^oitnina plačana v gotovini
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
HOVO MESTO
OKRAJA NOVO MESTO
leto I.
V Novem mestu, dne 17. marca 1956
štev. 3
VSEBINA:
Predpisi ljudskih odborov:
■*-36. Odlok Obč. LO Črnomelj o veljavnosti pravnih predpisov bivšega OLO Črnomelj in bivših občinskih ljudskih odborov na območju sedanje občine Črnomelj.
137.	Odlok Obč. LO Kostanjevica-Podbočje o začasnem financiranju potreb občine Kostanjevica-Podbočje v prvem tromesečju 1856.
138.	Odlok Obč. LO Kostanjevica-Podbočje o izenačevanju predpisov prejšnjih občinskih ljudskih odborov v sedanji občini Kostanjevica-Podbočje.
139.	Odlok Obč. LO Kostanjevica-Podbočje o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Kostanjevica-Podbočje.
11°• Odlok Obč. LO Novo mesto o razveljavitvi odloka o začasnem financiranju proračunskih izdatkov občine Novo mesto v prvem tromesečju 1956.
' °dlok Obč. LO Novo mesto o začasnem financira-n3U občine Novo mesto v prvem tromesečju 1956.
Odlok Obč. LO Novo mesto o oprostitvah in olajša-Vah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Novo mesto.
Odlok Obč. LO Semič o določitvi krajev, za katere velja Uredba o razdeljevanju in odpovedi stanovanj.
144.	Odlok Obč. LO Semič o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Semič.
145.	Odredba Sveta za gospodarstvo ObLO Semič o načinu objave letne bilance obrtov in drugih manjših gospodarskih organizacij.
146.	Odlok Obč. LO Trebnje o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih.
147.	Odredba Sveta za gospodarstvo Obč. LO Žužemberk o načinu objave letne bilance obrtov in drugih manjših gospodarskih organizacij.
Gospodarske organizacije in zavodi:
148.	Odločba Sveta za prosveto in kulturo OLO Novo mesto o določitvi naročnine in cene za objavo v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Neuradni del:
1.	Poročilo komisije za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti OLO Novo mesto.
2.	Poročilo Sveta za gospodarstvo OLO Novo mesto.
3.	Poročilo Sveta za kmetijstvo OLO Novo mesto.
PREDPISI LJUDSKIH ODBOROV
136.
Na temelju 2. točke 50. člena Zakona o občinskih
ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 19 ___ 88/52)
in 70. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26 — 269/55) je ObLO Črnomelj na svoji 5. seji dne 25. I. 1956 sprejel
ODLOK
® veljavnosti pravnih predpisov bivšega OLO črno-lj in bivših občinskih ljudskih odborov na območju sedanje občine Črnomelj
1.	člen
Na območju nove občine Črnomelj ostanejo v ve-3avi naslednji pravni predpisi bivšega OLO Črnomelj:
1.	Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven odd10^nih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o ^dajanju opremljenih sob potnikom in turistom’in aJanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih okraju Črnomelj (Uradni list LRS št. 48-728/54).
2.	Odlok o obratovalnem času trgovskih, obrtnih in gostinskih obratovalnic na območju okraja Črnomelj (Uradni list LRS št. 30 — 443/54).
3.	Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem v območju OLO Črnomelj (Uradni list LRS št. 42 — 628/54).
4.	Odlok o kategorizaciji stanovanj v območju OLO Črnomelj (Uradni Ust LRS št. 42 — 627/54).
5.	Odlok o stanovanjskih skupnostih (Uradni list LRS št. 43 — 653/54).
6.	Odlok o stanovanjski tarifi (Uradni list LRS št. 44 — 666/54).
7.	Odlok o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju okraja Črnomelj (Uradni list LRS št. 27 — 399/54).
8.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vpeljavi okrajnih taks in prometnega davka (Uradni list LRS št. 45 — 681/54).
9.	Odlok o prepovedi točenja hibridnih vin ter o obveznem označevanju vrst vina v okraju Črnomelj (Uradni list LRS št. 1 — 6/54).
10.	Odlok o tržnem in sejmskem redu v okraju Črnomelj (Uradni list LRS št. 5 — 142,155).
2.	člen
Dokler Občinski ljudski odbor Črnomelj ne izda novih unificiranih, za celotno področje občine Črnomelj veljajočih pravnih predpisov, ostanejo na teritoriju bivših občin Vinica, Dragatuš, Adlešiči in bivše mestne občine Črnomelj v veljavi naslednji odloki:
1.	Na teritoriju bivše mestne občine Črnomelj: Odredba o prepovedi puščanja perutnina na javne ceste v mestu Črnomelj (št. 486/1-55 od 28. IV. 1955); Odredba o prepovedi paše živine »Na gričku« v Črnomlju (št. 487/1-55 od 28. IV. 1955); Oredba o prepovedi prevoza z vsemi prometnimi sredstvi v ulici Mirana Jarca ob tržnih dnevih (št. 442/1-55 od 16. IV. 1955); Odlok o plačevanju vodarine mestnega vodovoda Črnomelj (št. 443/1-55 od 26. III. 1955); Odlok o plačevanju turističnih taks (št. 227/1-54 od 12. V. 1954).
2.	Na teritoriju bivše občine Dragatuš: Odlok o rednem vzdrževanju krajevnih in občinskih potov (št. 211/2-52 od 10. VIII. 1952).
3.	Na območju bivše občine Adlešiči: Odlok o vzdrževanju reda v vseh vinogradniških predelih na teritoriju občine Adlešiči (št. 21/8-54 od 11. IX. 1954); Odlok o vzdrževanju reda na javnih pitnih, vodah (št. 21/8-54 od 7. VI. 1954); Odlok o prepovedi prekopavanja grobov, v katerih so pokopani borci NOV (št. 21/7-54 od 7. VI. 1954); Odlok o obveznem obsekavanju ograd in grmičevja ob vseh občinskih cestah in vaških poteh (št. 21/9-54 od 11. IX. 1954); Odlok o izkoriščanju vodnega peska in gramoza na reki Kolpi (št. 261/1-53 od 14. IX. 1953).
4.	Na teritoriju bivše občine Vinica; Odlok o pokopališkem redu (št. 147/1-54 od 5. III. 1954); Odlok o izkoriščanju peskokopov (št. 54/1-54 od 13. I. 1954).
Od 1 do 4 navedeni pravni predpisi ostanejo v veljavi zgolj na teritoriju bivših občin oziroma mestne občine Črnomelj.
3.	člen
Ta odlok velja z dnevom objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 01/1-805/1.
V Črnomlju, dne 11. februarja 1956.
Predsednik ObLO: Janez Žunič 1. r.
137.
Na podlagi 1. točke odloka o začasnem financiranju ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 57/55) in 16. in 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19 — 88/52) izdaja Občinski ljudski odbor Kostanjevica-Podbočje na seji dne 23. januarja 1956
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Kostanjevica-Podbočje v prvem trimesečju 1956
I.
Dokler ne bo sprejet proračun občine Kostanjevica-Podbočje za leto 1956, se bodo v prvem trimesečju leta 1956 potrebe občinskih organov in zavodov financirale na podlagi trimesečnega plana izdatkov.
II.
Trimesečni plan izdatkov za prvo tromesečje leta 1956 mora biti izdelan v skladu z določbami odloka Zvezne ljudske skupščine o začasnem financiranju ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov.
m.
Dohodki, ki se dosežejo, in izdatki, ki se izvršijo v času začasnega financiranja, so sestavni del občinskega proračuna občine Kostanjevica-Podbočje za leto 1956.
IV.
Ta odlok' velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja ‘pa se od 1. januarja 1956.
Številka: 01/1-330/1.
V Kostanjevici, dne 23. januarja 1956.
Predsednik ObLO: Vukčevič Emil 1. r.
138.
Na podlagi 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) in 70. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) izdaja Občinski ljudski odbor Kcstanjevica-Podbočje na seji dne 23. januarja 1956
ODLOK
o izenačevanju predpisov prejšnjih občinskih ljudskih
odborov v sedanji občini Kostanjevica-Podbočje
1.	člen
Na območju občine Kostanjevica-Podbočje se razširjajo tile odloki bivšega ljudskega odbora mestne občine Kostanjevica, in sicer:
1.	Odlok o prepovedi kvarjenja občinskih kolovozov, pešpoti, obcestnih jarkov, mostov in drugih javnih naprav, št. 33-264-52 z dne 16. VUI. 1952.
2.	Odlok o vzdrževanju reda in čistoče na javnih napajališčih in studencih, št. 33-147/3 z dne 16. Vil-1952.
3.	Odlok o prepovedi povzročanja škode na zasejanih njivah, št. 33-151/4 z dne 16. VII. 1952.
4.	Odlok o prijavi in zavarovanju psov, št. 33-147/1 z dne 16. VII. 1952.
5.	Odlok o vzdrževanju snage, št. 33-147/2 z dne 16. VII. 1952.
Št. 3
2.	člen
Razveljavi se odlok LOMO Kostanjevica o vzdrže-yanJ'u javnega reda in mira št. 33-263/2-1952 z dne 16- VIII. 1952.
3.	člen
Odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku 0z;raja Novo mesto.
Številka: 01/1-310/2.
V Kostanjevici, dne 23. januarja 1956.
Predsednik ObLO: Vukčevič Emil 1. r.
139.
Na podlagi 12., 14. in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19 — 88/52) in v zvezi s 24. točko Odloka o financiranju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 14 — 85/53) 1& Občinski ljudski odbor Kostanjevica-Podbočje na Sv°ji seji dne 23. januarja 1956 sprejel
ODLOK
o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Kostanjevica-Podbočje
1.	člen
2j R°P°lnoma se oproščajo plačevanja stroškov za avstvene storitve:
ni ^ Plačila nezmožni ne glede na bolezen, ako davčA žinskedpiS od PremozenJa ali dohodka bolnikonse dru-Ske 6 vskuPnosti ne presega 200 din letno na' "družin-&a člana;
m Jr^- ®°*ska n^adina osnovnih šol in srednjih šol za -e icinsko indicirano zobno zdravljenje;
V h^i	z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo
.-v Hišnici pa brezplačnost ni odrejena v predpisih vlsHh organov;
v bolnišniciklp0°b loka^nih epidemijah za zdravljenje pisano •	' PI"aV ni zdravljenje v bolnišnici pred-
d) bohnki za zdravljenje v bolnišnici, če se je šele
,Ug°t0Vll°Vda M gre Za nalezlJivo bolezen, 8Iede katere so bili napoteni v bolnišnico;
, , e) babice> ki prejemajo preživnino na podlagi od-
r °vzačasm' d°delitvi preživnin babicam (Uradni list LRS st. 23-79/53).
2.	člen
Tistim, ki imajo premoženje ali dohodek, od kate-ga se plača davek, se določi delna oprostitev od plavanja za zdravstvene storitve po tejle lestvici: bolnik plača od Predpisane zdravstvene storitve
25%
50%
75%
če znaša davčni predpis od premoženjskih dohodkov družinskega člana letno:
201 do 300 din 301 do 450 din 451 do 600 din
„	/u	1	1 uu v v v um
k Ce znaša davčni predpis od premoženja ali dohodki na družinskega člana bolnika 601 din ali več, plača nik polni znesek za zdravstveno storitev.
3.	člen
Ne glede na davčni predpis se lahko popolnoma ali delno oprobtijo od plačevanja zdravstvenih storitev tisti, ki bi bili zaradi trenutnih slabih socialnih, pridobitnih ali drugih razmer gospodarsko ogroženi, ako bi morali plačevati stroške za zdravstvene storitve v delnem ali celem obsegu.
4.	člen
Prevoznih stroškov za prevoze z rešilnimi vozili so oproščeni popolnoma:
a)	bolniki ne glede na davčni predpis, če gre za nalezljivo bolezen, kadar je zdravljenje v bolnišnici obvezno po zvfeznih ali republiških predpisih ;
b)	tisti, ki so navedeni v točkah a, c, č in d 1. člena tega odloka, toda le s pogojem, da je odredil prevoz pristojni zdravnik;
c)	porodnice, če gre za porod, ki je v teku ter je napotnico za bolnišnico podpisal krajevni zdravnik oziroma izda napotnico krajevni zdravnik pozneje.
5.	člen
Kot zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo tale zdravstvena opravila:
a)	zdravniška pomoč v ambulanti in na bolnikovem domu;
b)	zdravniška pomoč in oskrba v bolnišnicah, sanatorijih in vseh drugih zdravstvenih zavodih;
c)	prejemanje zdravil in sanitetnega materiala v lekarnah;
č) izjemoma in po prosti presoji Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko občinskega ljudskega odbora v vsakem posameznem primeru: prejemanje ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, zdraviliško in klimatsko zdravljenje ter specialni zdravniški pregledi.
6.	člen
Olajšave in oprostitve po 1. in 2. členu tega odloka se priznavajo upravičencem le na podlagi posebnega potrdila o upravičenosti. To potrdilo morajo predložiti upravičenci zdravstvenemu zavodu ob prvem iskanju zdravstvene pomoči, razen v nujnih primerih, ko se lahko potrdilo predloži najkasneje 8 dni po prejemu obračuna za opravljeno zdravstveno storitev.
7.	člen
Potrdilo o upravičenosti do popolne ali delne oprostitve od plačevanja za opravljeno zdravstveno storitev, ki mora obsegati konkretno navedene okolnosti in razloge za oprostitev, kadar tudi obseg oprostitve (to je ali gre za popolno ali delno oprostitev) izda:
a)	za tiste iz točke a) 1. člena in za tiste iz 2. člena tega odloka šef splošnega odseka pristojnega občinskega^ ljudskega odbora ali šef krajevnega urada, za območje krajevnega urada;
b)	za vse druge osebe pristojni zdravnik.
Obrazec potrdila predpiše odsek za splošne zadeve
občinskega ljudskega odbora.
8.	člen
Odločbo o popolni ali delni oprostitvi odplačevanja za opravljeno zdravstveno storitev po 3. členu tega odloka izda na predlog Sveta za ljudstvo zdravstvo in socialno politiko pristojnega občinskega ljudskega odbora Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko občinskega ljudskega odbora.
9.	člen
Proti odklonitvi zaprošenega potrdila po 7. členu tega odloka je dopustna pritožba na tajništvo za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO po splošnih predpisih za upravni postopek v 15 dneh po prejemu pismenega sporočila, da je prosilcu prošnja odklonjena.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 619/1.
V	Kostanjevici, dne 23. januarja 1956.
Predsednik ObLO:
Vukčevič Emil 1. r.
140.
Na podlagi 10. točke 50. člena in 19. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19 — 88/52) 29. člena Temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13 — 147/54) in 1. točke Odloka o začasnem financiranju federacije ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 57 — 613/55) je Občinski ljudski odbor Novo mesto na svoji 5. seji dne 24. januarja 1956 sprejel
ODLOK
o razveljavitvi odloka o začasnem financiranju prci-računsldh izdatkov občine Novo mesto v prvem tromesečju 1956
1.	člen
Razveljavi se odlok o začasnem financiranju proračunskih izdatkov občine Novo mesto v prvem tromesečju 1956 z dne 21. XII. 1955, št. I — 1332/32-55.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 01/1-45/2.
V	Novem mestu, dne 24. januarja 1956.
Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r.
141.
Na podlagi 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19 — 88/52), 29. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni Ust FLRJ št. 13 — 147/54) in 1. točke Odloka o začasnem financiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 57 — 613/55) je Občinski ljudski odbor Novo me-Stvo na svoji 5. seji dne 24. januarja 1956 sprejel
ODLOK
c začasnem financiranju 'občine Novo mesto v prvem tromesečju 1956
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Novo mesto za leto 1956 se bodo v prvem tromesečju 1956 proračunske potrebe občinskih organov in zavodov financirale na podlagi trimesečnega plana izdatkov.
2.	člen
Trimesečni plan izdatkov za prvo tromesečje leta 1956 mora biti izdelan v skladu z določbami odloka Zvezne ljudske skupščine o začasnem financiranju ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov.
3.	člen
Dtihodki, ki se dosežejo, in izdatki, ki se izvršijo v času začasnega financiranja, so sestavni del proračunu občine Novo mesto za leto 1956.
4.	člen	i
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Številka: 01/1-45/3.
V Novem mestu, dne 24. januarja 1956.
Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r.
Mri
142.
Na osnovi 15. člena 1. odstavka Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19 — 88/52) v zvezi s 24. členom Odloka o financiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 14 — 85/53) je sprejel Občinski ljudski odbor Novo mesto na svoji seji dne 24. I. 1956
ODLOK
o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Novo mesto
1.	člen
Razen olajšav, ki so priznane samoplačnikom pri plačevanju stroškov za zdravljenje z zveznimi in republiškimi predpisi, uživajo samoplačniki občine Novo mesto še te-le posebne olajšave:
a)	popolno oprostitev plačila za zdravstvene storitve ob pogojih iz 2. in 4. člena tega odloka;
b)	delno oprostitev plačila za zdravstvene storitve ob pogojih iz 3. in 4. člena tega odloka.
2.	člen
Popolnoma so oproščeni plačila za zdravstvene storitve samoplačniki:
a)	ako davčni predpis od imetja ah dohodka njihove družinske skupnosti ne presega 200 din letno na družinskega člana;
b)	šolska mladina osnovnih in srednjih šol do dopolnjenega 14. leta starosti za medicinsko preventivno zobno zdravljenje;
c)	bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bolnišnici, pa brezplačnost ni določena z drugimi predpisi;
č) bolniki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnicah, čeprav ni zdravljenje v bolnišnicah izrecno predpisano;
d)	bolniki, za katere se je šele v bolnišnicah ugotovilo, da niso bolni za boleznijo, zaradi katere so bili napoteni vanjo in glede katere je predpisano sicer brezplačno zdravljenje;
e)	bacilonosci.
3.	člen
Deloma so oproščenič plačila za zdravstvene storitve samoplačniki, ki plačujejo letno od 200 do 800 dinarjev davka od imetja ali dohodka na posameznega družinskega člana, in sicer plačajo, če znaša njihov davčni predpis:
a)	od	200	do	400	din	25%
b)	od	400	do	600	din	50%
c)	od	600	do	800	din	75%
Če	znaša davčni predpis od imetja ali dohodka na
družinskega člana bolnika 801 din ali več, plača bolnik polni znesek za zdravstveno storitev. Davčni predpis se računa samo od članov, ki niso socialno ali kako drugače zavarovani.
Vsakemu samoplačniku se zmanjša oskrbnina v zdravstvenih zavodih za 25 % ne glede na njihov davčni predpis za 21. oskrbni dan in za nadaljne oskrbne dni, če traja njegovo zdravljenje v zdravstvenem zavodu po zdravnikovem navodilu več kot 20 dni.
4.	člen
Popolnoma ali deloma se lahko oprostijo od plačevanja zdravstvenih storitev ne glede na davčni predpis tisti, ki bi bili zaradi trenutnih socialnih, pridobitnih ali drugih razmer gospodarsko ogroženi, ako bi morali plačevati stroške za zdravstvene storitve v polnem ali delnem znesku.
5.	člen
Svet za socialno politiko občinskega ljudskega odbora lahko olajšave iz 2. in 3. člena v posameznih primerih zmanjša ali ukine, če je imel uživalec olajšave ali katerikoli član njegove družinske skupnosti v zadnjem ali v tekočem letu neobdavčene dohodke, zaradi katerih bi brez večje škode za preživljanje zmogel višje ali celotno plačilo zdravstvenih storitev.
Svet za socialno politiko lahko za reševanje takih Primerov pooblasti posebno komisijo treh članov, ki lih imenuje sam. En član komisije mora obvezno imeti izkušnje iz zdravstvenega področja.
6.	člen
Olajšave iz 1. in 4. člena odloka se nanašajo na:
a)	stroške za zdravniško pomoč v ambulanti in na bolnikovem domu ter oskrbo v zdravstvenih zavodih;
b)	stroške za zdravila in sanitarni material v lekarnah ;
c)	stroške za prevoz z rešilnim vozilom, če je tak prevoz odredil pristojni zdravnik.
Stroškov prevoza so popolnoma oproščeni tudi bolniki ne glede na davčni predpis:
I.	Če gre za nalezljivo bolezen, kadar je zdravljenje v bolnišnici obvezno po zveznih ali republiških predpisih in
II.	Porodnice, če gre za porod, ki je v teku ter je napotnico za bolnišnico izdal krajevni zdravnik oziroma jo je podpisal kasneje.
7.	člen
Svet za socialno politiko oziroma komisija iz 5. člena odloka lahko odobri po prosti presoji za vsak posamezen primer posebej prejemanje ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, zdraviliško in klimatsko zdravljenje ter specialni zdravniški pregled, in -sicer brezplačno ali z olajšavami glede na pogoje, navedene v 2., 3. in 4. členu tega odloka.
8.	člen
Olajšave in oprostitve po tem odloku se priznavajo upravičencem na podlagi posebnega potrdila, ki se izda prosilcu na pismeno prošnjo. Prošnji mora biti priloženo potrdilo pristojnega finančnega organa o zadnji davčni odmeri. Stalnim socialnim podpirancem občinskega ljudskega odbora se izda potrdilo za zdravstvene storitve iz 6. člena odloka brez posebne prošnje. Potrdilo mora vsebovati osnovo, ko opravičuje oprostitev oziroma olajšavo in obseg olajšave. Obrazec potrdila predpiše Svet za socialno politiko občinskega ljudskega odbora.
Upravičenci morajo predložiti potrdilo zdravniku ah zdravstvenemu zavodu ob prvem iskanju zdravstvene pomoči. V nujnih primerih se lahko predloži najpozneje v osmih dneh po prejemu obračuna za opravljeno zdravstveno storitev.
9.	člen
Za izdajo potrdila osebam iz 2. člena točka a) in osebam iz 3. člena tega odloka je pristojen načelnik oddelka za zdravstvo in socialno politiko oziroma šef pristojnega krajevnega urada občinskega ljudskega odbora. Ako ti ugotove, da so pri bolniku podane okol-nosti iz 5. člena odloka, morajo predložiti prošnjo svetu odnosno komisiji iz 5. člena v odločitev.
Potrdilo za popolno ali delno oprostitev plačila zdravstvenih storitev po 4. in po 7. členu izda načelnik oddelka za zdravstvo in socialno politiko po sklepu sveta odnosno komisije iz 5. člena.
Za izdajo vseh drugih potrdil je pristojen zdravnik.
10.	člen
Če pristojni organ ne ugodi prošnji za izdajo potrdila o upravičenosti do oprostitve ali do olajšav, mora izdati prosilcu o zavrnitvi odločbo ah ga vsaj o tem pismeno obvestiti.
Proti odklonitvi zaprošenega potrdila je dopustna pritožba na tajništvo za zdravstvo in socialno politiko Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto po splošnih predpisih za upravni postopek v 15 dneh po prejemu odločbe odnosno pismenega obvestila.
11.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 01/1-825/1.
V	Novem mestu, dne 24. januarja 1956.
Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r.
143.
Na podlagi 2. odstavka 15. in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19 — 88/52) in v zvezi s 1. členom Uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (Uradni list LRS št. 19 — 86/55 in 43 — 152/55) ter Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 26 — 130/55) je Občinski ljudski odbor Semič na svoji seji dne 24. I. 1956 sprejel
ODLOK
o določitvi krajev, za katere velja Uredba o razdeljevanju in odpovedi stanovanj
1.	člen
Uredba o razdeljevanju in odpovedi stanovanj velja v občini Semič za naselja:
Semič, Vavpča vas, Sadinja vas, Kot pri Semiču, Gaber pri Semiču, Brezovica, Črmošnjice, Mladica, Kašča, Vrtača, Podreber, Štrekljevec in Črešnjevec.
2.	člen
Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 01/1-163/1.
V	Semiču, dne 24. januarja 1956.
Predsednik ObLO: Franc Kapš 1. r.
144.
Na podlagi 2. odstavka 15. in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19 — 88/52) in v zvezi s 24. točko Odloka o financiranju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 14 — 85/53) je Občinski ljudski odbor Semič na svoji seji dne 24. I. 1956 sprejel
ODLOK
o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Semič
1.	člen
Popolnoma se oproščajo plačevanja stroškov za zdravstvene storitve:
a)	plačila nezmožni ne glede na bolezen, ako davčni predpis od premoženja ali dohodka bednika ali njegove družinske skupnosti ne presega 100 din letno na družinskega člana, pri tem se v družinsko skupnost štejejo člani, ki niso drugje stalno zaposleni;
b)	šolska mladina osnovnih in srednjih šol za medicinsko indicirano preventivno zobno zdravljenje;
c)	bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bolnišnicah, pa brezplačnost ni odrejena v predpisih višjih organov;
č) bolniki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnicah, čeprav ni zdravljenje v bolnišnicah predpisano ;
d)	bolniki za zdravljenje v bolnišnicah, če se je šele pozneje ugotovilo, da ne gre za nalezljivo bolezen, zaradi katere so bili napoteni v bolnišnico;
e)	babice, ki prejemajo preživnino na podlagi Odloka o začasni dodelitvi preživnin babicam (Uradni list LRS št. 23 — 79/53).
2.	člen
Tistim, ki imajo premoženje ali dohodke, od katerega se plača davek, se določi delna oprostitev plačila za zdravstvene storitve po tejle lestvici:
bolnik plača od predpisane zdravstvene storitve
25%
50%
75%
če znaša davčni predpis od premoženja ali davka na družinskega člana letno: od 100 do 250 din od 251 do 400 din od 401 do 550 din
Če znaša davčni predpis cd premoženja ali dohodka na družinskega člana 551 din ali več, plača bolnik za zdravstveno storitev polni znesek.
3.	člen
Ne glede na davčni predpis se lahko deloma ali pa popolnoma oprostijo plačevanja za zdravstvene storitve tisti, ki bi bili zaradi trenutnih slabih socialnih pridobitev ali drugih razmer gospodarsko ogroženi, če bi morali plačati stroške za zdravstveno storitev v delnem ali pa polnem obsegu.
4.	člen
Prevoznih stroškov za prevoz z rešilnimi vozili so oproščeni popolnoma:
a)	bolniki ne glede na davčni predpis, če gre za nalezljivo bolezen, za katero je zdravljenje v bolnišnici obvezno po zveznih ali republiških predpisih;
b)	tisti, ki so navedeni v točkah a, c, č, d in e 1. člena tega odloka, toda le, če je prevoz odredil pristojni zdravnik.
5.	člen
Kot zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo tale zdravstvena opravila;
a)	zdravniške oskrbe in pomoč v bolnišnicah in v vseh drugih zdravstvenih zavodih;
b)	zdravniška pomoč v ambulantah in na bolnikovem domu;
c)	dobivanje zdravil in sanitetnega materiala;
č) izjemoma in po prosti presoji Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko ObLO v vsakem posameznem primeru: dobivanje ortopedskih in drugih pripomočkov ter zdravniško in klimatsko zdravljenje.
6.	člen
Za oprostitev in olajšave po 1. in 2. členu tega odloka je potrebno posebno potrdilo o upravičenosti. To
potrdilo mora predložiti upravičenec zdravstvenemu zavodu ob prvem iskanju zdravstvene pomoči, razen v nujnih primerih, ko se potrdilo lahko predloži najpozneje 8 dni po prejemu obračuna za zdravstveno storitev.
7.	člen
Vsako potrdilo o upravičenosti do oprostitve ali olajšave od plačevanja za zdravstvene storitve mora obsegati konkretno navedene okoliščine in razloge za oprostitev, kakor tudi obseg oprostitve, to je ali gre za popolno ah delno oprostitev. Taka potrdila izdajajo:
a)	za vse osebe iz točke a) in e) 1. člena in za osebe iz 2. člena tega odloka tajnik občinskega ljudskega odbora, pristojnega po bolnikovem prebivališču;
b)	za vse druge osebe pristojni zdravnik ali bolnišnica, v kateri se je bolnik zdravil.
Obrazec potrdila predpiše Svet za zdravstvo in socialno politiko ObLO.
8.	člen
Za dosego delne ali popolne oprostitve po 3. členu tega odloka izda posebno odločbo Svet za zdravstvo in socialno politiko ObLO.
9.	člen
Proti odklonitvi zaprošenega potrdila po 7. členu odloka je dovoljena pritožba na Tajništvo za zdravstvo in socialno politiko OLO po splošnih predpisih za upravni postopek v 15 dneh po prejemu odločbe, s katero je bila prosilcu prošnja odklonjena.
10.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 01/1-113/1.
V Novem mestu, dne 24. januarja 1956.
Predsednik ObLO: Franc Kapš 1. r.
145.
Na podlagi 7. odstavka 5. člena Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 27 — 976/55) in v zvezi s predpisi Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborih, priloge I/A, točke 1/X izdaja Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Semič po sklepu, sprejetem na 5. seji z dne 24. I. 1956
ODREDBO
o načinu objave letne bilance obrtov in dragih manjših gospodarskih organizacij
I.
Obrti in druge manjše gospodarske organizacije s sedežem v občini Semič objavljajo letne bilance v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, ne glede na to, ak so dejansko vodili knjigovodstvo po skrajšanem ali pa po enotnem temeljnem kontnem planu.
Kmetijske organizacije, obrtne delavnice in gostija, katerim je bilo z istimi predpisi dovoljeno voditi knjigovodstvo po načelih enostavnega (enotnega)
knjigovodstva, ne objavljajo za leto 1954 svojih letnih zaključkov, v kolikor so v tem letu dejansko vodili enojno knjigovodstvo. Če pa so vodili knjigovodstvo po skrajšanem ali po enotnem kontnem planu, pa objavijo letno bilanco po določilih 1. odstavka.
II.
Gospodarske organizacije iz točke I. pošljejo v 15 dneh, ko dobijo pritrditev k zaključnemu računu Uradnemu vestniku okraja Novo mesto v objavo bilanco s kratkim izpiskom iz poslovnega poročila.
Bilanca, ki se pošlje v objavo v smislu prejšnjega odstavka, mora biti sestavljena po bilančnem vzorcu št. 1 c, objavljenem v navodilu k uredbi o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1954 (Uradni list FLRJ št. 6-30/55). Ta obrazec se izpolni na podlagi podatkov iz zaključnega računa, za katerega je bila dana pritrditev, t. j. upoštevaje tudi vse popravke z ozirom na odločbo o pritrditvi. V ostalem je treba upoštevati tudi vse določbe VI. poglavja 58. člena cit. navodila.
III.
Gospodarske organizacije iz točke I., ki so prejele pritrditev k zaključnem računu pred uveljavitvijo te uredbe, morajo poslati bilanco v objavo v 15 dneh po njeni uveljavitvi.
IV.
Za prepozno dostavo ah nepravilno sestavo bilance, ki se objavlja, se uporabljajo kaznovalne določbe 63. člena Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij.
V.
Ta odredba velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 01/1-162/1.
V Semiču, dne 24. januarja 1956.
Predsednik	Predsednik
Sveta za gospodarstvo:	obč. ljudskega odbora:
Martin Vukšinič 1. r.	Franc Kapš 1. r.
146.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih ^Uradni list LRS štev. 19 — 88/52) in 57., 58. in 59. člena Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6-63/54) in določbe 1 (f) — LXXVIII I/A Zakona o okrajnih in občinskih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ št. 34 — 371/55) je Občinski ljudski odbor Trebnje na seji dne 13. januarja 1956 sprejel
ODLOK
o opravljanju gostinskih storitev 'izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih
1. člen
Za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na sejmih, pri-
ložnostnih shodih in prireditvah, na prometnih krajih in v podobnih prilikah je potrebno dovoljenje.
Dovoljenje se izda samo za postrežbo z jedili in pijačami in le za določen čas oziroma najdalje, dokler traja prireditev, za katero je dovoljenje izdano.
2.	člen
Dovoljenje po 1. členu izda odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora na prošnjo gospodarske organizacije ali osebe, ki namerava opravljati kake storitve, in po zaslišanju okrajne gostinske zbornice.
Dovoljenje se ne more izdati:
1.	če prosilec ne nudi dovolj poroštva za kulturno
postrežbo;	*
2.	če ni dovolj jamstva, da bodo izpolnjeni higienski pogoji, ki jih ob izdaji dovoljenja predpiše odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora.
Gostinske storitve izven poslovnih prostorov se lahko opravljajo samo pod nadzorstvom oziroma vodstvom osebe, ki ima strokovno izobrazbo polkvalifici-ranega ali kvalificiranega gostinskega delavca.
Pri manjših prireditvah lahko odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve to obveznost iz prejšnjega odstavka spregleda.
'	3. člen
Zasebno gospodinjstvo lahko v turistični sezoni ali ob večjih svečanostih, izletih, shodih in podobnih proslavah, kakor tudi kadar so vse sobe gostinskih prenočišč zasedene, oddaja potnikom in turistom opremljene sobe v njegovih zasebnih stanovanjih.
Zasebno stanovanje obsega prostore, v katerih stanovalec običajno stanuje.
4.	člen
Za oddajanje opremljenih sob po 3. členu tega odloka je potrebno dovoljenje, ki ga izda odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve na prošnjo zasebnika, ki oddaja sobo.
Oddajanje sob v podnajem za čas, daljši od 15 dni, se ne šteje za oddajanje sob po 3. členu.
5.	člen
Oddajanje opremljenih sob oziroma prenočišč, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se šteje za gostinsko delavnost in mora zasebnik zanj imeti dovoljenje za prenočišče po uredbi o zasebnih gostiščih.
6.	člen
Zasebniki, ki oddajajo opremljene sobe potnikom in turistom, morajo v roku, ki ga določi odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve, prijaviti število in opis opremljenih sob, ki jih nameravajo oddajati, in pa cene, po katerih bodo oddajali te sobe.
7.	člen
Na podlagi prijave po prejšnjem členu odredi odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve komisijski pregled prijavljenih sob zaradi ugotovitve, ali šo glede na splošne predpise neoporečne, primerne in pripravne za sprejem gostov, oziroma pod kakšnimi pogoji.
V komisiji za pregled sob mora biti zdravnik in zastopnik turističnega društva oziroma zastopnik okrajne gostinske zbornice.
8.	člen
Lastnikom opremljenih sob, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, izda odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve dovoljenje, hkrati pa jih vpiše v seznam opremljenih sob.
Seznam mora obsegati ime, priimek, poklic in. stalno bivališče lastnika, število sob, število postelj in ceno za vsako sobo. Po 1 izvod seznama pošlje odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve še pred sezono turističnemu društvu Trebnje in okrajni gostinski zbornici.
9.	člen
Če ugotovi komisija pri pregledu kakšne pomanjkljivosti, odredi odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve, da se odpravijo in šele potem izda dovoljenje.
10.	člen
Potniki in turisti se smejo sprejemati samo v tiste sobe, za katere je odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve izdal dovoljenje in ki so vpisane v seznam opremljenih sob po 8. členu tega odloka.
Opremljene sobe se lahko izdajajo potnikom in turistom z zajtrkom ali brez njega; oddajanje drugih jedil ali pijač ni dovoljeno.
11.	člen
Če zasebna gospodinjstva oddajajo hrano več kot petim abonentom, ki niso njihovi stalni stanovalci, se šteje to za gostinsko dejavnost, za katero je potrebno dovoljenje po predpisih uredbe o zasebnih gostiščih.
12.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 din:
1.	kdor brez dovoljenja opravlja gostinske storitve izven poslovnih prostorov gostinskih podjetjij in gostišč (1. člen);
2.	kdor oddaja potnikom in turistom opremljene sobe v nasprotju s 3. in 4. členom.
13.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 dinarjev:
1.	kdor v predpisanem roku po 6. členu ne prijavi vseh opremljenih sob, ki jih oddaja potnikom in turistom ;
2.	kdor nudi potnikom in turistom razen zajtrka tudi še drugo hrano ali pijačo (10. člen);
3.	kdor zaračunava za oddane opremljene sobe višjo ceno kot jo je navedel v prijavi;
4.	imetnik dovoljenja po 1. in 4. členu, ki ne izpolnjuje pri svojem poslovanju higienskih in zdravstvenih predpisov ali drugače nekulturno posluje, kolikor za tako dejanje ni z drugimi predpisi določena strožja kazen.
14.	člen
Ta odlok velja za območje občine Trebnje.
15.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 01/1-155/1.
V Trebnjem, dne 13. januarja 1956.
Predsednik ObLO: Franc Zidar 1. r.
147.
Na podlagi 7. odstavka 5. člena Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 27-976/55) in v zvezi s predpisi Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, priloge I/A, točke 1/X izdaja Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Žužemberk po sklepu, sprejetem na 3. seji z dne 5. februarja 1956
ODREDBO
o načinu objave letne bilance obrtov in drugih tnanjših gospodarskih organizacij
I.
Obrti in druge manjše gospodarske organizacije s sedežem v občini Žužemberk objavijo letne bilance v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, ne glede na to, dali 'so dejansko vodili knjigovodstvo po skrajšanem ali pa po enotnem temeljnem kontnem planu.
Kmetijske organizacije, obrtne delavnice in gostišča, katerim je bilo z istimi predpisi dovoljeno voditi knjigovodstvo po načelih enostavnega (enojnega) knjigovodstva, ne objavljajo za leto 1954 svojih letnih zaključkov, v kolikor so v tem letu dejansko vodili enojno knjigovodstvo. Če pa so vodili knjigovodstvo po skrajšanem ali po enotnem, temeljnem kontnem planu, pa objavijo letno bilanco po določilih 1. odstavka.
II.
Gospodarske organizacije iz točke I. pošljejo v 15 dneh, ko dobijo pritrditev k zaključnemu računu, Uradnemu vestniku okraja Novo mesto v objavo bilanco s kratkim izpiskom iz poslovnega poročila.
Bilanca, ki se pošlje v objavo v smislu prejšnjega odstavka, mora biti sestavljena po bilančnem vzorcu št. 10, objavljenem v navodilu k uredbi o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1954 (Uradni list FLRJ št. 6-30/55). Ta obrazec se izpolni na podlagi podatkov iz zaključnega računa, za katerega je bila dana pritrditev, t. j. upoštevaje tudi vse popravke z ozirom na odločbo o potrditvi. V ostalem je treba upoštevati tudi vse določbe VI. poglavja 58. člena citiranega navodila.
III.
Gospodarske organizacije iz točke I., ki so prejele pritrditev k zaključnemu računu pred uveljavitvijo te odredbe, morajo poslati bilanco v objavo v 15 dneh po njeni uveljavitvi.
IV.
Za prepozno dostavo ali nepravilno sestavo bilance, ki se objavlja, se uporabljajo kaznovalne določbe 63. člena Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij.
V.
Ta odredba velja z dnevom objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 01/3-192/1.
V Žužemberku, dne 4. februarja 1956.
Predsednik	Predsednik
Sveta za gospodarstvo:	obč. ljudskega odbora:
Jože Gosenca 1. r.	Franc Jarc 1. r.
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI
148.
i Na podlagi 1. odstavka 43. člena Temeljne uredbe 0 finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51-426/53) in 3. točke Odločbe o ustanovitvi Uradnega vestnika okraja Novo mesto (Uradni vestnik št. 2-118/56) je Svet za prosveto in kulturo OLO Novo mesto na seji 15. marca 1956 izdal
ODLOČBO
o določitvi naročnine in cene za objavo v Uradnem vestniku okraja Novo mesto
Naročnina in cene za objavo v Uradnem vestniku okraja Novo mesto se določi:
1.	Celoletna naročnina Uradnega vestnika okraja Novo mesto znaša 600 dinarjev. Posamezna številka ne glede na obseg stane 100 dinarjev.
2.	Za objave se določi cena 2000 din za stran.
3.	Za objave izvlečkov iz zaključnih računov gospodarskih organizacij se določi cena 3900 din za stran.
4.	Zgoraj navedene cene se obračunavajo od 1. ja-i nuarja 1956 dalje.
5.	Naročnina dn cene za objavo veljata za leto 1956.
Zoper to odločbo je dopustna pritožba na Izvršni svet Ljudske skupščine LRS v roku 15 dni po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 01/3-523/2.
V Novem mestu, dne 15. marca 1956.
Sveta za prosveto in kulturo:
Vladimir Berce 1. r.
POROČILO
komisije za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti, ki preidejo na okraj Novo mesto po stanju 31. VIII. 1955
I. Obveznosti Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto
1.	Poroštva:
Od izdanih poroštvenih izjav, s katerimi je okrajni ljudski odbor prevzel poroštvo za posojila, veljajo še naslednja:
Koristnik	Vrsta posojila		Viš. posojila
1. Kmetij, gospod. Poljane	investicije	1,110.000
2. OZZ za agroservis	„	45,000.000
3. Kmetij, gospodar. Poljane		1,612.000
4. Kmetij, gospodar. Dob		1,976.000
5. Zadruž. pos. Birčna vas		1,800.000
6. Kmet. posestvo Šentjernej	„	200.000
7. Kmet. posestvo Šentjernej		622.000
8. Posestvo OZZ Trška gora		2,820.000
9. Drž. posestvo Klevevž	„	500.000
10. Kmetijska šola Grm	„	1,112.000
11. Telekomunikacije Šentjernej	„	8,000.000
12. OZZ za mlekarne	„	104,000.000
13. Lesnoindustrij. kombinat	„	12,000.000
14. Zadružno trg. podj. Les dob. obr. kredit		15,000.000
15. Motomont. Novo mesto obrat. sred. 5		50,000.000
16. Kmet. gospodar. Dob	investicije	1,148.000
17. Pekarija Trebnje	kratkor. kredit		400.000
18. ObLO Trebelno	„	200.000
19. ObLO Trebnje		700.000
20. ObLO Vel. Loka	,,	300.000
21. ObLO Vel. Gaber		450.000
22. ObLO Zagradec	„	200.000
23. ObLO Žužemberk		450.000
24. ObLO Mirna peč		200.000
25. ObLO Dvor	„	150.000
26. ObLO Gotna vas	„	400.000
27. ObLO Dobrnič	„	100.000
28. ObLO Brusnice	„	250.000
29. ObLO Šmarjeta		100.000
30. Agroservis Novo mesto		7,000.000
31. Kmet. gosp. Družinska vas	„	800.000
32. Mesarija Dol. Toplice	„	500.000
33. Trg. podjetje šmarjeta	,,	1,500.000
34. Gost. podjetje Dol. Toplice	,,	150.000
35. Pekarija Dol. Toplice	,,	150.000
36. ObLO Vel. Loka	„	200.000
37. KZ Novo mesto	investicije		600.000
38. OZZ za Agroservis	„	10,000.000
39. Kmet. gospodarstvo Klevevž	„	178.000
40. KZ Smolenja vas	„	320.000
41. Opekama Prelesje	kratkoroč. kredit		2,850.000
42. Kmet. pos. OZZ Trška gora	„	2,060.000
bilo koriščenih 120,214.062 din. Zadnji dve kreditni izjavi sta bili dani na seji okrajnega ljudskega odbora dne 27. VIII. 1955.
Vsa poroštva za investicijske kredite so dolgoročna, ostale poroštvene izjave za kratkoročne kredite pa bodo prenehale veljati v glavnem 30 dni po potrditvi zaključnih računov za leto 1955 oziroma še prej, kot n. pr. poroštva za kritje kratkoročnih kreditov občin, ki trajajo do 31. VIII. 1955.
2.	Posojila:
Zvezni kreditni sklad: Okrajni ljudski odbor je iz zveznega kreditnega sklada za investicije dobil odobreno posojilo za melioracije štenjernejskega polja in Vejeršce v višini 8,500.000 din. Obrestna mera je 2%, odplačilni rok 30 let. Odplačilni rok teče od 1. I. 1956. Višina letne anuitete znaša 283.333 din s pripadajočimi obrestmi. Do 31. VIII. 1955 je bilo izrabljenih 7,761.158 din. Odplačevanje posojila gre v breme proračuna OLO.
Republiški kreditni sklad: Okrajni ljudski odbor je iz tega sklada najel posojilo za elektrifikacijo podeželja, in sicer enkrat 3 milijone, drugič pa 2 milijona dinarjev. Sela Šumberk in Trebelno posojilo pri NB centrali LRS v višini 2 milijone dinarjev, obrestna mera 2%, odplačilni rok 10 let, prva anuiteta zapade v plačilo 1. XI. 1955. Letna anuiteta znaša 300.000 dinarjev % pripadajočimi obrestmi. Posojilo je izčrpano. Odplačevanje gre v breme proračuna.
Brusnice in Gaber je: Posojilo pri Narodni banki, centrali za LRS, v višini 2 milijona dinarjev. Obrestna mera 2%, odplačilni rok 10 let, prva anuiteta je bila plačana že 1. XI. 1954. Letna anuiteta znaša 200.000 dinarjev s pripadnimi obrestmi. Posojilo je izčrpano. Odplačevanje gre v breme proračuna OLO.
Sklad za gospodarsko pomoč Kočevski, Primorski in Dolenjski
Okrajni ljudski odbor je udeležen na tej pomoči, toda ne kot kreditonosilec. Podjetje Kremen in Opekarna Zalog sta edini industrijski podjetji, katerima so bila sredstva iz pomoči dodeljena kot posojilo.
Okrajni sklad za; obnovo gozdov
Za kreditiranje investicij iz Okrajnega kreditnega sklada je okrajni ljudski odbor v svojem 'družbenem planu predvidel delno kritje iz posojila iz okrajnega gozdnega sklada. To posojilo v višini 33,000.000 din je (namenjeno za kreditiranje sledečih investicij:
Poleg navedenih poroštev jamči okrajni ljudski odbor s svojim kreditnim skladom za investicije za vsa posojila, ki so bila odobrena iz tega sklada. Do 31. avgusta 1955 je bilo odobrenih posojil iz tega sklada za 133,815.930 din in od tega znašajo vrnjena sredstva na račun teh posojil 6,690.125 din. Vseh kreditov je
Vodovod Novo mesto Industrija perila Destilacija Mirna Opekarna Zalog Opekarna Prečna Kmetijska posestva
10,000.000 din
4.000.	000 din
6.000.	000 din
3.000.	000 din
5.000.	000 din 5,000.000 din
Na račun tega posojila je bilo na okrajni investicijski sklad do 31. VIII. 1955 prenesenih 15 milijonov dinarjev. Posojilo se bo odplačevalo iz sredstev okrajnega kreditnega sklada za investicije, vendar ne v breme tega sklada, ker bodo anuitete od posojila za gornje namene dotekale na okrajni investicijski sklad. Pogoji za vračanje posojila temu skladu še niso določeni.
Sklad za kreditiranje gradnje stanovanj pri OLO
Okrajni ljudski odbor je pri lokalnem kreditnem skladu za zidanje stanovanjskih hiš najel posojilo v Višini 25,000.000 din za stanovanjske četverčke v Kan-diji in adaptacijo hiše v Tavčarjevi ulici št. 3. Obrestna mera je 2%, odplačilni rok pa 30 let. Odplačilni rok teče od 1. I. 1956. Odplačevanje gre v breme proračuna OLO. Do 31. VIII. 1955 je bilo posojilo kori-ščeno v višini 9,812.530 din.
Glavna zadružna zveza LRS
Pri Zadružni hranilnici v Novem mestu je OLO zadolžen za posojila, ki jih je nudila Glavna zadružna zveza.
Postaja za umetno osemenjevanje
Za plačilo nujne situacije je okraj najel posojilo v višini 3 milijone dinarjev. Obrestna mera je 2%, posojilo je treba v celoti vrniti do novembra 1955 v breme proračuna OLO. Posojilo je izčrpano.
Elektrifikacija Ždinje vasi
Posojilo je dejansko najela KZ Novo mesto, okrajni ljudski odbor se je pa zavezal, da prevzame to posojilo v višini 500.000 din. Obrestna mera je 2%, odplačilni rok 10 let. Odplačilni rok teče od 1. I. 1955. Prva anuiteta zapade v plačilo dne 1. XI. 1955. Višina letne anuitete je 50.000 din s prip. obrestmi. Odplačevanje gre v breme proračuna OLO. Posojilo je izčrpano.
Narodna banka FLRJ, podružnica Novo mesto
Narodna banka FLRJ, podružnica Novo mesto je Upnik okrajnega ljudskega odbora za terminski kredit v višini 25,000.000 din, ki ga je okraj moral najeti zaradi nepravočasnega dotoka sredstev na proračunske dohodke, za kritje najnujnejših proračunskih izdatkov. Rok za vrnitev posojila poteče 31. VIII. 1955.
3.	Dobroimetja:
Dobroimetja okrajnega ljudskega odbora predstavljajo posojena sredstva okraja, sredstva, ki ne bodo Po odloku o uporabi sredstev iz pomoči Kočevski, Primorski in Dolenjski dotekala na okrajni kreditni sklad za investicije z odplačevanjem posojila iz te pojoči, garancijski pologi, ki bodo po vrnitvi kreditov ^njeni okrajnemu kreditnem skladu in pa odplačevanje dolgov na račun prodanih zemljišč okraja.
Posojena sredstva
Iz okrajnega kreditnega sklada za investicije je bilo do 31. VIII. 1955 izdanih investicijskih posojil
v skupni vrednosti 133,815.913 din. Od tega korišče-no skupno 120,214.062 din.
Na račun v celoti koriščenih posojil je bilo do 31. 8. 1955 plačano na anuitetah v ta sklad 6,690.025 din. Upoštevajoč stanje po koriščanju posojil predstavlja dobroimetje okraja le vrnjena posojila v skupni vrednosti 113,524.037 din.
Sredstva iz pomoči Kočevski, Primorski in Dolenjski
Dotekala bodo z odplačevanjem posojil, danih industriji, na okrajni kreditni sklad za investicije in predstavljajo vsakoletne anuitete od posojil, ki sta jih iz pomoči dobili podjetje Kremen in Opekarna Zalog.
Podjetje Kremen je v letu 1954 dobilo iz gospodarske pomoči zaostalim krajem posojilo za ureditev pralnice, peskolomov, industrijskega tira in za nabavo kamionov v višini 50 milijonov dinarjev. Določene so bile 3% obresti in 15-letni rok vračila. Rok
za vračanje posojila teče od 1. I. 1955. Letna anuiteta % znaša 3,333.334 din s prip. obrestmi. Anuitete se odplačujejo v dobro okrajnega kreditnega sklada za investicije. Do 31. VIII. 1955 je bilo na konto anuitete plačano 300.048 din. V letu 1955 je bilo podjetju Kremen odobreno iz pomoči posojilo 30 milijonov dinarjev, za katero črpanje pa od republike še ni bila izdana odobritev, tako da kreditna pogodba za ta znesek še ni bila sklenjena.
Opekama Zalog je v letu 1954 prejela za rekonstrukcijo opekarne iz gospodarske pomoči posojilo v višini 32,500.000 din z 2% obrestmi in odplačilnim rokom 11 let. Odplačilni rok teče od 1. I. 1955 dalje in je banka na odplačilo prvo anuitete podjetje že pozvala. Letna anuiteta znaša 2,954.544 din in obresti.
V letu 1955 ima podjetje iz tega vira odobreno posojilo 19 milijonov dinarjev.
Poroštveni pologi
Do 31. VIII. 1955 so položeni pri banki na posebnem računu kot poroštva za razne kredite v breme okrajnega kreditnega sklada za investicije v vrednosti 845.975 din. Ta sredstva bodo vrnjena okrajnemu kreditnemu skladu z dnem, ko bo prenehala veljava poroštva in to v večini primerov 30 dni po potrditvi zaključnih računov za leto 1955 oziroma pri poroštvih za kratkoročne kredite občinam že z 31. VIII. 1955.
Odplačilo dolgov za prodana zemljišča
Okrajni ljudski odbor je še v letu 1952 interesentom prodal nekatera zemljišča, od katerih so bila nekatera že v celoti odplačana, oziroma je okrajni ljudski odbor v nekaj primerih oprostil kupca plačila ostanka kupnine, dočim obstojajo terjatve iz tega vira še pri naslednjih dolžnikih:
1. Zabukovec Feliks, žaloviče 25. Za zemljišče s hišo vi. št. 843 k. o. Žaloviče. Kupnina je bila določena na 170.174 din. Do 23. II. 1953. leta je bilo na račun tega dolga vplačanih 42.546 din, nato pa po preteku vsakih 6 mesecev po 6000 din, tako da je do
31. VIII. 1955 plačano skupaj na račun dolga 67.546 dinarjev in obstoja dolg še v višini 102.638 din.
2.	Florjančič Franc, Otočec. Za zemljišče vi. štev. 4/L/II s hišo v k. o. Šentjernej, kupnina 258.048 din. Plačano je bilo na račun dolga do 31. VIII. 1955 76.500 din, tako da obstoja terjatev še za 181.538 din.
3.	Sedej Viljem, Novo mesto. Za zemljišče vi. štev. 449 k. o. Novo mesto, kupnina 140.966 din. Do 31. 8. 1955 je bilo na račun dolga vplačano 53.690 din, tako da obstoja še terjatev za 86.276 din.
4.	Košak Martina, Ljubljana, Nunska 4. Za zemljišče vi. št. 171 k. o. Ždinja vas, kupnina 133.040 din. Do 31. VIII. 1955 je vplačano na račun dolga 39.572 dinarjev, tako da znaša ostanek dolga še 93.468 din.
5.	Mišič Matija iz Zaloga št. 11 pri Novem mestu
dolguje okrajnemu ljudskemu odboru za zamenjano zemljišče razliko v vrednosti zamenjanih parcel v znesku 46.146 din in to v 10 letih v enakih obrokih, iz menjalne pogodbe z dne 11. VII. 1955.
Poleg navedenih dohodkov bo z ozirom na likvidacijo podjetja Šiviljstvo v Šmihelu plačano v dobro okrajnega kreditnega sklada za investicije 30.300 din. Nadalje dolguje Gasilsko društvo Šmihel pri Novem mestu okraju 300 din, Splošno krojaštvo Novo mesto pa 30.000 din. Oba zneska sta že zapadla in sta dolžnika še poklicana na plačilo.
Prispevek iz gozdnega sklada bivšega OLO Krško, sedaj OLO Trbovlje, za gradnjo ceste Mladje—Prašna) (	• vas
Bivši OLO Krško je za leto 1955 odobril iz gozdnega sklada za gradnjo ceste Mladje—Prušna vas
1,120.000	din. Znesek še ni nakazan, pač pa smo OLO Trbovlje opozorili, da ga čimprej nakaže, ker znašajo samo stroški za izdelavo projekta ca 70.000 din.
Stanje sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje Kredit	Poraba	Ostanek
18,450.000	2,710.248	15,739.752
Stanje gozdnega sklada za leto 1955 Po predračunu	Črpano
223,428.000	din	150,434.000 din
Saldo kreditnega sklada za gradnjo stanovanj pri OLO Novo mesto po stanju 31. VIII. 1955 znaša 35,333.478 din.
Vodni sklad: Dohodki tega sklada znašajo 1 milijon 300.000 din in še niso uporabljeni.
II.	OBVEZNOSTI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA ČRNOMELJ
1.	Poroštva:
Od izdanih poroštvenih izjav, s katerimi je OLO Črnomelj prevzel poroštva za posojila, veljajo še naslednja:
Koristnik	Namen posojila
1.	Trsnica in dreves. Metlika investicije
2.	Kmet.	posestvo črmošnjice	„
3.	Kmet.	posestvo črmošnjice	„
4.	Kmet.	zadruga Adlešiči	„
5.	Kmet.	zadruga Predgrad	„
6.	Kmet.	zadruga Radoviča	„
7.	Kmet.	posestvo Kanižarica	„
8.	Kmet.	zadruga Adlešiči	„
9.	Zadruž. trg. podj. Črnomelj „
10.	Kmet.	zadruga Črnomelj	„
11.	Kmet.	zadruga Suhor	„
12.	Trsnica in dreves. Metlika	„
13.	Kmet.	pos.	Metlika	„
14.	Gostinsko podjetje	Semič	„
15.	Narodna banka Črnomelj Demob. borci
16.	Belokr. železoliv.	Črn. kratkor. kredit
17.	Marmor Gradac	„
18.	Kmet.	pos.	Metlika	„
19.	Kmet.	pos.	Črmošnjice	„
20.	Pečarija Gradac	„
2.	Posojila:
Okrajni ljudski odbor Črnomelj je najel sledeča posojila:
a)	Iz sklada za obnovo gozdov OLO Črnomelj investicijsko posojilo v višini 25 milijonov dinarjev za gradnjo tovarne Belokrajinke v Metliki. Posojilo je brezobrestno. Rok vračila 31. XII. 1955.
b)	Pri Narodni banki Črnomelj investicijsko posojilo v višini 20 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanjskih hiš v Metliki in Črnomlju. Obresti so 1%, rok vračila 1. X. 1955.
c)	Pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani investicijsko posojilo v višini 15 milijonov dinarjev za gradnjo nove tovarne Belokrajinka v Metliki. Obresti so 2%, rok plačila je zapadel 15. VIII. 1955.
d)	Pri Narodni banki za kreditiranje zadružništva in kmetijstva Ljubljana investicijsko posojilo v višini 8 milijonov dinarjev za elektrifikacijo podeželja. Obresti so 2%, rok odplačila 10 let, najeto je bilo v letu 1954.
e)	Pri Glavnem odboru vojaških vojnih invalidov v Ljubljani investicijsko posojilo v višini 20 milijonov dinarjev za gradnjo nove tovarne Belokrajinka v Metliki. Obresti so 3%, rok vračila do 30. VI. 1956.
Okrajni ljudski odbor Črnomelj dolguje na najetih posojilih skupno 88 milijonov dinarjev.
2.	Dobroimetja:
Sklad za gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski 5n Dolenjski
OLO Črnomelj je v letu 1954 prejel kot dotacije sredstva za naslednja gradbena dela:
1.	Dotacije:
a) Vodovod Metlika. Dodeljena sredstva so znašala
50 milijonov dinarjev. — Saldo 30. VIII. 1955 znaša 42.682 din.
Znesek
921.000
15.000.	000 16,716.250
1.500.000 1,985.306
550.390
15,525.602
800.000
6.960.000 9,045.737
1.300.000 14,115.579
48.000.	000 1,000.000 2,347.914
20.000.	000 1,000.000
2.030.000 12,000.000
300.000
Sredstva so bila dodeljena v letu 1954, medtem ko v letu 1954 ni bilo dodeljenih novih sredstev.
b)	Vodovod Črnomelj. Dodeljena sredstva v letu 1954 so znašala 30 milijonov dinarjev, v letu 1955 pa še 30,000.000 din. — Saldo na dan 31. VIII. 1955 znaša 1,871.537 din. Pri saldu je upoštevati 6% obvez, rezervo 1,800.000 din.
c)	Vodovod Stari grad: Dodeljena sredstva v letu 1954 20,000.000 din. — Saldo 31. VIII. 1955 znaša 9,289.194 din.
d)	Študij nove industrije. V letu 1954 je bilo dodeljeno za študij naslednjih objektov:
1.	Opekarna Kanižarica	300.000	din
2.	Belsad Črnomelj	1,000.000	din
3.	Drž. posestvo Črmošnjice	300.000	din
4.	Proučevanje belokranjskih	tal	500.000	din
Skupaj	2,100.000	din
Sredstva so bila v letu 1954 v celoti izkoriščena in odpisana.
c) Industrija marmorja Gradac. Dotacija za študij
v letu 1955 znaša 1,000.000 din. — Saldo na dan 31. Vin. 1955 553.739 din.
Rekapitulacija sredstev. Dodeljena sredstva kot dotacije do 31. VIII. 1955 znašajo 133,100.000 din, saldo 31. VIII. 1955 11,853.073 din.
a)	Rudnik Kanižarica
Po družbenem planu za leto 1954 je bilo podjetju odobreno 45 milijonov dinarjev posojila. V tem letu je bilo koriščenih 36,360.993 din. Prosta sredstva, prenesena v letu 1955 iz leta 1954 po pribitku provizije
'0 2% obresti znašajo	9,205.894 din
Črpanje do 31. VIII. 1955	9,240.325 din
^lan za leto 1955 znaša iz tega sklada 30,000.000 din Odprti kredit od uprave za invest. LRS 8,000.000 din Črpanje do 31. VIB. 1955	7,748.569 din
obvezna rezerva	1,800.000 din
Obrestna mera je 2%, vračilni rok 20 let.
Kredit je še v črpanju.
Neizčrpani del kredita postane dne 31. VIII. 1955 '■n se deli na:
1.	Tovarno Belsad Črnomelj	15,000.000 din
2.	Belokrajinka Metlika	5,451.431 din
b)	Železolivarna Črnomelj
Po družbenem planu za leto 1954 °dobreno
°d tega odpade na kapitalno izgradnjo družbeni standard (stanov, hiša) 'Tanje v letu 1954 za kapit. gradnjo ^ družbeni standard lan za leto 1955
89.000.	000 din
74.000.	000 din
15.000.	000 din 63,182.432 din 14,552.888 din
69.000.	000 din
Sredstva iz leta 1954 znašajo	12,722.568
Črpanje v letu 1955 (kapit. gradnja) 46,040.627 Za družbeni standard iz leta 1954	627.393
Črpanje za družbeni standard v 1. 1955	575.713
6% obvezna rezerva	4,140.000
Obresti 2 %, rok odplačila 20 let.
c)	Tovarna učil Črnomelj
Za leto 1954 odobreno in to za kapitalno gradnjo družbeni standard
Črpanje v 1. 1954 za kapit. gradnjo Za družbeni standard iz leta 1954 Plan za leto 1955 za kapit. gradnjo Sredstva iz 1. 1954 za kapit. gradnjo . Sredstva iz 1. 1954 za družb, standard Črpanje v letu 1955 za kapit. izgradnjo Črpanje za družbeni standard 6% rezerva
110,000.000
98.994.000
11.006.000 77,008.682
627.393
47,000.000
23,650.157
5,018.175
33,997.406
5,113.419
2,820.000
Obrestna mera 2,5%, rok odplačila 10 let.
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
d) Industrija marmorja Gradac Za leto 1954 odobreno	20,000.000 din
Koriščenje v letu 1954	17,834.979 din
Sredstva iz leta 1954 po obračunu 3,059.502 din Črpanje v letu 1955	2,339.796 din
Obrestna mera 3%, rok vračila 10 let, kredit je še v črpanju.
e)	Tovarna Belsad Črnomelj
Za leto 1954 odobreno	10,000.000 din
Črpanje v letu 1954	10,125.680 din
Obrestna mera 2,5 %, rok vračanja 10 let.
Za leto 1955 odobreno	25,000.000 din
Koriščenje v letu 1955	8,273.528 din
6% rezerva znaša	1,500.000 din
Obrestna mera 2%, rok vračanja 20 let.
f)	Telekomunikacije Semič
Odobreno v letu 1954	40,000.000 din
Kredit in črpanje se vodi v Ljubljani.
Okrajni kreditni sklad; za investicije
Posojila, ki jih črpajo:
1.	Industrija marmorja Gradac V letu 1955 odobreno	6,000.000 din
Črpanje do 31. VIII. 1955	1,343.437 din
Obrestna mera 2%, rok za vračila 10 let.
2. Tovarna Belsad Črnomelj V letu 1954 odobreno	3,700.000 din
Črpanje po obračunu	3,744.879 din
Obrestna mera 3%, rok vračanja 10 let.
3.	Mizarska zadruga Črnomelj
V	letu 1955 odobreno	2,800.000	din
Črpanje	2,835.010	din
Obrestna mera 3%, rok odplačila 10 let.
4.	Mizarska delavnica Semič
V	letu 1954 odobreno	2,200.000	din
Črpanje	2,216.452	din
Obrestna mera 3%, rok vračila 10 let.
5.	Mesnica in klavnica Črnomelj
V	letu 1954 odobreno	1,500.000	din
Črpanje	1,408.830	din
Obrestna mera 3%, rok vračanja 10 let.
6.	Gostinsko podjetje Semič
V	letu 1954 odobreno	300.000	din
Črpanje	259.399	din
Obrestna mera 3 %, rok vračanja 10 let.
7.	Mesnica in klavnica Črnomelj
V	1. 1954 odobreno iz republ. kredit, sklada, ki je bil
pozneje prenesen v okr. kred. sklad 4,000.000	din
Črpanj	4,002.954	din
Obrestna mera ni določena in tudi ne odplačilni	rok.
POSOJILA V AMORTIZACIJI
1.	Gostinsko podjetje v Črnomlju
Dolg	2,909.174	din
Odplačilo	386.017	din
Saldo	1,623.157	din
Rok vračanja 5 let, obrestna mera 2 %, rok odplačila 1. III. 1954 in 1. IX., pričetek odplačila 1. III. 1854, zadnji obrok 1. IX. 1965.
2.	Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj
Dolg	8,800.000	din
Odplačilo	380.600	din
Saldo	8,419.400	din
Rok vračanja 10 let, obrestna mera 3%, zadnji obrok 1. VIII. 1964.
5.	Tovarna učil Črnomelj
Dolg	354.047	din
Odplačilo	32.320	din
Saldo	321.727	din
Rok 10 let, obrestna mera 2 %, zadnji obrok 1. IX. 1946.
6.	Tovarna učil Črnomelj
Dolg	9,733.485	din
Odplačilo	886.702	din
Saldo	8,826.783	din
Rok 10 let, obrestna mera 2%, zadnji obrok 1. IX. 1964.
7.	Rudnik rjavega premoga Kanižarica
Dolg	7,382.739	din
Odplačilo	673.939	din
Saldo	6,708.800	din
Rok vračila 10 let, obrestna mera 2%, zadnji obrok 1. IX. 1964.
8.	Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj
Dolg	1,538.537	din
Odplačilo	140.448	din
Saldo	1,398.089	din
Rok vračila 10 let, obrestna mera 2 %, zadnji obrok 1. I. 1964.
9.	Gostinsko podjetje Črnomelj
Dolg	3,000.000	din
Odplačilo	129.800	din
Saldo	2,870.200	din
Rok vračila 10 let, obrestna mera 3%, zadnji obrok 1. IX. 1964.
10.	»Planina«, čevljarsko podjetje, Črnomelj Dolg	1,700.000	din
Odplačilo	73.600	din
Saldo	1,626.400	din
Rok vračila 10 let, obrestna mera 3%, zadnji obrok 1. VII. 1964.
3.	Tovarna Belsad Črnomelj
Dolg	4,630.310	din
Odplačilo	413.601	din
Saldo	4,216.709	din
Rok vračanja 10 let, obrestna mera 2%, zadnji obrok 1. IX. 1964.
4.	Mesnica in klavnica Črnomelj
Dolg	3,030.490	din
Odplačilo	276.646	din
Saldo	2,753.844	din
Rok 10 let, obrestna mera 2%, zadnji obrok 1. IX. 1964.
Bilanca okrajnega kreditnega sklada za leto 1955
Saldo kreditnega sklada iz leta 1954	3,331.350	din
Dotok sredstev iz leta 1955	4,111.986	din
Skupaj	7,443.336	din
Posojilo podjetju Marmor Gradac .	1,343.437	din
Sredstva sklada 31. VIII. 1955	6,099.899	din
Po družbenem planu za leto 1955 znaša plan okrajnega kreditnega sklada	11,720.000	din
Plan je razdeljen sledeče:
1.	Marmor Gradac	6,000.000	din
2.	Gradbeno podjetje Črnomelj	3,500.000	din
3. Kmetijska zadruga Suhor	919.000 din	Okrajni stanovanjski sklad	
4. Gostilna Lovski rog, Črnomelj	500.000 din	Po družbenem planu za leto 1955 predvideno Ustvarjeno do 31. VIII. 1955 Izdatki do 31. VIII. 1955	20,616.000 din 12,674.703 din 15,968.574 din
Skupaj Še nerazdeljeno	10,919.000 din 801.000 din		
Okrajni sklad za obnovo gozdov		Saldo	3,293.871 ,din
Saldo iz preteklega leta	13,788.466 din	kar je krito v najetem posojilu, ki je	
Dohodki do 31. VIII. 1955	41,677.406 din	najeto za financiranje sklada	20,000.000 din
Skupaj	55,465.872 din	Okrajni sklad za Urejevanje voda	
Izdatki do 31. VIII. 1955	51,196.103 din	Sredstva iz preteklih let	134.837 din
Saldo do 31.. VIII. 1955	4,269.769 din	Črpanja ni, znesek je predviden 5	’& gradnjo vod-
Med izdatki je upoštevano posojilo		njaka v vasi Radoviča.	
v višini	19,500.000 din	Novo mesto, dne 9. XII. 1955.	
Okrajni kreditni sklad			
Dotok sredstev do 31. VIII. 1955	2,540.435 din		
Črpanja ni. Po družbenem planu za leto			
1955 je predvidenih dohodkov	6,196.000 din		
POROČILO SVETA ZA GOSPODARSTVO
Delo gospodarskega sveta in proračunske komisije je bilo v zadnjem obdobju osredotočeno na vprašanja, ki so se porajala zaradi neuravnovešenih finančnih sredstev združenih okrajev Črnomelj in Novo mesto. Poleg neposredne potrebe, da se prepreči debalans proračuna, je v tem obdobju bilo potrebno, da pregledamo našo finančno in gospodarsko politiko v luči ugotovitev o stanju in perspektivah našega gospodarstva, ki so bila nakazana v zaključkih posvetovanja gospodarstvenikov pri tov. Titu in v člankih ter posvetovanjih naših vodilnih tovarišev. Razumljivo je, da se tudi v okrajnem merilu pojavlja problematika celote našega gospodarstva tako v sedanjem stanju odnosno disproporcih, kot v potrebi, da okrajno finančno politiko usmerimo po nakazani poti. Ne bi se ustavljal pri načelnih vprašanjih, ki jih poznate, omejil bi se na konkretno finančno situacijo obeh okrajev in s tem v zvezi na potrebne ukrepe za konkretizacijo splošne gospodarske in finančne politike v naših razmerah.
Prvenstveno je pred nami potreba po realni politiki izdatkov. Pod tem pojmom mislimo na to, da naj se sredstva angažirajo šele takrat, ko so dejansko ustvarjena. Predčasno angažiranje sredstev, čeprav so v proračunu ali skladih predvidena, predstavlja obremenjevanje razpoložljivih družbenih sredstev, kar ruši stabilnost gospodarstva in razumljivo tudi družbenega standarda. Razen tega pa je za gospodarstvo potrebno, da se dela v okviru določene discipline in s tem preprečuje ustvarjanje raznih gospodarskih težav. V našem primeru veljajo te ugotovitve tako za proračunske izdatke in za investicijsko dejavnost okrajnega LO. Gospodarski svet OLO Novo mesto je smatral za potrebno, da analizira finančno situacijo nove-
ga okraja in je zato obvezal upravne organe, da izvršijo ta sklep.
Po sprejetem sklepu gospodarskega sveta OLO Novo mesto so Zavod za plan, Tajništvo za gospodarstvo, Uprava za dohodke in Odsek za proračun predvideli dejansko realizacijo dohodkov do konca leta in pregledali situacijo izdatkov po obeh proračunih in namenskih skladih. Ugotovilo se je, da plan dohodkov ne bo v celoti realiziran, na drugi strani pa obstoja nevarnost oziroma možnost, da s poostreno štednjo zmanjšamo nekatere izdatke po prvotnem predlogu in s tem zmanjšamo predvideno prekoračenje izdatkov nad dohodki v primeru OLO Črnomelj, oziroma uravnovesimo izdatke z dohodki pri OLO Novo mesto.
Ker sta oba proračuna samostojna in se samostojno izvajata po ločenih družbenih planih do konca letošnjega! leta, podajamo pregled ločeno po okrajih.
OLO NOVO MESTO
Dohodki po družbenem planu bodo realizirani v sledeči višini:
Po planu so bili predvideni dohodki
v višini	693,302.000 din
Predvideva se realizacija	664,307.000 din
Iz tega sledi, da bo izpad dohodkov
znašal koncem računskega 1. 1955 28,995.000 din Predvideva se, da bodo dohodki po posameznih vrstah prekoračeni za 5,711.000 din, medtem ko bo znašal primanjkljaj po drugih vrstah 34,706.000 din, tako da znaša celotni primanjkljaj kot je bilo zgoraj navedeno.
Po namenski razdelitvi sredstev z družbenim planom za leto 1955 bo vpliv izpada naslednji (v 1000):
	Namenska porazdelitev	Plan	Ocena real.	Izpad
1.	Proračun OLO	436.650	422.977	13.673
2.	Proračuni občin	107.650	105.150	2.500
3.	Kreditni sklad	66.550	68.561	2.011
4.	Stanovanjski sklad	62.702	48.539	14.163
5. Kmetijski sklad		18.450	17.780	670
6.	Vodni sklad	1.300	1.300	—
	Skupaj	693.302	664.307	28.995
Predvidoma se bodo dosegli večji dohodki v zem-Ijarini, državnih taksah, pri raznih dohodkih iz gospodarstva in pri lokalnih taksah. Za vse te vrste dohodkov niso jasne osnove za planiranje in so večji dohodki zaradi tega razumljivi. Razen tega je nekaj viška že pri dobičku gospodarskih organizacij iz leta 1954, ki se lahko točno ugotovijo šele po zaključnih računih. Izpadi na dohodkih pa bodo predvsem v tistem delu dobička gospodarskih organizacij, ki bi ga morala ustvariti gradbena podjetja. Gradbena podjetja so namreč v teku leta zaradi licitacij znižala cene, pri čemer se je močno znižal planirani dobiček na maso izvršenih del. Nadaljnji izpad bo nastopil že pri planiranih dohodkih uradov in ustanov, kjer se je v začetku leta predvideval določen dotok sredstev iz ostalih okrajev za vzdrževanje okrožnih zavodov, ker niso ti okraji vkljub obljubam pri sestavi svojih proračunov upoštevali obljubljenih izdatkov.
Celotna realizacija dohodkov se bo zmanjšala še za nepobrane davščine, ki so bile v planu dohodkov predvidene, da se bodo pobrale v višini razpisanih 100% kvot. Z ozirom na izkušnjo minulih let pa ta dohodek ni bil še nikoli 100% realiziran v dotičnem letu in zaradi tega predvidevamo, da bo 6% celotnih obveznosti na dohodkih prebivalstva ostvarjenih šele v letu 1956. Prav tako bo davek na dediščine in darila nedosežen zaradi spremenjenih določil v novi uredbi o davku na dediščine in darila.
Proračun OLO Novo mesto
Z ozirom na predvidene dohodke, ki bodo doseženi po oceni do konca leta, bi smeli znašati proračunski
Virman Končni
	Kredit	več	manj	kredit
Tajništvo OLO	20.987	—	100	20.887
Tajništvo za gospodar.	58.393	147	15.689	42.851
Tajništvo za prosveto	141.644	225	6.774	135.095
Tajništvo za zdravstvo in soc. politiko	78.452	16.797	6.770	88.479
Tajništvo za notranje zadeve	23.200			23.200
Okr. cestna uprava	32.302	—	—	32.302
Dotacije družb. org.	13.878	—	1.021	12.857
Proračunska rezerva	68.894	—	1.588	67.306
	437.750	17.169	35.942	422.977
Kot že omenjeno, smo ostreje omejih vse negospodarske investicije, in sicer;
1.	Elektrifikacija podeželja
Prvotno je bilo določeno za elektrifikacijo podeželja po proračunu 11,500.000 din, sedanje stanje pa dovoljuje teh investicij le za 8,246.187 din, kar predstavlja znižanje za 3,253.813 din.
T oznižanje je doseženo z omejitvami investicij pri sledečih objektih:
Tajništvo za gospodarstvo
	Prvotno	Nova	To je
	dodeljeno	razdelitev	manj za
Elektrifikacija Grm	49.261	30.284	18.977
Elektrif. Sušice, Poljane	380.000	300.000	80.000
Elektrifikacija Dolž	561.854	91.854	470.000
Elektrifikacija Celevec	599.288	—	599.288
Elektrifikacija Grčevje	1,450.000	—	1,450.000
Elektrifik. Male Dole	1,104.346	498.798	605.548
Ostali predvideni zneski za elektrifikacijo podeželja bi ostali nespremenjeni po prvotnem sklepu, tako da bi nova razdelitev za elektrifikacijo podeželja zajela 8,246.187 din elektrifikacijskih del, od katerih je že plačanih 7,386.371 dinarjev, medtem ko je znesek 859.816 din še odprt za neplačane situacije elektrifikacijskih odborov Debenc in Boginja vas.
izdatki okraja
Če od tega odbijemo 6% rezervo lahko proračun troši do konca leta Do 31. X. 1955 je bilo porabljeno že tako, da nam ostane na razpolago do konca leta
422,977.000 din
25.378.620	din 397,598.380 din 308,824.759 din
88.773.621	din
Ta vsota lahko zadostuje za kritje proračunskih izdatkov do konca leta, če omejimo nekatere manj važne; izdatke, a predvsem negospodarske investicije, s čimer bi lahko v izdatkih prihranili 31,942.000 din. Istočasno pa je potrebno, da povečamo tajništvu za zdravstvo in soc. politiko prekoračenja, ki so nastopila zaradi povečanega oskrbnega dne v bolnišnicah in domovih za 16,797.000 din, pri ostalih tajništvih za 372.000,- din, tako da bi skupno povečanje znašalo
17,169.000	din.
S tem bi se izdatki po tajništvih spremenili in omejili kot sledi:
2. Komunalna dela:
Po planu je bilo za komunalna dela
predvidenih	11,610.000 din
Znižati bi jih morali za	6,620.000 din
tako da bi nova razdelitev znašala	4,990.000 din
Po posameznih objektih se naj bi	dodelitev spre-
menila takole:	
Za vodovod Žaloviče	470.000 din
Za vodovod Mihovo	1,025.040 din
Za vodovod Škocjan	1,154.841 din
Za kapnico Gorenji vrh	940.000 din
Za regulacijo Mirne	150.000 din
Za ureditev nove ceste Šentjernej	500.000 din
Za ureditev ceste na most Otočec	300.000 din
Za osemenjevalnico na Ločni	450.119 din
Skupno	4,990.000 din
Izvršena dela so povsod, vendar dosedaj plačana le	
1,624.606 din, ostali znesek 3,365.594 din pa je treba	
še poravnati.	
3. Prosvetne negospodarske investicije	<,	
Po prvotnem predlogu bi znašala te	
investicije	18,481.000 din
po novem predlogu pa	15,489.217 din
ali znižane za	2,991.783 din
Nova razdelitev bi bila naslednja:	
Za šolo šmarješke Toplice	4,700.000 din
Za šolo Prevole	2,160.000 din
Za šolo Stopiče	2,350.000 din
Za opremo vajenske šole	846.000 din
Za opremo osnovnih šol	1,630.000 din
Za opremo študijske knjižnice	250.000 din
Za načrte za šole	645.000 din
Za odkup graščine Zapuže	2,500.000 din
Za adaptacijo gimnazije v Novem mestu 406.217 din	
ali skupno	15,489.217 din
Od navedenih invest. je že izvršenih za	9,303.327 din
neplačanih situacij pa je za	6,175.890 din
4. Socialno skrbstvo in zdravstvo	
Prvotno je bilo določeno investicij	9,400.000 din
Nova kvota bi bila	7,397.000 din
ali manj za	2,003.000 din
in bi bila nova razdelitev naslednja:	
Za opremo Zdravstvenega doma	5,425.763 din
Za ambulanto Mokronog	1,904.593 din
Za opremo OHZ	66.644 din
ali skupno	7,397.000 din
katere investicije so že v celoti poravnane.
Omejitev izdatkov za negospodarske investicije je bila spričo razpoložljivih sredstev nujna. Problematiko je zaostrila tudi uredba o depozitih, ki predvideva, da ftiorajo investitorji položiti določeni znesek preden se investicije začnejo oziroma nadaljujejo. Ker okrajni ijudski odbor ne bo imel zahtevanih sredstev za izvršitev vseh predvidenih investicij, posebno ker je nadaljevanje investicijskih del vezano na takojšnjo vplačilo depozita, je nadaljevanje teh del v tem letu praktično nemogoče. Gospodarski svet je zato začasno blokiral sredstva iz postavke negospodarskih investicij in Predlaga okrajnemu ljudskemu odboru, da se vse negospodarske investicije s stanjem 1. XI. 1955 za to leto ustavijo. Razumljivo je, da bo potrebno, da dobe
ko bodo v drugoletnem proračunu ustvarjena sred-stva in ko bo zadoščeno uredbi o depozitih — prioriteto dela, ki jih zaradi letošnje situacije nismo mogli dokončati. Dela na vseh objektih so končana v višini Predvidenih kvot, vendar tako, da smo objekte tudi zavarovali.
Proračuni občin
V proračunih občin ne bo osiguranih 2,500.000 din dohodkov po prvotnem planu. Primanjkljaj bo nastal v manjši participaciji dohodkov, ki jih pobira okrajna uprava za dohodke, ker ne bodo izterjani vsi predvideni dohodki 100% v tem letu. Dohodki občin bodo potemtakem znašali namesto predvidenih 107,650.000 dinarjev 105,150.000 din. Po odbitku 6% rezerve lahko občinski ljudski odbori trošijo 98,841.000 din, od česar pa je že porabljeno do 31. X. 1955 63,771.221 dinarjev in ostane še na razpolago do konca leta 35,069.779 din.
Predvideni primanjkljaj ni bistven in bi lahko bila sredstva občinskih ljudskih odborov v povprečju zagotovljena. Vendar pa se ta primanjkljaj ne bo enakomerno razdelil po občinah, ker ne bo enaka realizacija dohodkov, ki jih izterjava uprava za dohodke OLO po posameznih občinah, in verjetno bo različna tudi višina dohodkov občin, ki je odvisna od dohodkov, ki jih občine same izterjujejo. Proračunska komisija ni mogla ugotoviti (oziroma oceniti) stvarne dohodke občin in predlaga občinam omejitev izdatkov po posameznih postavkah in smo zaradi tega občinske ljudske odbore samo opozorili, da naj trošijo sredstva sorazmerno po tem kot jim pritekajo. Praviloma bi morale občine najprej zagotoviti sredstva za plače in plačilo obveznosti in šele iz sukcesivnega dotoka sredstev vršiti nove nabave.
Okrajni kreditni sklad Novo mesto
Dohodki sklada bodo doseženi v višini po odbitku 6% rezerve ostane na razpolago .dosedaj črpano
do konca leta bo še porabljeno kar predstavlja neplačane situacije.
Po individualnem pregledu predlagamo spremembo v dodelitvi kreditov:
68,561.000 din 4,113.660 din 64,447.340 din 42,773.205 din 21,674.135 din
sledečo
	Stara	Nova
Koristnik kredita	dodelitev	dodelitev
Destilacija alkoholnih pijač Mirna	6,000.000	7,000.000
Opekarna Prečna	5,000.000	7,600.000
Vodovod Novo mesto	10,000.000	10,000.000
Kmetijska posestva	5,000.000	5,000.000
Okrajna zadružna zveza (Otočec)	2,081.765	2,081.765
Agroservis Novo mesto	4,000.000	4,000.000
Kovinar Novo mesto	1,010.000	1,010.000
Remont šivalnih strojev Mirna	8,000.000	9,900.000
Zdravilišče šmarješke Toplice	4,000.000	3,700.000
Kavama Novo mesto	2,000.000	2,000.000
Klavnica Novo mesto	2,800.000	2,800.000
Mesarija Novo mesto	350.000	306.679
Farmacevtski laboratorij »Krka«	1,000.000	1,500.000
Mesarija Šentjernej	420.000	287.351
Krojač Novo mesto	250.000	250.000
Mizarstvo Šentjernej	500.000	500.000
Trg. podjetje Šentjernej	380.000	3k).000
Pekarija Novo mesto	359.000	359.000
KZ Uršna sela	1,100.000	1,100.000
Zdravilišče Dol. Toplice	1,300.000	1,200.000
Mizarstvo »Topol« Mirna	—	1,200.000
Hotel Kandija	300.000	200.000
Mizarstvo Trebnje	1,000.000	200.000
Industrija perila Novo mesto	4,000.000	— '
Opekama Zalog	3,000.000	—
Mesarija Dol. Toplice	299.235	—
Mizarstvo Mirna peč	500.000	
Mizarstvo Dvor	1,900.000	—
Rezerva za pokritje primanjkljaja •v stanovanjskem skladu in
nepredvidenih obveznosti	1,872.545
Skupaj 66,550.000	64,447.340
Predlagana sprememba v dodelitvi investicijskih kvot osvaja dejansko stanje na objektih. Poudariti moramo, da so nas podjetja v večini primerov postavila pred izvršeno dejstvo s prekoračenjem planiranih izdatkov.' Sigurno je, da današnji način investiranja ni smotren. V nekaterih primerih, kot pri mizarskem podjetju »Topol« Mirna ali Opekarna Prečna so podjetja v investicije porabila obratna sredstva in imajo blokirane bančne račune. Pri drugih podjetjih pa se nahajajo neplačani računi, ki jih dobavitelji terjajo z arbitražami. Prekoračenja investicij so sicer v nekaterih primerih povzročila večje stroške, drugod pa izvirajo iz netrošenih predračunov in investicijskih elaboratov. Da se podjetja sanirajo, predlaga gospodarski svet v odobritev novo razdelitev kreditnih investicij. Mnenja pa smo, da v bodoče dodeljujemo investicijske kredite po razpisu, in sicer onim podjetjem, ki bodo za to imela izvršene vse potrebne priprave in utemeljene ekonomske elaborate, tako da si zagotovimo smotreno investiranje in realnost dodeljenih sredstev.
Tak način dodeljevanja investicijskih kreditov je pravzaprav nujen, ker bomo morali v bodoče zaradi novih predpisov investitorjem osigurati vsa sredstva do končanja investicij.
Okrajni stanovanjski sklad:
Predvideni dohodki tega sklada bodo znašali po oceni do konca leta	48,539.000	din
po odbitku 6% rezerve	2,912.340	din
ostane razpoložljivih sredstev	45,626.660	din
, Iz tega sklada je bilo dodeljeno: za gradnjo stanovanj OLO	19,600.000	din
za adaptacijo stare gimnazije	18,910.000	din
za adaptacijo stanovanjske hiše OLO	4,250.814	din
za posojilo ,za gradnjo stanovanjskih
hiš privatnikom	3,590.000	din
skupaj odobreni krediti	46,350.814	din
za predvideni primanjkljaj v znesku	724.154	din
so zasigurana sredstva iz kreditnega sklada OLO.
Za dovršitev stanovanjskih objektov, ki se financirajo iz tega sklada, in zaradi sukcesivno dotekajočih dohodkov na tem skladu ima okrajni ljudski odbor kratkoročna posojila, in sicer:
pri Mestni hranilnici Novo mesto	18,500.000	din
iz sklada za gospodarsko pomoč	25,000.000	din
Skupaj	43,500.000	din
Dascdaj je odplačano:
Mestni hranilnici Novo mesto	4,000.000	din
Skladu za gospodarsko pomoč LRS	13,000.000	din
Skupaj 17.000.000 din tako da znaša dolg na posojilu še 26,500.000 din ki se odplačuje z dotekajočimi dohodki tega sklada do konca proračunskega leta.
V gradnji stanovanj se nam torej bistveno pozna izpad dohodka gradbenih podjetij, ki v celoti prizadene le stanovanjski sklad, pri čemer mislimo, da ni pravilno, da je vsa pocenitev gradbenih storitev šla le na račun izvišanja dobička, ne pa na zniževanje vse strukture cene, ki ne bi v toliki meri prizadejala dobička. Pri tem mislimo predvsem na ceneno gradnjo in večjo storilnost. Med vsemi vprašanji je potreba po krepitvi stanovanjskega fonda najkritičnejše poglavje tega in prihodnjih let. V kolikor se ozremo na letošnje investicije, smo mnenja, da bomo morali v prihodnosti težiti za tem, da bomo gradili ceneje in s tem z omejenimi sredstvi ostvarjali večje kapacitete. Zato predlagamo, da se posveti vsa pozornost načrtom stanovanjskih stavb, ki naj ne težijo za arhitektonskim iz-gledom, ampak za koristnostjo in cenenostjo, na drugi strani pa predlagamo, da se sredstva iz stanovanjskega sklada dodeljujejo po licitaciji oziroma po prošnjah, in sicer tistim koristnikom, ki bodo z minimalnimi sredstvi ustvarjali večjo stanovanjsko kvadraturo. Pri tem pa ne bo gradnja nič slabša, ker bodo lastna sredstva posameznikov, ustanov in podjetij koristno pritegnjena.
Kmetijski sklad
Predvideni dohodki bodo znašali po odbitku 6% rezerve ostane na razpolago za koriščanje črpano do 30. IX. 1955 tako da ostane na razpolago za črpanje še
17,780.000 din 1,066.800 din 16,713.200 din 7,209.730 din
9,503.470 din
kar je že v celoti angažirano predvsem za regrese in izvršitev gnojničnih jam, ki se delno subvencionirajo iz tega sklada.
Vodni sklad
V letošnjem letu bodo znašali dohodki tega sklada predvidoma 1,300.000 din in bodo porabljeni za regulacije in melioracije na področju okraja v letu 1956.
Ker se v letu 1955 formira ta sklad iz proračunskih dohodkov, naj odsek za proračun gleda na to, da bodo ta sredstva na posebnem skladu pri Narodni banki tudi vplačana, za kar naj se odpre tekoči račun tega sklada.
S predloženimi ukrepi v izdatkih, ki jih predlagamo ljudskemu odboru v potrditev, lahko dosežemo uravnovešenje predvidenih dohodkov v proračunih OLO Novo mesto In v njegovih skladih. V kolikor se
bodo izdatki črpali v predvideni višini, je s tem zagotovljeno, da bivši okraj Novo mesto lahko pokrije izdatke tega leta brez angažiranja proračuna za prihodnje leto.
OLO ČRNOMELJ
Finančna situacija bivšega OLO Črnomelj je v precejšnji meri kritičnejša od stanja v Novem mestu. Že od začetka leta proračunski izdatki niso bili realno postavljeni nasproti ostvarljivim dohodkom, ker so planirani dohodki, zlasti industrijskih podjetij bili pre-planirani. Baza za njihovo ostvaritev se je jemala iz ekonomskih elaboratov investicijske izgradnje, čigar realizacija pa še danes ni dosežena. To je razumljivo, ker investicijska izgradnja ni bila zaključena v predvidenih terminih, ker so bila razpoložljiva sredstva manjša od potrebnih. Tako stanje je predvsem bilo v vseh industrijskih obratih, kot n. pr. v Tovarni učil, Železolivarni, podjetju »Marmor« Gradac itd. To so objektivni razlogi, ki dajejo situaciji realizacijo dohodkov črnomeljskega okraja svoje obeležje. Ker ima bivši okraj Črnomelj le minimalna lastna sredstva oziroma dohodke in je velik del proračuna pokrila republika s svojo dotacijo (nad 50%), je razumljivo, da visok izpad dohodkov iz gospodarstva ni možno sanirati z mobilizacijo lastnih sredstev.
V	številkah izgleda situacija dohodkov takole:
Prvotno je imel planirano OLO Črnomelj dohodkov
v višini	307,855.000	din
dejanska realizacija se ocenjuje na 275,921.000	din
Pri tem bodo doseženi viški v posameznih vrstah dohodkov na	11,266.000 din
tako da bo dejanski primanjkljaj na dohodkih znašal	31,934.000	din
manj pa bo ostvarjeno	43,200.000	din
V	primanjkljaju odpade	27,532.000	din
na manjše dohodke gospodarskih organizacij.
To lahko povečamo še za	5,548,000	din
ki predstavljajo nepredviden izdatek zaradi vračila preplačanega dobička v letu 1954, ki je bil ugotovljen šele s pregledom zaključne bilance oziroma računov.
V	ostalem predstavljajo izpad dohodki, ki so sicer planirani v ostvarljivi višini, vendar pa v letu 1955 ne bodo pobrani in bo to predstavljalo dohodek leta 1956. Povečanje dohodkov pa se predvideva predvsem pri delu prometnega davka, ki so ga omogočile nove uredbe in pa spremenjena struktura proizvodnje pri podjetju »Belsad«. V ostalem pa so dohodki zaradi nesi-gumosti planskih osnov nekaj večji.
Po namenski razporeditvi teh sredstev z družbenim planom za 1. 1955 bo vpliv izpada naslednji (v 1000):
Namenska razporeditev	Plan	Ocena real.	Izpad
1. Proračun OLO	221.779	195.692	26.087
2. Proračuni ObLO	47.414	42.548	4.866
3- Kreditni sklad OLO	11.720	11.331	389
4. Stanovanjski sklad OLO	20.616	20.370	246
5. Kmetijski sklad OLO	6.196	5.850	346
6- Vodni sklad OLO	130	130	
Skupaj	307.855	275.521	31.934
Proračun OLO Črnomelj
Z ozirom na prednje ugotovitve in na predvidene dohodke, ki bodo po naši oceni ostvarjeni do konca leta, bi smeli znašati proračunski izdatki
okraja
Po odbitku Q% rezerve v višini
bi lahko proračun izdal
Po 31. X. 1955 pa je bilo izčrpano že
195,692.000 din 11,741.520 din 183,950.480 din 171,050.515 din
tako da ostane za potreb do konca
leta še	12,899.865 din
Ta sredstva pa ne bodo zadostovala za pokritje vseh proračunskih obveznosti, ki jih okrajni ljudski odbor ima, predvsem zaradi tega, ker v izdatkih ni upošteval Q% rezerve in so bili nekateri izdatki prekoračeni z deli, ki v predračunih niso bila predvidena.
Tako je neplačanih računov bilo 31. oktobra 1955
28,463.217 din
Za najnujnejše izdatke, in sicer plače, oskrbnine bolnišnicam, soc. podpore itd. pa potrebuje do konca leta še kar predstavlja skupno potrebo od katerih je kritih po prejšnji obrazložitvi
nepokritih pa je
13,850.430 din 42,313.647 din
12,899.865 din 29,413.782 din
Saniranje tega primanjkljaja ni mogoče pokriti v mejah bivšega OLO Črnomelj, niti mu ne more zaradi lastne situacije priskočiti na pomoč bivši OLO Novo mesto. Predsedstvo okraja je problematiko predložilo Izvršnemu svetu republike s prošnjo, da se primanjkljaj pokrije s povečanjem dotacije.
Upoštevajoč primanjkljaj proračuna, pri čemer smo omejili izdatke le na najobhodnejše potrebe, bodo tajništva nasproti prvotnemu predračunu potrošila v letu 1955 naslednja sredstva:
Virman Končni
	Kredit	več	manj	kredit
Tajništvo OLO	11.459	394	—	11.853
Tajništvo za gospodar.	71.151	1.484	14.940	57.696
Tajništvo za prosveto Tajništvo za zdravstvo	47.582	1.189		48.771
in soc. politiko Tajništvo za notranje	43.851	2.683	—	46.634
zadeve	13.930	—	—	13.930
Proračunska rezerva	33.806	—	2.898	30.908
	221.779	5.750	17.838	209.792
Znižanje proračunskih izdatkov in s tem delno kritje izpada je v glavnem pokrito z zmanjšanjem predvidenih negospodarskih investicij, pri katerih se je upoštevala le tedanja uporaba, dela pa so se ustavila in bodo negospodarske investicije po novem le naslednje:
	Prvotno	Nova		Virman
	dodeljeno	dodelitev	+	—
Komunalne naprave v Metliki	15,000.000	4,970.375	—	10,029.625
Stanovanjske hiše	12,000.000	7,319.540	—	4,680.460
Elektrifikacija podeželja	5,000.000	5,070.868	70.868	—
Veterinarska postaja Vranoviči	3,000.000	2,699.138	■—	300.862
	35,000.000	20,059.912	70.868	15,010.947
—	70.868
Negospodarske investicije so torej znižane za	14,940.079
Kot v primera OLO Novo mesto, je potrebno, da za negospodarske investicije bivšega OLO Črnomelj izda Okrajni ljudski odbor odločbo, da se dela na imenovanih objektih ustavijo, kar je začasno s preventivnimi ukrepi gospodarskega sveta in proračunske komisije že napravljeno.
Proračuni ObLO okraja Črnomelj
ObLO bodo imeli z upoštevanjem dohodkov v iz-
padu sredstev za po odbitku 6% rezerve bi smeli znašati izdatki Izčrpano do 31. X. 1955 je
42,548.000 din 2,552.880 din 39,995.120 din 26,693.562 din
Ostane za potrebe ObLO do konca leta 13,301.558 din
Ta sredstva bodo predvidoma zadoščala za potrebe kritja dolgov, plač in tekočih materialnih proračunskih izdatkov ObLO, pri čemer velja za ObLO isti ukrep, kot je bil predlagan pri situaciji ObLO okraja Novo mesto.
Kreditni sklad OLO Črnomelj
Sklad bo predvidoma dosežen z po odbitku 6% rezerve bi bila razpoložljiva sredstva Črpano je
11,331.000 din 679.860 din 10,651.140 din 5,112.938 din
Ostane še razpoložljivo
5,538.202 din
Iz kreditnega sklada so bile dodeljene investicije: Belokranjskemu gradbenemu podjetju 3,196.500 din Porabljeno je že	2,199.501	din
Razliko	996.999	din
pa bo podjetje potrebovalo še za zavarovalna dela na svoji stanovanjski zgradbi in bo s tem kredit v celoti izčrpan, kot jim je bil dodeljen.
Gostinskemu podjetju »Lovski rog« je bil dodeljen kredit 500.000 din, kredit pa še niso izčrpali, vendar pa niso računi pri podjetju za to višino še izčrpani.
»Marmor« Gradac je dobil kredit 4,500.000 din, od tega je že koriščeno 1,343.437 din, 3,156.563 din pa bo podjetje porabilo za že izstavljene fakture dobavljenih tračnih žag.
Mizarska delavnica Semič je prejela 1,570.000 din za adaptacijo svoje delavnice in te že obračunala.
Poleg tega so dali »Belsadu« Črnomelj 1,250.000 dinarjev kot garantni polog za dopolnilna obratna sredstva, ki pa bodo skladu vrnjena do konca leta 1955.
Po vračilu »Belsad« na kreditni sklad posojenega garantnga zneska pa bo moral OLO dati kreditne investicije v znesku 884.640 din Tovarni učil, ker le-ta ne zmore plačila anuitete, zapadle za leto 1955.
Koriščenje kreditov iz lokalnega kreditnega sklada se vrši po dotoku sredstev na ta sklad.
S predlagano obliko dodelitve kreditnih investicij se pokrivajo nujnejši primeri in bi tako kreditni sklad zašel z dohodki nad izdatki. Smatramo pa, da veljajo mere za v bodoče tudi v tem primeru iste kot smo jih navedli pri OLO Novo mesto, ob razložitvi kreditnega sklada.
Stanovanjsld sklad OLO Črnomelj
Predvidoma bo ostvarjen z	20,370.000 din
po odbitku Q% rezerve	1,222.200 din
je razpoložljivih sredstev predvidoma 19,147.800 din Za kritje nepravočasno dotekajočih
dohodkov je OLO najel posojilo pri Narodni banki podr. Črnomelj z ro-
kom vračila do 31. XII. 1955	10,000.000 din
Skupna sredstva	29,147.800 din
Dosedaj porabljeno	16,799.578 din
Neplačanih računov je za	6,084.422 din
Vračilo dolga Narodni banki	10,000.000 din
Skupaj	32,884.000 din
Razpoložljivo pa bo	29,147.800 din
Primanjkljaj	3,736.200 din
Stanovanjski sklad je namensko razdeljen takole:
»Belsad« Črnomelj je prejel 7,000.000 din, od tega ima izkoriščeno že 5,883.083 din in bo z razliko 1,116.917 din etapo gradnje za letos z zavarovalnimi deli končal.
»Belokrajinka« Metlika je prejela od stanovanjske-. ga sklada 7,000.000 din in te tudi v stanovanjsko stavbo potrošila. Primanjkuje ji sedaj sredstev za
1,500.000	din, ki so jih prekoračili na zaključni situaciji zavarovalnih del na tej stavbi.
Privatniki so prejeli 5,500.000 din iz stanovanjskega sklada za gradnjo lastnih stanovanj kot kredit, od katerega so že črpali 3,985.727 din, ostanek 1,514.273 dinarjev pa je tudi že porabljen, pogodbeno vezan, vendar že nerefundiran iz tega sklada.
Prekoračeni znesek 3,736.600 din gre na račun stanovanjske stavbe OLO, ki jo okraj etapno vrši. To
prekoračenje je nastalo zaradi tega, ker je bivši OLO Črnomelj smatral, da bo stanovanjski sklad v dohodkih prekoračil. Ta sklep je tudi sprejel na zadnji seji bivšega OLO. Vendar realizacija ustvaritve dohodka sklada pa kaže, da to ne bo doseženo. Tako bo nujno nastal primanjkljaj, ki ga ne bo stanovanjski sklad mogel pokriti in tudi ne proračun. Ker so gradbena dela izvršena, situacije pa neplačane, bo verjetno tudi gradbeno podjetje, ki je delo izvajalo, zašlo v lastno finančno krizo.
Kmetijski sklad OLO Črnomelj
Predvidoma bo ostvarjen s	5,850.000	din
6% rezerva	351.000	din
Za črpanje	5,499.000	din
Črpano do 31. X. 1955	966.720	din
Stanje sklada 21. X. 1955	4,532.280	din
kar je s strani OLO v celoti angažiral in bo prekoračeno.	'
Vodni sklad
Na vodnem skladu je prenos iz leta 1954 134.837 dinarjev, katera sredstva pa v letošnjem letu niso bila angažirana niti črpana.
Posebno poglavje v finančni situaciji okraja Črnomelj je vprašanje izgradnje tovarne »Belokrajinka« v Metliki. Izgradnja tovarne se je začela iz sredstev republike v lanskem letu. V letošnjem letu si okraj ni zagotovil normalnih kreditnih sredstev. Zato si je pomagal z najemnim kratkoročnim kreditom z enkrat-tim vračilnim rokom. Tako je bil najet kredit v višini 15,000.000 din pri Zadružni hranilnici in posojilnici v Ljubljani z rokom vračila 15. VIII. 1955.
Pri Okrajnem gozdnem skladu Črnomelj posojilo za znesek 25,000.000 din z rokom vračila 31. 12. 1955.
Pri Vojaških vojnih invalidih v Ljubljani 20 milijonov dinarjev z rokom vračila do 30. VI. 1956.
Iz sredstev iz pomoči zaostalim krajem je podjetje dobilo previrmiranje iz drugih objektov za 6,400.000 dinarjev. To posojilo je dolgoročno.
Iz proračuna OLO negospodarskih investicij pa je bilo dano 5,000.000 din.
Tako je podjetje imelo razpoložljivih sredstev 92,371.046 din, ki jih je vgradilo v »Belokrajinko«. Pogodbo pa je imelo sklenjeno za dela na »Belokra-jinki« v vrednosti in obveznosti za 123,783.373 din. Sedaj ko so bila dela ustavljena in izvršena le zavarovalna dela, ostane nepokritih zavarovalnih situacij za
10,141.000	din.
Če bi hoteli, da bi se v stavbo lahko vselili, bi potrebovali še 25,900.000 din, pri tem pa še ni vračunana oprema nove tovarne. »Belokrajinka« predstavlja danes najtežji problem, ki ga bo okraj moral rešiti, kajti drugo leto že, nastopa vprašanje anuitet na posojila, v letošnjem letu pa že odplačilo kratkoročnih kreditov, ki so bili za to najeti.
Prav tako pa je »Belokrajinka« še dolžna na zaključni situaciji zavarovalnih del svoje stanovanjske stavbe 1,500.000 din gradbenemu podjetju »Pionir«, ki je ta dela izvršil.
Situacija bivšega OLO Črnomelj se ne da uravnovesiti. Po znižanju izdatkov nam ostanejo nepokriti naslednji izdatki:
1.	Primanjkljaj v proračunu
2.	Primanjkljaj v stanov, skladu
3.	Posojilo, najeto pri Zadružni hranilnici v Ljubljani
4.	Posojilo pri Zvezi vojaških vojnih invalidov v Ljubljani
5.	Nepokrite situacije za zavarovalna dela »Belokrajinke«
6.	Nepokrite situacije za zavarovalna dela na stanovanjski zgradbi »Belokrajinke«
7.	Prekoračenje pri Dijaškem domu Črnomelj
Skupaj 80,060.500 din
Od teh sredstev zapade 20,000.000 din vračila Vojaškim vojnim invalidom v juniju 1956, vsa ostala pa že do konca leta 1955, neupoštevajoč še posojila 25,000.000 din iz Gozdnega sklada OLO Črnomelj, ki ga je treba smatrati kot dotacijo za izgradnjo »Belokrajinke«.
S tem stavljam problematiko finančnega stanja bivših okrajev Novo mesto in Črnomelj na diskusijo.
29,413.782 din 3,736.200 din
15.000.	000 din
20.000.	000 din 1,500.000 din
1,500.000 din 269.518 din
POROČILO
o stanju kmetijskih šol in kmetijskih posestev
v Namen tega poročila je prikazati stanje kmetijskih in posestev v pravilni luči, prikazati njihov dosegli razvoj, objektivne težave in pomanjkljivosti in aa osnovi teh zaključkov predlagati mere za izboljša-z namenom, da ta posestva -kot nosilci socialistične izobrazbe na vasi služijo kot osnovne edinice napred-zaostalega dolenjskega kmetijstva, v , Gospodarstvo okraja ima pretežno kmetijski zna-L Meč kot 70% prebivalstva živi od kmetijstva, ki
je tako naša najmočnejša gospodarska panoga, ki odločilno vpliva na vsa vprašanja okraja.
Pri obravnanju problematike kmetijstva je potrebno naglasiti dejstvo, da dobiva naše kmetijstvo v gospodarskem razvoju države prvenstveno vlogo. Industrializaciji države in hitremu porastu nekmečkega prebivalstva v preteklih letih kmetijska proizvodnja ni sledila, zato se v prihodnjosti postavlja pred gospodarstvo države potreba po intenzivnejšem razvijanju kme-
tijstva. Od njegove večje proizvodnosti, boljšega izkoriščanja zemlje in vključevanja novih kmetijskih površin je odvisna preskrba prebivalstva, znižanje uvoza živil in s tem enakomeren razvoj naše socialistične izgradnje. Morda bolj kot drugod prevladuje v našem okraju nizka tržnost kmetijstva, zaradi katere le malo prispevamo splošnim družbenim potrebam. Brez dvoma sedanja struktura organizacije kmetijskih gospodarstev ne ustvarja bistvenejših pogojev za napredek vasi, ki je možen samo, če spremenimo odnose do sredstev proizvodnje in do socialistične skupnosti.
Poleg zadružnih oblik gospodarjenja, ki vplivajo na spreminjanje odnosov na vasi, imajo te naloge tudi naša kmetijska posestva in gospodarstva socialističnega sektorja.
Danes uveljavljajo kmetijska posestva socialistične odnose delovnih kolektivov in enake odnose do socialistične skupnosti kot naša industrijska podjetja. To je tudi del problematike rentabilnosti kmetijskih posestev, ki jih ne moremo ocenjevati le s stališča čistega računa, ampak moramo upoštevati tudi njihovo družbeno vlogo in pomen. Njihova rentabiliteta se kaže v normalnem računu in ne kot mnogih kmetovalcih, ki večji del svojih dohodkov ustvarjajo na račun prisvajanja viška vrednosti.
Seveda to ni edini vzrok gospodarske nerentabilno-sti in težav socialističnih posestev in kmetijskih šol, pač pa je današnje stanje posledica razvojne stopnje, v kateri se naša posestva nahajajo.
Snov za to poročilo je bila zbrana na posestvih in kmetijskih šolah in še obravnavana na dveh sejah Sveta za kmetijstvo. Zaradi lažjega razumevanja sedanjega stanja in neuspeha na posestvih in šolah je potrebno v uvodu naznačiti način nastanka teh posestev in njihovega razvoja od leta 1945 dalje.
1.	Stanje kmetijskih šol (in posestev
Na področju našega okraja obstojajo naslednji kmetijski obrati:
a)	tri kmetijske šole, in sicer: Grm, Mala Loka in Gradac;
b)	16 kmetijskih posestev, in sicer: Črmošnjice, Okljuk, Metlika, Poljane-Soteska, Zalog, Struga, Šentjernej, Klevevž, Družinska vas, Trška gora, Dob, Kostanjevica, Birčna vas, Trsnica in drevesnica Metlika, Jezero-Trebnje in Dvor.
Skupno imamo torej 19 kmetijskih šol in kmetijskih posestev.
2.	Nastanek posestva
Nastanek kmetijskih posestev, razen kmetijske šole Grm in Mala Loka, ki sta obstajali že pred letom 1941 kot kmetijski šoli, je svojevrsten, da se ne da primerjati iz gospodarskega stališča z nastankom kmetijskih posestev po večini v Sloveniji. Vsa večja posestva so nastala na zemljiščih nekdanjih veleposestev in na opuščeni zemlji odseljenih Kočevarjev. Zaradi težišča narodnoosvobodilne borbe na Dolenjskem so bile stanovanjske in gospodarske zgradbe na teh posestvih uničene kot postojanke okupatorjevih pomagačev. Vsa zemljišča in zgradbe so bile zaplenjene.
Za vsa navedena posestva je značilno, da so bila ustanovljena:
a)	Na zemljiščih, ki so se izčrpavala od leta 1941 dalje in še prej brez pravilnega in zadostnega gnojenja in so bila zaradi tega zemljišča osiromašena.
b)	Vse gospodarske zgradbe, ki so bile že pri bivših veleposestvih stare in slabo oskrbovane, so bile zrušene ali pa so dotrajale.
c)	Posestva so prevzela zemljišča, ker ni bilo stanovanjskih zgradb, zaradi tega ni bilo mogoče zagotoviti obdelave s kvalificiranimi delavci, ker so stanovanja predpogoj obstoja in razvoja posestev.
č) Posestva so nastala brez dobre osnovne živine, ki se je v teh letih zelo razmnožila z lastnimi nakupi in lastno vzrejo, vendar pri nekaterih posestvih še sedaj ne dosega potrebnega števila z ozirom na zmogljivost, kar je znatno vplivalo na slabo stanje posestev, ker ni na razpolago dovolj gnoja. Živina je tudi slabše proizvodne vrednosti, ker nizki stalež ne dopušča izločanje živine s slabo proizvodnostjo.
d)	Posestva so prevzela zemljišča brez osnovnih strojev in orodja.
e)	Posestva v glavnem niso imela ali še sedaj nimajo nobenih gozdnih površin za kritje lastnih potreb za gradnje.
f)	Zaradi nezgrajenosti posestva niso bila v stanju zagotoviti si strokovni vodilni kader in kvalificirane delavce, ki imajo v ostalih okrajih ugodnejše pogoje.
g)	Način kreditiranja bodisi z investicijskimi krediti ali z obratnimi ni dovoljeval potrebne izgradnje manjkajočih objektov, zlasti ne nudi potrebnih stanovanj, omejena uporaba obratnih kreditov pa je v glavnem onmogočala nabavo kakovostnih semen, umetnih gnojil, orodja in strojev. Zaradi negotovosti zagotovitve stalnega mesečnega zaslužka je bil tud; nemogoče preprečiti odhod boljših delavcev v druga podjetja.
i) Plače strokovnega kadra, kakor tudi strokovnih delavcev so zaradi objektivnih težav nizke in so mnogo nižje kot v industriji, kar vse vpliva na nemožnost zagotovitve dobrih delavcev in je tudi to razmerje nepravilno, ker so pogoji dela na kmetijskih posestvih brez dvoma težji in odgovornejši kot marsikateri v industrijskem podjetju.
Vsi navedeni vzroki dokazujejo, da so se kmetijska posestva razvijala v izredno težkih pogojih in da do sedaj niso imela boljših možnosti organizirati naprednega načina kmetijske proizvodnje in tako vplivati kot vzorni obrati na svojo okolico. Zato je kritika slabšega obratovanja posestev, ki ne upošteva navedenih objektivnih težav, večkrat tudi neupravičena.
A.	Kmetijske in gospodinjske šole
V letu 1955/56 delujejo dve gospodinjski šoli, in sicer Mala Loka in Gradac, in dve kmetijski šoli Grm in Gradac. Namen teh šol je, da nudijo učencem in učenkam potrebno teoretično poznavanje naprednega kmetijstva in gospodinjstva, katerega se naj tudi praktično nauče na samih gospodarskih objektih šol in da jih vzgojijo v socializmu predane ljudi. Vprašanje izobrazbe bodočih gospodarjev in gospodinj, kakor tudi
kvalificiranih delavcev za kmetijska posestva je za naš v kmetijstvu zelo zaostali okraj izredne važnosti. ykljub veliki potrebi po strokovni izobrazbi kmetijsko šolstvo sedaj ni zadovoljivo, fnedtem ko je odziv na kmetijsko gospodinjske šole prav dober, vendar je glavni del gojenk na primer na šoli Mala Loka iz drugih okrajev. V letošnjem letu je na Mali Loki od 48 gojenk samo 15 gojenk iz področja našega okraja. Vzroki za slab obisk v kmetijske šole so razni. Delni vzrok je v slabi propagandi, v delnih neuspehih dosedanjih kmetijskih šol, kakor tudi mnenje dolenjskega kmeta, da ni potrebno pridobivati strokovne podlage iz kmetijstva. Vpliv že 70-letnega dela kmetijske šole Grm je zelo viden pri vseh kmetovalcih, ki so absol-virali to šolo.
Vzrokov, da na primer Kmetijska šola na Grmu ti imela v zadnjih letih dovolj vpisa, je več, glavni pa 'So naslednji:
1.	Nestalnost v vodilnem kadru in sorazmerno slabša zasedba kmetijskih strokovnjakov in nepravilni od-ttos med teorijo in prakso.
2.	Vprašanje plačevanja vzdrževalnine v internatu.
3.	Slaba povezava kmetijske šole s terenom in kmetijskimi zadrugami.
Slab vpis ni značilen samo za kmetijsko šolo na Grmu, temveč je podobno stanje v vseh kmetijskih šolah v Sloveniji. Za gospodinjsko šolo Mala Loka je °b:sk vedno polnoštevilen, a nizek je obisk učenk iz Našega okraja, ki znaša od 25 do 40% celotnega števila. Vpis v gospodinjsko šolo v Gradacu je ravno tako Zadovoljiv in je šola polno zasedena. Slabo obiskovane s° tudi kmetijsko gospodarske šole po terenu, ker so te šole imele v samem Šentjerneju, Mirni peči, Trebnjem in Mokronogu sorazmerno nizko udeležbo. Na Vsak način moramo doseči zadosten vpis za naše šole, ker one nimajo samo suhega strokovnega značaja, a®pak nam lahko izredno koristijo v vzgoji mladine v naprednem socialističnem duhu, ker mladina teži po napredku in lahko z njo vplivamo na spremembo odnosov na vasi. Učni načrt na šolah ne sme biti suhoparno strokovnjaški, temveč povezan z našo dnevno družbeno problematiko in ji tudi stalno slediti, zato je tneba posebno pozornost posvetiti družbenemu upravljanju naših šol in ravno tako kadru, ki naj na teh s°lah ne samo predava, temveč tudi deluje in vzgaja v socialističnem duhu.
„ Poleg vzgojne vloge imajo kmetijske gospodinjske s°ti še nalogo, da služijo kot urejeni obrati za vzor °kolici. Naloga posestev je, da vršijo razne poskuse, Rajajo kvalitetno seme, pridelujejo razna semena, da *rbijo za vzrejo plemenske živine in plemenjakov, da jtirejajo razne krajše tečaje, da vzgajajo sadni in sti material, kot je pri tem zadnjem brez dvoma v ^ajih letih mnogo pripomogla Kmetijska šola Grm.
1- Kmetijska šola. Grm
Kmetijska šola Grm je najstarejša kmetijska šola Sloveniji in je v času '70-letnega dela vzgojila nad
1500
učencev. Absolventi šole na Grmu' so poznani po
uu mirilu
1 Sloveniji kot najbolj napredni gospodarji. Ustaljena je bila 1886. leta in bo v letošnjem letu pra-
znovala 70-letnico svojega dela. Z ozirom na to priliko je nujno, da se ob tem jubileju omogoči šoli zdrav razvoj in da prične šola v jeseni z delom v polni zasedbi. Predlagamo tudi, da se imenuje posebni odbor za izvedbo proslave 70-letnice, katera naj bi se vršila z večjo kmetijsko razstavo v jeseni v okrajnem merilu.
Iz podatkov, ki so na razpolago, je razvidno, da je šola v času od leta 1886 do 1936 imela 24 letnikov po dveletne šole, 23 letnikov enoletne šole in 17 letnikov dveletne zimske šole. V tem času je šolo zaključilo 178 učencev iz področja našega okraja ali 18% vseh absolventov. V letih 1945 do 1956 je šola prešla v razne oblike od trimesečnih tečajev za brigadirje, enoletne kmetijsko gospodinjske šole, dveletne šole in od leta 1952 dalje kot sedanja enoletna šola in 1 letnik zimske kmetijske šole. V tem času je šolo končalo v 12 letnikih 270 učencev in učenk, od katerih je bilo iz področja našega okraja 94 ali 32%. Potrebno je, da že v jeseni prične šola obratovati kot enoletna kmetijska šola in vzporedno kot dveletna zimska šola.
Posestvo šole ima dva obrata, Grm in Pogance, z vinogradi v Smolenji vasi in na Trški gori. Skupna površina je 156 ha, od tega 75 ha kmetijskih površin in 81 ha gozda in stavbišč. Obrat Poganci je bil priključen v letu 1952 in je sedaj še neurejen. V zadnjih desetih letih niso bile izvršene nobene nove investicije razen adaptacij in popravila. Sama šola kot šolski objekt nima sodobnih gospodarskih zgradb in je tudi slabše opremljena s stroji. Gnojišče je bilo urejeno šele leta 1934. Šola nima zlasti primernih učnih pripomočkov, ker ni bilo možno zaradi nizke dotacije nabavljati sodobnih učil. Obrat Grm kakor tudi Poganci sta arondirana, kakovost travnikov je slabša zaradi poplav.
Stanje živine
5 konj, 46 glav goveje živine, od tega-22 krav. Prašičev redi posestvo 32, od tega 8 plemenskih svinj. Proizvodnja plemenske živine je v zadnjih letih močno nazadovala, ker je povprečna molžnost padla v štirih letih za več kot 1000 litrov. Ravno tako v prašičereji šola v zadnjih letih ni dajala plemenskega naraščaja. Pri obratu Grm je pereča zgraditev novega gospodarskega središča, pri obstoječih svinjakih z zgraditvijo vzornega šolskega hleva in postavitvijo nove remize. Sedanji hlev, ki se nahaja v stanovanjskem predelu, je potrebno preurediti v skladišče ali drugo. Zaradi tega je letos nujno izdelati ureditveni načrt za to posestvo in tudi po urbanističnem načrtu za Novo mesto zagotoviti delokrog šole v dosedanjem obsegu brez kakšnega zasedanja njenih obdelovalnih površin za gradbene namene. Z manjšimi investicijami se tudi v šolskem internatu lahko poveča kapaciteta na 60 gojencev. Obrat Poganci ni urejen, je to zapuščina bivših pitališč. Z ozirom na lego ter bližino mesta je možno na tem mestu urediti živinski obrat za rejo plemenske živine in molznice. Potrebno je preurediti obstoječe svinjake v dva goveja hleva, dva svinjaka preurediti v senike in zgraditi gnojišče in silose. V Pogancih je pereče tudi vprašanje stanovanj.
Plačni sklad v letu 1955 je znašal 6,654.000 din pri bruto proizvodnji 11,700.000 din. Obratnega kre-
dita ima šola 4,400.000 din. Investicijska bremena znašajo 176.654 din, za odplačilo na devet let znaša anuiteta 23.460 din letno. Posestvo ima odobren investicijski kredit v znesku 1,112.000 din, ki bo uporabljen za ureditev Pogane.
Pridelki so dobri in so za ca 100% višji od okrajnega povprečja. Ugoden je tudi pridelek cepljenk in sadnih sadik, medtem ko je živinoreja v zadnjih petih letih slabša. Grmska vrtnarija oskrbuje tudi del mesta, mleka pa je bila oddano v letu 1955 ca 48.000 litrov. Mehanizacija posestva je zastarela in bo potrebno nabaviti manjše število novih strojev, šola zaposluje v zimskem času 10 oseb strokovnega kadra in 21 stalnih delavcev. Za vzdrževanje šole prejema vsako leto dotacijo iz okrajnega proračuna, ki je znašala v letu 1955 1,354.000 din. Ta dotacija se uporablja za plače strokovnih učiteljev ter za vzdrževanje šole oziroma za vzdrževanje internata. V letošnjem letu posluje en letnik celotne kmetijske šole s 14 učenci, od katerih je osem iz področja tukajšnjega okraja. Iz tega je razvidno, da ostane pri sedanji zasedbi vzdrževanja enega učenca iz našega okraja do 200.000 din letno. Kmetijska šola še nima predpisanih pravil in odločbe o ustanovitvi, ravno tako nima postavljenih organov družbenega upravljanja.
2.	Kmetijsko-gospodinjska šola Mala Loka
Glede števila učenk je šola vsako leto 100% zasedena. Vendar je udeležba učenk iz področja našega okraja slaba. V letu 1952 se je šola združila s posestvom in je brez dvoma tudi v tem času posestvo dobro napredovalo, šolsko posestvo meri 104 ha, po likvidaciji KDZ Velika Loka pa je bilo pridruženih še 16 ha njiv in travnikov. Od skupne površine 120 ha je 59 ha gozda in neplodnih površin. Samo posestvo je arondirano, priključene površine pa so bolj oddaljene od matičnega posestva.
Na posestvu se v zadnjih letih niso vršile večje investicije, razen zgraditev lesenega hleva in gnojišča. Na njem primanjkuje stanovanj, ker je na njem primemo samo eno družinsko stanovanje. Gnojišče je bilo zgrajeno šele v letu 1954, silos pa je šele sedaj v gradnji. Na posestvu ni nobene remize za vozove in stroje, ravno tako nima primerne kleti. Začeta gradnja skladišč in remize ni mogla biti dokončana zaradi pomanjkanja kreditov. Tudi za Malo Loko je nujno izdelati v letošnjem letu ureditvene načrte in po potrebi ureditvenega načrta pričeti z modernizacijo samega posestva. n
Investicijski krediti znašajo 1,183.000 din z letno anuiteto 190.000 din. Šola dolguje likvidacijski masi kmetijske delovne zadruge Velika Loka 800.000 din za traktor in druga prevzeta sredstva, kar je posestvo dolžno poravnati čimprej in predlagamo, da okrajni ljudski odbor posestvu zagotovi ta znesek za plačilo dolga. Obratni kredit znaša 2,360.000 din, sama šola ima neplačanih računov 1,120.000 din, upnikov pa ima za 341.000 din. Plačni sklad za posestvo in šolo znaša v letu 1955 3,856.000 din.
Posestvo ima 7 konj, 39 goved in 17 prašičev ter 75 kokoši. Kakovost prašičev je prav dobra, medtem
ko je proizvodnost goveje živine slabša. S stroji je šola preskrbljena srednje in rabi predvsem eno dobro škropilnico. Potrebno pa je tudi misliti na adaptacijo samega internata.
Učnega osebja je 5 strokovnih učiteljic, dalje zaposluje posestvo dve pomočnici, tri uslužbence in devet stalnih delavcev. Povprečne plače delavcev znašajo ca 9500 dinarjev, sezonci pa so plačani od 28 do 34 dinarjev na uro.
Proizvodnja je bila v letu 1955 zadovoljiva in znašajo pridelki ovsa 27 mtc, pšenice 24 mtc, ječmena 20 mtc, krompirja 240 mtc.
Šola je prejela v letu 1955 1,677.000 din dotacije iz okrajnega proračuna za vzdrževanje učnega kadra in šole. Sama šola je dobro vodena in so rezultati na njej zelo ugodni, žal pa ima prenizek odstotek učenk iz našega okraja. Z izboljšanjem stanja posestva z delnimi adaptacijami in novimi gradnjami bo ta šola postala vzoren šolski objekt. V letu 1955 je imela šola nizko oskrbovalnim, zaradi tega je imela težkoče. Od 1. januarja t. 1. pa znaša oskrbnina 4300 dinarjev na mesec, s čimer bo tudi finančno stanje bolj uravnovešeno.
3.	Kmetijsko-gospodinjska šola Gradac
Šola je pričela z delom v letu 1954 v zapuščenem gradu Gradac. V letošnjem letu ima šola 23 učenk in v dveh letih zimske kmetijske šole 12 učencev. Sama šola ima naslednje obrate:
a)	Gradac v skupni površini 24 ha, od tega 7 ha njiv,
b)	Krupa v površini 30 ha, od tega 22 ha njiv in travnikov, in
c)	obrat Zastava v površini 14 ha, od tega 4 ha njiv.
Dodelitvene odločbe o zemljiščih šola še ni prejela. Investicijskih ali obratnih kreditov šola nima, ker se kot zavod s samostojnim financiranjem vzdržuje iz proračuna. V letu 1955 je bilo izdanih 4,000.000 din kot dotacija za vzdrževanje šole, vzdrževanje opreme in nabavo opreme ter potrebne investicije.
Šola redi 4 konje, 39 goved in 20 prašičev. Zgradbe, ki služijo za potrebe kmetijstva, šola nima. Pri kmetijski šoli Gradac se nam postavlja vprašanje ali naj v okraju vzdržujejo dve kmetijski šoli, ki zahtevata dvojni strokvni kader, dvakratno vzdrževanje šole in dvakratno investiranje ureditve šole. Pri tem zahteva ureditev kmetijske šole Gradac znatna sredstva, ki je brez primernih prostorov in učenci ne morejo prejemati niti dobrega teoretičnega niti praktičnega pouka. Sama zgradba v Gradacu je uporabna za gospodinjsko šolo in po potrebi za zimske tečaje za kmečke fante, ki prihajajo iz svojih domov k pouku.
Predlogi za gospodinjske in kmetijske šole:
1. Poleg sredstev, ki jih bodo dajale kmetijske zadruge za štipendiranje svojih članov v kmetijskih zadrugah, naj se v vseh skladih za štipendiranje odredi določen procent, ki bo šel za štipendiranje učencev in učenk na kmetijskih šolah.
2.	Določeni znesek iz skladov za pospeševanje kmetijstva naj se usmeri za štipendiranje učencev in učenk na šolah ter za izboljšanje pogojev za obratovanje samih posestev in šol, kot na primer za izvrševanje raznih poskusov, urejevanje vzornih pašnikov, nabavo učil itd.
3.	V okrajnih investicijskih skladih za leto 1956 naj se zagotove sredstva za najnujnejše investicije za šolske in gospodarske zgradbe, v kolikor ni mogoče tega zagotoviti v proračunu.
4.	Na vseh šolah naj se namesti odgovarjajoči kvalificirani strokovni kader, da se s tem zagotovi strokovno politično usposabljanje učencev.
5.	Sama šola, zlasti kmetijska šola Grm, naj čim-prej prične s propagando za vpis za leto 1956/57 s pomočjo kmetijskih zadrug in množičnih organizacij.
6.	Kmetijske šole naj se organizirajo kot zavodi s samostojnim financiranjem, ki urejajo svoje notranje poslovanje s (pravilnikom. Okrajni ljudski odbor naj izda tozadevne odločbe in postavi kolektivni organ družbenega upravljanja, obenem pa naj jim preskrbi potrebna obratna sredstva.
7.	Učni program na šolah naj se prilagodi potrebam našega kmetijstva. V pravilih naj se točno omeji delo šole in posestva, da v bodoče odpade event. izkoriščanje učencev ali učenk na račun delovne sile za obdelavo posestva.
8.	Okrajni ljudski odbor naj imenuje odbor za organizacijo proslave 70-letnice obstoja Kmetijske šole Grm in zagotovi sredstva za izvedbo te proslave.
B.	Trsnica in drevesnica Metlika
Posluje kot ustanova s samostojnim financiranjem. Prevzela je zemljišča in del strojev od bivše kmetijske delovne zadruge Partizan v Metliki in obrat Vino-mer z zemljišči in zgradbami od posestva Mestni log. Dodelitvene odločbe še nima.
Površine so naslednje: obrat Metlika 31 ha, od tega 20 ha njiv; obrat Vinomer 12 ha, od tega 5 ha njiv; skupna površina torej 43 ha. Gozdov nima dodeljenih, katere pa nujno rabi zaradi vinogradov in matičnja-kov. Trsnica in drevesnica Metlika je bila ustanovljena kot centralna trsnica in drevesnica za področje Bele Krajine. Drevesnica in matičnjaki so dobro oskrbovani in je gospodarska osnova za to obratovanje dobra. Obrat Vinomer ima potrebna gospodarska po-slopja, vendar je površina kmetijskih površin tako nizka, da bremeni ustanovo. Kmetijstvo redi 2 konja in 18 goved. Zaposlenih pa ima 13 delavcev in 4 osebe upravnega osebja. Investicijski dolgovi na račun prevzetih obvez 1,710.000 din z letno anuiteto ca 500.000 dinarjev. Matičnjaki so bili obnovljeni z raznimi dotacijami okraja in Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS. Vseh dotacij je bilo dosedaj v višini
7,458.000	din. V letu 1955 je prejelo posestvo 2 milijona 536.000 dinarjev dotacije za poslovanje in delno investiranje. V slučaju, da trsnica in drevesnica izgubi goveji hlev v Metliki, nastane vprašanje njenega ob-Btoja, ker bo brez vseh potrebnih gospodarskih poslopij- Vložena je prošnja za investicijski kredit za grad-nJo silnice s proizvodnjo 500.000 komadov cepljenk.
Zidati nove gospodarske zgradbe za potrebe drevesnice in trsnice v tem slučaju ne bi bilo gospodarsko, ker ima dovolj zgradb že posestvo Mestni log, ki leži v neposredni bližini. Zaradi tega predlagamo, da posebna širša komisija prouči stanje trsnice in drevesnice in posestva Mestni log in event. združitve sedaj ali pa v perspektivi. Odprto pa je vprašanje Vino-mera, ki z ozirom na male kmetijske površine ni aktiven in bi bilo mogoče na tem obratu urediti selekcijsko postajo za perutnino namesto na Krupi, ker bi bili tu precej manjši izdatki.
Trsnica in -drevesnica je dobro oskrbovana, kakovost živine je dobra, ker so bila zagotovljena potrebna finančna sredstva v primerni višini in ker je obnova matičnjakov, kakor tudi drevesnice izvršena z dotacijami.
C.	Kmetijska posestva
V tem delu poročila bomo pri posestvih navedli samo glavne probleme, ki so pri vseh posestvih skoraj isti. Razlika med posestvi je v glavnem v tem, da so nekatera bolje, druga slabše izgrajena ter da so zelo različna investicijska bremena.
1. Kmetijsko posestvo Mestni log, Metlika
Posestvo ima naslednje površine: njih 38 ha, travnikov 12 ha, pašnikov in neobdelanega 41 ha, stelni-kov 12 ha, skupaj 113 ha površine. Gozdov posestvo nima. Odločba o dodelitvi zemljišča še ni izdana. Nerešeno je vprašanje površine 2.2 ha s privatniki, ker so zgrajene upravne in gospodarske zgradbe. Posestvo je bilo v zadnjih letih večkrat reorganizirano. Gospodari v težjih pogojih, ker je na zapuščenih in zamočvirjenih gozdnih površinah. Potrebno je bilo zgraditi vsa poslopja ha novo. Dosedaj so zgrajeni 4 svinjaki, od katerih- sta dva prazna, goveji hlev za 50 glav s silosi, gnojišče in veliko skladišče. Stanovanj posestvo nima. 'Strojev ima posestvo dovolj, vendar je vprašanje obdelave močvirnih površin s temi stroji. Posestvo redi 3 konje, 52 goved in čez 50 prašičev. Proizvodnja goveje živine je hizka, kar je rezultat slabe oskrbe živine in slabe krme. Na posestvu je zaposlenih 10 stalnih delavcev in 7 do 8 sezoncev. Kakovost delovne sile je slaba zaradi pomanjkanja stanovanj. Slabi so tudi pridelki, kar je razumljivo zaradi podvodnega zemljišča.
Po podatkih Zavoda za ekonomiko agronomske fakultete je potrebno za prvo fazo melioracij še 11 milijonov dinarjev in za gradnje 20,000.000 din. Za dokončno ureditev posestva pa je po istem elaboratu predvidenih 106,000.000 din, od tega 40,000.000 din za melioracije. V elaboratu ne navajajo posebno visokih hektarskih pridelkov po izvršenih melioracijah. Izrecno pa je v elaboratu poudarjeno, da 'samo posestvo ni in ne bo v stanju izvršiti potrebnih gradenj in melioracij iz kredita, temveč da je edini izhod samo v javnih sredstvih in dotacijah. Investicijski kredit za to posestvo znaša 45,000.000 din, ki je bil vložen za nabavo živine, nakup strojev ter melioracije.
Izgrajeno skladišče je stalo nad 12,000.000 din in je preširoko dimenzijonirano za potrebe posestva. Poleg navedenega investicijskega kredita je posestvo pre-
jelo v zadnjih letih 10,400.000 din dotacij in sicer od strani OLO za stanovanjsko hišo 6,000.000 din, za melioracije 400.000 din ter iz Ljubljane za melioracije 4,000.000 din. Iz investicijskih kreditov je bilo izdano za melioracije 7,635.000 dinarjev. V letu 1954 posestvo ni izkazalo posebne finančne izgube. Izguba je znašala samo 133.000 din.
Z ozirom na porabljene investicijske kredite bo v naslednjih letih nastala težkoča — težava zaradi odplačil, ker znašajo obresti in anuitete za leto 1955
1.760.000	din, v letu 1956 pa že 4,563.000 din in za leto 1957 5,163.000 din. Poleg tega bo potrebno od leta 1958 dalje odplačevati tudi amortizacijo, ker se poskusna doba pri kmetijskih posestvih preneha. Posestvo je vložilo tudi prošnjo za nove kredite iz devetega zveznega natečaja v znesku 19,500.000 din. V slučaju odobritve novih kreditov bodo letne anuitete temu primemo tudi porastle.
Zaradi tega svojstvenega stanja je nujno ukreniti naslednje:
1.	Postavi naj se posebna komisija kmetijskih strokovnjakov in ekonomistov, ki naj da dokončno svoje mnenje o bodoči gradnji tega posestva. Komisiji naj se pritegnejo tudi strokovnjaki iz agronomske fakultete in uprave za vodno gospodarstvo.
2.	Investicijski zneski, ki so bili vloženi v melioracije, naj se prenesejo na okrajni ljudski odbor oziroma naj se posreduje črtanje teh dolgov pri Glavni zadružni zvezi.
3.	Ista komisija naj prouči iz gospodarskega stališča smiselno združitev posestva ter trsnice in drevesnice V Metliki. Odplačila anuitet bodo obremenila okrajni proračun ter bruto proizvodnjo tega posestva je manjša, kot bodo znašale anuitete in obresti.
4.	Izgraditi je potrebno stanovanjsko hišo, ki je uporabljenih že 6,00(1000 din dotacije.
2. Posestvo Okljuk
Kmetijsko posestvo Okljuk-Maverlen je nastalo z združitvijo posestva Okljuk in Stražni vrh. Ima dva obrata, in sicer Okljuk s površino 22 ha, od tega 12 ha njiv, 5 ha travnikov in 15 ha gozda; obrat Stražni vrh pa ima ca 210 ha, od katerih je 10 ha vinogradov in 200 ha košenic. Obrat Stražni vrh nima uporabnih njiv, ima pa zgrajen hlev za 50 goved. Obrat Okljuk se nahaja na izkrčenih gozdnih površinah pri Belsadu in zemlja še ni godna za kmetijske kulture in rabi zaradi tega mnogo gnoja. Povezave med obratom Okljuk in Stražni vrh ni, ravno tako ni na Stražnem vrhu mogoča samostojna vzreja krav ali mlade živine, ker ni potrebne kakovostne krmne osnove. Vinogradi so izčrpani in potrebni obnove. Zgradbe na Okljuku so razen zidanega svinjaka provizorične. Posestvo redi 3 konje in 38 goved. Kakovost živine in proizvodnost je srednja. Posestvo ima traktor Unimog s priključki in tudi ostale stroje. Obratnega kredita ima 2,000.000 din.
Investicijski krediti 'so izrabljeni pri Okljuku za
8.900.000	din, prevzeti pa mora še 3,000.000 din obvez od KDZ.
Skupna obremenitev bo znašala v letu 1956 12 mi-milijonov 900.000 din z letno anuiteto ca 1,400.000 dinarjev. Odobren ima za črpanje zvezni kredit. Iz 7. natečaja v znesku 8,700.000 din, od katerega je porabljeno že 1,000.000 din.
Združitev obratov Okljuk in Stražni vrh ni najbolj posrečena, ker ne predstavljata celote. Pogoji za delo so na obeh obratih težki. Zgradbe na Okljuku so povečini provizoriji in bodo v kratkem času dotrajali. Novo vlaganje investicij je nemogoče, ker so že sedanja bremena anuitet in obresti previsoka. Z ozirom na predvidevano reorganizacijo posestva Črmošnjice je potrebno proučiti možnost priključitve obrata Stražni vrh v ta sklop, Okljuk pa naj bi prevzel Belsad zaradi pridelovanja zelenjave in sadik za lastno potrebo.
3.	Kmetijsko posestvo črmošnjice
Posluje samostojno od leta 1953, ko se je odcepilo od Direkcije državnih posestev. Obsega večino zemljišč na področju katastrskih občin Črmošnjice, Stale, Blatnik, Planina, Kleč in Pribišje. Skupno ima 1637 ha površin, od tega večina košenic in travnikov, njiv pa le 65 ha. Posestvo redi 19 konj, 233 goved in 130 prašičev. Ima zgrajene naslednje gospodarske zgradbe: konjski hlev za 12 konj, 4 zidane goveje hleve za 150 goved, 4 lesene goveje hleve za 152 goved, zidan svinjak za 24 plemenskih svinj in 60 tekačev, 3 gnojišča s 500 m3 gnojničnih jam in 4 silose s 488 m3 prostornine. Poleg navedenih zgradb ima posestvo upravno poslopje v Črmošnjicah, 4 stanovanjske hiše, 3 senike, 1 remizo in razna mala skladišča. S stroji je posestvo slabše opremljeno, ker ima samo traktor s prikolico in manjše kmetijske stroje. Vsa dela, kot je žetev in košnja, se izvršuje ročno. Posestvo ima dosedaj izrabljenega 25,188.000 din investicijskega kredita, s čimer je izvršilo gradnje gnojišč, silosov, napajališč, nabavilo živino in najnujnejše stroje. Letna anuiteta bo znašala od 1956 dalje 3,509.000 din. Posestvo je vložilo le vlogo za investicijski kredit v višini 12 milijonov 500.000 din za nabavo živine, gradnjo gnojišč in napajališč. Po sedanjem stanju posestvo ne bo zmoglo plačevati teh anuitet. Dodelitev zemljišč še ni izvršena, arondacija praktično že izvršena in se sedaj izvaja tudi iz pravnega stališča. Gozdov nima in izrablja les za lastne potrebe iz košenic in pašnikov. Živinorejska in poljedelska proizvodnja je srednja, ker gospodarstvo še ni urejeno. Prašičereja je pa prav dobra.
Posestvo zaposluje 10 ljudi v upravi, 60 stalnih delavcev in 60 do 80 sezoncev. Plačni sklad znaša od
600.000	do 1,400.000 din mesečno. Obratnega kredita ima 9,500.000 din.
Smer proizvodnje na tem posestvu je in bo izrazito živinorejska in sicer vzreja mlečne, plemenske in klavne živine. V poljedelstvu je obseg proizvodnje ozek zaradi manjših .njivskih površin, ima pa odlične pogoje za pridelovanje semenskega krompirja, ovsa in ječmena. Z ozirom na ogromne površine je potrebno v bodočih letih precej investirati v gradnjo hlevov, senikov, kozolcev, stanovanjskih hiš, elektrifikacijo, ureditev poti, ureditev pašnikov, travnikov za nabavo strojev in urediti tudi vodno oskrbne objekte.
Št. 3
Ker je večina teh investicij vezana tudi na gozdarstvo in služi tudi gozdarstvu, je z ozirom na posebno vlogo tega posestva, ki je nastalo na tem gozdno kmetijskem kompleksu, potrebno rešiti problem izgradnje skupno z gozdarstvom in združiti gozdno in kmetijsko proizvodnjo pod enim upravnim organom. Predlog o tej reorganizaciji bo podan na zaključku referata. Trenutno je najtežji problem na posestvu Črmošnjice vprašanje stanovanjske zgradbe, ker obrat Blatnik s kapaciteto zgrajenih za 100 goved nima nobenega stanovanjskega prostora. Zaradi tega problema trpi celotna proizvodnja, kar se tudi odraža v tem, da si posestvo ne more zagotoviti dobrih stalnih delavcev.
4.	Kmetijsko gospodarstvo Poljane-Soteska
Posestvo je bilo organizirano 1954. leta po ukinitvi KDZ Podhosta, Dolenjske Toplice in zadružne ekonomije Sušice. Obstoja iz dveh delovišč, in sicer Poljane in Podhosta-Soteska. Površina posestva je 27 ha njiv, 47 ha travnikov, ca 110 ha košenic, 20 ha pašnikov in 8 ha gozda. Skupna površina znaša 229 ha. Dodelit-vena odločba za zemljišče še ni izvršena. Posestvo tudi nima dodeljenih gozdov. V Poljanah je potrebno izvršiti še arondacijo njivskih površin, dočim so ostale površine arondirane.
Posestvo redi 7 konj, 78 goved, od tega 46 krav.
Posestvo ima od zgradb dovolj govejih hlevov in 5 stanovanjskih hiš v Poljanah. Z ostalimi zgradbami posestvo ni preskrbljeno. Obrat Podhosta ima samo hlev in kozolec, ostalih zgradb, zlasti stanovanj nima. Primanjkuje zlasti skladišč in kozolcev — remiz.
S stroji je posestvo še dobro opremljeno. Obdelava Se vrši v glavnem strojno in bo posestvo po izgradnji manjkajočih zgradb imelo zelo dobre pogoje za razvoj.
Na posestvu je zaposleno: 3 osebe upravnega kadra, 7 stalnih delavcev in 13 do 14 sezoncev. Obratnega kredita ima 2,000.000 din, kateri je prenizek za redno poslovanje posestva.
Investicijski dolgovi, prevzeti od kmetijskih delovnih zadrug in katere je posestvo v tem času obstoja najelo, znašajo 14,756.000 din. Letna anuiteta in obresti znašajo 1,813.000 din. Posestvo pri kmetijski proizvodnji, četudi je najboljša, ni v stanju plačevati prva leta bremena investicijskih kreditov.
Pridelki so bili v letu 1955 prav dobri, tudi je stanje živinoreje dobro. Z izboljšanjem krmne osnove zaradi gnojenja travnikov bo posestvo v letošnjem letu imelo odlične pridelke. Z ozirom na obdelovalne površine so prevzete zgradbe v Sušicah breme za posestvo, ker znašajo anuitete za te zgradbe 150.000 din letno. Hlev v Podhosti ima neprimerno lego zaradi tega, ker se nahaja vsa obdelovalna zemlja v Soteski. Zaradi oddaljenosti nastajajo veliki stroški pri prevozih gnoja in sena. Zaradi izrabe paše v Soteski je novi hlev v Podhosti tekom polletja prazen. Sama proizvodnja na posestvu je aktivna, manjša zguba bo nastala zaradi plačila za to posestvo visokih anuitet. Zaradi lege Posestva v sklopu gozdni]} površin GG Novo mesto je Predlog za reorganizacijo; kakor s posestvom Črmoš-hjice.
5.	Kmetijsko posestvo Trška gora
Ustanovljeno je bilo v letu 1953 kot posestvo OZZ iz nekdanjih ekonomij Trška gora in Otočec. Posestvo je pričelo poslovati v neurejenih razmerah kot zapuščini bivših ekonomij. Ravno tako so bile obveze prejšnjih ekonomij tako visoke v obratnih kreditih, da je bila v letu 1954 izkazana zelo visoka zguba. Posestvo ima naslednje kapacitete: njiv 58 ha, travnikov 28 ha, matičnjakov 4 ha, novih vinogradov 5 ha. Skupna površina z gozdovi znaša 212 ha. Posestvo ima dva obrata in sicer Trška gora in Pluska. Zemljišča so v glavnem arondirana. Kakovost njiv in travnikov je zelo dobra in ima zaradi tega posestvo zelo ugodno smer razvoja. Redi 7 konj, 57 goved, kapacitete pa še niso izrabljene. Kakovost živine je prav dobra z dobro proizvodnjo. Pridelki so bili pri žitih od 15 do 20 mtc po ha, krompir 200 mtc. Zaposlene so 4 osebe upravnega kadra in 8 ostalih delavcev in ca 20 sezoncev. Posestvo je določeno za trsničarski obrat. Glede stanovanjskih in gospodarskih zgradb je posestvo v izredno težki situaciji. Vse gospodarske zgradbe so bile v zadnjih letih adaptirane ali na novo zgrajene. Kapaciteta hlevov je prenizka, tudi ostalih zgradb kot remize, skladišče in posebno stanovanj posestvo nima. Zgraditev stanovanj na Pluski in Trški gori je predpogoj za dober razvoj posestva. V letu 1956 zgrajena silnica za
500.000	cepljenk bo delno rešila problem stanovanj. Zgraditev pa še zavisi od odobritve zveznega kredita.
S stroji je posestvo še dobro preskrbljeno in lahko izvršuje dela strojno. Obratnega kredita ima 1,880.000 dinarjev, kar je prenizko z ozirom na kapaciteto.
Investicijski krediti, ki so bili prevzeti od bivših ekonomij, znašajo 15,900.000 din. Z letno anuiteto in obrestmi 1,576.000 din je posestvo v neugodni situaciji, ker tega ne more plačati iz lastnih dohodkov. Poleg tega je prejelo posestvo v teh letih še 3 milijone 815.000 din dotacije za napravo matičnjakov.
Ker je posestvo določeno kot centralni trsničarski obrat za naše področje, je potrebno v letu 1956 izdelati ureditveni načrt, zgraditi je potrebno silnico in zgraditi čimprej manjkajoče gospodarske in stanovanjske zgradbe.
6.	Kmetijsko gospodarstvo Šentjernej
Posestvo je nastalo po priključitvi ekonomij Dra-škovec in Orehovica. Ima 3 obrate in sicer; Brezovica, Orehovica in Draškovec. Obrat Brezovica ima 109 ha, Orehovica 138 ha in Draškovc 50 ha površin. Kakovost zemljišč je slabša, ker je del travnikov močvirnih, njive na Brezovici so zelo težke za obdelavo. Zemljišča so v splošnem dobro arondirana. Vse površine je možno obdelovati strojno in je zato nabava traktorja nujna. Z ozirom na obdelovalne površine spada posestvo med največje v kraju. Posestvo redi 11 konj, 63 goved in 70 prašičev. Proizvodnost v živinoreji je slabša zaradi neurejenih razmer in slabše krme. Pridelki žit so dobri, slab je pridelek krompirja. Smer posestva je ži-vinorejsko-poljedelska, v bodoče tudi sadjarska.
Glede zgradb posestvo ni urejeno, ker sd zgradbe že stare in potrebne adaptacije, medtem ko obrata, Orehovica in Brezovica nista dograjena, ker je glavni
del zgradb samo zasilno urejen. Primanjkuje tudi stanovanj zlasti v Orehovici. Nujno je dokončanje svinjaka na Orehovici zaradi organizacije rejskega središča za pasaste svinje. Od strojev rabi posestvo nujno traktor in motorno škropilnico. V zadnjih letih je bil urejen plantažni nasad 16 ha jablan. Izdatki za žično ograjo so skoraj isti kot za nasad in znašajo 1 milijon
650.000	din ali nad 100.000 din za ha sadovnjaka.
Posestvo zaposluje 6 oseb upravnega kadra in 15 stalnih delavcev. V letnem času je težko dobiti sezonce zaradi nizkih plač. Obratni kredit znaša 3,000.000 din, ki večkrat otežkoča redno poslovanje, ker je prenizek. Investicijskih dolgov ima posestvo 6,417.000 din z letno anuiteto in obrestmi 450.000 din, kar bo posestvo pri urejenih razmerah lahko odplačevalo, v sedanjem času pa ne.
Posestvu je potrebno omogočiti izgradnjo manjkajočih zgradb, zlasti svinjak v Orehovici in adaptacije v Draškovcu.
7.	Kmetijsko posestvo Kostanjevica
Posestvo je trsničarsko-drevesničarske smeri. Lastne površine zemlje ima 52 ha, v najemu ima 10.5 ha njiv in travnikov. Zemljišč posestvo nima dodeljenih, posestvo tudi nima nobenih gozdov. Posestvo ima 4.26 ha matičnjakov, ki so bili obnovljeni v zadnjih letih. Posestvo je dobro arondirano, neprimerno pa je, da ima gospodarske zgradbe v sami Kostanjevici. Gospodarske zgradbe ima urejene, primanjkuje stanovanj. Stroji so na razpolago, rabi manjši traktor za obdelovanje drevesnice in strojno košnjo. Redi 4 konje in 32 goved. Proizvodnost živin je prav dobra, pridelki žit in krompirja pa so tudi dobri in visoko nad povprečjem okolice. Investicijskega dolga ima 1,181.000 dinarjev z letno anuiteto 86.000 din. Posestvo ni bilo proglašeno za poskusno posestvo in je edino posestvo,. ki plačuje amortizacijo in sicer letno ca 670.000 din. Zaposlenih ima 12 delavcev in 4 osebe upravnega kadra. Potrebno je zgraditi silnico, ker je sedanja samo s kapaciteto 50.000 cepljenk. Gradnjo silnice je potrebno koordinirati s potrebo cepljenk v okraju Trbovlje. Pri zgraditvi silnice je potrebno zgraditi 1 do 2 stanovanja. Rabi tudi opremo za 1.7 ha matičnjaka. Nujna je dodelitev gozdov v površini ca 30 ha.
8.	Kmetijsko gospodarstvo Dob
Posestvo obstoja že od leta 1945 dalje in je prešlo v tem času razne oblike reorganizacije. V letu 1954 je prejelo večje površine zemljišč in del inventarja od KDZ Mirna. Posestvo ima dva obrata in sicer Dob v površini 247 ha in Lanšprež v površini 38 ha. Skupna površina je 286 ha. Njiv in travnikov ima 182 ha. Kakovost njiv je dobra, travniki pa so pretežno s pridelkom kislega sena. Posestvo je kot celota dobro arondirano, ima pa del površin bolj oddaljenih od posestva (Škrljevo). Posestvo je moralo odstopiti aron-diran kompleks 23 ha njiv in travnikov pri Mirni občinskemu ljudskemu odboru Mirna, kjer je nasajen 2 ha nasad jagodičevja, ostala površina pa se daje v najem. Zaradi te odcepitve bo pri dokončni izgraditvi posestva in polni kapaciteti nestalno nesorazmerje
med njivami in travniki, kar bo vplivalo na slabšo živinorejsko proizvodnjo. Istočasno je bil oddan brezplačno podjetju Topol en svinjak iz Lanšpreža, čeprav rabi obrat Lanšprež prostore za seno. Posestvo ima 8 konj, 128 goved in 195 prašičev. Na posestvu je močno zastopana prašičereja, ker redi 46 plemenskih svinj. Mlečnost je zelo slaba in je daleč izpod povprečja. Krivda za to stanje je tudi v tem, da ima neurejene pašnike in da pokrmi tekom leta najboljšo krmo, pozimi pa dobiva živina samo kislo seno brez dodatka močnih krmil.
Od leta 1945 dalje so bile zgradbe na Dobu na novo zgrajene in sicer upravno poslopje, goveji hlev, 2 svinjaka, 4 gnojišča in še nekaj manjših zgradb. Gnojišča so bila urejena zaradi pomanjkanja kreditov šele v letu 1954/55. Obrat Lanšprež nima dobrih uporabnih zgradb in tudi nobenega stanovanja. Nujno je zgraditi na Lanšprežu stanovanjsko zgradbo 3 do 4 stanovanj. Na Dobu je potrebna še zgraditev remize, silose za 100 m3 in dokončanje upravnega poslopja. S stroji je posestvo dobro preskrbljeno, nima pa industrijskega toka. Obrat Lanšprež ni elektrificiran. Zaposlenih je 5 oseb upravnega kadra, 25 stalnih delavcev in ca 10 sezoncev. Plačni sklad je znašal 1955. leta
5,354.000	din. Pridelki žit so prav dobri, pridelek krompirja slabši. Obratnega kredita ima 8,310.000 din. Investicijski dolgovi znašajo 6,505.000 din z letno anui-tto in obrestmi 831.000 din. S temi krediti so bile zgrajene: 4 gnojišča z jamami, 2 svinjaka, sadovnjak 5 ha in izvršena refundacija za obratno živino v korist osnovne živine, kar predstavlja zgubo posestva približno 300.000 din letno. Zaradi površin in možnosti dobrega napredka je nujna investicijska izgradnja manjkajočih objektov. Smer posestva je živinorejsko-poljedelska zaradi dobrih pogojev za pridelovanje semen in vzreje pujskov. Slabšemu uspehu v živinoreji je vzrok negnojenje travnikov, kar je isti vzrok pri večini posestev, ker niso imela sredstva za nabavo umetnih gnojil zaradi stalnih težkoč pri plačevanju. Po ureditvi posestva na primerno višino je možno na Dobu prirejati vsako zimo zimske gospodarske tečaje.
9.	Kmetijsko gospodarstvo Klevevž
Od posestev ima radi posebnih pogojev to posestvo najtežje stališče. Posestvo ima dva obrata in sicer Vrh in Klevevž. Njivske površine so arondirane, travniki niso arondirani in so vsi močvirni s pridelkom kislega sena. Njive na Klevevžu so zelo težke obdelave in je zato v deževnih obdobjih vprašanje pravočasne obdelave. Uporaba vprežnih strojev za obdelavo med letom na teh njivah ne pride v poštev. Obrat Klevevž ima 116 ha, obrat Vrh 28 ha ali skupaj 144 ha. Zemljišča in gozdovi so posestvu dodeljeni. Posestvo ima 10 konj, 64 goved in 56 prašičev. Proizvodnost goveje živine je nizka, ker razen detelje nima dobrega sena, ker je seno kislo in pretežno loček. Njivske površine in travniki niso zagnojeni dovolj z umetnimi gnojili. Glede zgradb je posestvo v težki situaciji zlasti na Klevevžu, ker so obstoječe zgradbe provizoriji ah pa starejše zgradbe. Stanovanj na Klevevžu ni in je na razpolago samo nekaj slabih sob. Zgraditev upravnega poslopja in najnujnejših stanovanj je zelo nujna. Po-
sestvo zaposluje 3 osebe upravnega kadra in 23 stalnih delavcev, od tega 2 v mlinu in na žagi. Obratni kredit je odobren v višini 3,500.000 din. Proizvodnja v živinoreji je prav dobra in dosega dobre pridelke. Strojev ima dovolj na razpolago. Zaposleni so 4 stalni delavci in 2 upravnega kadra, od tega knjigovodja samo honorarno. Plače na tem posestvu so najnižje in znašajo 25 do 28 din na uro. Zaradi težke obdelave njiv ca 7 ha je potrebno to površino zatravniti in zasaditi s sadnim drevjem.
10.	Kmetijsko gospodarstvo Struga
Posestvo spada med manjša posestva, ker ima samo 52 ha skupne zemlje, obdelovalne površine je 32 ha. Posestvo je arondirano in redi 4 konje, 26 goved in 29 svinj. Glede gospodarskih kakor stanovanjskih zgradb je posestvo v težkem stanju, ker so vse zgradbe stare in že dotrajale. Do sedaj ni bilo izvršenih nobenih večjih investicij v to posestvo. Posestvo samo nima nobenega stanovanja, ker je grad zaseden. S stroji je posestvo opremljeno. Zaposluje 2 osebi upravnega kadra in 11 stalnih delavcev. Povprečni zaslužek znaša 25 do 30 din na uro. Plačni sklad za leto 1955 je znašal 1,656.000 din. Pridelki žit in krompirja so dobri, živinorejska proizvodnja je srednja, ker ima zadnja leta slabo seno zaradi poplav. Posestvo je izrazito vrtnarske smeri in oskrbuje Novo mesto z zelenjavo, katere je v letu 1955 oddalo in sicer 26.000 kg Paprike, čebule, paradižnika, fižola itd.
Investicijski dolg znaša 577.000 din, katerega bo Posestvo lahko plačalo, ker. posluje brez izgube. Za Uormalno delo posestva je potrebno izvršiti večje adaptacije in novogradnje in sicer: adaptirati goveji hlev, zgraditi manjši svinjak za ca 20 prašičev, zgraditi re-mizo, silos, urediti tople grede in nabaviti namakalno Uapravo za vrtnarijo. Ker ima posestvo vse pogoje, da Postane vzoren vrtnarski obrat, je potrebno izdelati Ureditveni načrt in pristopiti k najnujnejšim gradnjam.
11.	Kmetijsko posestvo Družinska vas
Posestvo je postalo samostojni obrat v letu 1954. "le manjše posestvo z 51.5 ha površine, od tega 33 ha obdelovalne zemlje. Redi 2 konja, 16 goved in 21 ®kinj. Ima urejene gospodarske zgradbe za kapaciteto Posestva in urejena stanovanja. Z ozirom na obstoječe zgradbe ima posestvo pogoj, da se usmeri pretežno na Prašičerejo, to je vzrejo pujskov in ev. mršnjakov. Proizvodnja v živinoreji je prav dobra in dosega do-°re pridelke. Strojev ima dovolj na razpolago. Zapornih je: 4 stalni delavci in 2 upravnega kadra, od .ga knjigovodja samo honorarno. Obratnega kredita jura 800.000 din in posluje brez zgube. Investicijski redit znaša 529.000 din; posestvo v redu odplačuje huitete. Posestvo je dobro arondirano, travniki so posebni melioracij in bo potrebno posestvu nuditi finan-n° pomoč pri melioracijah. Posebnih težkoč pri tem °sestvu ni in jih ne bo. Od investicij rabi določeni Pesek za vodopreskrbo.
12.	Kmetijsko gospodarstvo Zalog
sl? ^osestvo Zalog je popolnoma arondirano in ima uPne površine 83 ha in od tega 27 ha njiv in 35 ha
travnikov. Zemljišča in gozd so že dodeljeni, vendar je dodeljeno premalo gozda, ker ga ima samo 15 ha. Kakovost njiv je prav dobra in v neposredni bližini gospodarskih zgradb. Travniki so slabi, ker so večkrat poplavljeni. Redi 4 konje, 25 goved. Stanje na tem posestvu se do sedaj še ni uredilo, ker nima primernih upravnikov, kakor tudi delavcev. Proizvodnja na tem posestvu je stalno slaba ravno zaradi neurejenih razmer v vodstvu in pri delavcih. Posestvo ima tudi žago in mlin v Prečni. Glede samih zgradb ni potrebnih večjih investicij, ker stanovanja so na razpolago, medtem ko je potrebno pri hlevih in novih svinjakih izvršiti delne adaptacije in bodo zgradbe primerne za živinorejsko smer posestva. Z ozirom na popolno arondacijo ima posestvo pogoje za uspešno delo. Neugodno je tudi to, da so v teh stanovanjih tri stranke, ki niso zaposlene na posestvu. Zaposleno je 8 stalnih delavcev, sezoncev je težko dobiti. Posestvo je sedaj brez upravnika. Investicijski kredit 707.000 din je izrabljen samo s 470.000 din. Pri posestvu je potrebno izvršiti adaptacijo svinjakov, dokončno urediti upravno zgradbo, zgraditi silose in urediti pašnike, kar ne bi zahtevalo velikih investicij.
Dan je bil predlog, da se posestvo združi s posestvom Poljane zaradi izrabe strojev — uporaba traktorja, da se urede skupni pašniki na področju Poljan. Pri urejenih razmerah mora posestvo obratovati brez izgub, ker tudi nima investicijskih dolgov.
Č. Zadružno posestvo KZ Birčna vas
Obratuje kot samostojni obrat pri kmetijski zadrugi Birčna vas na 49 ha kmetijskih površin. Gozdov nima dodeljenih in tudi zemljišča še niso dodeljena posestvu. Redi 2 konja in 22 goved. Od leta 1953 dalje so bila zgrajena nova poslopja in sicer hlev, silos in gnojišče. Posestvo nima stanovanj, ker so hiše splošnega ljudskega premoženja v neposredni bližini zasedene po družinah po delovnem razmerju izven posestva. Posestvo ima 5 stalnih delavcev in 10 sezonskih delavcev in upravnika. Povprečne plače znašajo po 25 do 28 din na uro. Lastnega obratnega kredita nima in posluje z obratnim kreditom kmetijske zadruge. Proizvodnja je srednja, ker so travniki nezagnojeni. Posestvo je uredilo z investicijskimi krediti vzoren nasad 8 ha vinogradov in sadovnjakov na terasah. Investicijski dolgovi znašajo 8,614.000 din, kateri so bili uporabljeni za napravo hleva in ureditev nasadov. Anuitete in obresti bodo znašali letno ca 500.000 din z začetkom leta 1957. Potrebno je na posestvu izgraditi kozolec. Odplačevanje anuitet v prvih letih bo brez dvoma težko breme za kmetijsko zadrugo.
D.	Ekonomije kmetijskih zadrug
Manjše ekonomije so pri KZ Dvor in Trebnje. Ekonomije služijo predvsem kot plemenilne postaje in jih vzdržujejo kmetijske zadruge.
Vloga posestev
Vsa navedena posestva so razporejena po celotnem področju okraja in se nahajajo po eno ali več posestev na področju 10 občinskih ljudskih odborov. Smer posestva je pretežno živinorejska, posestva Kostanjevica,
Trška gora in Trsnica in drevesnica Metlika imajo smer proizvodnje sadnih in trsnih sadik. Vloga posestva po dokončni ureditvi bo po proizvodnji v naslednjem :
a)	V živinoreji vzreja plemenjakov, mlade živine in produkcija mleka za mlekarno Novo mesto. V kratkem času so posestva v stanju oddajati 3000 litrov mleka dnevno, kar znaša eno šestino kapacitete novomeške mlekarne. V prašičereji je naloga posestev za vzrejo plemenski material.
b)	V poljedelstvu imajo posestva važno nalogo v semenski službi za pridelovanje vseh vrst potrebnih semen ter za izvrševanje raznih sortnih, gnojnih in drugih poizkusov.
c)	V sadjarstvu in vinogradništvu je naloga posestev prskrba kmetijstva s kakovostnim sadnim in trsnim materialom ter v urejanju vzornih matičn h nasadov.
Vzorno urejena kmetijska posestva morajo služiti kot primer sodobnega in naprednega kmetijstva, kjer se bodo vršili razni tečaji in praksa za zimske gospodinjske šole. Da bodo posestva kot osnovne edinice socialističnega kmetijstva na vasi lahko služila namenu, za katerega so bila ustanovljena, je potrebno ta posestva za to nalogo urediti in dograditi. Urejena posestva so za naš v kmetijstvu zaostali okraj še veliko bolj potrebna, ker so ravno urejeni obrati najboljša šola za napredno kmetijstvo.
PREDLOGI
1.	Okrajni ljudski odbor naj imenuje širšo komisijo za proučitev posestva Mestni log v Metliki.
2.	Odobri naj se priključitev kmetijskega posestva Črmošnjice in Poljane-Soteska Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto s tem, da se gozdno gospodarstvo reorganizira v kmetijsko gozdno posestvo po predhodnem pristanku organov samoupravljanja teh posestev in Gozdnega gospodarstva. To je potrebno že zaradi tega, ker je delokrog teh posestev ozko povezan z gozdarstvom in ker zajemajo kmetijske gozdne površine teh posestev strnjeni kompleks Roga. Z združitvijo navedenih posestev v kmetijsko gozdno gospodarstvo Novo mesto, ker naj se osvoji v glavnem organizacijska oblika kmetijskega gozdarstva Kočevje je nujno iz raznih vidikov in sicer:
a)	Kmetijske in gozdne površine v tem področju tvorijo celoto, katere ni mogoče deliti v dva lastnika.
b)	Posestvo Črmošnjice je sedaj brez gozdov, neekonomična pa bi bila tudi delitev gozdov posestvu v škodo gozdnega gospodarstva.
c)	Izgradnja stanovanjskih objektov, urejevanje cestne mreže, vodne oskrbe, kakor tudi pogozdovalna dela in obratno krčenje pašnikov je ozko povezano z interesi gozdarstva in kmetijstva in se bo najcenejše in najbolj gozdarsko izvajalo pod enim upravnim organom in bodo ti objekti služili skupno gozdarstvu in kmetijstvu.
č) Pri združenem obratovanju bo lažje reševati problem delavcev, kakor tudi vprašanje vpreg.
d)	Način gospodarstva na tem področju zahteva, da se dohodki iz gozdarstva in kmetijstva usmerijo v pravilnem razmerju za razvoj obeh panog. Primer Kmetijskega gozdarskega' posestva Kočevje je dokaz, da se v takšnih okoliščinah gospodarjenja lahko dosežejo odločni uspehi v takšni obliki kot jo predlaga v interesu gozdarstva in kmetijstva.
3.	Prouči naj se možnost delitve posestva Okljuk in sicer tako, da se obrat Stražnji vrh priključi posestvu Črmošnjice, obrat Okljuk pa naj bi event. prevzel Belsad.
4.	Nujno je, da se vprašanje dodeljevanja obratnih kreditov za kmetijska posestva rešuje tako, da se zagotovijo redna obratna sredstva, ki so potrebna za nabavo reprodukcijskega materiala ter za redne plače. Ravno prenizki obratni krediti so večkrat vzrok nestalnosti delavcev in onemogočajo dvig kmetijske proizvodnje.
5.	Stanovanjska izgradnja je najtežji problem na vseh posestvih. Zaradi tega je nujno priporočiti občinskim ljudskim odborom, da upoštevajo nujnost izgradnje stanovanj na posestvih. Stanovanje je nujno zgraditi zlasti pri posestvih Trška gora, Klevevž, Dob-Lanšprež, Črmošnjice-Blatnik, Mala Loka, Metlika in Soteska. 10% prispevek na plačni sklad v stanovanjski fond bo breme za posestva in je potrebno proučiti možnost oprostitve istih od te dajatve.
6.	Iz okrajnega investicijskega sklada so prejela posestva 10,000.088 din v letu 1954 in 1955. S tem zneskom so bile obnovljene določene površine sadovnjakov, izvršene najnujnejše adaptacije zgradb in zgrajeni silosi in gnojišča. Posamezna posestva so prejela naslednje zneske:
Šentjernej 1,836.000 din, Klevevž 1,750.000 din, Poljane 1,704.000 din, Dob 1,740.000 din, Birčna vas
300.000	din, Trška gora 730.000 din, Zalog 770.000 din, Struga 758.406 din, Mala Loka 500.000 din.
Ker imajo vsa navedena posestva še večje investicijske dolgove in rabijo še vsa posestva brez izjeme za bodočo izgradnjo visoke zneske, predlagamo, da se pogodbe revidirajo in da se rok odplačevanja anuitet odloži na leto 1957.
7.	Iz sredstev sklada za pospeševanje kmetijstva naj se po družbenem planu zagotove potrebni zneski za izdelavo ureditvenih načrtov za posestva in šole: Grm, Mala Loka, Trška gora, Črmošnjice, Šentjernej in Dob.
8.	Komisija za plače pri OLO naj prouči sistem nagrajevanja v kmetijstvu in možnosti uvedbe akordnega sistema na posestvih in naj stavi ustrezne predloge OLO.
9.	Zaradi gradenj, ki so še nujne na posestvih, naj se pri dodeljevanju kreditov iz okrajnih investicijskih skladov prizna prioriteta onim kmetijskim šolam in posestvom, kjer je izgradnja najbolj nujna. V ta namen naj se določijo za to posebne tranše. V letu 1954 in 1955 je bilo dosedaj iz tega sklada za posestva odobreno le 5,000.000 din.
OPOZORILO
Vse tiste, ki so prejeli prvo in drugo številko in ki do 15. III. 1956 niso naročili Uradnega vestnika okraja Novo mesto in nam navedenih številk niso vrnili, opozarjamo, da smo jih vnesli v naš seznam naročnikov in da jih vodimo med rednimi naročniki.
Vse naročnike pa prosimo, da nam nakažejo celoletno naročnino na naš tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu št. 60-KB-16-Ž-245.
Gospodarske organizacije opozarjamo na 15-dnevni rok, ki je določen v Odredbah svetov za gospodarstvo ObLO, da čimprej predložijo izvlečke iz zaključnih računov za leto 1954 v objavo. To velja za vse tiste gospodarske organizacije iz območja občin, ki so te odredbe že objavile.
★
* '

»Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni urednik Šorn Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju, edništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2 — Telefon uredništva 25, 106 — Predvidena naročnina a<hiega vestnika znaša 600 din, ki se plača pri KB na tekoči račun št. 60-KB-16-Ž-245 Novo mesto.