ga bodo jeseni porotniki.
—	“The Iron and Machinery
World”, glasilo zapaduih kovinskih obrnikov, pravi v svojem zadnjem poročilu:	“Neka pittsburška to-
varna je prodala 20,000 ton jeklenih šin neki železnici ob pacifiški breži ni. Na zapadu je malo povpraševanja po vagonih, kar bi dalo jeklar nam v bližnji bodočnosti več posla. Kroginkrog je malo več povpraše-nja za industrijsko kovino, a seveda premalo, da bi se mogla s trga odpraviti kupčijska medlost, v kateri tičimo. Položaj je nadepoln, a ne zadovoljiv. Kriva je poletna doba Železa in jekla se na zapadu znatno manj potrebuje nego pred nekoliko meseci. Mnoge tovarne poslujejo skrajšano dobo ali so pa povsem za prte. In to upliva na delovanje v plavžih. Toda, up je velik v lepšo bodočnost. Splošni pogoji kupčije so zdravi, in če se žetve lepo obnesejo, bodo jeseni tudi tovarne jele delovati s “polnim parom.”
—	Ivan Božič je streljal na sose dova piščeta, ker so brskala po njegovem vrtu, no, sodnik ga je kazno val za $1 in st-roške, ker je streljal v obmestju. — Marku Krakarju sta James in John Smith zadnjič kradla orodje, zato se bodeta ta četrtek zagovarjala pred sodnikom. — Dan Brodrick je z bičem natepel Poljaka T. Pietrazsaka, zato je bil kaznovan za $10, a ker jih ni hotel plačati mora uživati počitnice v ječi.
—	V torek 14. t. m. je bilo videti v našem mestu po javnih in tudi zasebnih poslopjih vihrajočo ameriško zastavo. Obhajala se je 1271etnica njenega “rojstva”, in takih slavnih obletnic svobodoljubni Američani nikdar ne zabijo. Slava jim!
—	Rock Island-železnica je povečala zahtevo za odstranitev svojih železniških tirov od sodiščnega četverokotnika (courthouse square) za $50,000 in hoče sedaj od okraja ali countyja $125,000 odškodnine.
—	Glede povzdige tirov ali “track elevation” se ni na ponedeljkovi seji mestnega zbora sklenilo nič novega, ker to zadevo preveč stiska denarno vprašanje.
—	Ponedeljek je bil doslej najtoplejši dan v tem letu. Ob 2. uri 30 min. pop. je na oglu Webster in Scott cest vročina-tako premagala go. B. Larson, da jo je morala poklicana ambulanca prepeljati na njeno domovanje, 632 Benton st.
—	Na državno demokratično konvencijo v Springfield, 111., ki se je otvorila v torek 14. t. m., so se v ponedeljek zvečer odpeljali med drugimi Jolietčani tudi trije rojaki, gg. Anton Dovjak, Willy Grahek in Joe Stukel.
Jurij, sv. Petar i Pavao, sv. Nikola, St. Patrick’s Court, Concordia Court, Main Court, St. Kevins Court in St. Peter & Paul Society.
Vsa društva so naprošena, da se zbero točno ob 9. uri dopoludne na So. Chicago Avenue in Commercial Ave., odkoder bodo potem odkorakala po Commercial Avenue do 92. ceste in po 92. cesti naravnost proti cerkvi. —- Želeti je, da nam društva naznanijo svoj natančen prihod, da jih potem naš odbor lahko počaka na železniški postaji ter jih spremi do določenega prostora, odkoder se bode začela pomikati parada.
Ravno, ko sem končal ta mali dopis, prejel sem naznanilo od tajnika društva sv. Štefana iz Chicage, Antona Bonača, da se tudi njihovo društvo udeleži te parade kakor tudi vsa druga slovenska društva iz Chicage s svojo lastno godbo na čelu.
Vrhovni poveljnik cele parade Jos. Kompare, in dva podpoveljnika, Anton Martič in Dan. Vidovič bodo skrbeli zato, da se vsako društvo uvrsti v njemu določeni prostor.
Hura, na svidenje v So. Chicagi!
Navodilo ali program parade:
I.	Jolietska društva in njim na čelu uniformirani udje. Vsi drugi udje se razvrste vsakteri pod svojo društveno zastavo.
II.	Chicaška slovenska društva v istem redu, kakor jolietska. •
III.	So. Chicaška nemška in irska na ravno isti način.
IV.	Društva iz Bradley, 111. in Whiting, Ind.
V.	Slovenska društva iz So. Chicage.
VI.	Hrvaška društva iz South Chicage.
VII.	Mil. g. škof in častita duhovščina.
Vsa društva se imajo zbrati točno ob 9. uri na 93. cesti blizu Commercial Ave., odkoder potem odkora kajo točno ob polu desete ure proti novi cerkvi.
Jos. Kompare, vrhovni poveljnik, Anton Mor ti c, Dan. Vidovič.
podpoveljnika j
So. Chicago, III., 13. jun. — Slavnostna parada, katera se bode vršila dne 19. jun. ob 9. uri in sicer ob priliki fclagoslovljenja naše cerkve, obeta biti precej velika. Do sedaj so se oglasila sledeča društva udeležiti se te parade: društvo sv. Jožefa, sv. Jurija, sv. Cirila in Metoda, sv. Frančiška Sal., sv. Martina, sv. Ane, Zrinski Frankopau in sv. Ivan Krst. iz Jolieta, IH.
Iz Bradley, 111., pride društvo sv. Petra in Pavla. Društvo sv. Vid in slavno ime Jezus iz Whiting, Ind. se bode tudi udeležilo te parade.
Iz Chicage so se javila sledeča društva: društvo sv. Alojzija, sv. Martina, sv. Jurija, Hrvat, Primc-rac, Hrvatska Sloga, Slaveuska Sloga, Strossmayer in Catholic Knights of America.
Iz So. Chicage se bodo udeležila sledeča društva: sv. Florijan, sv.
J. Smolkovič
1 spoštovanj meščan iz New Salem, Pa., ni mogel najti pomoči v svoji dolgotrajni bolezni.
Trinerjevo zdravilno grenko rft vino
ga je popolnoma ozdravilo.
“Jaz podpisani sem Vam iskreno hva-■ležen za ozdravitev moje dolgotrajna bolezni na želodcu. Potratil sem mnogo denarja za različna zdravila in zdravnike. a nisem mogel najti nikake pomoči. Trinerjevo zdravilno grenko vino pa mi ni samo olajšalo bolečine ampak me do cela ozdravilo. Isto je najboljše zdravilo za želodec. Sedaj se zopet počutim popolnoma zdravega.
Vaš hvaleležni
J. SMOLKOVIČ.”
deluje vedne na sedež bolezni, želodec in obisti. Ozdravi namreč njegove mreničaste vezi, ki so obolele vsled vznemirjenja po raznih krogljicah in zdravilih. Isto jih ojači ter jim omogoči, da zopet opravljajo svoje delo.
Č
Pazite se ponaredb. Dobi se v lekarnah in dobrih gostilnah.
Chicago, I1L, 13. jun. — Pod zaglavjem “God’s Ire or Chance (Božja jeza ali naključje) piše dnevnik “The Chicago Record Herald” z današnjega dne sledeče:
Ali je bil to čudež, in če ne, kaj je to bilo?
Chicaški župniki so v svojih pridigah včeraj nadaljevali razpravljati čudni slučaj Juliana Renfra, ki je ponoči 31. maja v svoji sobi na 250 Wells et. izzval Boga in bil takoj udarjen z gluhoto in nemoto.
Kakršnakoli je razlika mnenja duhovnikov in zdravnikov glede slučaja čudnega napada, vsi trde, da je objava podrobnosti dogodka po “The Record-Heraldu” bila od neprecenljive dobrote. Zlasti duhovniki so hvaležni.
Pošta, ki jo dobivajo dan za dnem duhovniki od “Moody Church”, zlasti Rev. W. A. Jacoby in Rev. James M. Gray, obsega pisem in časniških odlomkov, ki se vsi pečajo s takozvanim modernim ali novodobnim čudežem. Mnogi dvomljivci, ki so bili na razpotju ali zatajiti ali sprejeti krščansko vero, so pisali rekoč, da je čitanje članka o Julianu R-enfru izravnalo njih dvome.
“Padli smo na svoja kolena in zahvalili Boga za ta dokaz Njegove pričujočnosti in Njegove moči,” je jedro mnogih pisem.
Rev. Mr. Gray, od “Moody Church”, je rekel sinoči:
‘ ‘Bog je govoril, po tem dogodku, po vsej naši deželi, kot časniki in zasebna pošta nekaterih izmed nas spričujejo. Dogodek dokazuje, da je res Bog, oseben Bog izven vesoljstva, katero je ustvaril, in da greh res obstoji in je nevaren, a da je zlasti resničen evangelij.
“Prezreti se ne sme, da je človek brž ko je dobil v roko svinčnik, nemudoma vprašal za svoje sv. pi smo, in ko ga je Mr. Jacoby obis, kal, izpovedal je svojo vero v Boga in v Jezusa Kristusa. Mladenič je dal očividen dokaz, v-kolikor se je moglo presoditi, o svojem spreobrnjenem srcu. Bil je pod božjo sodbo, kot je sam mislil, a očividno s tistim pokojem duha, ki ga imajo oni, ki vedo, da jim je krivda odvzeta.
“Nekaterniki so sklepali, da L5og
JOSIPA
TRINER
799 S. Ashland Ave. Pilsen Station, Chicago.
ne kaznuje ljudi takim potom, a | grozdu in setev pomnožuje na polju ! potrebno ni razlagati to kot kazni- takisto kot v čudežih Jezusovih.
“Vsa izkušnja od Faraona do' sedaj kaže, da pretres čutov ne! povzroča duševnega prepričanja. i Umno zatrjevanje človeka, cigari čuti so bili zmešani in razum za-slepjen, je dvomne vrednosti.
“Vera mora podpirati vid tako kot podpira vid vero. Nikdo ni bolj videl Boga kot Mojzes, a ta je verjel, predno je videl. Množice so videle Jezusa in Njegove čudeže, a samo malo jih je verjelo v Njega. Domačija vere je v duši in ne v čutih. Ona vidi Boga v pravilnem bolj nego v posebnem in nerazložnem. Prisiljeno češčenje je slepitva, prisiljena služba je sužnost in prisiljena vera nezdrava.”
Julian Renfro je sedaj baje doma, s svojo materjo, v Shreveportu, La. Sv. pismo proučava, upajoč, da postane učitelj vere, ki jo je zasramoval. Vid in govor se mu nista vrnila.
tev. Fant je prosil kacega znamenja od Boga in prejel je je. Bog je podeljeval sličnih znamenj že preje. Zakaj bi človek tajil, da Bog kaznuje takisto, ko so pred nami slučaji o Nadabu in Abihu, in o Ana-ni j i in Sapfiru, ki so bili udarjeni s takojšnjo smrtjo vsled bogoskvun-stva in zvijačnosti, in slučaj Pavla, ki je bil udarjen s slepoto na svoji bogotajni poti v Damask, in Caha rije, ki je bil udarjen z nemoto za nevero? Bog se ni nikoli odpovedal Syoji pravici, storiti to, kadar izvoli.”
Dr. Gray je rekel, češ, dasi ni učitelj božjega zdravljenja, vendar “ve o slučajih telesnega ozdravljenja drugače neozdravnih boleznij po molitvi in veri v Jezusa Kristusa, ki so tako čudoviti kot nekateri navedeni v Novem testamentu.”
Rev. Johnston Myers, od “Immanuel Baptist Church”, je rekel o Renfrovera slučaju:
“Izvedeni zdravniki in skrbni mislitelji so obiskali mladeniča in našli dejstva, kot se je poročalo. Vsi so ponujali kako možno razlago za čudno prikazen. Ali je resnična ali ne, to mi ne pristoja zatrjevati. V sv. pismu pa ni prav nič proti čudežu, ki se je dogodil v naših dneh. Vsak slučaj mora stati na svojih lastnih zaslugah. Mnoge neumne in lahko preslepljene osebe niso edine, ki so izkusile nadnaravno moč.”
Dr. Myers je izjavil, da “kadar služi božji volji in nameri bolje, Bog deluje nad postavami ali izključi postave.”
Rev. John Thompson, pastor od “Grace Methodist Church,” Lecust st. in La Salle ave., je izjavil, češ, dočim taka reč ni nemogoča, je ta “slučaj za izvedenega nevrologa ali zdravnika za živčne bolezni in ne za verskega teoretika.” Med Dr. Thompsonovimi dokazi so bili sledeči:
“Nihče ne ve dovolj, da bi bil zagotovljen, kdaj in kje Bog deli svoje sodbe. Bog je videti v naravnih procesih ali postopkih, po katerih se voda spreminja v vino v
mogarje, ker komaj po dva dni de lajo na teden in pred nedavnim ča som je bil cerkveni fair, ki se je p; tud: dobro obnese!, torej smo z do bičkom popolnoma zadovoljni te se tem potom prav iz srca zahva ljujemo vsem slav. društvom, ki si prisostvovala pri naši slavnosti Društvo sv. Družine bode vsele ustreglo njih željam, kadar bodi oni kaj potrebovali. Pozdrav vsen Slovencem!	Peter PeruSek.
La Salle, III., 8. jun. —Zadnjo nedeljo 5. jun. je bil za naše društvo sv. Družine velepomenljiv dan, ker ta dan je bil blagoslovljen kip sv. Družine, ki ga je društvo darovalo našej cerkvi. Blagoslovljen je je bilo omenjeni dan pred 10. sveto mašo. Vsa slov. kat. društva so se udeležila parade po mestu, kakor tudi nemško društvo sv. Alojzija
C.	O. F. se je radovoljno odzvalo našemu vabilu, tako, da je parada bila precej velika. Ta dan se je tudi udeležilo parade prvič novo slov. društvo V. sv. Martina v svoji bliščeči uniformi in z rudeoim križem na čelu, katerega nekateri modrijani tako sovražijo. Poleg omenjenih dveh smo opazili tudi društvo sv. Barbare J. K. J. ter društvo sv. Barbare Forest City-Jednote ter društvo sv. Družine. Ker se tukaj obhaja praznik sv. Rešnjega Telesa pivo nedeljo po prazniku, se je vršila procesija po cerkvi, pri kateri so se Vitezi dobro obnesli.
Po cerkvenem pravilu so se vsa društva podala na piknik, ki ga je društvo sv. Družine priredilo na 16. cesti v korist svoji blagajni, ki je tem potem narastla za $164.00, kar je precej veliko, ker pomisliti je treba, da so časi sedaj slabi za pre-
Omaha, Neb., 6. jun. — Tist ozemlje za živinske pašnike v Ne braski, v obsegu 8,844,757 akrov ki je bo vlada Združ. držav zaston razdelila siromakom, ki soameriši državljani in nimajo v svoji poses: nad 160 akrov zemljišča, po 2f jun. t. 1., kot ste pisali v 24 št. “A S.” z dne 2 7. maja, dela mnogii bele lase. In vendar je v onet dopisu čisto jasno povedano, kj< kaj, kdaj in kako se bo razdeljevale Vsakdo, ki se za stvar zanimal preberi dopis še enkrat in potei ravnaj. Obrni se namreč s prt šnjo, seveda v angleščini, na na; bližji zemljiški urad (land Office) enem navedenih countyjev po 2( dnevu t. m. In iz dotičnega urad dobi potem vsakdo odgovor, ki mu je storiti in kako, da prejme o razdelitvi svoj delež t. j. 640 akrc pašnega sveta.
8. julija.
Nickel Plate-železnica bo vozila izletuike v Chautauqua Lake in nazaj po eno voznino za vožnjo naokrog, iz Chicage, s povratkom do dne 9. avgusta, če se tiket da v shrambo. Prevožnja dobra na vsakem naših treh dnevnih vlakov. Cenene voznine v druge vzhodne kraje. Individual Club obedi, vrsteči se v ceni od 35c do $1.00; tudi postrežba a la carte, v jedilnih vozovih. Pišite na: John Y. Calahan, General Agent, 113 Adafos St., Room 298, Chicago, za podrobnosti. Mestni uradi za tikete v Chi-cagi, 111 Adams St. in Auditorium Annex,telefona Central 2057 in Harrison 2208.	*
—	V pijanosti utonil je v Tržiču usnjarski pomočnik I. Drmota.
—	V kamnolomu podsulo je v Škofji Loki delavca Valentina Ra karja. Kamenje mu je zlomilo nogo.
—	Umrla je v Škofji Loki dne 23. maja zjutraj gospa Marija Re-žen, posestnica in izdelovalka so-dovice.
—	Mrtvega našli so v občini Gorenja Krka 72 let starega v Hotič pri Litiji pristojnega berača Mat. Tomšiča.
—	V Savo je skočila slaboumna 40letna posestnikova bči Marija Jug iz Armeška. Trupla utopljenke še niso dobili.
—Vol jo je nabodel. Marijo Brinovec iz Dolenje vasi pri Cerknici je vol tako poškodoval, da ji je razmesaril spodnji del telesa.
—	Italijanskih delavcev je prišlo od februarja do srede maja preko Pontebe 57,000, torej več nego lani. Na Kranjskem dela 3000 laških delavcev.
—	Ponesrečeni železniški strojevodja. Strojevodja državne želez niče Ivan Šušteršič je med vožnjo ponesrečil. Pritisnilo ga je tako, da mu je zmečkalo nogo.
—V najem je vzel graščini Zalog in Luknjo na Dolenjskem Jurij Kindler, ki ima tudi v Duma Szer-deh,ely na Ogrskem večje posestvo. Napravil bo veliko opekarno.
—	Ponesrečeni železniški sprevodnik. Železniški sprevodnik Ivan Zor je med vožnjo ;z Reke v Ljubljano pri Prestraneku padel raz vlak ter se na glavi in rokah hudo poškodoval.
—	Nevaren tat prijet. Mestna policija ljubljanska je aretirala zelo nevarnega tatu Jak. Krta, po domače Šimnovca iz Klanca, pristojnega v Hrastje pri Kranju, kateri se je vlačil po Ljubljani.
—	Zanimiva aretacija. V Novem mestu so aretirali na kolodvoru go stilničarja Leop. Kopača in Jakoba Pavčiča, ko sta fe vrnila iz Ljubljane. Orožniki so ju takoj oddali okrožnemu sodišču v Novem mestu. Dolže ju, da sta zapeljavala h krivi prisegi.
—	Prijet vlomilec. Ljubljanska policija je aretirala tatu, ki je vlomil v “Narodno tiskarno” in pokradel skoro 2000 K denarja. Tat je Bogomir Priveršek, raznašalec “Slov. Naroda” in pobiralec denarja, rojen 1. 1878. v Dolu in je v Pišece pri Brežicah na Štajersko pristojen.
—	Slovenski jezik med prvimi na svetu. Učeni jezikoslovec P. Skra bec piše v zadnjem “Cvetju”: “Bog nam je dal,lep jezik, ki je po svojem miloglasju zmožen biti med prvimi na svetu. Ljubimo ga torej, učimo se ga pridno, gladimo in likajmo ga z vso skrbjo; nič nam v njem ne bodi malenkostno, nič preziranja vredno”.
—	Župnija Tomišelj. Minister-stvo za uk in bogočastje je z odlokom z dne 2. maja št. 13,841 odobrilo samostojno župnijo Tomišelj. K novi župniji bodo spadale vasi: Pod Krimom Tomišelj, Vrbljene, Strahomer, Brest, St. Janž in Lipe s približno 1200 prebivalci. Tudi Krim bode spadal pod župnijo To mišelj.
—	Vegov spomenik. Z Dunaja se poroča: Eden prvih dunajskih arhitektov, stavbeni svetnik Schach-ner, si je v soboto 21. maja ogledal Zajčev osnutek Vegovega spomenika ter se jako laskavo izrazil o tem načrtu. Rekel je, da je izdelan v krasnem monumentalnem slogu. — Doslej je za Vegov spomenik zbranih 7125 kron.
—	Ustreljen. V Bohinjski Bi strici Se je 16. maja sprl 35letni delavec Jan. Arh z dvema Lahoma, ki sta ga pretepla, potem je pa eden nanj ustrelil. Arh je bil zadet v trebuh in je drugi dan umrl. Orožniki so aretirali Laha Mansimetta, ki je označil svojega tovariša Ernesta Saccani za storilca. Saccanija doslej še niso dobili.
—Umrl je v soboto 21. maja zvečer č. g. Ant. Hočevar, župnik na Brezovcu. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani dne 1. jun. 1841 in vmaš-nika posvečen 1. avg. 1868. Eno leto je bil semeuiški duhovnik, potem je služil' za kaplana v Starem logu pri Kočevju, kot župnik v Št. Joštu nad Vrhniko skozi 19 let in od leta 1893 dalje na Brezovcu. N. v ni. p.!
—	Nesramni hiši zaprti. Kot blisk je šla v soboto, 21. maja pop. po Ljubljani vest, da je oblast zaprla nesramni hiši v Zvonarskili ulicah. Vse polno prebivalcev šentjakobskega okraja se je zbralo v bližini teh ulic ter z veseljem pozdravljalo ta ukrep. Leta in leta je Ljubljana mirno trpela to suženjstvo v svoji sredi in dasi so leta in leta vrabci na strehah že čivkali o kričečih razmerah v tej hiši, ni se zganila ne mestna policijska in tudi ne sanitarna oblasl.
—	Svojo taščo vrgel v vodnjak. V Lipi pri Komnu (na Krasu) je sredo 25. majaneki Val. Kavčič zgrabil za noge svojo taščo, ko je ravno zajemala vodo, ter jo prevrnil v vodnjak. Dva moža sta hitro pritekla na pomoč, pa prepozno, taščo so mrtvo izvlekli iz vodnjaka. Vzrok strašnemu dejanju so bili po-gostidružinski prepiri; tašča je seve držala s svojo hčerjo ter jo dostikrat hujskala proti možu. Tašče, ki imate hudobne jezike, varujte se, da še katere ne doleti kaj tacega!
—	Slovensko plan. društvo je za-znamenovalo pot v Pekel pri Borovnici, dozdaj skoro neznano krasno, divjeromantično sotesko in s slapovi, katere uprizarja Borovničica, prihajajoč s hribovitega sveta med Borovnico in Cerknico v dolino borovniško. Do prvega slapa pride lahko vsakdo, do drugega in naprej pa se v kratkem naredi varna pot tudi za neturiste. Do zadnjega slapa ob sklepu Pekla je zaznamenovalo dru' štvo posebno lepo gozdno pot čez selo Pristavo nad Peklom, že zdaj krasen popoldanski izprphod. Ko se nadela pot tudi mimo drugih slapov v Pekel, bo otvorjena v bližini Ljubljane ena najlepših partij, kar jih nudi slovensko ozemlje.
—	Skrivnostna pisma. Št. Peter, dne 15. maja. Železniška čuvaja Ignacij Taufer in Matija Glažar sta našla 14. maja 35 pisem, ki so bili 13. maja zvečer iz Trsta idočega vlaka ven vrženi. Pisma so vsa iz Amerike poslana na Kranjsko, Štajersko, Primorsko iu Hrvaško. Poleg teh pisem je bil en listek ozir. nakaznica na 2000 K. Pisma so bila vzeta iz kovert. V Ameriki so bila pisma dana na pošto 27., 28., 29. in
30.	apr. Od avstrijskih pošt nima uobeno pismo pečata. Vidi se torej, da so pisma prišla v nepoštene roke in da se je v njih iskalo denarja. Pisma, so oddana na orožniško postajo v Št. Petru. Dne 15. maja je železniški delavec Viktor Kojanec našel še tri pisma, tako da jih je vseh skupaj 38.
—	Lovski tat. France Vidmar,
gostič v Tunjicah, je vobče znan kot lovski tat, zlasti je bil nevaren lovskemu revirju barona Apfaltrerna v Podhpsti iu Tunjicah. Tam je mnogo srn, katere se ne streljajo, ker jih hoče gospodar-zaploditi. Lovska čuvaja zasačila sta v podgorski hosti dne 8.-dec. 1903 obtoženca, iu po sledu sta spoznala, da ima tudi gonjača, ki je pa njima ušel. Našla sta tudi 600 korakov od mesta, kjer sta zasačila tatu, ubito srno, katera je morala biti par dni poprej ustreljena. Čuvaj Vavpotič je tekel za Vidmarjem, da bi ga spoznal, a ta je ustrelil nazaj, tako da je strel padel v bližini Vavpotiča. Vidmar se mu je potem izgovarjal, da je. hotel iti le veverice streljat, česar mu pa seveda ta ni verjel. Sodišče ga je obsodilo na pol leta težke ječe.
—Cigan “bogati” Janez obsojen. Janez Hudorovič, cigan in barantač s konji, iz Parij pri Zagorju doma, prišel je nekega dne meseca julija 1902 na semenj v Ljubljano. Tu je kupil od Martina Zalarja, posest-
nika iz Cirknice, dva konja za 320 kron. Na račun mu je takoj plačal 46 K, ostanek mu je obljubil v par dneh poslati, češ, da gre še na semenj v Idrijo, in da mu od tam gotovo denar pošlje. Tega zneska pa Zalar še do danes ni sprejel. Pač sta lansko leto meseca februarja na semnju v Sežaui skup naletela, a ko ga je ta opomuil na plačilo ostale kupnine, je Hudorovič rekel, da gre k ženi v gostilno po denar, a obtoženec je izginil brez sledu. Nekega dne meseca oktobra 1902 je prišel Hudorovič k zasebniku Janezu Du-šaku v Iško Loko. Začel ga je nagovarjati, da naj mu proda svojo kobilo; pogodila sta se za ceno 200 kron. Ko pa je hotel cigan dati na račun le 10 K, ni bil Dušak s tem zadovoljen ter mu je rekel, da dobi kobilo, kadar prinese denar. A Hu-dorovic mu je dejal, da so šli njegovi sinovi s konji na Laško, da mu v treh dneh denar gotovo pošlje, drugače mu naj očiizkopajo. Dušak se je dal premotiti, sprejel na račun I od cigana 10 K, a ostanka kupnine I Dušak še do danes ni prejel. Dne
26.	jan. 1903 je gostilničar Matevž Zupančič iz Stare vasi na ljubljanskem sejmu prodal kobilo za 120 K, na kup mu je dal Hudorovič 10 kron, ostanek mu je pa obljubil tekom 8 dni poslati, češ, da ima za Postojno I dosti grunta. Zupančič na denar: še danes čaka. Cigan Hudorovič j pripozna sicer obstoječi dolg v teh treh slučajih,le tega noče pripoznati, | da bi bil imel namen, koga oslepa- j riti. Sodišče je Hudoroviča krivim spoznalo iu ga obsodilo na tri mesece ječe.
— Bohinjski železniški predor predrt. Prevrtali so zadnji kos bohinjskega predora 20. maja. Dolg je kakor znano 6834 m. Na severu, v Bohinju, vršilo se je delo s pomočjo električnih vrtalnih strojev, na jugu, Podbrdom, se je pa vrtalo le z rokami; dne 18. maja manjkalo je le še 15 metrov. Tega dne so ustavili delo v južnem rovu; vsak dan se je pa vendar znižala debelost Kranjsko in Goriško ločujoče stene, padajoče kos za kosom pod napadi strojev in dinamita od bohinjske strani. Dne 20. maja manjkalo je, kakor so. kazala merjenja, le še pet metrov. Zato so izvrtali izvanredno
9
dolgo luknjo, skoraj 4 metre, in jo nabasali prav dobro z dinamitom. In res, skala se je odmaknila na nasprotno stran, zveza rovov je bila dovršena. Plamen svetilke, postavljene tik luknje, se je nagnil; prepih vlada od severa na jug. Navdušenje vseh nazočih, koji so se borili dolga leta s trdo skalo, je bilo veliko. Konec ]e truda, delo z veliko natančnostjo dovršeno. Delavci so vrtalne stroje okrasili in privlekli v občnem veselju iz tmine, kjer so se vjedali čez leto v skalo, zopet na dan. Okrog treh popoludne so piščalke na lokomotivah oznanjale z dolgim piskom prebitev predora. Ostaja še, da se prevrtana stena skrči od 5 m na jeden; ta zadnji kos pa pade 31. maja,' dne velike slavnosti prodretja bohinjskega predora, v navzočnosti visokih in najvišjih gostov. Pot s Kranjskega na Goriško bode prosta — pod zemljo. Pri zadnji 1 m debeli steni bode zaj palil dinamituo patrono z električnim tokom nadvojvoda Leopold Sal-vator, ki bode v cesarjevem imenu slavnosti prisostvoval. Za slavnost se vrše velike priprave. V bližini predora so že postavljeni drogovi za zastave in slavoloke. Slovesnosti bo prisostvoval tudi minister za že leznice Wittek, dalje zastopniki raznih oblastnij, občin, odposlanci goriškega in kranjskega deželnega odbora. Podjetnik Cecconi je dal napraviti z ozirom na važni dogodek posebne kolajne, ki se razdele med udeležence. Po slovesni otvoritvi predora se popeljejo udeležniki skezi tunel iz Podbrda na goriški strani v Bohinjsko Bistrico.
je imelo dne 15. maja v Narodnem j domu svoj občni zbor. Govoril je g. dr. Fr. Rosina o volilni pravici v deželni zbor štajerski. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik g. drž. in dež. poslanec in dež. odbornik Franc Robič, odborniki pa gg. dr. Rosina, dr. Turner, dr. Pipiiš, dr. Vrstovšek, dr. Mlaker, posestnika Lingelj, Thaler, dr. Srnec, dr. Gorišek, posestniki Velebil, Loiber in Grizold.
Mini in prvi slovenski zdravnik v Ameriki !
Dr.
JVIartin Ivec
í»á W. 22nd Place, Chicago, III.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.	*
HENRIK H. STASSEN
S.
<*
Urad se nahaja v Chicagi v Foačekovi lekarni na voglu 18. ceste in Center ave., kjer se lahko vsakdo z njim osebno zmeni od 6. do 8. ure zvečer. Telefon 104 Canal.
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA TNI NOTAR
ŠTAJARSKO
—	Kratko veselje. Kaznjenca Bračiča, ki je ušel iz celjskega zapora, so prijeli v vitanjski okolici
—	Otroci so zažgali igrajoč se z žvepljenkami gospodarsko poslopje posestnika Andreja Požarja v Zlo-gonskem pri Brežicah. Požar ima 1600 K škode.
—	Slovensko društvo v Mariboru
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko strokQ spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Gumbe, znake; iu bandera® Ü
Kupite lahkopri J nas po zelo nizki ceni.
Pišite nam po cene predno naročite drugje.
W. J. FEELEY CO.I
6&SMonroe St., CHICAGO
V Jolietn p p jo najti Ma nedeljo na 8131 Cnicago St,, Hrup nadstropje nad prodajalnico Slonic &„0plin.
od 1. d > J. u<'e popoldne, kar je zlasti pripravno za jolietske rojake. Kadar je v .Jolietu pozovete ga tudi lahko po telef.
N.W. 823.
Dr. Martin Ivec je društveni zdravnik večih slovenskih društev v Chicagi in Jolietu ter je član društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote.
Rojaki, obrnite se nanj z zaupanjem v vseh boleznih, ki jih ali trpite vi ali vaša družina. Dogovorite se z njim slovensko kar se do sedaj še z nobenim zdravnikom niste mogli.
Ziravnik, ki razume vaš jezik, in kateremu lahko dopoveste natančno kaj vam je,le on vam more pomagati, ne pa oni, ki samo ugibi kje in kako ste bolni.
«
Če ne morete sami osebno k njemu, kar se zlasti
tiče rojakov po prostranih Združenih državah, pišite mu na naslov Dr. Martin Ivec, 34 W. 22ad Plače, Chicago, 111., ter priložite znamko za 2c za odgovor. V piBuiu mu lahko raztolmačite kako je z vami in odgovoril vam bo kaj storiti.
Slovenski rojaki k slovenskem zdravniku.
Tl


Frank Sakser*
Greenwich Street., New York, N. Y.
—

ô

DENARJE
dogodi
pošiljam naje-®3"5©}® in rsajHitreje v staro do= movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in'ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka
vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
redka pomota se pa
Seči a j pošljem IGO kron.za $30,
in IS centov poštarin.e, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
PAR0BR0DNE LISTKE
prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride V New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede^ potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 379S Cortiandt, ali con= meet three sever» nine five Cortiandt in potem se z nami sl< venski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihirani dolarje. To je zelô važno!
Z veieštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IN. V.
gdSF' Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon: 3795 Cortiandt
Telefon: 3795 Cortiandt
Ustanovljen 1. 1891.
Pni slovenski katoliški list? Ameriki
Izdala
S lovensko-atnerikansko tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko,
’ kadar se ista naprej plača: im celo leto .	•	$ 1 00
Kadar se naročnina plačuje za nazaj. sen celo leto .	•	•	$ 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
znaša naročnina $1.00 več ko za Zdruz. države, Kanado in Meksiko,
Na. naročila za pošiljanje lista brez. pri' poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR ir, naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC, c*r. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
‘‘AMERIKANSKI SLOVENEC”.
tPublished weekly at Joliet, 111. by „The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton & Chicago Sirs., Joliet, Ills.
The oldest Slovenic paper in Uni ted States and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application.
Vir vsega dobrega in priznavamo svoj lastni nič. Vera me mora povsem prepričati o moji grešnosti in nesposobnosti, dati polno zadoščen je. Izpoved in ponižanje napolnjujeta mojo dušo v pogledu Presvetega. Vnanje razodetje krivde in odvisnosti po dejanjih žrtve in sprave je naravna posledica.
Vtisni si to dobro v svoj spomin, da je vera dolžnost,ki si jo vezan vršiti in ki se ji ne moreš izogniti brez kazni. Odvisen si od Stvarnika; podvržen si Njegovi volji. On omejuje tvojo osebno svobodo. Vera, Njegova postava, mora uravnavati vse tvoje nravstveno bitje. Vse tvoje misli, besede in dejanja so pod nadzorstvom vere. Da, za vse svoje misli si odgovoren vsevidnemu Bogu. Zato pravi blaženi Odrešenik, da “kdorkoli pohotno pogleda kako žensko, izvršil je že prešestvo ž n jo v svojem srcu” (Sv. Mat. v. 28).
Vera mi določa moj prostor v božjem vesoljstvu in daje ključ do mojega življenja. Brez vere bi bilo moje življenje samo dolga zima opu-stošenosti, z nobeno svetlo zvezdo nad mano, ki bi me razveseljevala na poti, z nobeno cvetko ob moji stezi, z nobenim solnčnim žarkom, ki bi pregnal premrazujočo otožnost iz mojega upadajočega srca. Po veri dobiva življenje dostojnost, (Veljavo, ki presega vest svet. Med zemljo in nebom stojim:	Del sem
zemlje, moje telo malovredni, minljivi del; del sem nebes, moj ne smrtni duh v meni, ki ga ne morejo ovirati nikake vezi, da ne bi zletel navzgor k Bogu, Viru življenja in sreče. On me je napravil, da naj bi bil srečen začasno in večno. Sredstvo v dosego sreče je vera.
Slovetisk škof za far-marstvo.
Katerod at the Post office at Joliet, 111. as second Class matter.
g,TRADES fj^ícOUÑCJL> 4
CERKVEN! KOLEDAR.
19.
30.
21.
22.
2:1.
24.
25.
jiiniia nedelja
■“ pondeljek ■“ torek “ sreda “ četrtek “ petek “ sobota
Juliana Falconieri Silverij, papež Alojzij Gonzaga Alban, mučenik Edeltruda, dev. Boj. Janeza Krst. Prosper. škof
Verska premišljevanja.
.Rojakom v potrditev njih vere.
II.
Kaj je vera?
To je pereče vprašanje dneva in vseh časov. Druga vprašanja utegnejo popolnoma nase obrniti ljudsko pozornost, a samo za kratek čas; to najvažnejše vprašanje se nam postavlja pred oči, kamorkoli se obr-aeroo. Zato je od največje važnosti, •da se ima pravo misel, kaj je vera. WrtW5ester jo imenuje pripoznanje naše obveze do Boga kot našega Stvarnika, s čutom spoštovanja in ljubezni, in dosledne dolžnosti ali poslušnosti do Njega. Vera jenrav-stvena vez, ki nas druži z Bogom. Če jo smatramo za vedo, nas uči, kaj je Bog, kaj je storil za nas; kaj smo mi, kaj je življenje, kje isto začenja in konča, kako se naj pre ibije. Opravilo vere je, učiti nas ¡resnic, ki jili moramo verjeti, zako nov, ki jih moramo izpolnovati, in dajati nam sredstev v ravnanje po postavah božjih.
Vera obsega skupno svo.to človeških dolžnostij do Boga. Vera je služba, podložnost, ki jo naš Gospod imenuje jarem. V sebi druži bistveno misel obveze in odgovornosti do nekoga višjega; vest nam veže in dela odgovorno za njene prestopke. Vera, kot krepost, se kaže v verskih dejanjih: Boga molimo in Ga torej pripoznavamo kot Najvišje bitje, kateremu smo dolžni zvestobe; zahvaljujemo Ga za vse Njegove darove duši in telesu, za vse,kar imamo in smo; prosimo Ga Njegovih bla-
Nedavno je neki radikalni socialist v Chicagi na shodu zatrjeval, da je glavni posel katoliške cerkve med ljudmi, “izžemati jih, kot bi bili citrone — kri jim izpivati, kot pijavka.” S takimi ljudmi se ni treba pričkati. Vročica sovraštva pretresa njih žile in slušatine marajo pameti. Pokazati jim treba čuten dokaz resnice.
Na srečo je ta dokaz pri roki. Spodaj objavljamo imeniten članek, ki ga je za tednik “The New World” napisal mil. škof Stariha iz Lead-a, South Dakota. Kaj je njegov na-ineu? Ali namerava škof bogateti sam zase? Nikakorne. Našpreč. rojak dobro ve, da je v Chicagi — sgloh v vseh velikih mestih po Združ. državah — na tisoče, da, de-settisoče katoličanov nametanih skupaj v soparnih domovanjih, neprestano izpostavljenih siromaštvu in grehu. Dobro ve, da nimajo domačij, in dobro tudi ve, da namerava vlada dejansko oddati zemlje za domačije na velikem severozapa-du. Kot skrben oče je čutil potrebo povedati tisočem katoličanov o tej nenavadni priložnosti in jim razlo žiti obstoječe pogoje.
To je en primer, kako si cerkev prizadeva skrbeti za časno blagostanje ljudij. Članek je naslovljen istotako na tiste, ki se žele učiti farmarstva, kot one, ki se že pečajo s poljedelstvom. Njegov namen je povedati katoliškim tisočem, kje morejo dobiti domačije. Ali to ne dokazuje — kajti to j.e samo en primer izmed stoterih, ki bi se dali navesti — da je cerkev resnično mati, in kot mati skrbna za vsako korist svojih otrok?
Članek slove v slovenskem prevodu -akole:
Srečne domačije za katoličane.
Gotovo čutimo, da je lep« število katoličanov po Združ. državah, ki se bavijo s fannarstvom, vse kaj druzega, nego zadovoljno s svojim sedanjim položajem. Vrsta slabih letnih časov in druzib nenadnih in nepričakovanih pripetljejev jih je znižala od prosperitete ali ugodnega razvitka skoro do stiske in jim jedva dopustila potrebnih sredstev za “ži-venje iz roke v usta”, kot pravi rek. Mnogi drugi z velikimi družinami in s sinovi, nagnjenimi, hoditi isto življensko stezo kot njih starši, so skoro opustili vse upanje, da bi bili sposobni, dati tem sinovom začetek z ozirom na draginjo ali redkost zemljišča v soseščini.
To pred očmi, bo beseda-pravo
pisec, vsled svojega dostojanstva in stališča, samo na časno kot i duševno blagostanje svojih sovernikov, ter smatra, da bi bilo vredno, ko bi omenjenci obrnili svojo pozornost na krasno priložnost za lepšo bodočnost, ki jo je možno vsem doseči po nedavnem razglasu, da se odpie za naseljevanje Rosebud-reservacija, Gregory county, South Dakota.
To je resnično, resno rečeno, očarana dežela. Tu se nahajamo na deviški zemlji, najbogatejše in naj-rodovitnejše vrste, tako dobri, ako ne boljši, kot je najbogatejša zemlja v katerikoli državi, prav prikladna za setev in žetev. Vode, te izmed vseh stvarij najpotrebnejše farmar ju, je najti v obilici v rečicah in vodnjakih 12 do 15 čevljev pod površjem. Obnebje je jasno, a namočeno dovolj po dežju, da se morejo pridelavati dobre žetve. Pisec je imel priložnest zadnje'leto, prebiti znaten čas v tej pokrajini, ko je še bila reservacija, in lahko izpriča dejstvo, da je dež šel povprečno enkrat na teden.
To je zemlja, ki jo pisec resno priporoča katoliškim farmarjem, ki iščejo boljših zemljišč, nego so tista, ki jih sedaj imajo. Priporoča jo tudi vsem katoliškim mladim možem, ki se hočejo posvetiti farmar-stvu. 8. avgusta je dan določen za prvo posedbo, a najvažnejši korak v razdelitvi zemljišč bo storjen mnogo preje. Ta razdelitev se bo vršila po žrebanju. Da se da vsem prosilcem priložnost,predložiti svoje prošnje, pričelo se bo vpisavanje dne 5. julija in nadaljevalo do 28. istega meseca. V ta namen se od-pro podružni zemljiški uradi (land offices) v Bonesteel-u, Yankton-uin Fairfax-u. Vsi prosilci se morajo predstaviti osebno v enem teh uradov, ali pa v zemljiškem uradu v Chamberlain-u, med 5. in 23. julijem, in vpisati kot vstopniki ali pravše “entrymen”. Omenjamo, da se v katerikoli teh krajev primeroma lahko pride po Northwestern-črti in Chicago, Milwaukee &. St. Paul-železnici. En vlak zapušča Norfolk Junction vsak dan za Fairfax ob 12. uri 30 min. pop. in prihaja v Fairfax ob 4. uri 25 min. pop. Ako je prosilec uspešen, plačal bo za razdeljeno zemljišče v prvih treh mesecih po 14 za aker ali oral in sicer v sledečih obrokih: $1 za aker bo plačati takoj v gotovini in ostanek pa v sledečih petih letih po 75c za aker vsako leto.
Taka je pokrajina Rosebud od materijalnega ali gmotnegagledišča. Od verskega gledišča pa se naselnik tudi nima ničesar bati. V Fairfax-u se je zgradila cerkev in kjerkoli se katoličani naselijo v zadostnih številih, gradile se bodo cerkve brez odlašanja in priskrbele šole za od-gojo otrok. Medtem, dokler se ne vidijo nadaljnji koraki potrebni, imenovale se bodo postaje in napotili duhovniki, da gledajo na dušni blagor naših katoličanov tako, da ne izgubijo ničesar ob vstopu v “deželo Dakot”.
Kar je rečeno o pokrajini Rose-bud, prilega se tudi Lyman county-ju, ki leži severno od Gregory-eountyja. To zemljo so do zadnjič imeli v posesti živinski kralji, ki so se na vso moč trudili, odvračati ljudi od naseljevanja. Nedavno so pa morali opustiti to lepo zemljo in so se umaknili dalje zapadno. Izza spomladi je dospelo dobršno število naselnikov in vzelo zemljo v posest po tozadevnem predpisu (Homestead Act). Cerkev se je zgradila v kraju Iona, Lyman county, in dosežna je večini katoliških naseljencev. Zemlja po vsem eoutyju je jednako dobra, kot gori opisana, tako, da je South Dakota sedaj pripravljena in voljna preskrbeti toliko ljudij, kolikor jih želi zaupati se ji. Samo ena posle dica more biti—blagostanje za vsa-cega resnega in energičnega delavca.
John Stariha,
Skoj v Jjead-u, So. Dakota.
Lead, 3. junija 1904.
vojevanje proti plemenskemu samomoru itd. A če so g.Uptona podatki natančni, je pač tudi treba narodnega gibanja, da se zatre samomor sam.
Kajti jasno je, da se samomori množe. A množitev se ne vrši stopnjema, kot bi se mislilo, nego skokoma. Zadnjih trinajst let se j^ poročalo v časopisju Združ. držav o nič manj nego 77,617 samomorih.
L.	1891. je bilo 3,531 samomorilcev.
L.	1896. — 6,530. L. 1901., pet let pozneje, jih je bilo 7,245. Lansko leto 8,597. Če se pomisli, da število slučajev nikdar ne pride med brzojavke od “Associated Press”, se število ameriških smrtnih slučajev iz tega vzroka množi uprav grozno. Gotovo ie to strašen odsev ai: eriške civilizacije ali prosvete. \ poganski Grči ji in poganskem Rimu se samomora ni smatralo grozovitim. Poganski budhisti ga nimajo v nečasti. Očividno postaja Amerika poganska, kot kaže n. pr. njeno čuvstvovanje z Japonci, in to upliva na vsakdanje življenske pojave.
Razširjajoče se poganstvo med ljudskimi množicami je gotovo krivo množitvi samomorov; da je ta obtožba upravičena, vidimo, čepogle damo jnalce preko atlantskega oceana. Kot sploh priznavano, se je Francija strašno izneverila krščan stvu zadnjo tretjino preteklega stoletja. Mr. Upton navaja statističnih podatkov, ki kažejo, da “na Francoskem je razmerje sedaj 22.4 proti 15.7 od 100,000 pred petindvajsetimi leti; na Nemškem skoro isto.” Katoliška Avstrija kaže samo 3.9; Ogrsko, 2.7. “Koelnische Volkszeitung” je pred nekoliko meseci, v skrbnem razkladanju nemške statistike, dokazala, da je bilo v katoliških srenjah manj samomorov nego v nekatoliškib. Razlagajoč državno statistiko je “Freman’s Journal” v Dublinu lani pokazal,da je samomor redkejši na katoliškem Irskem, nego v katerikoli drugi deželi. Skoro vsak dan se nam navaja dejstvo, da je prebivalstvo na Ruskem, kot celoti, zelo verno, zato nismo iznenadjeni, če trdi g. Upton: “Čudno je, da se ne na Ruskem, kjer so zločini dokaj narasli in kjer so življenski pogoji baje težji in bolj tlačeči nego v drugih deželah, vendar množe samomori.”
Iz rečenega je razvidno, da Združ. države prednjačijo glede samomorov. S prebivalstvom 80,000,000 — izmed katerih je petdeset milijonov nekristjanov — prednjačijo torej glede umorov, razporok, ropov, nasilstev, linčanj, sleparstev, družabnih škandalov, ogromnih in dalekosežnib poneverjanj, javnilun zasebnih, in sedaj tudi po številu samomorov. Glede vzrokov pravi Mr. Upton:	V starih časih je tudi
cerkev ravnala s samomorilci huje nego z morilci in jih ni samo obsojala v večno kazen, marveč tudi v zemsko sramoto, odrekajoč jim krščanski [pogreb; toda vsled oslabitve cerkvene oblasti in naraščajočega dvoma o večni kazni in deloma negotovosti glede posmrtnega življenja, so te brzde v velikem izginile.” Res je, in zakaj naj se čudimo? Samo glejte na pozornost in hrup vzbujajoče pridigarje, ki dandanes uspešno izjavljajo, da ne bo vstajenja iz groba, da ni posmrtnega življenja za človeško dušo, da so nebesa bajka in da ni pekla, da sv. pismo ni od Boga navdihnjeno in poglejte tudi na druge uničevalce, ki uče, 'da so desetere zapovedi človeškegaga izvira, in ali ni vzrok našega propadanja jasen? Gotovo bedaki, ki sejejo, smrt ne morejo pričakovati, da bi želi živ-ljen je- če voditelji množico zavajajo vsak dan na kriva pota, kako naj upamo uteči posledicam?
Ijivejšib verskih obredov—obreda, ki obuja umirajočemu upanje iu navdaja oropanca s tolažbo. Po dekretu (odloku) z dne 17. maja 1886 je papež Leon XIII. prepovedal katoličanom, dajati predpise za ge-žig njih teles po smrti, pod kaznijo odtegnitve sv, zakramentov med umiranjem in cerkvenega pogreba po smrti. Ta odlok je bil deloma utemeljen na spoštovanju do telesa, ki je bilo preje tempelj sv. Duha; deloma na spoštovanju do posvečene navade cerkvene; deloma na dejstvu, da je v kontinentalni Evropi sežiganje mrtvecev bilo tedaj in je še sprejeto po bogatajcih in prostozidarjih kot javen izraz njih nevere v vstajenje in življenje onstran groba.”
Sv. oče o katoliškem časopisju.
Kako misli Pij X. o katoliškem časnikarstvu, kaže sledeče:	V Be-
netkah se je svoj čas vršil shod škofijskega društva. Kardinal-pa-trijarli Sarto mu je predsedoval. Tudi o časnikarstvu se je razpravljalo. Pritoževalo se je, da “La Difesa”, ki je vendar dober katoliški list, tako slabo procvita. Sedaj se dvigne pacrijarh beneški in pravi “Obžalovanja vredno bi bilo, akc bi morala “Difesa” prenehati vsled pomanjkanja pripomočkov, ko j« vendar toliko vrsto let tako hrabre branila dobro stvar. Mene kol škofa te škofije bi zelo užalostilo,ko bi se to zgodilo za časa mojega vladanja. Toda to se ne sme na noben način zgoditi! Upam, da beneški katoliki ne bodo zapustili svojega lista, ki je dobro pisan in ki se zelo odlikuje v obrambi cerkve. Ne bom se strašil nobenih žrtev, obraniti “Difeso”. če bi bilo potreba, bom dal v ta namen svoj prstan, svoj naprsni križec, da, svojoj kardinalsko obleko; kajti jaz hočem, da list še nadalje izhaja!”
AH ste trudni?
Dostikrat poleti se nas poloti ču oslabelosti in utrujenosti. Čutim< se nesposobne delati; napor je sto riti kaj. Pač pravimo, to je zrak vročina, slaba hrana, a v deveti! slučajih izmed desetih je nečista kri če je kri nečista, so organi nespo sobni, vršiti svoje delo primerno, mišice so pičlo rejene in potem s< pojavi ut r ujeaost. Če je kri čisti in pravšna, vrše organi svojo dolž nost, in potem se okrepe mišice ii razbistrijo možgani. Severov kri čistilec odstranjuje vse nečistosti i: ustroja ter dela novo in obilo kri, Obstaja pa iz rastlin in obsega pri meskov za ojačanje zdravja in okrep Čanje oslabelega ustroja. Mr. Johr Plaskony iz Morrisdala, Pa., ims o njem še povedati sledeče: “Kupi sem steklenico Severovega kriči-stilca in vestno lahko potrjujem, da mi je zdravilo pomagalo. Popolnoma zdrav sem sedaj.” Na tisoč« tacib nenaprošenih spričeval preje mamo in smo pripravljeni pokazat jih v naši pisarni na zahtevo vsat čas. Zatorej, če ute prizadeti pc kakem krvnem oprišču, če ste ne sposobni delati, če Vam lice bled: in hujša, poskusite Severov kriči stilec in prepričali se bodete, da j« to dobro zdravilo. Cena $1.00. Ne prodaj v vseh lekarnah. Če Van lekarnik ne more postreči, pišite naravnost na W. F. Severa Co.. Cedar Rapids, la. Pri naročilih ze $1.00 ali več plačamo vse stroške.
Samomori se množe.
goslovov in Ga pripoznavamo kot J časno pač umestna, zlasti, ker misli
Mr. George P. Upton, eden izmed urednikov chicaškega dnevnika “The Tribune”, je zadnjič objavil nekaj podatkov o samomoru, ki bi v vsaki .drugi deželi neizogibno vzbudili hrum in šum. Sedanjost je lahko priča o društvih zoper mormonizem ali mnogoženstvo, zoper razporoko, za čislanje nedeljske zapovedi, za
Sežig in pokop.
Iz necega članka o sežiganju v listu “New Zealand Tablet” je povzet sledeči podatek:
“Pač so slučaji, v katerih je treba sežigu prednost dati pred po kopom, na primer na bojiščih ali v okuženih mestih, kjer velika števila gnoječih se trupel okužajo zrak. V takih izvenrednib slučajih —kot ob veliki kugi v Milanu, bitki pri Gravelotte itd. — cerkev ne samo dovoljuje, temveč priporoča izjemo od njenega navadnega pravila. Si oer pa je bilo pogrebanje v zemljo posvečeno po pradavni uavadi kot del enega izmed cerkvenih najgau
Izleti četrtega
po Nickel Plate-železnici, po er voznino za vožnjo naokrog, več 25 dne 2., 3. in 4. julija, v polurne: dvesto milj od pričetne postaj Povratek do dne 5. julija. Tri dneyni vlaki na vsako stran, z m dernimi vagoni in spalnimi vozo s preddurjem, v Cleveland, Eri Buffalo, New York, Boston in m sta Nove Anglije. Potniki v kra vzhodno od Buffalo imajo pravici ustaviti se v Niagara Falls, v vsa] smeri, in tudi v Chautauqua Lak med izletno dobo, če dajo tikete v shrambo. Posebni, ‘ America Club”-obedi, vrsteči se v ceni c 35c do $1.00, ki ae ž njimi postre: v jedilnih vozovih; tudi postrežba la carte. Nikake preplače na nob nem vlaku Nickel Plate železnici Kolodvor v Chicagi na Voglu I. Salle in Van Buren cest, edii kolodvor v Chicagi na Elevate Loop. Mestni uradi za tikete 11 Adams St. in Auditorium Anne: Telefona Central 2057 in Harriso 2208.
Koreja obsega 8 2.0 0 0 stirjaških milj.
, Nemčija stoji v vrsti vinorodnih dežel na osmem mestu.
Veliki most čez reko Tbemse v Londonu križa na dan
220,000	oseb.
Cukrovo repo 4 čevlje dolgo in 180 funtov težko so o priliki pridelali v Californiji.
Rusija ima primorsko črto 80,000 milj dolgo, a samo polovica je celo leto prosta ledu.
Francoskega šampanjca so uvozile Združ. države 1. 1903. velikansko količino 4,451,116 steklenic.
Neka višnjeva taščica ali senica je preletela, kot je izpričano, 1550 milj dolgo razdaljo iz Srednje Afrike na obale Severnega morja v eni noči tekom enajstih ur.
V Velikem N e w Y o r k u se je v letu, sklenjenem z dnem 29. februarja, vozilo po uličnih in vzvišenih železnicah en bilijon potnikov, nevštevši več nego 250,000,000 pre-voženj.
Tekmovalno tekanje v daljavo 500m so zadnjič priredile berolinske — dame. Prva je priletela na cilj gdč. Jerica Furckert, ki se sedaj proslavlja po vsem nemškem časopisju.
Pri osrednji upravi poštnih hranilnic v Milanu na Laškem so odkrili, da manjka 5 milijonov lir. Zakladni minister je vsled tega odredil pri vseh poštnih hranilnicah revizicijo ali pregled.
Š t e vi 1 o r e p n ih cukrarn v Združ. državah se je pomnožilo 1.
1903.	od 43 na 56. V rečenem letu se je pridelalo od 232,576 akrov nekaj čez 2,000,000 ton cukrove repe, tosej kacih 8j tone na aker. Cene so se vrstile od $4.50 do $5.60.
Nekatere snovi, ki delujejo na človeka smrtonosno,lahko razne živali použijejo nekaznjene. Konji prenesejo n. pr. velike odmerke antimona, psi razniA prigo-tovkov iz živega srebra, koze mnogo tobaka, miši male trobelike in kunci veliko volčjih črešenj ali jagod. Nasprotno so psi in mačke mnogo občutljivejši proti oliloroformu, nego človek.	;
Alabamski velikan iz litega železa se dviga sedaj v nekem poslopju na razstavi v St. Louisu. Poganskega boga kovačnice, Vulkana predstavlja. Visokost mu znaša 56 čevljev, dolgost nadkomolca 10 čevljev in teža 86,500 funtov. Neki Newyorčan je napravil risbo in model, a vlila ga je livnica v Birminghamu, Ala. Soba je bila napravljena nalašč za svetovno razstavo, a potem bo krasila birminghamski park.
Zadnjič je MaryWor-ters v Allenu, Md., poskušala razrušiti prijateljstvo med leto starim otročičem in veliko črno kačo, a bi jo bila skoro skupila. Že nekaj časa je žena opazovala, da njeno dete po-uživa nenavadno mnogo mleka, a se vendar ne debeli. Dne 2J. maja je pa mati našla črno kačo ležečo v zibelki z otrokom, s stekleničnim gumijem v svojem gobčku. Brž, ko je kača zagledala žensko, skočila je nadnjo. Ženska je zgrabila kopač iu usmrtila zvijavko.
Princezinja Chimay, rojena Ward iz Detroita, Mick., ima zopet druzega moža. Svojemu postavnemu soprogu, belgijskemu knezu Chimay, je ušla, kot znano, iz ljubezni do cigana Rigo, koncertnega goslarja. S tem je živela zadnja leta v divjem zakonu, ker ni ciganska soproga Rigova privolila v ločitev. Sedaj je pa Rigo od svoje princezinje spokan iu igra spet v Parizu svoje ciganske čardaše. Slavna Ward pa ima za časno za “moža” lepega neapolitanskega atleta ali rokoborca. Sramežljivost je izgubila vso.
inkorponrana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898.
Predsednik: John R. Stebbknc, 2008. Calumet ave., Calumet; Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio.
I,	Tajnik: Mihael Warojan, 903. Scott St. Joliet, 111.
II.	Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, III.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Jobrt, 111.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
Georoe Laich, 168.—95th St., So. Chicago, 111.
Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111.
Rev. F. S. Šušteršič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111.
Max Buh,] 15* 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikonler drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jelSOtinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili:
Novo društvo sv. Antona Pad., 72 Ely, Minn., sprejeto v K. S. K. J. Imena; 6814 Grebenc Franc, roj 1886, 6815 Indihar Franc, roj 1883, 6816 Škraba Janez, roj 1883, 6817 Šerjak Jakob, roj 1882, 6818 Podlogar Janez, roj 1882, 6819 Železnikar Franc, roj 1881, .6820 Grebenc Anton, roj 1880, 6821 Švigel Martin, roj 1880, 6822 Glinšek Matevž, roj 1879, 6823 Rus Janez, roj 1878, 6824 Indihar Jožef, roj 1878, 6825 Zbačnik Anton, roj 1876, 6826 Klančar Franc, roj 1875, 6827 Glinšek Andrej, roj 1873, 6828 Mervar Janez, roj 1873, 6829 Palčar Jožef, roj 1872, 6830 Tomažič Jožef, roj 1871, 6831 Koščak Jožef, roj 1870, 6832 Seliškar Anton, roj 1868, 6833 Verant Frane, roj 1868, 6834 Zaje Anton, roj 1866, apr. 11. jun. 1904.	Dr. s. 21 udov.
K društvu V. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 6835 Volf Jožef, roj 1879, 13* jun. 1904.	Dr. š. 74 udov.
K društvu sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 6836 Zupančič Janez, roj 1878, spr. 13. jun. 1904.	Dr. š. 40 udov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 6837 Majer Štefan, roj 1876, spr. 13. jun. 1904.	Dr. š. 60 udov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 6838 Rus Fortunat, roj 1881, 6839 Janežič Janez, roj 1878, 6840 Zupančič Franc, roj 1876, 6841 Papež Janez, roj 1875, 6842 Kraucar Alojz, roj 1872, spr. 13. jun. 1904.	Dr. š. 34 udov.
Prestopila:
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich, k društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 2544 Romanic Janez, 6. jun. 1904.
I. dr. š. 36 udov.
II. dr. š. 75 udov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn. k društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 1847 Medved Anton, 6. jun. 1904.
I. dr. š. 73 udov.
II. dr. š. 35 udov.
Suspendovani:
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 2184 Palek Ignac, 6. jun. 1904.	Dr. š. 29 udov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Hibbing, Minn., 5154 Kolenc Janez, 5372 Babnik Franc, 5216 Kosmač Matevž, 5151 Kolar Janez, 9. jun. 1904.	Dr. š. 52 udov.
Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 5368 Brajdič Jurij, 13. jun. 1904.	Dr. š. 39 udov.
Odstopila:
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5495 Švigelj Janez, 6. jun. 1904.	Dr. š. 74 udov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 6196 Maier Franc, 6. jun. 1904.	Dr. š. 29 udov.
Izločeni:
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 3397 Šetina Anton, 13. jun. 1904.	Dr. š. 110 udov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Hibbing, Minn., 5155 Grahek Anton, 2687 Krebs Janez, 9. jun. 1904.	Dr. š. 51 udov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa.,' 5758 Gazvoda Janez, 5831 Drolc Ferdinand, 6. jun. 1904.	Dr. š. 60 udov
Pristopile soproge:
K društvu sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 2174 Zupančič Laura, roj 1878, spr. 13. jun. 1904.	Dr. š. 7 sop.
K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 2175 Hočevar Ana, roj 1880, spr. 13. jun. 1904.	Dr. š. 20 sop.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 2176 Zorc Uršula roj 1877, spr. 13. jun. 1904.	Dr. š. 4 sop.
MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois.
Alleghany Co., Pa., mirno v Gospodu zaspal naš sobrat in rojak Jos. Zajc v 39. letu svoje dobe. C. g. Rev. Jos. Zalokar ga je sprevidel s sv. zakramenti za umirajoče okol dva meseca pred smrtjo v njegovem stanovanju pri rojaku Vencel Kova Čiču, kamor smo ga privedli iz bol nišnice dne 9. junija 1.1. in odkoder je bil pogreb v nedeljo zjutraj dne 12. jun. ob 9. uri. Društvo ga je v sprevodu spremilo do pokopališča
Federal, Pa., 13. jun. — Na znanjam vsem izven Fedérala stanujočim članom društva sv. Jožefa št. 21 K. S. K. Jednote, kakor tudi vsem slov. rojakom, da je po trimesečni bolezni, imenovani “melancholia”, v bolnišnici v Woodville,
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbor:
sv. Barbare v Rosevale, Pa. Rajnki je bil doma iz vasi Gornji Kašelj št. 81, župnija Devica Marija v Polju, okraj Ljubljana. Zapustil je žalujočo vdovo in šestero otrok. Bil je zavarovan za $1000, s katero svoto se bode ves njegov dolg plačal in ostalo se pošlje v Evropo družini, da jim bode pomagano v njih bednem stanju. Svetujem vsem slov. rojakom, katerim je kaj mar zase in za svoje priljubljene, da naj nemudoma porabijo lepo priliko in pristopijo v katero slov. podp. društvo, da se opomorejo v svoji bolezni in v slučaju smrti preskrbijo za svoje priljubljene.
Pozdrav vsem slov. rojakom!
John Markovič, tajnik.
0404040404040404040404044
I Iz slovenskih naselbin. ¡
S "	= f
Pueblo, Colo., 11. jun. — Dne 9. t. m. imela je šolska mladina v dvorani pod cerkvijo kot ob sklepanju šolskega leta predstavo. Mladina je s tem pokazala svojo zmož nost ter trud učiteljevjin učiteljic, šolskih sester. Predstave bile so različne, od najmanjših otrok iz I. razreda do “učene” mladine iz zadnjega, a vse pohvaljene v tukajšnjih angleških dnevnikih. Pesebno pohvalo je prinesel večerni list “Star Journal” o ruskih vojakih rekoč: V s v. Marije dvorani so po predpisanem vojaškem redu predstavljali mladeniči iz slovenske šole ruske vojake v natančno ponarejeni obleki in vršilo se je vse prav po vojaško. Poraznih vajah ter zmago-dobitnih vojščakov so odlično zape li za v boj proti Japoncem, z besedami:	Mi ruski vojaki smo kore-
njaki, zmagali bodemo Japonca in sedaj gremo v boj! In s tem padlo je zagrinjalo, nakar nam je druga predstava pokazala ranjence in obnemogle vojake v vojaški bolnišnici v strežbi sester in postrežnic Rdečečega križa, med katerim se je nerodno sukal zdravnik v fraku. Vse igre so bile res pohvalno zvršene. Petje in pripovedi bile so v slovenskem kot v angleškem jeziku. Nazadnje pokazale so še svojo spretnost že bolj odraščene učenke s tem, da so na oder prišle kot v New York in to v obleki kot n. pr. Ljubljančanke, Dolenjke, Ribničanke, Gorenjke itd., in iz njih pomenkov, pesnij in obnašanja bilo je sklepati na nekak prizor ob prihodu v New, York, ko so čakale na svojce v čakalnici in si razlagale vsako po svoje čudno Ameriko. Tako je n. pr. Dolenjka občudovala New York da je večji kot tri Metlike. Zopet Ljubljančanki se je vihal nos, ko ji je Dolenjka pripovedovala, da je saboj prinesla “tajč”-novine, ker v Ameriki gre bolj na “tajč”. Zopet Gorenjka je zapela Gorenjsko pesmico, pri tem ji je “aptok” na glavi mahal kot plavajoč metulj. In Ribničanka je tudi po svojem izrazu kratkočasila gledalce. Ta večer bila je dvorana napolnjena. Igra nadaljevala se bode zopet v par dneh.
Kar se dela tiče, ne gre povsem povoljno, ali kdor hoče prijeti za trdo delo, je že dobi.	P.
St. Louis, Mo., 30. maja.—Evo vam nekoliko podatkov iz st. louiške razstave.
Svet zre in pregleduje razstavljene reči in bogastva, nakopičeni na, prostor svetovne razstave. Razni bogatini prihajajo semkaj, potem zopet umetniki, učenjaki, kot i prostaki. Ni ga na svetu naroda, da bi od njega ne bil kak človek tu, in sleherni najde svojim očem in okusu dopadajenje. Bogatin najde bogato izložbo njemu povoljnih rečij, tako
n.	pr. svilnat, z zlatom obdelan zastor srednje velikosti dobi se tu za 8300 do 82,000, kot tudi nebroj predmetov, ki so cenjeni, da edino bogatinu služijo v razveseljevanje. Zopet umetnik tu najde še njemu neznane umetnosti, kot učenjak, ki si beli glavo z učenjem, tu vidi' zoper, da svet hiti z učenostjo naprej, ker učenost v raznih strokah je tu razstavljena, bodisi v strojih kot v drugih rečeh tako, da človek obču duje modrost učenjakov. In tudi preprost človek najde tu razvedrila. Na razstavi je na vrhuncu slave do danes umetnost vsake vrste. Posebno mojim očem ugajale so razne
umetne podobe, ki razlagal sem si jih kot slike življenja.
Ako hodiš po izložbi umetnih podob, vidiš živo sliko sreče: mlado ženo, v cvetu življenja, obdano z angelskimi otročiči, ki ji od vseh strani sirečo nareku jejo. Tam zopet prideš do slike nesreče: vojska pri hrumi v mesto, ljudje zbegano beže, pohištvo je razmetano po potu, pri vodnjaku si ranjenci spirajo rane in obupna žalost nesreče vidi se j im na trpečih obrazih.Zopet stopiš naprej, slika ti predstavlja siromaštvo: v zimi po sneženih ulicah hodi berač, prenočišča ne dobi in glad ga priganja k tatvini; pek ima naprodaj kruh, in hleb kruha v hitrici dene pod pazduho in beži, za njim drvi tropa ljudij in on leteče beži s svo jim plenom. Zopet naprej je slika, ko berača, raztrganega in od mraza trepetajočega po udih, dva policaja ženeta zvezanega mimo hiše, v kateri dekla spravlja preobilo*nanešene jedi kot ostanke od mize, ki se zvezani berač milo nanje ozira in ljudje mimo njega čuduo pogledujoči korakajo. Zopet obstojiš pri sliki, ki ti živo kaže zapeljavo nedolžnosti: deklica v neizkušenih letih, z vnebo uprtimi očmi, peljaua od dveh zapeljivcev, ki jo kot sladkača vabita na razpotje.
Ko sem premišljeval izložbo podob, videl sem v svojih mislih podobe življenja, ker oslikano je tu uboštvo kot bogastvo,sreča, križi in težave, ki tarejo siromaka in bogatina. Nudi se ti videti slika mogočnih vladarjev sveta kot raznih prekucij. Posebno v avstrijski izložbi neke tvrdke podob je živa slika neke prekucije na tirolskih hribih: vidi se razburkano ljudstvo, ki ruši zadnje znamenje sv. križa in zraven čudo, ki osuplo zre v Križanega množica, ki, dasi lesena podoba, jela je krvaveti. Zopet se vidi podoba mogočnega Napoleona, ki je takrat skoro vse obvladal: stoji pred papežem Pijem VI. in zahteva od njega ločilni list, in takratna slava Napoleonova se živo vidi v tej podobi. Podučljiva slika nahaja se tudi v izložbi angleške kraljice Viktorije, ki je med drugimi dragocenostmi in darili od njenih otročjih let do smrti:	slika kaže, kako pred njo
pade zagrinjalo in za njim se vidi revščina,obupanih družin in očetje teh družin pijančujejo v gostilnah.
Da, na razstavi so po videnju očij podobe življenja.	M. P.
Waukegan, 111 , 7. jun.— Bla govolite priobčiti par besedij v nam priljubljenem listu “A. S.”
Kratek čas je minul, kar sem poročal o smrti našega rajnkega Jan. Merlaka, in žal,bog že zopet smo izgubili dne 25. maja enega uda iz naše srede, in sicer Matijo Debevca, v starosti 21 let. Vzrok bolezni in smrti j.qbilo vnetje črev: rajnki je bolehal samo 24 ur, v tem času je bil zdrav in mrtev. Doma je bil iz Vrhnike, kjer zapušča žalujoče starše, a v Ameriki in to v Clevelandu pa sestro. Rajnki je bival tu v Ameriki eno leto in pet mesecev ter bil ud tukajšnjega društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. Bodi mu lahka zemljica!
Bratski pozdrav vsem udom K. S. K. Jednote, a tebi, nam priljub Ijeni list “A. S.” pa obilo naročnikov. Franc Barle, tajnik.
Milwaukee, Wis., 9. jun. — Tihi in mirni smo bili Slovenci in Hrvati v tem mestu, a sedaj moramo svetu naznaniti,' da smo se združe ninii močmi in pomočjo Slovencev m Hrvatov iz Sh'eboygana in Port Washingtona ustanovili za nas novo župnijo “Marije Pomagaj” ter že mamo svojo cerkev, ki bode posvečena v nedeljo 19. junija; začetek o ;>ol enajsti uri. Mil. nadškof S.G. Messmer bode sam cerkev posvetil, mš slovenski škof, mil. g. Jakob Trobec iz St. Clouda, Minn. pa por.-tificiral in slovensko pridigoval. Vsi rojaki, ki se morejo te redke slovesnosti udeležiti, so povabljeni v nedeljo, dne 19. junija priti v Milwaukee.
Pozdrav!
Rev. Alois Kasti gar.
Cleveland, 0., 14. jun. — Na progi Lake Shore železnic ob vznožju Case ave. je bil zadnji petek opoludne ubit Slovenec Andrej Buška, stanujoč na 1051 St. Clair St. Stopil je pred takozvani hitri vlak “flyer” ter bit na mestu ubit.
Lokomotiva mu je popolnoma strla glavo. Pokojnik je bil star kakih 55 let. V Ameriko je prišel pred več leti. V stari domovini zapušča vdovo.
— St. Clair kara je zadnjo nedeljo zvečer ubila našega rojaka v Glennville O., v obližju poslopja za kare. Ponesrečenec je bil na mestu mrtev. Ziehmova ambulanca ga je prepeljala v Ziehmovo mrtvašnico. Njegovo ime je dosedaj neznano. Pri sebi je imel molitveno knjižico, v kateri sta bili imeni Frank Ma lovčič in Frank Nov^k.
Tower, Minn-, 10. jun. — Škof Rt. Rev. McGolrik iz Dulutha je birmoval dne 2. t.m. 60 otrok, katere je pripravljal z njemu lastno neptrujenostjo Rt. Rev. Monsignor Jos. F. Buh iz Ely, prejelo je ta dan zakrament sv. birme. Da je naš velečastiti gospod generalni vikar neumoren v svojem misijonskem delu, da je vedno in povsod na svojem mestu, je po celi Minnesoti in tudi drugod znano. Zatoraj mu iz srca želimo, vsi Slovenci, da ga nam Bog še dolgo in dolgo let obrani t;*ko zdravega in čilega, kakor do sedaj.	Gl.
Kansas City, Kans., n. jun.— Tukaj nas živi Slovencev kakih 40 družin in čez 120 samcev. Z delom gre še precej dobro, ker vse tukajšne klavnice poslujejo. Dela se obeta še več, ker zida klavnico se ena tvrdka, namreč Nelson Moriss & Co. Ta klavnica bo začela poslovati meseca julija. Plača bo baje za deseturno delo 81-9C in tudi več.
___________ P. S.
Scottdale, Pa., 11, jun.—Tukaj na “Coke region” se je zopet poslabšalo glede dela. Spet so začeli peči zapirati. Samo tukaj, kjer ima svoje tovarne Frick Company, so zaprli
1,000	pečij. Na Valley Works pa gorijo še vse peči, a dela se samo pet dni na teden, tako, da kdor ima veliko družino, komaj zasluži zn hrano.
Pozdravljam vse Slovence po celi Ameriki.	Anton Koželj.
Braddock, Pa., n. jun..—V gozdu pri Jobustownu je 7. t. m. ubilo rojaka Fran Suhadolnika. Po kojnik je bil star 28 let, doma iz Borovnice, kjer ima očeta, mater in dva brata. Jedna sestra je v Amer.ki, kjer je bival pokojnik 13 let.
Forest City, Pa., io. jun. — Pogodbo za zidanje slovenske cerkve so podpisali dne 8. jun. Načrte je izdelal Mr. Devey iz Scran-tona, Pa., gradil jo bode Mr. Rnss-mann iz New Yorka. Stavba bode krasna, iz opeke zidana; cerkev bode 90 čevljev dolga in 38 široka. Upanje gojimo, da bode do Božiča gotova. Z delom gre še precej dobro, toda neverno kako dolgo bo trpelo.
Export, Pa., 27. maja.—lukaj je ponesrečil v premogovem rovu rojak Valentin Vavken iz Rovt pri Logatcu. V rovu se je podrla nauj sk la, tako, da je bil na mestu us-mrten. Ravno istega dne se je nameraval poročiti v Bridgeville z gospodično Frančiško Dolenčevo. Pokojnik ni bil pri nikakem društvu.
Huutington, Ark., 13, jun. — Prosim, da natisnete mojih par vrstic v nam priljubljeni list “A. S.”, da naznanim rojakom po širni Ameriki nekoliko o tukajšnjih razmerah.
Dne 3. t. m. je tukaj začelo silno deževati, tako, da so bile vse reke prenapolnjene in vodovje je prodrlo v rudnike. tako obilo, da sesedaj nič ne delamo. Iz enega preduha ali šalita so vodo že izpumpali in delati se bo v njem začelo 14. t. m. listala dva pa bosta prazna čez teden d ni j. Tako imajo zalite šabte tudi v Indian territory. Kompanije pravijo, da imajo naročil dovolj in bo torej dovolj dela.
Omeniti moram tudi in oporekati dopisniku v št. 133 dnevnika “Glas Naroda”, ker je tako velikousten, da bi rad tukajšnje Slovence uničil. On namreč piše, da tukajšnja naselbina počasi napreduje in da odtod potujejo rojaki vsaki teden drugam. Morda gre res-par Slovencev od tukaj drugam, all^’tega pa dopisnik nič ne vidi. da pride skoro vsak na za j preden mine mesec dnij, in prav;, da je tukaj vendarle boljše kakor drugje. Ravnokar imam v
rokah pismo, v katerem mi neki rojak piše, da naj mu naznanim, če delamo tukaj vsaj dva dni v tednu, ker namerava potem priti nazaj. Dopisniku moram povedati, da on pač ne more vedeti, kako napredujemo, dasi ima pred durmi tukajšnjo naselbino, ker mu tega ne pusti Viljem Soselvet, ki ima neki prav dobro ječmenovo vodo na prodaj. Ne bom omenjal tistih naseljencev, ki so ze več let tu in imajo svoja domovanja ter so po več sto dolarjev vredni, ampak omenim samo tiste, kateri so kupili to leto svoje lote in si gradijo hiše.
Martin Pncel je kupil dve loti in hišo za 8225, Jožef Šuštar je kupil 2 loti in naredil hišo, Fiank Žitnik 4 lote in gradi hišo, John Pucel 6 lot, in gradi hišo, Frank Spendal je kupil hišo in čuje se, da se tudi drugi Slovenci pripravljajo, da si zgrade svoje domove. Širokoustni dopisun bi pa rad tukajšnje Slovence popolnoma uničil. Sram ga naj bode! Ko smo tukajšui Slovenci imeli priliko udeležiti se velikonočne dolžnosti, on še v cerkev ni prišel. Mar so mu duhovniki, pravi. Njegov Bog je ječmenova voda.
Tudi imamo tukajšni Slovenc društvo sv. Barbare, ki dobro napreduje. Ustanovljeno je bilo 11. jan. z 11 udi, sedaj jih šteje pa že 19, kar je za našo malo naselbino precej veliko.
Pozdrav vsem Slovencem po širni Ameriki, tebi, vrli “A. S.” pa želim obilo uspeha. Matija Ograi/g.
Washington, D. C., l. jun. — Tukajšnji angleški listi poročajo: Komisar glavnega zemljiškega urada (general land office) je dogo-tovil pravila in naredbe za prodajo ozemlja od Grand Rond Indian-re-servacije v Oregonu, ki jih je potrdil tajnik notranjih zadev. Ozemlje obsega 26,300 akrov ali oralov, ki leže na zapadnem delu Oregona, od 15 do 20 milj od pacifiške brežine. To ozemlje se bo prodalo na zapečatene ponudbe, ki se morajo izpolniti v “Oregon City (Ore.) land Office”, začenši s ponedeljkom 1. avgusta ob 9. uri dop. in končujoč ob 11. uri dop. 8. avgusta.
Kopalci zakladov na Martinique.
Iz New Yorka poročajo:	Zadnji
čas se je na otoku Martinique izcimil stan kopalcev zakladov. Otočani so se namreč prepričali, da se sedaj ni bati Mont Peleejevih izbruhov ter prav pridno kopljejo po razvalinah Saint Pierrcja, iskajoč dragocenosti, posebno dragih kamnov. Baje so že izkopali zelo veliko dragocenosti, čemur pa se ni čuditi, ker je v razrušenemu mestu zelo cvetela trgovina. Ognjenik sedaj zopet miruje. Na kraj nesreče dohaja vedno veliko število hribolazcev.
Četrti dan julija.
Ena voznina za vožnjo naokrog, več 25c, dne 9., 3. in 4. julija, v okolišu dvesto milj od pričetne postaje na Nickel Plate železnici. Povratek do dne 5. julija. Kolodvor v Chicagi:	La Salle in Van
Buren cesti. Mestni uradi za ti-kete, 111 Adams St. in Auditorium Annex. Telefona Central 2057 in Harrison 2208.	*
THE GRAND THEATER.
A. L. FAUBEL, M gr.
Chicago Plione 807. Nortlnvestern 175.
Vaudeviilne predstave prve vrste.
Za teden začenši z i 9. junijem igrajo sledeči umetniki:
BIMM—BOMM—BUR Nov muzikaličen akt.
THE THKEE OGDENS Noviteta.
ROBINSON & GRANT komika.
ROSE & SEVERNS komična slika.
HAZEL BÀLYLE I LOUISE HENRY soubretka |	pevka.
MARSHALL & LA RAINE šaljiv prizor.
POLYSCOPE.
Cene zvečer 10c,20c,30c in oOc.Popoldan-ske predstave v sredo in soboto, cene 10c in 25c.
Tikete je dobiti vsul i dan od 10. ure dopoldne do 10. ure zvečer.

Jurij Tega

Predaval stotnik Fridolin Kaučič.
t&SU&MiUMUlUsoUUUUMt
(Konec).
Meseca vinotoka 1. 1793. so Avstrijci oblegali utrdbe okoli Weis-senburga in Lauterburga. Ponudil se je prostovoljno, da hoče ustrahovati utrjeno mesto Lauterburg. Kako se je tnga dela lotil, nam natanko pripoveduje izpričevalo, v katerem je zabeležen njegov slavni čin. Vzel je dve diviziji, ki sta imeli braniti oblegovalni Iren, in ju je postavil blizu Lauterburga; potem jc jezdil čisto sam proti mestu do vzdignjega mostu. Tam je z odločnimi besedami terjal, naj se mesto udi in most odpre. To se je zares zgodilo. V Lautenburgu je potem preprečil vse nerede, ki so ob takih prilikah navadni. To pa je dosegel s tem, da je v obsedenem mestu 14 ur neprestano z mečem v roki sam vodil patrole ter j izmed različnih vojaških branš, ki so silile v mesto, namah zapodil ven, kar ni imelo pravice hiti notri.
Dne 10. novembra istega leta lotili so se naši razupite trdnjave Fort St. Louis, ki je stala sredi Rena na otoku. Major Vega je bil kot edini prisotni štabni častnik artile rije poveljnik posednemu topništvu. Stal je v službi brez počitka podne vi in ponoči. Francozje so se hrabro branili. Avstrijcem se je godilo kakor pred tremi leti pred Belimgradom; nikjer niso dosegli nobenega uspeha.
Voga se je moral .ravnati seveda po strogih ukazih in navodilih predpostavljenega generala Lauerja.
12.	novembra se je majorju Vegi pri obedu vpričo vseh gostov očitalo, da bode le on kriv, ako bo moralo prenehati obleganje.
To so bile grenke besede za moža, ki je itak storil več kakor svojo dolžnost, prebivši več skrbi, več muk od vsacega tovariša! Ali če so bile tudi nezaslužene, ni se jih ustrašil. Vega je skočil od mize in dejal, da si upa v 24 urah polastiti se trdnjave, ako se mu ni treba držati dosedanje šablone in ako sme z artilerijo razpolagati po svoji volji.
Nato mu je general Lauer, ki je izprevidel, da po svoji stari šabloni ne doseže ničesar, dal proste roke in mu javno zagotovil, da ga hoče cesarju predlagati za viteški red Marije Terezije, ako to izvrši.
Major Vega je vzel nato od streljajočih baterij tri desetfuntne hau-bice, poiskal na desnem krilu paralelk ugoden prostor, ukazal vse potrebno, da se pripravi streljivo, izposodil si od ženijskega oddelka nekaj ^delavcev, dal zvečer v temi izkopati sedeže za topove ter pomagal sam, dasi v veliki nevarnosti, prepeljavati municijske vozove in postaviti topove za silo na lesene podlage. Tri četrt ure pred polnočjo je začel iz majhne baterije stresati, in dvanajst ur so neprenehoma frčale granate v mesto. Za voljo velike daljave nabijal je topove dosti močneje in streljal je pod privzdign jenim kotom 15— 16 stopinj, torej mnogo višje, kakor je bila do takrat navada. Ukazal je tudi ostalim baterijam, nadiegujo-
1795. dva topova^s konično izvrtanim dnom. Ta iznajdba se je Vegi vrlo posrečila. Ko so topova poizkušali, se je pokazalo, da mečeta dvakrat tako daleč kakor dotedanji možnarji. Pri obleganju Manheima, ki so ga Francozi zopet dobili v roke, je Vega s svojima topovoma tako uspešno metal bombe v mesto, da se je 24. kimov.ca udalo cesarskim četam. Te Vegove baubice je avstrijska vojna uprava šele 35 let po Vegovi smrti splošno vpeljala v avstrijski armadi.
L. 1796. je branil Vega Mongu cijo pred Francozi. Odlikoval se je pri. reki Sieg, črez katero so Avstrijci z njegovo pomočjo pregnali Francoze, v bitki pri Dietru pa je pognal sovražnika čez reko Lahu in ga tako spretno odganjal, da so mogli Avstrijci brez izgube prekoračiti imenovano reko. s 1 teh neuspehih so odšli Francozi od Mongucije.
Začetkom I. 1797. je Vega tako vztrajno podpiral pred Kelilom s svojimi topničarji ostale oddelke, da so si ga Avstrijci osvojili. Še isto leto je Vega branil Mongucijo kot poveljnik vsega topništva. V tem pa so sklenili kampoformijski mir, in V'ega je vodil cesarsko topništvo iz nemških pokrajin Avstrijo.
Prišedši domov, so ga namestili za drugega stalnega oficirja pri oblegovalni armadi na Nemškem. Vendar se poslej ni več vdeleževal bojev, L. 1802. so ga imenovali za podpolkovn ka v četrtem topniškem polku.
Spremljali smo Vego iz Zagorice v Ljubljano, iz Ljubljane v topniško šolo na Dunaj. Občudovali smo njegovo hrabrost pred Belim-gradom in ga v duhu spremili na Nemško, kjer je dovršil toliko hrabrih činov, in slišali, da je dosegel dostojanstvo podpolkovnika. Gotovo pričakujete, da bi še nadalje culi o Vegovih junaških delih. Brez dvoma bi si bil Vega nabral še novih lovorik na bojnem polju, da ga ni v najboljših moških letih dohitela nepričakovana smrt. 26. septembra leta 1802. so ga našli mrtvega v reki Donavi pri Nussdor-fu, s tenko .vrvico privezanega na neki kol.
Vega je bil žrtev roke ostudnega morilca, za katerega ime so izvedeli šele čez trideset let. Bil je neki mliuar, ki ga je ubil, oropal in truplo zagnal v Donavo.
Milo se stori človeku, ko čuje o tako nesrečnem koncu Vege. On, ki se ni strašil sovražnih krogelj, ki je tolikokrat gledal neustrašeno smrti v obraz, je moral postati žrtev zavratnemu napadalcu. Koliko bi bil lahko koristil šele 48 let stari podpolkovnik baron Vega! — V Vegi je res poosebljena žalostna usoda našega naroda.
Dosedaj smo spoznavali Vego kot odličnega slovenskega junaka. Toda Vega ni umel le spretno sukati
bridke sablje in krotiti s svojimi topovi sovražnikov, njegova roka je spretno vodila tudi pero. Napisal je lepo število knjig in si pridobil ime znamenitega učenjaka. (Ne cim trdnjavo na diugi strani, naj bora posamezno našteval njegovih primejo nižje doii ležeče mesto, j znanstvenih delo računstvu, nego Tako je spravil mesto v navskiižen j v 0pû(j omenil, da so njegove ogenj. Drugo jutro je na več kra- j knjige pisane tako jasno, da služijo jih gorelo, pol mesta je bilo razdr- j dandanes, 100 let po njegovi tega. Opoludne 13 . je posadka :gmr^ v vijjjjp učilnicah. Med prosila premirja, kateremu je sledila . njegovimi mnogimi logaritmovniki nepričakovana kapitulacija. J ako j je (Joži v el takoimenovani mali loga-je V ega izvršil, kar je obljubil svo- j rjtmovnilj do današnjega dne že 80
izdaj in je preveden v vse evropske jezike ter je še danes neprekošeno delo, ki se rabi po šolah vsega sveta.
Da so tako j unaškega in tako učenega moža, kakor je bil Vega, doletele razne časti in mnogotera odlikovanja, je umevno. V zadoščenje mu je bilo, da se je od najnižje stopinje prostaka povzpel pri vojakih do polkovniške časti. Njegovo hrabrost pa so poplačali še drugače. Že 1. 1793., ko je bil Vega prisilil trdnj&vo St. Louis,'da se je udala, je predlagala višja vojaška oblast, naj se Vega odlikuje z viteškim križem reda Marije Terezije. Ta predlog je bil sicer
jemu generalu.
Meseca grudna istega leta je Vega junaško branil okope ob levem renskem bregu pri Manheimu.Francozi so tako silno pritiskali, da so se morali Avstrijci umakniti. Vega je z veliko spretnostjo in nenavadno drznostjo spravil naše topove čez zamrzli Ren na desno stran, in sicer jih je pripeljal na čolnih, ki jih je z velikansko težavo izkopal iz leda.
Prihodnje leto je naročil Vegi vojskovodja feldmaršal vojvoda Albreht Saksonsko - Tešenski, naj preskrbi nove topove. Z vso energijo se je lotil Vega tega dela. Po lastnem načrtu je vlil spomladi 1.
enoglasno sprejet, toda zaradi nepoštenih intrig njegovih nasprotnikov ga ni dobil tedaj, ampak šele L 1795., ko je prišlo po Vegovem prizadevanju mesto Mannheim Avstrijcem v roke. L. 1800 dne 22. srpana pa je cesarFranc I. povzdignil Vego v baronski stan, za plačilo njegovim zaslugam, ki si jih je pridobil v dvajsetem vojaškem službovanju s svojo modrostjo, iz-vanredno hrabrostjo in sploh z vzornim svojim vedenjem.
Vegove zasluge na znanstvenem polju pa so pripoznale različne učene družbe s tem, da so ga imenovale za svojega člana in sicer akademije učenjakov v Pragi, Goe-ttingu, Erfurtu, Monguciji in čelov Londonu.
Tako so častila našegi Vega tuja društva. Za temi niso mogli naposled zaostati tudi njegovi ožji rojaki. Eno leto pred njegovo tragično smrtjo, dne 26. novembra 1.	1801. so ga namreč sprejeli
brezplačno kranjski stanovi za so. člana.
Svojo ljubezen do ožje domovine je pokazal Vega s tem, da je posvetil II. del svojih matematičnih predavanj kranjskim deželnim stanovom in v priloženem pismu naravnost izrekel:	“Vedno se spo-
minjam svoje domovine in dobrot, katere sem prejel po nauku in vzgoji”. Posebno še omenja, daje kot reven dijak dobival brezplačno hrano v neki zasebni hiši. Pač lep vzgled ponižnosti in hvaležno sti!
Sedaj se pa vprašamo, kaj pa je domovina storila, da bi po Vegovi smrti počastila enega svojih najodličnejših sinov? Bore malo ali skoraj da nič. Leta 1838. je bil objavljen v “Izvestjib kranjskega muzejskega društva” življenjepis Vegov, katerem so tudi pridejana Vegova izpričevala njegovih velikih činov.
Moj nekdanji ve!eučeni,toda, žal, v Slovencih pozabljeni profesor Miha Peternelje od 1. 1862. objavil v “Jabresbericht der Laibacher Unterrealschule” navdušeno pisan Vegov životopis, ki je povzročil vsaj to, da se je 1. 1865. obhajala v Moravčah velika narodna slavnost Vegi v spomin. To je pa tudi vse. Pozneje je v^re zaspalo in trdo spalo 20 let. L. 1882. sem objavil v celovškem “Kresu” kratko notico o Vegi, in izrekel željo, da bi se naj vendar enkrat našel mož, ki bi nam podal korenit Vegov življenjepis. Ta kratka beležka je povzročila, da se je res našel vrl mož in ta je velezaslužni prof.Fr. Hauptmann,ki je obelodanil v “Spomenici Matice Slovenske” 1.1883. Vegov životopis. Pozneje sem jaz začel nabirati gradivo za Vegov obširen životopis. Tudi vojni arhiv mi je bil na razpolago. Objavil sem ta životopis 1. 1886. v “Organ der mil. w. Vereine” v nemškem jeziku. Toda niti ta dva životopisa nista povzročila, da bi se vzdramiladomovina.
Leta 1891. pa je objavil Jakob Bedenek dobro spisani roman: “Od pluga do krone”, ki pa,žal, ni prodrl v širše kroge. V tem romanu je opisano Vegovo življenje in Vegova usoda.
Na tisoče naših dijakov — med te spadam tudi jaz — se je izšolalo in učilo iz Vegovih knjig, — ne da bi bili vedeli, da jih je spisal Slovenec Vega. Noben učitelj ni zinil o Vegi besede, liajbrže tudi sam ni vedel ničesar o njem, tujci pa so si prizadevali, da bi se izbrisal popolnoma spomin na Vegovo slovensko pokolenje in proglasili so našega slovenskega rojaka pokrivem za — Španca. Večina njegovih častilcev ga je imela namreč za Španca, toda ob lOOletnici Vegove smj-ti je profesor Hauptman na podlagi morav-ških avtentičnih matrik jasno in glasno še enkrat dokazal vsemu svetu to, b čemer Slovenci niso nikdar dvomili, da je Jurij baron Vega naše gore list.
V	Ljubljani je nazivana ulica, ki vodi mimo realke, Vegova ulica, tudi na Dunaju se neka ulica v Oberdoeblingu imenuje po našem Vegi. Kraj, kjer je bil na Dunaju pokopan, še ni dognan; mogoče pa je, da na pokopališču v Oberdoeblingu. Danajski magistrat, ki se sploh jako zanima za Vego, mi je obljubil, da bode to stvar zasledoval in se potrudil dognati Vegovo počivališče.
V	ega je bil oženjen ter je zapustil
1. 1796. na Dunaju rojenega sina Frana, ki se je kot poročnik generalnega štaba 24. novembra 1817. sam usmrtil.
Vega je bil v vsakem oziru velik mož, je kot vojak hladnokrven, pogumen in smel, je združeval v sebi veliko svetovno izobrazbo s priprostostjo, odkritosrčnostjo in ponižno skromnostjo. Pod njegovo vojaško suknjo je bilo junaško, gorko čuteče srce. Ker je bil plemenit značaj, se ni sramoval svojega kmetijskega rodu, niti svojega malega naroda ter je pripovedoval večkrat in rad, da so bili njegovi starši in sorodniki ubožui kranjski kmetovalci.
Konečno še par be-edi o Vegovem spomeniku. Počenši od 1886. leia, ko sem objavil Vegov življe pis v “O. d. m. w. V.”, sem se trudil, navdušiti rojake v domovini za idejo, da bi se naj postavil Vegi v Ljubljani dostojen spomenik. Večkrat sem. v dobi šestnajstih let (od 1886 — 1903) drezal po časnikih rojake; toda nesrečna nesloga in vedni domači prepiri niso dopustili časa za to idejo.Da,večina veljakov, do katerih sem se obrnil v tej zadevi,mi niti odgovorila ni. In 1.1898., ko sem objavil iz Jaroslave odprto pismo, naslovljeno v zadevi Vego rega spomenika na slovensko razumništvo, našel se je celo čuden možakar, patrijot, ki je v nekem na mojo adreso naslovljenem, v ljubljanskem dnevniku objavljenem pismu norce bril iz te ideje in se končno izrazil, “da Vega čaka laliko še par sto let na spomenik!” — Pa, hvala Bogu, njegova zlobna želja ne bo obveljala! Bival sem lansko leto že tu na Dunaju, ko mi pride slučajno v kavarni “zur goldenen Kugel” pod roko tista števili a “Slovenca”, v kateri je vrli gospod moravški kaplan M. Škerjanec vabil na veselico, prirejeno v spomin Vegove stoletnice v lepi slogi z nadučiteljem Tomanom in trgovcem Učakarjem in s sodelovanjem mo-ravškega, n« počitnicah bivajočega dijaštva. Prebravši tisto vabilo, mi je šinila misel v glavo:	sedaj
bo prilika in ugoden čas, da zopet sprožim idejo o Vegovem spornem ka! Skromna domača veselica v Moravčah je posebno v moralnem oziru vrlo dobro uspela, in začela sva si z g kaplanom dopisovati. Osnoval se je pripravljalni odbor v Moravčah, kateremu je načeloval in še načeluje g. dekan Bizjan in če gar člani so bili in so še gospodje: kaplan M. Škerjanec, nadučitelj Toman, trgovec Učakar, vsi iz Moravč,ljubljaski župan I. Hribar, profesorja M. Pirnat in Fr. Hauptmann, major Bezeljak in moja malenkost. Obrnil sem se pismeno do nekaterih naklonjenih mi vojaških dostojanstvenikov in do vseh tovarišev Slovencev v armadi in glej, precejšnje število teh mož se je mojemu pozivu odzvalo in začelo pošiljati darove za Vegov spomenik v Moravče. Prva dva, ki sta se mojemu povabilu odzvala, sta gospoda na Dunaju bivajoči F. M. L. Kinnart, moj nekdanji polkovnik, ko sem služil pri spodnještajerskem 47. polku, in stotnik Martin Žun kovic, zato tudi ta dva javno imenujem.
V osebi svojega prijatelja, blagorodnega gospoda majorja Bezeljaka sem našel trdno oporo; peljal se je v Ljubljano in v Moravče ter dognal, da se je sestavil 'pod predse-stvom trudoljubivega polkovnika pl. Lukanca v Ljubljani velik c n-tralen odbor, katerega člani so veljavni možje obeli slovenskih strank in obeh narodnosti na Ivrani-skem, plemenitaši in častniki. Tako je moja goreča želja vendar enkrat postala kri in meso.
Opomniti moram še, da se je g. major Bezeljaku in meni tudi pri-družil g. veleučeni topničarski podpolkovnik, kranjski nam rojak Tomše, ki nam preskrbi za vlivanje spomenika potrebne topove.
Zanimanje za Vegov spomenik je doslej v vseh slojih v domovini in izven prav veliko. Nabralo se je v kratkem času že več tisoč K.
Posebno hvaležni moramo biti vojnemu ministru, ki je naši stvari jako naklonjen, tudi visokemu plemstvu (v četrtem izkazu prispevkov najdeš pet knezov), avstrijskemu častništvu, častniškim zborom, ki prav marljivo pošiljajo darove za Vegov spomenik, tako da imamo' nado, da se dvigne kmalu v Ljub- j

PRAVA SREČA JE ZA NAS NARODI
ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, katere- || mu z mirno vestjo zaupa, ziiajoč, da če bit v kratkem času popo,!- [| noma ozdravljen od svoje bolezni.	IP
Vse ltovine ga jedil ako slave
izkušeuja v zdravenju, zato ga pa narodu in potrdujemo, daje
in Ji valijo zaradi njegovega tudi mi preporočamo našem
. C. COLLINS
v New-Yorkü,
jedini zdravnik, kateri jamči za-popolno ozdravljenje vseh bolesti.
Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekle noge e.i i telo, vodenico, bolečine v grižu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las,, tifus, lešaj, tečen j v iz ušes ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof". Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
SPOLSKE BOLEZNI PRI JOŽKIH IN ŽENSKAH.
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si bode od katere spolske bolezni ziniraj, ozdravil.
Čitajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši dokaz njegovega izkušnjega zdravenja^
Kroničen katar Slavna zdravilnica
C o 11 i n s - o v a i
želodca in slabo prebavanje želodca ozdravljen.
Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 rnesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor ni mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov in
tudi ta mi ni mogel pomoči
Bolezen na plu-èacli naduha in kronične bolečine v želode« 0-zdravljene.
Janko pl. Krileič tako da sem se odločil da Simon Luzar, I1] Tyrone, Pa. nedam omenjenim zdravili- 41 North F root st. Hjj kom tudi ne jednega centa. Reading, Pa. J|
p
Ko sem se na Vas obrnil in začel Vaše zdravila rabit sem od- In mah ozdravil. Vsakem od mojih znance^v in prijateljev Vas čem E priporočiti.	p
Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku [Š
Vaš	M. Medenja«, ||
1 ao Central Ave, Kansas City, Kansas. B Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno B boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite p točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na
Profes. Dr. E. C. COLLINS, \
140 W. 34th Street, New York. 1
Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša § Ig! zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili.	j|j
KADAR SE SELITE
ali želite premakniti kako posebno težko stvar, pokličite nas.
V ti stroki imamo že mnogo let izkušnje, zato vam jamčimo naj-veejo paznost pri vseh takih delih, in zato se lahko z zaupanjem obrnete do nas.
L. M. RUBENS
Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502.
Urad in železniški tiri na 6i«i-60S Clinton Street.
JOLIET, ILL.
r
ZDRAVILNI ELEKTRIČNI PAS.
Priporočen od zdravnikov, 5,000 spričeval o 5,000 •zdravljenjih, sedaj v rabi nad 5,750,000 pasov.
Nemudoma ozdravi: revmatizem, nevralgijo, glavobol, padavico, neprebavnost, splošno opešanost, bolezen v križu tor razne druge bolezni.
Naša znižana cena $1.00 dtnogoči, da si ga lahko vsakdo omisli. Denar je treba poslati naprej z naročilom po Money Ordru au registr. pis^u. Navod za rabo v sloveuskem jeziku je poslan z vsakim pasom.
O. F. ZARUBA A €(>.,
. 4th Street. Dept. As.	CLARKSBURG, W. VA.
ljani krasen spomenik, ki bo še poznim rodovom in tujcem pričal o zaslugah našega genija in s tem
tudi poveličatal ves slovenski narod.
Sedaj mi je še nekaj na srcu: 23. marca letošnjega leta je preteklo 150 let, odkar se je porodil Vega. Na Dunaju živi mnogo, mnogo Slovencev, počenši od dvornega svetnika, pa doli do poštenega, pripro-stega delavca, in jaz, Vas, slavna gospoda vprašam, bi li ne bilo mogoče, da bi si podala vsa dunajska slovenska društva brez izjeme v bratski slogi roke v plemenitem namenu, prirediti sijajno slavnost prilikom 150 letnice Vegovega rojstva v prid Vegovemu spomeniku? Vaše pritrjevanje mi dokazuje, da se z mojim predlogom strinjate. Predsednikom tega odbora- predlagam, v prid in čast dunajskim Slovencem že mnogo let uspešno delavnega gospoda predsednika. “Zve zde” — Jakoba Pukla. Dal Bog mnogo uspeha!
Slava slovenskemu junaku Juriu Vegi!
Kukar & /Marinšek
S
733 Market Street
Waukegan, 111. Telefon 1683
lovenska mesnica
ROJAKOM V WAUKEGAN
in okolici priporočamo svojo izbo no urejeno mesnico, založeno vedi z najboljšim vsakovrstnim svežim: suhim mesom, slanino, mastjo i. d
Opozarjamo zlasti rojake na naše izv stne doma izdelane kranjske klobas j Naročilom iz vnanjih krajev se točr ustreza.
j^*Aaročite naših klobas za poskusu ji
JOHN UMEK
točiSchlitz evo pivo, kije najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Stre«
Telefon 851	1
WAUKEGAN, ILL.
Severov regulator za žeustvo,
Severov balsam življenja
Tselej ozdravi zaba-sanost, zgubo apetita, vrtoglavost in glavobol, oslabelost in neprebavljivost.
75 ct.
hitro ozdravi vse mesečne nerednosti. Potreben pri vsaki družini.
\ Severov
\ Nervoton
1
S premaga vsako ner-ž vozn.ost, pomanjka-| nje spanja in slabosti č živcev.
j $1.00,
? Priporoča se materam >	po porodu.
Severovo mazilo zoper garje
je posebno dobro kadar srbi koža iti se delajo na nji kaki iz-pustki.
50c, s pošto 58c,
ozdravi
Severov
kričistilec
okrepča vse telo, sčisti kri, ozdravi iz-pustke na koži mehurje ter utrujenost.
Š Severove tablice i zoper prehlad
3 ozdravijo tegavjed-{ nem dnevu.
| 25c, s pošto 27c,
I kašelj,
\ prehlad,
j gripo,
(
I davico,
I hripavost, •: vratobol I in vse \ tool^tii na I pljučih.
Severove jetrne krogljice
uravnajo prebavljivost in povečajo ta-
Severovo zdravilno mazilo
celi vsakovrstne rane na koži, kraste, opekline, srbine itd.
25c, s pošto 28c,
Zdravniški nasveti za vse bolezni se dajejo zastonj.
Na prodaj v vseh lekarnah in pri trgovcih z zdravih.
CEDAR RAPIDS, IOWA
POSKUSITE JE!
Kyîîhauser waldkrauter
Gotovo
cel sistem
THE CORNHAUSER DISTILLING CO.
jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street,	CHICAGO, ILL
^^»MAGENBITTERS. Najboljši kričistilce na svetu.
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč.
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST.
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah
zdroviloin ^etrih‘ in pren°vi
NAZNANILO.
The Sunny Brook Distillery Co.
BO IMELA CELO DISTILERIJO
v popolnem poslovanja
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
blizo
agrikulturnega
poslopja
Ne pozabite obiskati
te velezanimive izlozbe.
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite nase civo in nefcodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Namen pivovarji na svetu!
■ » ■ > ■ ■ir-riirTTir-TT"**““““*
MDniYAf*alf* prodajalec ur, verižic, uhanov, iTidLljd rUgUI Cit prstanov in druge zlatnine.
^fBOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti^ kot slika s 15 kamni......$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni...........$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni.$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojni pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam k a ko rš no si kdo izbere Elgin aliWaltham.
Pošteno blago po zmerni ceni
je moje geslo. __________
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, 10c,-
Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari
y* oAf’itiiirT f1 Rov 226	naj se pošiljajo pod nasiovom. M.
M. POGORELC, K0X ¿Lb, n»Ke POGORE1Cj Care of B Schuette,
field, Midi.	52 State St., Chicago.
»©♦©♦©♦©♦♦©♦©♦©♦©©♦©♦♦©♦©C
> SPOMINI NA DOMOVINO. $
y ■■BBnBHBHBBHBHBBBi
?	Spisal M. P.
XXXIV.
Vprašajte svoj ega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
V postojnski jami nahajajo se tudi razne žuželke, ki so podobne pajkom in drugim zemeljskim žuželkam.
Ko sem si ogledal to svetovnozna-no jamo, ki slavi po svoji naravni krasoti, katera prekosi razna umetniška dela, nakupil sem si pred jamo več spominov, kot slik raznih oddelkov in znamenitosflij jame kot tudi koščekov"kapnika iz jame.
Ko sem od neke deklice ravno kapnik kupoval, sem za šalo proti nji izpregovoril po angleško, in ko me čuje zraven stoječi, me ogovori angleško, od kod da prihajam. Povem mu, da iz Amerike. Na vprašanje, odkod on prihaja, mi pove, da je iz Afrike in da s tremi tovariši, katere mi pri tem pokaže, malo potujejo in da so obiskali tudi postojnsko jamo in od tu da gredo proti Trstu. Po kratkem poslovu od teh na potu najdenih znancev, podam se južinat v“Hotel h kroni”, kjer sem že pred odhodom v jamo shranil popotno torbo.
Ko pridem v jedilno sobo, bilo je okrog miz precejšno število trebušnih in ne trebušnih c. kr. častnikov. Kajti za čas mojega obiska bile so v okolici postojnski voja ške vaje. Naši “ofcirčki” so se kaj dobro imeli in gostili pri tej južini. Vojaški postrežnik jim je stregel ter poklone in salute uganjal, medtem ko jih je mlada natakarica kratkočasila in jim račune narejala za použite stvari. Zlasti se je pustil streči neki skoro za dva trebuš-nika obsežni častnik, ki je po obil nem kosilu nazadnje še “švrknil” dva “ta kratka slivovica” in po vsacem eno črno kavo. Meni od-kazana bila je stranska mizica, od katere opazoval sem to družbo častnikov v raznih pomenkih in šalah, ki so jih med seboj imeli. Eden sef tudi proti meni ozre in mereč me čez prša, na katerih imel sem pred jamo utrgan lipov cvet in zraven amerikanski trak z belo-modro-ru-deeo zastavico,z zvezdicami obdano, naznani družbi, da tam sedi “Ame-rikanec”, nakar sc počno name ozirati. A jaz sem sedel, kot da ne pazim nanje, dasi name gledajo Skrivaj si pripnem že svoječasno omenjeno medaljo, ki sem jo za čas obiska v vojašnici dobil.v Ljubljani. Bila je čisto nova in svitla kot zlato in zraven je imela lep trioglat trak. Dasi ni veliko vredna, čeravno jo je F. J. ob svoji 50 letnici podarjal vojakom, vsejedno naredila mi je šalo v “Hotelu pri kroni”, ko sem s šaljivim ponosom še malo napel prša in naokrog pogledal, kot bi si nekaj domišljeval. In to sem storil le zato, da sem se proti našim “ofcirčkom” bolj postavil, ker slednji je imel boljših in slabših odlikovanj po več na prsih. Kajti prost vojak, ki spredaj stavi svoje življenje v vojski, ne dobi družega kot marsikateri v starosti beraško palico, medtem ko se zadaj vodje vojske oh času bitke mogoče vozi za njim, a vendar potem ponaša z medaljo in z visoko pokojnino, da ž njo lahko, dasi star, dobi cvetočo mlado deklico. Jednacih dogodkov se vidi dovolj, no, in jaz sem se pa le postavil z medaljo, mogoče po-največ vredno 2c, katero dobil sem kot vsak vojak začasa F. J. 50 letnice. In ko me je nekdo opazil pri kroni, da imam c. kr. medaljo, zaslišim bolj tih pomenek, češ, da sem Avstrijan, kot se moramo radi ali neradi imenovati pod jarmom c. kr. orla.^No, pred odhodom sem se vsem skupaj poklonil, kar sem stori ne njim na čast, ampak kot iz neke šale. Ob poslovu mi je njihov vojaški postrežnik salutiral, menda zato, ker sem na medalji nosil glavo Njegovega veličanstva F. Jožka; a
čakalnici dalje menimo, pride nadnje neki uslužbenec, tisti, ki jim je listke prodal, pripovedujoč jim v nemščini, katere pa menda niso razumeli, da so mu dali ponarejen denar, nakar jim jaz rečem: “Zakaj ste dali po izpovedi tega‘uslužbenea nepravi denar?” In oni mi povedo, da so dali denar, ki sem ga jaz premenil.
(Dalje prih.)
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Razlika.
Starodavni junaki se niso ničesar bali, novodobni pa ničesar ne čislajo.
GEO. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
le Joliet JMonal IM.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na vogiu Chicago in Clinton ulic
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"The U. S.” 106. in ‘'MeerscHanm” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
F. KORBEL & BROS
prodajalec vina o<l trte in žffanja
Sonoma Oo. OaJ.iiorn.ia,.
shodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.
TELEFON! un CANAL.
»¿Se slovenske gospodinje vedo
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekaje nim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phon# 1113.
Chicago Flcid
M. 13. S chuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenje
ko sem na prosto prišel, vtaknil sem jo v žep....
Pred odhodom iz Postojne sem se srečal zopet s svojimi, pred jamo najdenimi znanci, ki so se mi predstavili kot angleško govoreči potniki. Tu mi prinese eden angleški denar z opombo, da bi si rad kupil vozni listek proti Trstu in da pa uradni uslužbenec jifn neče vzeti angleškega zlatega denarja, nakar sem ga jim jaz izmenil. In ko sev
Varujte se
zimskega prehlada in kašlja. Ak gazanemarite napravi grozne muke
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak ka šelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25c in 50c.
Ako trpite kakor si bodi reuma lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi Prav idealni lek. Cena 25c iu 50c
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
5«3000000OQOC«©0C00©00©©O©0©CKXK>O©0©©©©CK5©©©©0©CKXXK3q
Vsem svojim prijateljem ter splošnemu slovenskemu in hrvat-skemu občinstvu naznanjam, da sem kupil
NOVO GOSTILNO
po<l štev. 9478 Kuing are., na voglu 95. ceste en blok od cerkve sv, Jurija,	SO. CHICAGO, ILL.
Y tem svojem, novem prostoru bom tudi od sedaj naprej imel svojo pisarno ' za prodajo šiikart ter pošiljanje denarja v staro domovino.
Telefon note gostilne je 123 South Chicago.
Obilni naklonjenosti se priporočujof, ostajam S spoštovanjem
FRANK MEDOSH.
lOGCOOCOQOOOOQOQQGOOOOCOQCCOOOOOQGOOQGOOOQOOOOOOOQOQ©
POZOR, ROJAKI!
Pričela se je pomlad. Marsikateri rojak si bo sedaj postavil ali pa popravil svojo hišo. Naznanjamo Slovencem in Hrvatom, da smo podpisani pripravljeni izvrševati vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela v splošno in popolno zadovoljnost vsakemu in to po najnižji ceni.
Priporočamo se rojakom, da se zaupno obrnejo do nas.
Matija Fink, John & Joseph Mausar,
202 Stone St. N. W. Pitone 1142.	418 N. Bluff St.
C. W. Brown, prods Robt. Pilcher, podpreds. I Agent for Besley’s Ppp (Innjk W. G. Wilcox, kasir.	| Waukegan Ale	Dal UUMti).
and Porter.	Q
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
J. G SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
»040404044040C
Za kratek čas.5
50^040*0*>0>OM>*0^04<3*0«5£
Po domače.
Gospa (kuharici, ki jo hoče najeti):	“Torej povejte mi svoje po-
i»
goje
Kuharica:	“Najprej Vas moram
prašiti, da sedete!”
Potrditev.
Gospodinja (ko je v njeni odsotnosti treščilo v hišo, ob povratku): “Saj pravim, da le hrbet kam obr nem, pa se kaj zgodi!”
Obogatel je hitro.
Thales, grški modrijan, je nekoč OBtro govoril proti nesmislu nezmerne strasti,hitro obogateti. Neki bogatin je opomnil, da vsi nesposobni, pridobiti bogastvo, govore istotako. Thales je odgovoril, da bo dokazal, da je lože postati bogat nego moder. Spravil se je na kupčijo in posvečal ves svoj čas in energijo istej, tako kot i svojo visoko in prečudovito izobrazbo. V enem letu si je pridobil več denarja nego njegovi tekmeci vse svoje žive dni. “Imel sem enega deležnika,” je rekel, “dober želodec.” Kdorkoli hoče biti uspešen v življenju, mora imeti dober želodec, in edino zdravilo, ki ohrani vsak želodec krepak in zdrav, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto napravi prebavo popolno, kri obilo in čisto, živce in možgane krepke. Če se tudi veselite najboljšega zdravja, bi morali isto zavarovati s tem imenitnim grozdnovinskim zdravilom. V lekarnah. Jos. Tri ner,T98 S. Ashland ave.,Chicago, 111.
I MALI OGLASI. $
s------_	— S
ROJAKE OPOZARJAM PRED
sledečimi fanti, ki so prišli k meni na hrano in stanovanje dne a. marca ter odšli nenadno 20. maja ter mi odnesli kakih $50. Odšli so menda v Morris, 111. Njih imena so Anton Kočevar in Anton Novak, oba doma iz krške fare, ter Frank Vege), doma iz Krškega. Kdor bi zvedel za njih naslov naj ga naznani: Frank Vidic, Cor. Hickory «s Ingalls ave., Joliet, 111. — Če bi se kateri izmed navedenih oglasil ter poravnal svoj dolg, bo javno opravičen v listu.	25tf
PRIPOROČAM ROJAKOM V
Jobetu in okolici svojo novo groceri jo, ki sem jo odprl 16. maja, v obilen obisk. Jamčim vsakemu dobro postrežbo. Frank Culik, 507 N. Bluff St. 25t4
KADAR IŠČETE SLUŽBE, SVO-jega prijatelja ali ka] drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu, ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje 25c, za 4kratno pa 75c. Svoto je poslati z oglasom naprej.
NA PRODAJ HIŠA IN LOTA
na voglu Gora in HutcbinsSt. Hiša prostorna za 4 družine ter meri lota 59x132. Cena vsemu posestva $2,000. Plača se lahko nekaj na roko, drugo pa na lahka plačila. Podrobnosti pove lastnik Peter Jurajevčič, 918 N. Chicago St., Joliet	24t4
VELIKI PIKNIK
J0L1ETSKIH GR0CERJEV IN MESARJEVA J?
a:
v Electric Parku, Plainfield, lil. ^
v četrtek 23. jun. 1904
Vožnja tj e in nazaj z električno karo ter vstopnina v park
samo 35c-
Vsakovrstne dirke za dečke in deklice, moške in ženske ter različne druge zabave.
Ta dan bodo zaprte vse grocerijske prodajalne in mesnice! Kupite svoje blago dan poprej!
IKje je neijToolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin.
"HP
Heaervneaa zaklada je: 611,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge irč-jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneie naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel moriti s hranilnico. Za varnost vseli hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči ujm bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svi jo davčno močjo. Varnost je torej tako velika iu za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajodenar maloletn ih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojeea obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradpv v zraku, fampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O.
;; FRANK SAKSER,


ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke ctne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
MRS. KARLA REBN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL,
N. W. Teleph. 741.
KAEOL 11EDIC.
MARTIN MEDIC
MEDIC BROTHERS
priporočata svojo
SLOVENSKO PEKARIJO
na prejšnjem mestu Henry Odeuthala.
1004 NORTH BROADWAY, JOLIET
Pečeta najboljši pšeničen in ržen kruh in in vse drugo pecivo. Priporočata se vsem slovenskim gospodinjam, da jemljejo pri svojih grocerjih le kruh, ki ga pečemo pri nas.
Zagotovljamo vsem dobro blago po nizkih cenah Priporočamo se tudi slavnim društvom za pečenje jancev ob prirejanju piknikov, ter ob ženito-vanjih za napravo kolačev in potic.
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. - SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
IŠČE SE MATH LOVRIN, Bivajoč pred 0. leti na Ely, Minn. Kdor ve za njegov naslov je naprošen istega naznaniti njegovemu bratu JohnLov-rin, Box 14, Rrown, Clinton Co., Iowa.
26t4
IŠČE SE FRANK MLINAR^
preje stanujoč v Wenona, 11!. Zapustil je meseca aprila t. 1. svojo ženo, ne da bi ji kaj povedal. OJ tedaj ni od njega nobenega glasu. Menda je sedaj v St. Louis, Mo., odkoder je pisal nekemu svojemu prijatelju v La Salle, ter je tudi premeni! svoje ime. Pobral je ženi denar ter jo zapustil z otrokom, ki je zdaj 2 meseca star. Postave je srednje, belega obraza, rmenih brk in las ter tehta 180 funtov. Star je 36 let in je doma iz vasi Podvolek na Sp. Štajerskem. Zanj bi rada natančno izvedela njegova žena Ana Mlinar, 901 N. Scott St., Joliet, 111.	27t4
MI H0ČIM01T0J DINiB, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavto hiš in posopij mehki
in trdi les, late> cederne stebre deske in šiion; /ju;, vest;
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš Lumbe ¿glasi se pri nas, in oglej si našo zalogo! Mi ue bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
POSEBNO OBVESTILO.
Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsko-adrijansko morje, po proiskušeni črti
Cunard Line
ustanovljena l. lSlfi.
....Najstarejša prekomorska črta....
S 26. aprilom je upeljala Cunard Line direktno vožnjo iz New YTorka v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju.
Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, imajoč nad 10,000 ton teže, odpljujejo iz New Torka kiikor sledi •
ULTONIA (z dvojnim vijakom, 10,402 ton teže) v torek 24. maja.
SLAVONIA (z dvojnim vijakom, 10,605 ton teže) v torek 7. junija.
PANNONIA (z dvojnim vijakom, 10,-500 ton teže) v torek 21. j unij a, ter zatem redno vsakih 14 dnij.
Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsakem kraju. T. G. WHITING, Mgr., Dearborn in Raadoiph Sts., Chicago
STEFAN KUKAR
— trgovec —
l GROCERIJSKIM BLAGOM,
.. PREMOGOM IN « S-A-I_i003ST.
Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene.
920 No. Chicago St.,
Telefona številka 348.
Joliet, IH.
Dobro vino!
Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po oOc galon iu višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
IML ZR.OQ-IHSr.A_
P. 0. Box 64.
CROCKET, CAL.
Frank Medosh
200 E. 95th St. So. Chicago, 111. -------♦004--
G
ostilnicar.
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu
Telefon 1841........So. Chicago
IŠČEM SVOJO ŽENO ALOJZIJO
Turk, roj. Blatnik, doma iz vasi Gor. Impule pri Sevnici, ki mi jo je 26.apr. t. 1. odpeljal Matevž Hren, p. d. Gna dačov, doma iz Šmartna pri Gor, Gradu na Spod. Štajerskem. Poročila sva se 19. avg. 1903. Kdor ve zanjo, naj mi blagovoli sporočiti njen našlo- : Joseph Turk. Horr, Park Co., Mont. 27t4
NA' PRODAJ 5 LOT NA BLUFF Street, blizo apnenice ter bodoče hr. vatske cerkve. Cena ugodna. Več pove Anton Dovjak, 329 N. Bluff St., Joliet.	27t4
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Chicago telet. 2794 J\Jf N. W. telet. 927
122 Jefferson Street:::::J0LIET. ILL
Ua prodaj še 6 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, !l!s.
Telet. 2252.
oooooooooooooooooooooooooo
FRANK ROGEL
101 Indiana St., voglu Jack»on N. W. Telef. 1303. Joliet, 111.
Slovenski gostilničar
Toči se vedno sveže Porter jevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke ::::::: Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem iu domačinom.
Na razpolago je vedno dober lunč.
OGOGOOGOOOOCOOOOOOOOOOOOOO
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Pie-skrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke ■
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
—SLOVENSKEGA NARODA SIN—
GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
jdfl. rvA-isr zpozhzzek:
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo..
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Najpopolnejša zaloga zlatnine V Jolietu.
Vsakovrstni prstani za moške in ženske ante in dekleta in deco po zelo nizkih cenah. Vse blago dobro in garantirano.
Moški prstani od <1
$2.50 do $10.00.
Ženski in drugi prstani po $1, $1.50 $2.00 do $15.00.
Poročni prstan $1.50, $2.50 do $10.00.
Prstani za otroke po Oc, 75c, $ in $1.50.
50c, 75c, $1
Naša trgovina je že dobro poznana Slovencem ter se jim še nadalje priporočamo v blagohotno naklonjenost.
HFtoTot. JP. Kiep
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
Glasovit* ’a proslavljeni zdravnik,
Ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
----:VSI ONI:------
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva,"on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl.
Kaj govorijo od Dra. Doheka nižje podpisani:
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. 8 tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. 8. A
SpoStovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sera mislil, da ni več pomoči mojo bolezen.	Vašudani	JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa.
Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega seno tarpel celih 20 let	JAKOB KELLER. Helena, Mont.
Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav iu se Vam lepo zahvalil» za vaše vspešno zdravljenje.	STEVE MARAK, Cameron, Texai.
Dragi zdra nik:—S tem vam nazmanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kansas City.
Spoštovari gosp, zdravni ;—Velia vam hvala'za svoje zdravljen je z te/ke bolezni.
T OM. JURKOVIČ, Iron Mountain, Mich
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
I>JLi. <i. IVATS POHEK,
Post Office Boxes553 & 563.	KANSAS OITY, MG
E. PORTFR, predsednik.	JOSEPH BRAUN, taj.in
HENRY * LATZ
kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Street, ’PHONE 914
JOLIET ,ILL.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET, ILL.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODE.
Kaša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY,
10 centov.	5 oentov.
403CassSt., nadstr. ,	JOLIET.
aoooooooooo^ooooooooooocoo
Anton Schager
411-412 Barber Bldg.
JOLIET, ILL.
Oba telefona štev. 400
Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam iu smrti. &
oooooooooooooooooooooooooo
USTANOVLJENA 1871. f!r
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
Nova parobrodna črta med
Trstom, Reko in New Yorkom.
Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz Ljubijone do Jolieta $45.30,1« Zagreba do Jolieta $46.05, iz Reke do Jolieta $44.55. Za nadaljne podrobnosti kakor tudi za cene cd tu de tje in razna druga mesta po državah obrnite se name.
Zastopam tudi Hamburg-Ame-rika črto ter izdelujem vsa v notarsko stroko spadajoča dela.
Dobiti me je doma vsak večer po šesti uri.
Jos. Stukel,
209 Indiana Street, Joliet, 111
Rosebud indijanska reservacija odprta
Chamberlain, S. Dak., je bil izbran od predsednika Roosevelta, kjer se bo dne 28. julija izžrebalo 416,000 akrov zemlje. V Chamberlain je mogoče priti jedinole po
Chicago, Milwaukee & St. Paul železnici
Registrirati za to zemljo se je močile v’Cbamber-lain in Yankton. Čas registrovanja traja od 5. julija do 23. julija. Najboljše točke, po katerih je moči dospeti do reservacije so Geddes, Platte, Chamberlain in Yankton.
Najkrajša proga iz Chicage do Rosebud reservacije. Za natančen popis in mape pošljite znamko za 2 centa.
GEORGE B. HAYNES,
Traveling Passenger Agent.
95 ADAMS STREET, CHICAGO.