Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 262. r LMgni, v poneoeijeK, it. novembra 1914. Leto XLU = Velja po pošti: == Za oelo letu naprej . . K 26'— ia en meseo „ . . „ 2-20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto napi o) . . K 24'— za en meseo ,.....2'— f opravi projeman mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = ia oelo leto....... 7'— sa Rem6i|o oeloletno . „ 9*— a ostalo inozemstvo. „ 12'— Enostolpna patltTrsta (72 mm): za tokrat . . . . pa 181 za dvakrat • • • • „ 1S « sa trikrat .... „ 13 , za večkrat primaren popast. Fintn urnim, iihili, raitiln Iti: enostolpna petitvrsta po 23 vla. ■ ■ Poslano: ,' i enostolpna petltvrita pa 40 vla. Izhaja vsak dan, livsemil nedelje ln praznika, ob S. ari pop. Bedna letna priloga Toni rti tur Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neiranfelrana pisma se na =bs sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Upravnlfitvo je v Kopitarjevi nllol IL B. — Račaa poštne hranilnice avstrijske ŠL 24.797, ogrska 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona it 188. Vojska i Rusi Dunaj, 14. novembra. (Kor. urad.) Uradno sc objavlja 14. novembra. Na severnovzhodnem bojišču se v naši fronti tucli včeraj ni bojevalo. Namestnik genralnega štaba: pl. Hofer, generalni major. XXX Dunaj, 15. nov. (Kor urad.) Uradno se razglaša. Dne ?5. novembra opoldne. Obramba trdnjave Przemysl se, kakor pri prvi obkolitvi, vedi z največjo aktiviteto. Včeraj podvzeti večji izpad je potisna! sovražnika na severu do višine pri Rokietnici nazaj. Naše čete so imele pri tem podjetju le minimalne izgube. V Karpatih so sc posamezni sunki sovražnikovih oddelkov odbil; brez truda. Tudi na ostal? fronti ni moglo rusko poizvedovanja prodreti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier, generalni major. XXX BOJI MED RUSI IN NEMCI V VZHODNI PRUSIJI. Berolin. 14. nov. V vzhodni Prusiji boj še dalje traja. Pri Stalluponenu smo ujeli 500 Rusov. Pri Soldau še ni odločitve. V okolici Wloclawska smo vrgli nazaj en ruski armadni sbor, ujeli smo" iŠOO Rusov in zaplenili 15 strojnih pušk. XXX Stalluponen je v vzhodni Pruski na črti £ydtkuhnen—Insterburg, kakih 12 km oddaljen od ruske meje. \Xzloclawsk leži ob Visli severozahodno od Varšave, oziroma Ploclca; severovzhodno od Wloclawska na vzhodnopruskem ozemlju pa Soldau. Berlin, 15. nov. (Kor. urad.) Veliki glavni stan, 15, novembra dopoldne: Boji ob meji vzhodne Pnisij? m na Ruskem Polj-| skem se na vzhodnem bojišču nadaljujejo, « Odločitev še ni padla. Najvišje poveljstvo armade XXX AUSKO URADNO POROČILO O VZHODNEM BOJIŠČU. MIlan. Uradno poročilo ruskega ✓ generalnega štaba z dne 12. novembra pravi: V vzhodni Prusiji smo se približali /nazurskim jezerom. Onstran Visle po- LISTEK Sle iz vojne. Delavnost duhovnika na bojnem polju. »Esti IT j sag« je prinesel iz peresa i vojnega duhovnika Marka Deckerta jgenljiv in pretresljiv popis poslednjih ftrenutkov umirajočih vojakov: »Na vr-#uh, kjer smo se bojevali,« pripoveduje ■iuliovmk, »so vsa polja pokrita s sne-«om. Podnevi zmanjšuje še nekoliko feorko solnce hud mraz, ali ponoči brije bolj ledena sapa z gora. V teku «nef?a tedna se je pripetilo dvakrat, da So celo noč grmeli topovi, sikale grajate, prasketale puške. Kako smo vse to prestali, si še zdaj ne moreni pojasniti. Boj je končal šele zjutraj s porazom Rusov. Nato se je pričelo naše delo. Ves čas, kar je divjal boj, som bil ■krit v dovolj globoki jami, kakšni h I jfto 15 metrov za rojno črto. Nad glavo ®o mi žvižgale krogle, poleg mene so trn-ale, kar so dosegle, granate. Ves čas iem molil na pol šepetaje za padle v em strašnem boju. Posamezno so se Pojavljali sanitejci in odnašali obvezale vojake. In privlekel se je do mene I ladporočnik pehoto in toliko, da se ni ■grudil k meni v jamo. Iz ran mu je Curljala kri. Poznal me je kakor duhovnika. »Vode, častiti gospod!« je iz-iregovoril pretrgano, »pa to-le pismo ročajo o bojih pri Kališu in Miehovem, ki pa nimajo posebenega pomena. Severno od mesta Krakov in v Karpatih smo napadli avstrijske zadnje straže, ki so imele prehod čez reko San v rokah. Oblegovanje trdnjave Przemysl, ki se je pretrgalo med ofenzivo nasprotnika, se je zopet začelo. V nekem drugem poročilu poroča ruski generalni štab, da se vrše boji na črti Pili—Kallen—Stalluponen. Johan-nesburg da je zaseden. Nemški uspehi pri Kališu se priznavajo. URADNO RUSKO POROČILO O BOJIH . V GALICIJI. Cenzurirani listi priobčujejo: O bojih v Galiciji objavlja ruski generalni štab 9. t. m.: Po težkih žrtvah so avstrijske čete, ko so vkorakali Rusi v Jaroslav, podvzele ponoči zopet napad. Od tega dne naprej so nas avstrijske in ogrske čete hudo napadale in namerile na nas strašen artiljerijski ogenj. Po boju z ognjem so napadli ogrski vojaki ,ne da bi se bali smrti, naše postojanke z bajoneti. Izgube so bile na obeli straneh zelo velike. Ko so se Rusi rq,vno tako neomagljivo borili, kakor so napadali Ogri, so zadnji dobili povelje, da naj se umaknejo čez Sano v že prej pripravljene postojanke. Močne avstro-ogrske sile so se, ko se je prekinil boj, utrdile v Monasterdzyski. Rusi so trdno držali svoje zavzete postojanke in niso sledili sovražniku. RUSKI GLAVNI STAN. Dunajski listi poročajo: Agence Havas poroča 9. t. m., da se je ruski glavni stan naselil v Lvovu. Višji armadni poveljnik veliki knez Nikolaj Nikolajevič pa točasno nc biva v Lvovu, ker vodi boje na Vzhodnem Pruskem. ANGLEŠKI VOJNE POROČEVALEC O BOJIH NA RUSKEM POLJSKEM. (Odobreno od tiskovnega urada c. in kr. vojnega ministrstva in od c. kr. državnega pravdništva.) Amsterdam, 14. novembra. Iz Londona se poroča: Vojni poročevalec britskega tiskovnega urada, profesor Pars, edini angleški poročevalec, ki ima dovoljenje, bivati v ruskem glavnem stanu, brzojavlja iz Varšave zelo zanimive podatke o tem, kako so se nemške armade nazaj pomikale. »Pro-| stovoljno, dobro premišljeno in dobro za mojo mater!« Ko sem hotel nanj posvetiti s svojo električno svetilko, je bil že — mrtev. Oddal sem na pošto njegovo zadnje pismo. Mi vojni cluhov-uiki si ogledamo bojišče po bitki s sanitetnimi vojaki vred. Kdor daje še najmanjši znak življenja, pa mu pomagamo in ga pokrepčamo. Mi duhovniki se obračamo k umirajočim \v, k mrtvim. Koliko bledečih ustnic zdihne svoj zadnji poljub na križ, ki ga podajamo umirajočim in koliko olilajujo-čih se rok je z zadnjim napeljem svojih moči stisnilo moje roke! . . . Med umirajočimi na bojnih poljanah ni verskega vprašanja. Prisegam pri svoji veri, da sem čul, ko sem se sklonil nad nekim ranjencem, jasno besedo »žici«, izgovorjeno v nemškem jeziku, in da sem pomolil zanj v hebrcjšcini. Videl sem nepopisne prizore. Presenetljivo je, koliko dobrot in sočutja je v človeškem srcu v velikih trenutkih skupnega trpljenja! Videl sem na svoje oči, kako je ranjen kozak poljubljal svojega tovariša, ogrskega vojaka na obličje, in kako mu je naredil, ko je ogrski vojak izdihnil svojo dušo, križ na čelo. Nepopisno žalostni in pretresljivi so pogrebi na bojnem polju. Kadar se sovražnik oddalji, prihajamo in izkopamo grobe in vanje zasadimo toliko križev ali lesenih znamenj, kolikor je v njem za-grebenih junakov. — Podlo moštvo polagamo v grobe, po pet do deset skupaj, častnike pokopavamo, ako mogo- izvršeno.« Profesor Pars izjavlja, da je pred zimo težko pričakovati novega nemškega napada na Poljsko. Glavni boji cla se bodo odigrali na jugu, v Galiciji, katere se hočejo Rusi za vsako ceno v celoti polastiti, predno nastopi zima. RUSKI USPEHI NAJ SE NE PRECENJUJEJO. Gen!. Vojni poročevalec petrograj-skega lista »Slovo« svari v neki brzojavki iz Varšave, da naj se ruski uspehi ne precenjujejo. Sovražnik je ostal močan in če se izogne, išče le za se ugodnejšo postojanko in pričakuje zvez z drugimi sovražniki Rusije. TRDNJAVA KRAKOV. »Neue Freie Presse« je prinesla od svojega vojnega poročevalca opis Krakova, o katerem pravi, da je vsled svoje geografske lege izredno važno mesto. Bilo je zato je utrjeno, ker onemo-gočuje prehod iz Ruske Poljske v Moravsko in Šlezijo. Z utrjenjem Krakova je doseženo tucli to, da se je dobilo opi-rališče za vojsko. Končno je Krakov važen tudi zaradi tega, ker se z ene in druge strani čuvajo prehodi preko reke Visle. Krakov je utrjen tako, da ga ob-krožavajo utrdbe v polkrogu, s severne in južne strani pa ga varujejo bregovi reke Visle. VOJAŠKE ODREDBE V KRAKOVU. Krakov, 12. nov. Poveljstvo trdnjave je izdalo sledeči razglas: Ker prebivalstvo, ki je bilo določeno, da mora zapustiti trdnjavo, ni bilo pokorno ukazom c. in kr. poveljstvu trdnjave, tikajočim se evakuacije, se smatra, c. in kr. poveljstvo trdnjave primoranim razglasiti, da bodo postavljeni pred vojno sodišče oni, ki se ne bodo pokorili ukazom vojaških organov in se jih bo kaznovalo s prekim sodom tudi s smrtno kaznijo. Krakov, 14. novembra. Poštna blagajna se je začasno premestila iz Krakova ter se priporočene pošiljatve, poštne nakaznice in šeki v Krakovu ne sprejemajo; odpravljajo se le navadna pisma. Poštni uradi tucli ne sprejemajo denarnih pošiljatev, namenjenih za Krakov. Istotako so železniški in politični uradniki Krakov zapustili ter so se banke premestile na Dunaj. Na kolodvoru je popoln mir, blagovni promet je minimalen. Z izpraznilnimi vlaki zapušča na tisoče Krakov. če, posamezno. V žepu nekega nadpo-ročnika smo našli posebno pismo. List je napisala njegova žena tisti dan, ko je mož odhajal na vojno. Na listu sta bila oba podpisana. V tem pismu je prosila žena, cla bi bil njen mož, če pacle, pokopan v posebno označenem grobu, ker bi rada dala njegovo truplo prepeljati domov. Pokopali smo torej častnika vrh holma, privalili na grob velik kamen in sporočili njegovo smrt in grob njegovi ženi. Dočim imajo sanitetni vojaki opraviti pri pokopava-nju, molimo mi duhovniki nad grobovi in beremo svete maše. Kmalu potem je na grobeli vse polno cvetja. Iz bližnjih mest in vasi prihajajo ljudje, zlasti ženske, trumoma, bogate in siromašne, peš in v avtomobilih in pokladajo na grobove padlih vojakov krasne vence in šopke, pod katerimi se nizki grobovi kar izgubljajo. Solze resničnega sočutja se usipajo na cvetlice in močijo tuje grobove na bojnih poljanah.« Strašen dogodek na srbskem bojišču. VVarnsdorferska »Osterr. Volks-zeitung« in »Abvvehr« objavljata sledeči opis nekega s srbskega bojišča do-šlega ranjeca: Strašno utrujen sem došel z nekaterimi tovariši v neko srbsko vas. Poprosil sem v neki hiši za prenočišče. Drage volje so nam dali na razpolago lepo, prostorno sobo. Ko smo se v sobi nastanili, zavoha neki tovariš poseben duh. Preiskali amr. ™.i0 S0b0 DEMENTIRANO RUSKO POROČILO. Berolin, 14. novembra. (Kor. urad.) Wolffov urad je pooblaščen izjaviti, da so izmišljeni podatki poročila Reuter-jevega urada iz ruskega glavnega stana, češ da so od 23. oktobra do 5. novembra Rusi odvzeli Nemcem 22.000 ujetnikov, med njimi 323 častnikov nad 100 topov in 4 havbice. XXX NOVO BREZUSPEŠNO OBSTRELJEVANJE ČRNOVIC. > AZ EST« poroča (13. t. m.) iz Črnovic: Rusi so iztrelili z levega brega reke Prut približno 20 šrapnelov na Črnovice, a ogenj je ostal brezuspešen. Naši topovi so ruske prisilili, da so morali obmolkniti Sicer je mirno. RUSKA KONTRIBUCIJA V ČRNO-VICAH. O tem poroča sedaj »Neue Freit Presse« podrobneje: General Aritinov je naložil Črnovicam 600.000 rubljev vojne kontribucije. Ko so ga meščani prosili, naj to vsoto zniža, je udaril s pestjo po mizi in upil: Avstrijci so isto storili. V Kamenec Podolskem je moja hči morala dati nakit, da mesto reši. Šele prošnjam starega nadškofa se je general vdal ter je znižal vojno kontribucijo na 300.000 K. Ginljivo je bilo videti, kako so najrevnejši sloji nosili na magistrat vse, kar so imeli. Večina bogatašev je mesto že prej zapustila. Vsa po-požrtvovalnost meščanstva pa bi ne zadoščala, da niso oni bogataši, ki so še ostali v mestu, dali z veseljem svoje zaklade. Nadškof je dal srebrnine v znesku 50.000 kron. Dopoldne je že prešlo, a 300.000 K še ni bilo skupaj. Nato so z dovoljenjem sodne oblasti odprli zaprte prodajalne ju-velirjev in ondi vzeli, kar je še manjkalo. Ob 5. uri popoldne je bila vsota skupaj. General je prišel in izjavil, da kontribucije ne sprejme, hotel je le prebivalstvu Črnovic dati okusiti ona čuvstva, ki jih je čutilo prebivalstvo v kraju Kamenec Podolski. (Kakor znano, so v tem kraju Avstrijci Rusom vrnili naloženo kontribucijo. Ur.) 15-LETNEGA ČETOVODJO ZASLIŠI CE-SAR V AVDIENCI. Cesar bo sprejel v avdijenci 151etnega rusinskega kmet. sina, Lazarja Melne-czuka, ki se je v Bukovini tako odlikoval, da ga je povišal njegov polkovnik za četo-vodjo. XXX JAPONSKI TOPOVI V RUSIJI, Stockholmski list »Dagens Nieiie ter« poroča: Japonci so napravili v tej in našli smo končno v neki omari dva mrtva avstrijska vojaka. O nevarnem položaju, v katerem smo se nahajali, nismo dolgo premišljevali, marveč položili smo mrtva vojaka v posteljo. Preteklo je precej časa. Medtem se ni ničesar zgodilo. Nato se skrijemo v omaro. Zopet preteče nekaj časa; kar se priplazijo v sobo tri ženske, med njimi neka približno 16 let stara deklica. Niso nas opazile. Splazijo se k postelji, v katero smo položili mrtveca, misleč, da novoclošli vojaki v postelji leže. Zdaj smo bili o njih krivdi popolnoma prepričani, zgrabili smo podivjane ženske in jili takoj umorili. Spalf seveda to noč nismo. Junaška poštna uslužbenca. Budimpešta, 14. novembra. »Pesti Hirlap« poroča iz Sarajeva: Kakor se je poročalo, so Srbi meseca avgusta hudo pritiskali na bosensko občino Rača, zlasti so pa ogrožali agencijsko poslopje Donavske paroplovne družbe, v katerem je tudi pošta. Več noči zaporedoma so streljali neprestano na hišo, septembra meseca tucli s topovi. Vkljub veliki nevarnosti sta poštar Radie in poštni sluga Stockel zvesto vršila svojo dolžnost in odpravljala vsakdanji promet. Stockel se je po dvakrat vsaki dan s pisemsko in tovorno pošto z Rače med sovražnimi kroglami predeli al v čolnu čez reko. Politično obla- vojski izborno kupčijo. Prodali so 300 velikih topov Rusiji. Trije topovi so že došli v Swedhorg. Ruska posadka je že preizkušala te topove. Streljanje je bilo tako silovito, da sc je govorilo o pomorski bitki. Swedhorg so še močnejše utrdili, kakor je bila trdnjava že utrjena. RUSKA CARICA NA POTU NA BOJIŠČE. Iz Peterburga poročajo: Carica Aleksandra Fedorovna se je odpeljala s hčerkama Olgo in Tatjano v Grodno. XXX fcITNICA GALICIJE V NEVARNOSTI. Obrambni nasipi rek Visle, Sana in Visloka, ki branijo polja povodenj, se nahajajo v velik nevarnosti. Rusi so namreč za nasipi razvijali svoje strelske vaje in so v več nasipih tudi izkopali strelske jarke, vsled česar se je zmanjšala obrambna sila nasipov. Računati se mora, da če reke narastejo, podere deroča voda nasipe in poplavi rodovitna polja, žitnico Galicije. XXX POLJSKA LEGIJA. Dunaj, 14. nov. (Kor. urad.) Danes so v ljudski dvorani mestne hiše zaprisegli tretjo dunajsko stotnijo poljske legije. XXX RUSIJA IN RUMUNIJA. »Die Zeit« poroča iz Berolina, da ni resnična vest. da bi Rusija posredovala v Rumuniji za prevoz ruskih čet. Tozadevne vesti so izmišljene. Francozi zopet no Visu. Graški, tržaški in zagrebški listi poročajo: Dne 2. t. m. je bilo okoli Visa zbranih 25 — 30 francoskih ladij, sedem jih je priplulo v luko, ko je ljudstvo, ker je bilo Vseh vernih duš dan, bilo v cerkvi. Na ladjo so vzeli viteza dr. Lovrenca Dojmi di Delupisa, Nikolaja Pusiča in tolmača Nikolaja Mužino. Francozi so bombardirali in zažgali bivše skladišče premoga in hišo čuvaja premoga. Šli so v klavnico, v tovarno sardin gospoda Antona Mardešiča in pošto, kjer so uničili brzojavne in telefonske aparate. Nato so bombardirali rt Stončico, pretrgali kabel in zahtevali vojno kontribucijo 50.000 K. Končno so se zadovoljili z 21.000 K. S seboj so odpeljali župana viteza Serafina Topiča in svetilničarja na majhnem otoku Host Us-miaoia ter so opoldne zapustili luko. Prebivalstvo je vse to mirno gledalo, Komižo so pustili pri miru. Kakor se sedaj poroča, so župana S. Topiča in veleposestnika dr. L. Dojmi-a Francozi izpustili ter se čez Genovo vračata domov. Ne ve se, ali so Francozi izpustili tudi druge viške ujetnike ali ne. Nedelavnost sovražnikove mornarice v jadranskem morju. Rimski dopisnik piše pariškem listu »Temps«: Nepremagljive so težko- stvo je sedaj oba predlagalo na višjem mestu za odlikovanje. Kako Je hotel prevzeti navdušeni čevljar višje vojaško poveljstvo? »Grazer Volksblatt« poroča iz Celja: Čevljarski mojster Jožef Korošec iz Št. Jurja ob južni železnici je zelo rad mnogo govoril o vojni, se hvalil, da je postal pri vojakih poddesetnik ter trdil, da bi »pod njegovim poveljstvom« bil kmalu napravljen konec v Srbiji, kakor tudi z vso vojno. Moževo domišljavost sta pa izkoristila naduči-teljev sin Jožef Kaschantnigg ter posestnik in župan Ivan Garnovic iz Dra-melj. Pisala sta Korošcu pismo, v katerem se mu sporoča, da je avstrijskemu vojnemu poveljstvu znana njegova sposobnost, vsled česar ga pozivlje, naj odpotuje takoj po prejemu pisma v Kecskemet, da prevzame neko višje vojaško poveljstvo. Pismo je bilo podpisano z imenom šefa generalnega štaba. Komaj pa je častitljivi čevljar prejel 10. oktobra pismo, je že tudi odhl-tel na železniško postajo in se odpeljal v Kecskemet. Tamkaj pa je izvedel pri vojaških oblastvih, da je bil pošteno potegnjen, in sicer zelo daleč. Cela zadeva seveda pa zna postati sedaj neprijetna tudi obema piscema pisma. Žensk« — kozak. V neko bolnišnico v Kijevu na Ruskem so med drugimi ranjenci pripeljali tudi nekega ranjenega kozaka. Pri previjanju rane se je izkazalo, da je ta kozak — ženska. Izjavila je, da je soproga mladega ruskega častnika. Ko je bila proglašena mobilizacija, se je zglasila tudi ona in je bila faktično uvrščena v deseti kozaški polk. O priliki nekega hudega boja je dvignila nekega težko ranjenega pešca k sebi na konja, da odjaše ž njim do ambu-lnnce. a ie bila pri tem poslu sama ranjena. če, ki se stavijo nasproti francoskemu brodovju na Jadranskem morju z ozirom na nastop proti avstrijskemu obrežju. Francosko brodovje se je omejilo lc na nekatere akcije proti Rotorju, brez presenečenj se pa ne morejo pričeti operacije v zgornji Adriji. Brez vsake koristi je, če se izpostavljajo dragocene ladje podmorskim čolnom, torpedovkam in minam, ako ni mogoče napasti Pulja, ker primanjkujejo potrebne izkrcevalne čete za obleganje te silnske trdnjave. Pulj se brez sodelovanja čet na suhem ne more zavzeti, kakor se ni mogel vzeti Port Artur. Bolgarija pred odločitvijo. Sofija, 15. nov. Poluradna »Kambana« prinaša članek pod naslovom: »Komu naj se pridružimo?«, v katerem med drugim izvaja: Turško-ruska vojna je zanesla ogenj na našo mejo. Ne more se vedeti, kaj prinese bodočnost. Ali nas napade kak sovražnik in ne bomo-li prisiljeni, da se pridružimo kaki velesili? Kot plačilo se nam od obeh strani ponuja uresničenje naših narodnih idealov: Macedonija. Čas, v katerem živimo, je odločilne važnosti za našo bodočnost in ta je odvisna od tega, komu se pridružimo. Nevtralnost ne more večno trajati. Vsako obotavljanje v odločitvi postane lahko za nas fatalno. Pridružimo se torej oni strani, s katero simpatiziramo m ona bo našo državo povečala. Morali bi sc pridružiti dvozvezi, ako hočemo našim bratom zagotoviti svobodo. Turčija se je podala v nedvomno v neenak boj, ker se zanaša na prijateljstvo Bolgarov. Ako sc Bolgarija pridruži dvozvezi, potem bodo šli lahko nemški pomočni transporti po progi Berolin-Dunaj-Belgrad-Niš-Sofija-Ca-rigrad, ko bo uničena tudi Srbija. Bolgarija bo po nemškem načrtu od treh strani podpirana, če bi bila od Rusije napadena. In od treh strani bo napadena, če se pridruži Rusiji. V tem slučaju bo Bolgarija pozorišče onih bojev, ki se bodo odigravali, ako se Rusija v smislu svojega načrta približa Carigradu. Ako pa pustimo skozi našo deželo nemške vojaške transporte, potem si zagotovimo njeno resno brambno varstvo in moremo z delom naših čet podpirati Turčijo, z drugim delom pa osvoboditi Turke in naše krvne brate v Srbiji in Grčiji. Edina nevarnost, ki bi nam pretila v slučaju vojne z Grčijo, bi bilo Egejsko morje, ker bi grško in angleško brodovje lahko bombardiralo in blokiralo našo obal. Vendar pa akcija na morju ne bi mogla odločiti naših operacij na suhem in ne preprečiti naše zmage v Macedoniji. BRATA BUZTON V SOFIJI. Budimpešta, 15. novembra. »Az Estov« poročevalec brzojavlja iz Sofije z dne 14. t. m. Brata Buxton sta se vrnila v Sofijo. Sprejela sta sotrudni-ka »Daily Telegrapha« in mu izjavila to-le: Napake, ki so se zagrešile proti Bolgariji, se bodo v bodoče popravile. Bolgarske zahteve niso samo upravičene, marveč tvorijo za državo eksistenčne pogoje. Izpolnili bomo bolgarske zahteve in Bolgarija bo s tem uresničila svoje narodne ideale. Zmagovito prodiranje našito čei v Srbiji. Dunaj, 14. novembra. Z južnega bojišča se uradno poroča: Naše prodiranje je zadelo severnozahodno od Valjeva na močan odpor. Tudi otežkočuje napredovanje artiljerije zemlja, ki je vsled dežja in snega postala brez temelja. Kljub temu so vse kolone pridobile naprej na prostoru, zavzele so več važnih pozicij ter so dosegle črto Skola na Savi do južno Kočeljeva in na v nadaljni smeri do Drine. Naše čete so ujele številno Srbov. Ujetniki so izjavili, da se hočejo Srbi pri Valjevu vnovič upreti našim četam. V nekaterih srbskih polkih je baje izbruhnil upor. V zadnjih dneh so uspešno sodelovali tudi monitorji »Koros«, »Maros« in »Lei-tha«, ki so podpirali zmagovito prodiranje naših čet ob Savi z uničujočim delom v sovražnikov bok. Dunaj, 15. novembra. (Kor. urad.) Z južnega bojišča se dne 15. novembra poroča: Da pridobi čas za odvažanje svojega trena, Je podvzel sovražnik na višinah severno ln zahodno od Valjeva v pripravljenih postojankah zopet obrambo. Našim četam, ki Jih kljub neprestanim bojem in hudim naporom preveva najboljši duh, se Je že včeraj posrečilo, da so s trdimi boji zavzeli višine pri Kamenici ob cesti, ki vodi iz Loznice v Valjevo, ki torijo ključ so-vražnkove postojanke. Naše čete so stale sinoči zvečer pred Obrenovcem in pri Ubu ter so napadale gorski hrbet Javtino na umikalni črti vzhodno od Kamenlce in v Južni smeri do Stublce, ki tvori točko gorskega sedla na cesti iz Roaačice v Valjevo. XXX Vojni poročevalec »Pester Lloyda« poroča: Naše čete so v smeri Šabac— Obrenovac zavzele planoto Posavino, nakar so vrgle sovražnika do Obre-novca. Druga naša kolona je zavzela strategično važne kraje Grabovac, Vrelo in Ub. Vas Ub je velike vrednosti za naše artiljerijske postojanke, ker je od tu mogoče obvladati vse ozemlje, katero križajo mecl Obrenovcem in Valjevom železniške proge. S tem je usoda Valjeva zapečatena. POPOLNO UMIKANJE SRBOV. Budimpešta, 14. novembra. Poročevalec »Az Esta« brzojavlja dne 13. t. m.: Srbska vojna je dospela do mejnika. Izčrpana in utrujena srbska armada, ki je imela velikanske izgube, se od včeraj na celi črti umika in beži, popu-stivši pripravnene močne postojanke v popolnem neredu v notranjosti. Najmočnejše srbske postojanke so bile na Cer planini, ki pričenja vzhodno od Lešnice. Te infanterijske postojanke s primernim topništvom so segale vhodno od Šabca »lo Ohrida. Na pobočju Cer planine, ki je k nam obrnjeno, so bile nepretrgano zvezane srbske pozicije. Odtod so vodili jarki proti ozadju v večje betonirane okope, v katerih so stale srbske rezerve. Vmes so bili napravljen primerni zemeljski nasipi za topništvo. Na drugi strani Cer planine, proti jugovzhodu Srbije, so bile ob celem pobočju zgrajene kolibe iz prsti in betona, v katerih je del srbskega vojaštva prenočeval in kjer so naši letalci mnogokrat videli tudi ne-zakrita ognjišča. Tu so nameravali Si'-bi prezimiti. Še pred tremi dnevi je bilo v teh kolibah vse polno srbskih vojakov. Neposredni povod popolnemu umikanju so bili veliki srbski porazi, ki so Srbe zadeli vzhodno od šabca. Naše čete so v junaških bojih na Mišarskih holmih odločno premagale, kakor se je pozneje pokazalo, vse srbsko desno krilo, ki je štelo 70 do 75.000 mož. Tam niso stali, kakor so naši domnevali, manjši oddelki, potisnjeni v ospredje, marveč celo desno krilo srbske armade! Naše čete so Srbe pregnale iz Mišarskih višin, so napredovale ob Savi ter vzele Ohrid v naskoku, tako da jim jc bilo mogoče srbske postojanke, ki so segale od Cer planine do tu, napadati že tudi z boka. V večdnevnih bojih za Mišarske višine ter v naših bojih pri Šabcu in Ohridu so naši monitorji podpirali v mnogo večji meri, kakor bi kdo pričakoval, močno ofenzivo naše pehote. Po porazu pri Ohridu so se začeli Srbi po vseh poljskih poti in po vseh treh velikih cestah, vodečih proti jugu, umikati proti Kočeljevu. Srbska armada, obstoječa iz petero divizij in pol, se je umikala po deželnih cestah v strnjenih vrstah. Da je to bil nagel in primoran beg, dokazujejo najbolj poročila naših letalcev, glasom katerih po trije in štirje trenski vozovi vštric v divjem galopu drvijo proti Kočeljevu. Po istih poročilih si Srbi v Kočeljevu niso privoščili odmora, nego so hiteli naprej proti Valjevu. Naše čete neprestano zasledujejo bežečega sovražnika ter so v najhitrejših svojih pohodih zaporedoma zavzele vasi ob poti kakor višine ob veliki cesti, med njimi visme Vlasič planine, vzhodno od Zavlake, in Smiljevo Valjevsko. Prod našimi četami, ki so prodrle vzhodno ocl Krupnja do Osenice, se Srbi istotako umikajo. Poveljnike monitorjev je Njegovo Veličanstvo cesar odlikoval z vojaškimi zaslužnimi križi z vojno dekoracijo. Razpoloženje naših čet je sijajno. Budimpešta, 15. novembra. »Afc Estov« poročevalec brzojavlja: Naše čete prodirajo skoroda brez vsake ovire v dveh smereh. Ena naših armad je dospela do par kilometrov pred Valjevom, druga armada pa stoji južno od Obrenovca, tudi le par kilometrov pred reko Kolubaro. Jedro naših južnih brambnih sil je prodrl že čez Podgo-rino planino in zasleduje, potem ko je zasedel Osenico pri gori Dragiljevca, kakor se je že poročalo, v obeh smereh deželne ceste, ki se cepi ob reki Jadri, ležeče srbske čete. Del te armade je zasedel mesto Kamenica, ki je od Valjeva oddaljena 12 km, a je je našel popolnoma prazno. Celokupno civilno prebivalstvo je zbežalo, tako da so bi* lc vse hiše popolnoma prazne. Glasom poročil naše poizvedovalne konjeniee, ki jc dospela do pred Valjeva, tudi t! Valjevu ni skoro nobenega prebival, stva več, tudi od ondi vse beži v notranjo deželo. Vojaštvo je Valjevo le preje zapustilo in se umaknilo deloma proti jugu, deloma proti vzhodu. Neki imovit meščan, po imenu Nikola Krt* stič, se je vrnil iz Niša v Kamentco, da bi rešil svoje dragocenosti; pri tem Ja pa zašel v roke našim vojakom, U so ga kot ujetnika odpeljali s sabo. Ta Srb pripoveduje, da prebivalstvo, kt jO bilo potisnjeno iz Mačve in Valjeva, boži proti jugu in da je v Nišu in okOttd na tisoče beguncev. Med Kragujevcom in Nišom vozijo vlaki, toda tudi osebni promet je že silno oviran. Prtljaga tU tovorov sploh ne prevažajo več. Na deželnih cestah je videti le še umikaJaCa se srbske čete in begunce. Prebivalstva v Nišu je vsled velikega števila ba« guncev zelo vznemirjeno in mnoge ob< čine sc odkrito obračajo proti vladi, velikanske IZGUBE SBBOT, \ Budimpešta, 14. novembra. Poro** čevalec »Pesti Hirlapa« brzojavlja it Sofije: Pri Krupnju in Šabcu leži na tisoče nepokopanih srbskih mrHSav. Deloma v Pirot, deloma v Skoplje M pripeljali več vlakov beguncev in ia njencev. valjevo zapuščajo cmuin »Pesti Hirlap« brzojavljajo is Sofije: Dne 8. t. m. se je poročalo, da ja srbsko vojaško poveljstvo ukaiaUs 4a morajo civilisti Valjevo zapustiti, j OBRENOVAC PADEL. Vojni poročevalec »Pester Lloyda« pa* roča: Naše hrabre čete so v soboto, dna 14. t. m. popoldne ob 5. uri z naskokom osvojile Obrenovac. Naša artiljerija se Je postavila na višino Mali Brgule in dve url obstreljevala Obrenovac. Srbske čete so S« v divjem begu umikale našemu ognju, nakar so naše čete naskočile Obrenovac in ga zavzele. S padcem Obrenovca je pot do Be'grada po srbskem ozemlju prosta skoro vsakega zadržka. Od Obrenovca do Belgrada Je 30 km, do železniške proge Belgrad—Nil p« samo 22 km. Belgrad je tedaj v nevarnosti, da bo kmalu popolnoma odrezaa od ostal* Srbije. Zemljevid k prodiranju Turkov v Egipt. BELGRAD SE ODREŽE OD OSTALE SRBIJE. Dunaj. Cenzurirani listi poročajo: Po poročilh iz Niša ogrožujejo avstrijske čete železnico Belgrad—Kragujevac, kar bi bilo zato velike važnosti, ker bi bil odrezan Belgrad od ostale Srbije in bi bile v Belgradu zbrane čete ogrožene tako od donavske strani, kakor tudi s suhega. KAKO JE V BELGRADU. Budimpešta, 15. novembra. »Az Estov« poročevalec piše iz Zemuna: Bil sem v Zemunu, kjer je vse mirno, le tu in tam se sliši s srbske strani posamezen strel iz puške. Vesti, češ, cla sta Belgrad in Zemun vsa razstreljena, so neresnične. Kakor sem natančno videl z neke višine, nudi Belgrad še vedno svojo staro, navadno sliko. Predvsem je opaziti ogromen dimnik, ki je popolnoma nepoškodovan. Samo na Kali-megdanu je opaziti sledove topovskih krogel in veliko drevje v parku je opu-stošeno. Natančno je videti, da je poškodovan vogel zadnjega nadstropja v hotelu »Moskva«, kakor tudi da sta nekoliko trpela konak in v bližini stoječa vojašnica. Na bregu stoječa poslopja so močno poškodovana, tako državna tobačna tovarna, železniška skladišča in vojašnica. Železniške tračnice ob bregu so skrivljene. Na bel-grajski strani železniškega mostu je zadnji steber močno poškodovan. V Belgradu je izredno mirno; iz Zemuna ni opaziti nobenega človeka, le tu in tam se plazi kaka vojaška postava ob steni zgradb. Ponoči sta Belgrad in Zemun popolnoma temna. Od časa do časa razsvetli noč metalec svetlobe iz Topčidora; tudi naši reflektorji odpro za trenutek svoje oči, in ob takih prilikah je jasno videti, kako se straža ob bregu z bliskovito naglico umakne. V Zemunu je samo ena hiša poškodovana: na Glavnem trgu. Podprta je s tramovi. Ponoči je v smeru Kalimegdana na često slišati detonacije, nakar se dvignejo veliki oblaki dima. Kaj bi to bilo, se še ni moglo dognati. SRBI VOJNI UJETNIKI ODPOSLANI IZ TUZLE V UJETNIŠKE TABORE. Sarajevo, 15. novembra. (Kor. ur.) Iz Tuzle se poroča: Danes zapusti več ujetniških transportov svojo kvaran-tensko (opazovalnico glede na nalezljive bolezni) postajo in jih prepeljejo v ujetniški tabor. Ujetih je 21 častnikov, med njimi en polkovnik in trije majorji ter 1345 mož. Moštvo je zanemarjeno in vzbuja pomilovanje. Vojni ujetniki soglašajo, da so se ze zdavnaj naveličali vojske. SRBI BEŽE NA BOLGARSKO. Iz Sofije poročajo, da ne mine dan, da ne bi na bolgarsko ozemlje došlo večje število srbskih beguncev. Preko Kule, Carl-broda in Kumanova je skušalo 26. oktobra pobegniti 40 Srbov. Begunci pripovedujejo, da je Srbija že utrujena od vojne, da zlasti oni vojaki, ki so ozdraveli od svojih ran, se nočejo več vrniti v bojno črto. Tako ste na primer celi dve stotniji, sestavljeni iz ozdravljenih vojakov, ki ste bili nameščeni v južni Srbiji, pobegnili na Bolgarsko. KAJ VSE SO NAŠLI NAŠI V SRBIJI. Iz Zemuna se poroča: V Voletiču se je našel del arhiva srbske skupščine. Spise se najbrže prepeljali iz Belgrada, ko je izbruhnila vojska, V Voletiču ki obstoji iz štirih cest, so naši vojaki že prekrstili trge in ceste. Eno cesto so nazvali Franc Jože-fova cesta, drugo Cesarja Viljema cesta. V utrdbah pri Srbski Rači so našli naši mrtvo truplo nekega srbskega polkovnika. V rajnikovem žepu so našli ukaz, da naj isti dan zvečer Srbi z naskokom prodirajo proti našim četam, a naše čete so Srbe prehitele in so Srbe zgodaj zjutraj napadle. Boji na zahodu. Pred pomorsko bitko med nemškim in japonskim brodovjem. London. »Times« priobčujejo brzojavko »New York Heralda« iz Valparaiza, da je admiralu Speeju posrečilo potom brezžičnega brzojava križarki »Dresden« m »Leipzig«, ki sta bili poslani v Talehu-ande, da poiščeta angleško križarko »0-trante«, zopet združiti s svojo eskadro, s katero se namerava postaviti proti japonskemu brodovju, ki obstoji iz osem bojnih ladij. NEMŠKE KRIŽARICE ZAPUSTILE VAL-PARAISO. Valparaiso, 16. nov. Tukaj zasidrane nemške križarice so včeraj zjutraj odplule na visoko morje. JAPONSKO BRODOVJE SE NE NAHAJA PRI CHILEJU. Valporaiso, 15. nov. (Kor. urad.) Uradno se zanikuje, da bi se bilo opazilo brodovje ob obrežju Chilea. Videli so marveč nemški ladji »Leipzig« in »Dresden«, ki sla UOfinfilaievali gypje zaloge, Berolin, 14. nov. (Uradno.) Boji v zahodni Flandriji trajajo še dalje, zadnje dni jih ovira deževno in viharno vreme. Naši napadi počasi napredujejo. Južno od Yper-na smo ujeli 700 Francozov. Angleški napadi zahodno od Lille so bili odbiti. Pri Beroy au Bac so morali Francozi zapustiti obvladujoče stališče. V argonskem gozdu je naš napad dobro napredoval. Francozi so imeli močne izgube in so pustili tudi včeraj zopet nad 150 ujetnikov v naših rokah. Berolin, 15. novembra. (Kor. ur.) Veliki glavni stan, 15. novembra dopoldne. Boji na desnem krilu so tudi včeraj trpeli radi neugodnega vremena in so le malo napredovali. Med utrudljivimi preddeli je bilo ujetih nekaj sto Francozov in Angležev ter sta bili zaplenjeni dve strojni puški. V Argonskem gozdu se je posrečilo, da se je razbilo močno francosko opirališče, ki se je z naskokom vzelo. Izmišljeno je poročilo Francozov, da so neki nemški oddelek pri Coincourtu (vzhodno od Maršala) spravili v nered. Francozi so marveč pri Coincourtu imeli izdatne izgube, medtem ko nismo mi niti enega moža izgubili. Najvišje poveljstvo armade. Japonska artiljerija hiti Francozom na pomoč. Berolin, 14. novembra. (Brzojavno poročilo »Wiener Algg. Ztg.) »Vossische Zeitung« poroča iz Genfa: Iz Marseilla došla poročila izvajajo, da se vozi v Marseille transport 17 ladij z japonskimi topničarji, ki se kmalu v Marseille pripeljejo. 400 milijonov novih izdatkov v Angliji za vojsko. London, 14. novembra. (Kor. urad.) Listi poročajo, da je ministrski svet soglasno sklenil, da se izda 400,000.000 za vojsko. Nemci hočejo v Calais. London, 14. novembra. List »Daily Mail« piše: Naše upanje, da so Nemci opustili svoj načrt zavzeti Calais, se ne potrjuje. Naše geslo slove zdaj: Ojačenja na celino! Kodanj, 14. novembra. (Kor. ur.) »National Tidende« poroča iz Rotterdama: Nemci nadaljujejo neprestano ponoči in podnevi svoje napade v smeri južno od Rousselaere. Zaprli so glavna pota v Blankeberghke, Zeebriigge in Lissenwighe, da preprečijo obkolitev po raztegnjenih angleških črtah. Iz Genta in z juga dohajajo neprestano ojačenja. Konji in vojaki delajo silovite napore, da prepeljejo težke topove v Ypern. Nemci neprestano napadajo ponoči, podpira jih težka artiljerija. Severno angleško krilo potisnjeno nazaj. Rotterdam, 14. novembra. Neko angleško bojno poročilo obvešča, da so Nemci podvzeli splošno ofenzivo proti angleškim postojankam na severnem Francoskem in priznava, da je bilo angleško severno krilo deloma nazaj potisnjeno. Ker so se v Kanalu pojavili nemški podmorski čolni, so ustavili pošiljanje čet čez Kanal in jih pošiljajo zdaj čez Irsko. Francozi računajo, da bodo Nemci južno od Dixmuidena prodirali. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Londona: Francoski vojaški kritik general Lacroix sodi, da grozi Francozom nevarnost, da jim bodo Nemci prišli za hrbet v smeri južno od Dixmuidena ob Yserskem kanalu. Podpolkovnik Rousset pa piše: Moramo pač računati s to bistveno izpre-membo; nemška sila tvori zdaj zid brez vsake odprtine. Francozi se ob Yserskem kanalu le slabo branijo. »Lokalanzeiger« poroča iz Genfa: Francoski glavni stan je poročal 14. t. m.: Francoski poizkus, da se utrjevanje Nemcev na zahodnem bregu reke Yser prepreči, se je izjalovil. Poročilo priznava, da se drže nemške čete približno 300 metrov na zahodnem bregu Yser. Ob Yserskem kanalu se Francozi le slabo branijo. Nova krepka ofenziva Nemcev na Flan-dernskem. Rotterdam. (Kor, urad.) »Maasbode« poroča iz Diinkirchna: Gosta megla pokriva bojišče. Odkar je padel Dixmuiden, zavzemajo Nemci brez vsakega dvoma veliko boljšo postojanko, kakršno so prej zavzemali. Vojaki zaradi povodnji veliko trpijo. Napad Nemcev, ki so razpostavili težke topove, se pričakuje vsak trenutek. Zdi se, da hočejo Nemci s svojo zopet krepko obnovljeno ofenzivo prepoditi Angleže z njih postojank in istočasno odrezati Belgijce. Nova nemška armada. »Reichspost« poroča iz Berna: Ruske vesti iz Londona poročajo o skrivnostnih gibanjih v Belgiji. Vest o zbiranju nove nemške armade, močne 150.000 mož, na Westfalskem, nudi vojaškim kritikom v Parizu povod za različne domneve. Stvari ne smatrajo za izključeno ter priznavajo, da ima Nemčija še mnogo človeškega materi-uda« Pred novimi boji v Alzaciji 7 Basel. Nemci in Francozi se v Sund-gau-u zopet živahno pripravljajo in izpopolnjujejo utrdbe. Med Biselom in Septom se približujejo strelski jarki do sto metrov. Na obe strani dohajajo močna ojačenja. X X Bisel in Sept sta majhna kraja v južni Alzaciji blizu francoske meje. Boji na Flandernskem. Haag. »Daily New« poroča iz severne Francije: Način boja se je na Fladernskem in v severni Franciji čisto izpremenil; kavalerija se ne spušča več v boje, tudi bajonet-nih napadov ni več. Ton bojem daje artiljerija; med odmori pa govore strojne puške. Brezdvoma so utrpneli Nemci velike izgube, ampak tudi naše so velikanske. Pripovedujejo o nekem polku, da je preostalo še 94 mož neranjenih. Zavezniki se umikajo, ker ne vedo, ali hočejo Nemci prodreti na severu ali pa samo tukaj prodiranje markirajo, da pri mestu Lille prodro. Kako si Francozi »pomagajo«. Francozi so metali v vaseh pri mestu Arras med nemške vojake sledeče listke: »Rusi so vdrli v Berolin. Cesar in cesarica sta ušla iz mesta. Nemci so med mestoma Verdun in Toul popolnoma obkoljeni. Poslali so zadnjih 40.000 mož na bojišče. Vaši generali jočejo.« — Razume se, da so se Nemci krohotali, ko so slišali, s kakšnimi zvijačami jih hočejo Francozi opla-šiti. Francosko umikanje iz mesta Armentieres. »Secolo« poroča iz Pariza 14. t. m.: Nemci Armentieres neprestano obstreljujejo. Škoda je velika. Prebivalstvo je pričelo bežati. Amsterdamski »Courant« poroča 14. t. m.: Nemci neprestano na petih točkah prekoračujejo Yserski kanal. Utrdbi Saint Omer in Armentieres se nahajata pred predajo. Up Francozov je šel po vodi. Geni, 13. novembra. Tudi francoski listi potrjujejo, da se je umaknilo levo francosko krilo in da Ypern gori. »Matin« poroča, da je odšlo iz Thielta 35.000 nemških vojakov s 100 topovi. Kam, se ne ve. V Parizu se je zmanjšalo upanje, da bi se Nemci umaknili, ker pariški listi poročajo, da se izpremeni Pariz v zimsko bivališče. Zgradili so globoke strelske jarke in po-stostojanke za težke topove. Nemci hočejo London. »Giornale d'Italia« poroča iz Pariza: Tu se splošno sodi, da osredotočujejo Nemci vse svoje sile na severu, ker hočejo dobiti trdnjavo Calais. Glavni smoter Nemčije je, da dobe London. Pomorska bitka je neizogibna. Nemško podjetje oprto na Calais bo najbrže uspešno. Nemški aeroplani nad Parizom. »Lokalanzeiger« poroča iz Pariza: Nemški aeroplani skušajo — skoraj vsak dan — obiskati Pariz in ga pozdravljati z bombami. Aeroplane pa vedno pravočasno javijo, nakar jim lete nasproti francoski aeroplani, da jih odpode. V Parizu se boje revolucije. Bruselj, 14, novembra. Iz pisem belgijskih vojakov, ki so ojačili pariško posadko, sledi, da ni niti misliti na to, da se vrne francoska vlada iz Bordeauxa v Pariz, kjer se čisto resno boje, da izbruhne revolucija, V Parizu zborujejo že vsak dan na revolucijskih shodih, na katerih nazi-vajo socialistične ministre izdajalce. Belgijski častniki ne prikrivajo svoje sodbe; dvomijo, da bi se mogla Francija še dolgo držati. Angleži izgubili 57.000 mož. »Lokalanzeiger« poroča iz Ratterda-ma: Angleški ministrski predsednik As-quith je izjavil v angleškem parlamentu, da so Angleži izgubili do 31. oktobra 57 tisoč mož. Zadnji boji z velikimi izgubami na Flandernskem seveda še niso všteti. Kapitana Mullerja prepeljejo v London. Rim. Kakor poročajo iz Londona, bodo ujetega kapitana ladje »Emden« prepeljali na Angleško. Poveljnik premaganega angleškega brodovja padel v bitki. Kolin. Zdi se, da je admiral Cradok v bitki ob čilski obali prišel ob življenje. »Kolnische Zeitung« poroča, da je guverner v Kanadi poslal na angleškega admirala v Londonu brzojavko, v kateri izreka sočutje nad izgubo hrabrega admirala Cra-doka. Priimka francoskega in angleškega gene-ralisima nerazdružno zvezana. Francoski in angleški narod sta v tej vojni nerazdružno zvezana, tako pa tudi vrhovna poveljnika nele glede svojega delovanja, marveč tudi po črkah svojih priimkov. Enega končni zlog je začetek drugemu imenu: Jof-fre : Fre-nch^ NOV VOJNI KREDIT ANGLEŠKE VLADE. - SEDEM IN POL MILIJARD VOJNIH STROŠKOV. London, 14. novembra. (Kor. urad.) Uradno se naznanja, da bo vlada razun dovoljenih 150 milijonov zahtevala še 225 milijonov funtov šterlinov v pokritje vojnih stroškov. Ta vsota je namenjena za pokritje izdatkov za vojsko in mornarico do konca marca meseca 1915, dalje za posojila naselbinam, za predujem Belgiji v znesku 3 milijonov funtov; za predujem Srbiji v znesku 800.000 funtov in za pokritje izdatkov angleških občin za podpore. ANGLEŠKI MARŠAL LORD ROBERTS UMRL. Lonodon, 15. novembra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Lord Roberts je umri. Obiskal je indijske čete na Francoskem, katerim je bil višji poveljnik. V četrtek se je lord Roberts prehladil, iz prehlajenja s« je razvilo vnetje pljuč, ki je povzročilo maršalovo smrt. KAKO SODIJO V BEROLINU O POLOŽAJU. Berolin, 10. novembra. »Lokalanzeiger« pove svoje mnenje o položaju v teh-le stavkih: Proti Rusiji zmagovita defenziva, proti Franciji zmagovita ofenziva. Počasnost napredovanja na Francoskem, da ne zmanjšuje resnice vrednosti teh korakov. Zlasti zavzetje Vienne le Chateau je nepregledne važnosti, kajti skupaj z zavzetjem Saint Mihiela in Camp de Romainsa bo to pokazalo, da je prišel čas, ko bodo Nemci razdrli zastor francoskih utrdb. Tudi pri Ypresu Nemci, čeprav polagoma, napredujejo; ta počasnost pa je le dokaz, kako vstrajno nasprotnik to točko brani in kolike važnosti je, da jo Nemci osvoje. Potem bodo nemške operacije mnogo lažje. Ameriške Združene države no razpotju. »Frankfurter Zeitung« poroča h Peterburga: Tukajšni ameriški poslanik je izjavil, da se je vlada v Wa-shingtonu odločila čakati, ali se namerava začasno ali samo trajno udomačiti v Južnem morju. Washlgton, 15. novembra. (Kor. urad.) Glede na pritožbe Danske, Nizozemske, Švedske in Norveške, da je trgovina iz Amerike vsled min na Severnem morju izven teritorialnih voda oslabljena, je naprosil namestnl tajnik državnega urada britskega poslanika za informacije v tej zadevi. Anglešk! poslanik je izjavil, da ne more dati ni kakih informacij. ANGLEŠKA PROTESTIRALA V AME-RIKI. London, 16. novembra. »Morningpost« poroča iz Washingtona: Angleški poslanik je protestiral proti kršitvi nevtralno od strani Ekvadorja in Venezuele. Oddelek admirala grofa Spee je iz obeh dežel dobil brezžična obvestila o gibanju ladij admirala Cradseka. Nemci so porabili galopaške otoke za opirališče, da so lahko svoje ladje preskrbeli s premogom in živežem. Vstaja v južni Afriki. London, 14. novembra. »Westmin* ster Gazette« potrjuje, da se je nekdanji poveljnik Burov Joste pridružil vstašem. Pretorija, 15. nov. V zadnjih bojih proti Bothi so vstaši ujeli poveljnika Fou-che in 40 mož. Ujetnike je Tobias Smuts zopet osvobodil. Kapstadt, 15. nov. (Kor. urad.) Angleška uradna brzojavka iz Pretorije obvešča, da je polkovnik Bodenhorst, ki je prodiral iz Welvenhocka v severno Oranj državo, dne 12. t. m,- kakor se govori, pi Frankfortu premagal neki vstaški oddelek, ki mu je poveljeval Vanbollarin, zavzel njegov tabor, v katerem je vjel 47 mož ii zarubil 56 konj. Padla sta dva vstaša, trij« so bili ranjeni. Caiilaux. i Turin, 10. novembra. »Stampa« po* roča, da je bil znani Caillaux, ki je sedaj poveljujoči polkovnik plačilnega urada, bil kaznovan s petnajstdnevnim zaporom, ker je bil pisal svojemu generalu na papirju z naslovom parlamenta zaupno pismo, ki se nikakor nc strinja z vojaškimi nazori o subordi-naciji. Gospa Caillaux je prosila, da se ji dovoli vstopiti kot strežnici pri Rdečem križu v Parizu, kar se ji je pa odsvetovalo, češ naj vstopi pri Rdečem križu v Mamersu, to je v volilnem okraju svojega moža. Caillaux odpotoval v Južno Ameriko. Bordeaux, 15. novembra. (Kor. urad.) »Libertč« poroča da sta se Caillaux in njegova žena odpeljala v Južno Ameriko. Turško poročila o vojski Torčije. TURŠKO BRODOVJE ZOPET OBSTRELJEVALO ODESO. Carigrad, 16. novembra. Turško brodovje jc zopet obstreljevalo Odeso. FETVAH O SVETI VOJSKL Carigrad, 14. novembra. (Kor. ur.) Danes je bil v Fatih mošeji prečitan tgodovinski letvah o sveti vojski po predpisih izlama, sestavljen v obliki vprašanj in odgovorov. MANIFESTACIJA PRED AVSTRIJSKIM IN NEMŠKIM POSLANIŠTVOM V CARIGRADU. Carigrad, 14. novembra. Ob 7. uri »večer je 60.000 oseb manifestiralo pred avstro - ogrskim in nemškim poslaništvom. Vršili so se govori. SVETA VOJSKA SE PROGLASUJE V PROVINCAH. Carigrad, 15. novembra. (Kor. urad). Tudi v province se je razposlala fetva, kjer se tudi prirede manifestacije. Carigrad, 16. novembra. »Taswir-i-Efkiar« poroča, da je sodnik v Medini brzojavil Hanefitom in šatijitom, kakor tudi straži pri grobu preroka, da se bo prebivalstvo udeležilo svete vojske. RAZGLASITEV SVETE VOJSKE V MAROKU IN TUNISU. Genf, 15. novembra. Madridski list »Impazial« poroča, da je mohamedanska duhovščina v Maroku in Tunisu kljub ugovoru francoskih oblasti razglasila sveto vojsko za kalifat. PROSTOVOLJCI ZA SVETO VOJSKO V TURČIJI. Carigrad, 14. novembra. (Kor. ur.) Na deželi so začeli nabirati prostovoljce za vojaško službo. Iz Inebolija v vi-lajetu Trapezunt se brzojavlja, da je odbor za narodno obrambo v tem okraju sestavil brigado 6 bataljonov, drugo brigado pa iz v Trapezuntu priglašenih bataljonov prostovoljcev. Impozant-no je bilo priseganje bataljonov. TURŠKO PRODIRANJE NA KAVKAZU. Iz Pera se poroča v Berolin: Turki so zopet na več krajih pri Lazistanu prekoračili mejo. Rusi beže v največjem neredu, ker sc nc morejo ustavljati silovitim turškim napadom. Turki neprestano prodirajo. Megla in sneg sta Rusom umikanje popolnoma odrezala. BOJI MED RUSI IN TURKI. Carigrad, 14. novembra. (Kor. urad). Iz vojnega glavnega stana se poroča: Turške čete so zasedle Kotur, postojanko v perzijskem Aserbeidschanu, ki je bila dozdaj po Rusih zasedena. Rusi sc bili premagani in so zbežali. Danes so se bili neznatni boji med Turki in med ruskimi zadnjimi stražami. Boji v okolici Korarukoia so bili zelo siloviti. Turške čete so se zelo hrabro borile. Neki turški polk je trikrat naskočil z bajonetom koto 1905. Padel jc major in več častnikov, ki so stali v prvih vrstah bataljona. Končno so turške čete hrabro vdrle v navedene postojanke. Turki so zarubili veliko bojnega materijala. URADNO TURŠKO POROČILO O BOJIH Z RUSI. fomane" objavlja naslednje poročilo turškega glavnega slana: Turške čete pri Lazistanu so včeraj napadle rusko postojanko Liman v bližini ruske meje. Rusi so imeli težke izgube. Turške čete so obkolile tam se nahajajoče ruske čete. Rusi so hoteli doseči ojačenja, pa so turške čete ista razkropile. Drugi turški oddelek je zasedel Duzkoj in odrezal Ruse pri Ran-Hedressersai. Turki so zaplenili veliko municije in živil. Rusi so brezuspešno obstreljevali postojanke na meji pri Kamošu in Ab-Izlahu. »ETNAJST TURŠKIH JADRNIC ZAPLENJENIH. — ARETACIJE V EGIPTU. London, 15. novembra, »Morningpost« poroča izAleksandrije z dne 11. novembra: Tu so pridržali 15 turških jadrnic. Po mestu je mirno. Aretacije sumljivih oseb še trajajo. TURKI ZAPLENILI 34 RUSKIH PARNIKOV. Carigrad, 16. novembra. Turško brodovje je v Črnem morju zaplenilo 34 ruskih trgovskih parnikov. TURŠKE VOJNE LADJE V SULINI. Budimpešta, 15. novembra. »Az Estov« poročevalec brzojavlja iz Galca z dne 14. novembra: Pristaniške oblasti v Sulini so dobile obvestilo, da se bliža več turških torpednih rušilcev, ki so namenjeni skozi sulinski kanal proti ruski donavski luki Ismail in Reni, ki ju bodo bombardirali in uničili one ruske vojne ladje, ki so se tjekaj zatekle. Ta načrt je lahko izpeljiv, ker je polagalec min »Aleksander«, ki se mudi v sulinski luki, oborožen samo z dv?ma re-volverskiina topovoma in se turškim boj-lim ladjam ne more upirati. RUSKE MINE V DONAVI. Budimpešta, 15. novembra. >Az Estov mročevalec brzojavlja iz Galca z dne 13. t. m.: Rusi so do 6 km pred Kislio položili mine. TURKI ZAVZELI PERZIJSKO MESTO KOTUR. Carigrad, 15. novembra. (Kor. urad.) Zasebna brzojavka »Agence Otomanne« potrjuje, da so turške čete zavzele perzijsko mesto Kotur in da so Rusi v največjem neredu bežali. Mohamedanski rodovi se združujejo s Turki. Perzijsko prebivalstvo je prijazno s turškimi četami in jih obsipava s častmi. Mesto Kotur, ki leži se-vernozahodno od Urmia-jezera, je glavno mesto distrikta Kotur. Prejšnje čase je pripadalo Turčiji, ki so je pa po .lenu LX. berolinske pogodbe morali odstopiti Perziji v zahvalo, ker je bila Perzija med turško-fusko vojsko leta 1878. nevtralna. To ozemlje torej zopet zasedla Turčija. BOJI TURKOV Z ANGLEŽI PRI FAU-U. Carigrad, 14. novembra. (Kor. ur.) Iz turškega glavnega stana se poroča: Turške čete so silovito napadle Angleže, ki so se izkrcali pri Fau-u na obrežju Bassorah. Padlo je 60 Angležev. MOHAMEDANCI PODRLI RUSKI SPOMENIK V GALATARIJI. Carigrad, 14. novembra. (Kor. urad). Neki večerni list poroča, da je podrla množica danes ruski spomenik v Galatariji, ki se je postavil v spomin, da so prodrli Rusi 1. 1878. v Stefano. Carigrad, 15. novembra. (Kor. urad.) Predno je množica podrla ruski spomenik v Galatariji, so se odstranile posvečene stvari in veliki zvon kapele, ter so vse izročili policijskemu ravnateljstvu v varstvo Ruski popi so pred nekaterimi dnevi dragocenosti cerkve odstranili. »Tanin« priporoča, da naj se kosti ruskih vojakov pre-neso v turški armadni muzej. BOJ GRKOV S TURKI IN Z BOLGARI V SELIANIJU. Atene, 15. novembra. (Kor. ur.) »Agence d' Athenes« poroča: V vasi Seliani, ki leži v okolici Kavalle, je nenadoma napadla četa turških in bolgarskih četašev neki grški oddelek. Po ljutem boju so četaši pobegnili Grki so jih zasledovali. Ranjenih je bilo pet četašev; ostali so pobegnili. Grki niso nič ljudi izgubili. RUSIJA IN MOHAMEDANSKE VLADE V AZIJI. Stockholm, 15. novembra. Iz Peterburga Poroča - Tageblatt«, da je Rusija zahtevala od vseh mohamedanskih vlad v Aziji, s katerimi je v diplomatični zvezi, naj izjavijo, kakšno stališče bodo zavzele z ozirom na oklic kalifa. Mim poročilo. VOJNO POSOJILO. Dunaj, 15. novembra. Listi poročajo, da so prijave za vojno posojilo narasle na 400 milijonov kron. Budimpešta, 15. novembra. Pri ogrski poštni hranilnici je doslej podpisanih 15 milijonov vojnega posojila. ITALIJA ODPUŠČA REZERVISTE DOMOV. »Starapa« poroča, da pošlje vojni minister na dopust 25. novembra letnik 1891, KOLERA. Dunaj, 15, novembra. Sanitetni oddelek notranjega ministrstva poroča: Dne 15. novembra so dognali, da je nanovo na koleri oboleio 18 oseb na Dunaju, 1 r,a Češkem, 4 na Moravskem in 7 v Sleziji. MEHIKA. Washington, 15. novembra. Državni tajnik Bryan je napovedal, da se bodo amerikanske čete 23. decembra umaknile iz Veracruza. Grol Tisza o položaju. Budimpešta, 16. novembra. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je izjavil v cirkularni brzojavki na vse velike župane, da se je prostovoljno umikanje v Galiciji, ki je bilo iz strategičnih ozirov potrebno, izvršilo popolnoma nemoteno od sovražnika. Karpatski prelazi so zasedeni in utrjeni. Nadaljnjih dogodkov smemo pričakovati s popolnim zaupanjem. Zopeloi boji ob belouški obali. Amsterdam, 16. novembra. »Tele-graaf« poroča iz Sluisa z dne 14. novembra: Včeraj zvečer so pričeli ob obali zopet grometi topovi. Istočasno so se zopet pričeli boji na fronti in v okolici Lombart-zvde in Nieuporta. Morje je zelo viharno. Nemški mornarji love mine in jih razstre-ljujejo. Obal od Ostende do Knocke je v obrambnem stanju. Pred pomorsko oliko meu Nemci in Rosi. Kodanj, 16. novembra. Rusko brodovje je zapustilo Helsingfors in odplulo v jugozahodno smer. Baje namerava prisiliti nemško brodovie do bitke. Zemljevid k bojem okolu Lille in Arrasa. Grška mobilizira. Galac, 16. novembra. Vsi grški vojaški zavezanci od letnika 1885. so vpoklicani. Atene, 15. novembra. Proračun za leto 1914. izkazuje 450 milijonov izdatkov; na armado in mornarico odpade 226 milijonov. japonsko prsli Kitajski. Peking, 16. novembra. Japonska je prepeljala v Tsingtau in v provinco Šan-tung 50.000 mož. JAPONSKI PODKRALJ V TSINGTAVU. Kodani. Iz Petrograda se poroča: Japonska vlada je imenovala za Tsingtau m za Šantung podkralja z naslovom podkralj. Mikado je imenoval v Tsingtavu in Šan-tungu 350 japonskih uradnikov. Ko sta se sešla dva profesorja. Prijetno dogodbico poroča »Frem-denblatt« iz Gottingena. Rezervni podčastnik S., civilno izredni profesor romanske filologije v Gotingenu, je moral spremljati transport ujetih Francozov iz Maubeugea v Nemčijo. V daljavi grme topovi. Naenkrat zapazi sprevod vodeči častnik, da se podčastnik S. strastno prepira z nekim ujetnikom. Francoz gestikulira različno z rokama, modre oči nemškega podčastnika se jezno bliskajo pod očali. Častnik pribiti bliže, ker se boji, da bi ne prišlo do spopada. Podčastnik mu nekaj pojasnjuje in častnik 7, nasmehom odhaja. Ujeti Francoz, ki je imel razbite čevlje povezane s cunjami, je bil profesor pariške Sorbone, vzrok prepira pa je bilo vprašanje o rabi konjunktiva Dnevne novice, -j- Domači odlikovanci. Za hrabro in uspešno delovanje in obnašanje pred sovražnikom so bili odlikovani z vojaškim zaslužnim križem z vojno dekoracijo: Stotniki Miroslav Mažuran 1. bh. pešpolka iz znane narodne rodbine na Prevojih v brd-skem okraju. Ta junaški častnik se je že v mirnem času odlikoval v mnogih slučajih, prejel je že dvakrat Najvišje priznanje; enkrat za zelo uspešno poučevanje enoletnih prostovoljcev, drugič za rešitev nekega vojaka, ki je bil v nevarnosti, da se potopi. — Miroslav pl. Konschegg, 36. pešpolka, sin feldmaršallajtnanta Lamberta Konschegg pl. Pramburg. Ta odlični častnik je dovršil vojno šolo, bil potem prideljen generalnemu štabu, v zadnjem času pa kot učitelj Terezijanski akademiji v Dun. Novem mestu, odkoder je odrinil na severno bojišče, kjer je te dni padel za cesarja in domovino zapustivši mlado vdovo in sina ter bil pokopan v Tuczevyh.— Leon Rup-nik, 16. pešpolka, prideljen generalnemu štabu. — Alfonz Stergar 1. okopniškega (Sapeur) bataljona, in nadporočnik Ivan Perles 27. pešpolka. — Vojno dekoracijo k vojaškemu zaslužnemu križu si je priboril stotnik Ludovik Kuralt 22. pešpolka. — Najvišje priznanje za hrabro obnašanje se je izreklo: Stotniku Antonu Kos 87. pešpolka, nadporočnikom Ervinu Schiviz. pl. Schivizhoffen 10. drag. polka, Rudolfu Mo-ravcev 27. pešpolka in Valent. Čop 8, poljskega topniškega polka. -h Važno slovstveno podjetje. »Leonova družba« bo z novim letom začela izdajati slovstvena dela nekako po vzoru «Dru-žbe sv. Mohorja«. Za leto 1915. izda »Leonova družba« že sledeče knjige: 1. Prvi zvezek Zbranih spisov o. Škrabca, 2. Prvi zvezek poljudno-znanstvene knjižnice: Jos. Gruden, slovenski župani v preteklosti. 3. Louis Coloma, Lapalije, roman. 4. »Čas« bo izhajal kakor doslej kot dvomesečnik po šestkrat na leto. Druge knjige bodo izšle, ko se bojni metež nekoliko unese; vsekako pa ne pred Veliko nočjo. Želeti je, da bi upravni odbor organiziral poverjeništva. To se da pri nekoliko dobri volji takoj izpeljati, če ne povsod, vsaj po večini krajev. + Posnemanja vredno. Vodiški farani so že v drugič poslali v »Ljudski dom« obilo poljskih pridelkov (čez 4000 kg krompirja, obilo repe in korenja), ki naj pridejo našim ranjenim vojakom kakor tudi ljudski in dijaški kuhinji v prid. Za vojake se je še posebej oddalo 30 K v gotovini. Vodiški gospod župnik je dal svoje voze in priprego brezplačno na razpolago in tako omogočil, da so darovani pridelki prišli brez stroškov v Ljubljeno. Vodičani so si s tem činom postavili lep spomenik in pokazali, da imajo srce na pravem mestu in da so res pravi požrtvovalni rodoljubi. Bog naj Vam stoter« no poplača Vaše darove, poplača pa tudi trud, katerega so imeli člani Marijine družbe pri nabiranju prispevkov, najlepša hvala obenem č. g. župniku in kaplanu, da sta izprožila lepo misel in jo tudi dejansko izvršila. Bodite prepričani, da vse to prid« istim v prid, za katere je namenjeno, posebno v prvi vrsti našim ranjencem, ker ljudska in dijaška kuhinja je v zanesljivih, vest* nih in varčnih rokah. Mislimo, da ni umestno, ako pri tej priliki tudi glede ljudske ln dijaške kuhinje prosimo, da ostanejo vsi stari dobrotniki še naprej temu zavodu naklonjeni, ker potrebe in revščine je v vseH slojih veliko in le s pomočjo dobrotnikov je mogoče, da se morejo dajati jedila po ta* ko nizkih cenah. — Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani je danes poslalo ranjenim in bolnim poljskim legionarjem v belgijsko vo« jašnico v Ljubljani 10 kg 40 dkg medu. — Smokde brez viigallc prižgan« Neki tvorničar svalčič v Stuttgartu je iznašel pripravo, ki jo bodo gotovo vojaki na bojišču najtoplejše pozdravilL Sestavil je namreč snov, ki se tudi ▼ visoki vročini ne užge, kar so dognali strokovnjaki in zato se smejo s to snovjo oskrbljene smodke in svalčice pošiljati tudi po pošti. S prižigalno snovjo so smodke in svalčice lahno ob koncu namazane in se prižgo, če se snov podrgne z vžigalno plastjo, podobno vžigalni plasti na zavojih vžigalic, a nima ž njimi nič skupnega. Smodke se lahko zažgo brez vžigalic in tudi na vetru in se okus nič ne poslabša. Prvih 10.000 tako izdelanih smodk je iznaj-ditelj poklonil Rdečemu križu v Stuttgartu, da jih odpošlje vojakom na bojišče. — Hrabri vojaki 97. pešpolka. Stotnik Ivan Petrič, poveljnik 6. stotnije 97. pešpolka, je sporočil svojim domačim v Trstu, da je bila njegova stotnija na bojišču izredno hrabra. Sedem mož je bilo odliko* <, razven tega dobe prosto stanovanje v barakah. Potnina se ne vrne, priporoča pa se delavcem, naj pri dotični občini, v kateri bivajo, izposlujejo potrdilo, da odhajajo v Eisen-erz v delo, na podlagi katerega dobe potem prosto vožnjo po želcznici. Uradni izkazi izgub. Ranjeni so naslednji vojaki 27. dom. pešpolka: Adamič Adolf (1), Balaben Friderik (3), Bal-laben (6), četovodja Baučar Viktor (15), poddesetnik Bavčar Engelbert (6), Belinger Ivan (1), Bene-dik Florijan (10). Besednjak Alojzij (6), Bizjak Karel (9), Boems Benedikt (6), Boldan Jožef (1), Bolta Leopold (10), Bon Anton (9), Bonca Franc (6). Bo-netigg Peter (3), tit. narednik Bradaschia Srino (2), Brant Ivan (3), Beran Rohman (17), Bučar Ivan (3), Bukovec Franc (3), Buljevas Jakob (4), čast. sluga Burja Franc, Buzzin Ivan (3), Calligaris Rudolf (9), Cankar Franc (1), Causig Jožef (9), Ceglar Franc (1), Čepelnik Franc (1), korp. Čepon Franc (10), Colligaris Rudolf (6), Conicl Andrej (3), Cou-fal Vaclav (2), Čuk Franc (9), Cvajnar Ivan (3), Čvrkal Franc (2), poddesetnik Dachs Maks (10, Demšar Franc (3), Dolenz Anton (6), Donda Santo (6), Dose (1), Droli Jurij (2), korporal Duh (10), kor-poral Dulc Franc (3), Eneimer Ivan (9), Erjavšek Franc (1), Fabjan Franc (1), korp. Fabjan Jožef (9), Felcher Jožef (6), Ferenčak Franc (3), Festein Johann (17), korp. Finžgar (12), Fischer Anton (2), Fischer Oskar (2), četovodja Flis Ivan (1), Forluna Matevž (1), četovodja Flis Ivan (1), Fortuna Matevž (1), Francovig Danilo (15), Furlan Anton (17), Fiirst Anton (1), četovodja Girsig Adolf (1), G!a-van Alojzij (3), Godnjavec Ivan (1), Golobič Anton (9), poddesetnik Gorenc Franc (3), Gorenc Martin (2), Gregorc Ivan (1), korp. Grill Franc (1), Grinovšek Ivan (1), četovodja Grohar Jožef (2), Grosel Ivan (3), Grošelj Peter (1), Groznik Jernej (27), Hafner Mihael (15), poddesetnik Holevar Fr. (1), Hrovat (6), Hudorovac Franc (1), Hudovernik (12), Ilmčič Matija (9), Ižanc Edvard (3), Jan Jernej (4), Janežič Jakob (2), Jane Jakob (1), četovodja Jekoš Avgust (6), Jane (12), Jeram Martin (1), četovodja Ježik Franc (1), korp. Jug Ivan (6), Jurečič Ivan (1), Kaučič Ignac (10), Kcnda Ivan (9), Kerin Ivan (3), Kerkovič Ivan (3), Kermec Iv, (2), korp. Kernstein Ivan (3), Klešnik Karel (3), Knaflič (12), korp. Kocjan Franc (3), Kader (12), Kafol Karel (9), Kollman Anton (6), Konte Martin (1), Korbar Valentin (3), Korenčan Franc (10), korporal Košuk Leopold (3), korp. Kosmač (12), Kovačič Jernej (10), korp. Kozina Jernej (1), Krajnik Ernest (17), 'Kramar Franc (2), korp. Kreuzmeier Leopold (6), poddesetnik Krmelj Ivan (1), poddesetnik Laharnar Jakob (1), Lamvutz Karel, Langer Rajko (9), Lavrič Jožef (2), Lekše Alojzij (2), Lekše Lovro (2), korp. Letnar Franc (1), Levic Gregor (3), Liban Ivan (2), Lisjak Franc (9), poddesetnik Lupieri Anton (17), poddesetnik Lužar (12), Mara Rudolf (2), Maršalek Ivan (1), poddesetnik Mar-tilanz Franc (15), Marušič Ivan (6), Matosel (12), Maur Ivan (17), Mavric Mihael (9), korp. Medved Jakob (15), Melc Ivan (10), Mclich (6). Merljak Alojzij (2), Merurana Leopold (3), Micholini (6), Mihelič Andrej (2), podd. Miklič Franc (1), Mikuš Anton (10), Milloch (6), Močnik Anton (10), Močnik Franc (2), Morsut Anton (3), četovodja Mrk-vicka Leopold (6), četovodja Muč (12), četovodja Naglič Jožef, podd. Nograšek (10), podd. Novak Anton (1), Novak Mihael (3), Ocvirk Franc (1), podd. Olivo (12), Orsan Jožef (l), Osebek Avgust (9), Ožbald Mihael (6, korp. Pančur (12), Pater-noli (12), Pavlin Franc (3), Pavlovič Franc (6), Pavlovič Ivan (2). Pavšič Jurij (2). Peček Franc (1), Pečnik (12), Pelessan Peter (1). Perič Anton (9), Peruzzi Avgust, Petrič Franc (2). Petrovčič Ivan (1), Petterau Ivan (6), Pilot Jožef (10), četovodja Pire Jakob (6). podd. Pisk Jožef (3), štabni narednik Podlogar Karel (1), Podobnik Gašper (1), Podržaj Franc (2), podd. Pogačnik Albin (1). Po-minec Matija (3), četovodja Potokar (12), korp. Prinčič (12), podd. Pugel Ivan, četovodja Rakovec Franc (6), Ramovš Pavel (3). Ranguš Jožef (3), poddesetnik Ravnihar (12), podd. Remškar Avgust (1), Rodc Jožef (15), Roh Matevž (1), podd. Rozman Viktor (1). Rozman Vircenc (2), Rozman Ivan (10), Rudolf Andrej (3). Rupnik Franc (9), Rular Matija (3), Sajovec Ivan (10), podd. Sanzin Bazilij (1), Sattler Peter (1), Scochet Anton (9), korp. Šefman Danici (1), Seian Pavel (3), Siard Anton (1), Sidaj Urban (2). četovodja Silič Ivan (3), korp. Siraončič Vladimir (1). Sitar (12), Stare Jožef (10). Skomauc Ivan (10), Skrbic Ivan (2), Škrlep Fraac (1), Slapar Franc (1), Slivnik Štefan (10). Snoj Ivan (1), Sor-šck Franc (10), Spacapan Anton (3), Stabile Vir-ginij (3), Slafura Evgen (3), Stanovnik Valentin (1), Stare Ivan (9). Starman Ivan (1). Steblaj Jožef (2), korp. Steinmetz Franc, Sterle Ivan (3), Straj-har Anton (15), četovodja Stražar Franc (4), Str-gar Franc (3), Strniša (12), korp. Šubic Viktor, Tinta Ivan (6). Tome Jakob (6), korp. Tomšič Ciril (1), Toporiš (12), korp. Torkar Jožef (2), Trevisan Rudolf (6), Učakar Martin (1), Učakar Matija (10), Ulčar Alojzij (10), Umek Franc (2), Urbanja Jožef (1), Valjavec Anton (l), Veliščič Jožef (9), Vere Friderik (3), Vicjic Peter (2), Vilfan (12), Viola Anton (17), Vipavec Peter (1), Višintan (12), korp. Visintni Adam (3), podd. Vitigoj Ignac (9), Von-čina Peter (3), Vrech Alojzij (6), Vrtačnik Vincenc (2), četovodja Warl Ivan (9), Wamberger Jožef (2), podd. Zaje Ivan (3), Zanolla Friderik (6), Za-vodnik Kristijan (2), korp. Železnik Martin (9), Žibert Mihael (4), Zima Jožef (10), Zle Ivan (17), Žmitek Ivan (10), Žnidaršič Matija (3). Zollia Jožef (17), podd. Žugelj Jurij (20). — Številka pri imenu pomeni stotnijo, t t 3171 T Vsemogočni Bog je poklical v boljše življenja našega iskreno ljubljenega sina, brata in strica, gospoda Vladimira Babica c. in kr. poročnika 97. pešp. ki je dn6 11. tm. v starosti 25 let umrl junaške smrti v Szol-naku, ter je bil ondi položen k večnemu počitku. Lljubljana, IG.nov. 1914 Žalujoči ostali. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jo nag iskreno ljubljeni oče, stari oče Ionii PotlMeK nadsprevodnik c. kr. priv. Južne železnice v pok., Radetzkyja veteran, imejlteli vojne kolajne itd. dne 15. novembra v Ljubljani, Čevljarska ulica štev. 2, po kratki in mučni bolezni v Gospodu preminul. Pogreb se bo vršil dne 17. novembra ob 3. uri popoldne. Bodi nepozabnemu pokojniku časten spomin! " Ljubljani, 15. nov. 1914. jSatija Podkrajšek sin. Josipina Podkrajšek, K- rolina Podkrajšek omož. Domlanovič hčeri. 1378 I. slov. pogrebni zavod Josip Turk. PT* Ha znan|£! ^m Vsem svojim cenjenim naročnikom naznanjam, da 1. novembra preselim svoje sprejemališčo za snažonje in barvanje oblek — iz Souvanove o ScagnetiijZDD Jilšo v Šelenburgovi ulici št. 6. Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost, priporočam se tudi za nadalje za vsa v mojo stroko spadajoča dela z zagotovilom hitre in vestne postrežbe. S spoštovanjem 3170 Anton Boc kemična pralnica in bar vari ja, Šelenb.ul.C. Zahvala. 3173 Povodom bridke izgube moje iskre-noljubljene soproge, oziroma matere Marije Kišneii se zahvaljujem v prvi vrsti prečastiti duhovščini, tukajšnjemu g. župniku in g. Ant. Hribarju, župniku na Zalem logu, pa tudi vsem bližnjim sorodnikom, ki so bili skoro cel čas bolezni in pa še pri smrti drage pokojnice navzoči in končno prijateljem in znancem, za izraženo sožalje in tako obiino udeležitev pogreba. Priporočam drago pokojnico že enkrat v pobožno molitev in preblag spomin. Železniki, dne 16. nov. 1914 Franc Košmeij, mesar in posestnik, soprog; Leopold, sin; Marica, hči T 3178 V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k sebi iskreno ljubljenega sina, ozir. brata, gospoda Joškota Jereb slušatelja živinozdrav. Tisoče šole na Dnnajn Po dolgi, mučni bolezni je izdihnil svojo blago dušo v nedeljo, 15. novembra ob 9 uri dop. Ostanki predragega pokojnika bodo prepeljani k večnemu počitku v torek 17. nov. ob 9. uri dop. na pokopališče sv. Simona in Tadeja. Priporočamo ga vsem v iskreno molitev in blag spomin. S p. Bernik, 15. novembra 1914. Žalujoča rodbina J. Jereb. Zahvaia. Za vse izraze srčnega sočutja, ki so nam došli ob bridki izgubi našega nepozabnega, dobrega očeta, oziroma starega očeta in tasta, gospoda VaSentina Arselina tiskalniškega faktorja za darovane lepe vence in šopke, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo rajnika na njegovi zadnji po i, izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zalivalo, i'osebno iskreno se zahvaljujemo veleapoštovani tvrdki Ig. pl. Klein-mayr & Bamberg, gg. ljubljanskim tis-karuiškim faktorjem, slavnemu »Društvu tiskarjev na Kranjskem« in slavnemu pevskemu društvu »Slavec« za genljivo žalostinko. V Ljubljani, dno 1(> nov. 1014. Zoiujoči rodili flrsaiiii in Waib!. s M EEEfflEfiSfc? 'Iffifc SS08E=i Stran 6. Svetovna vojska jc vzbudila med nami zanimanje za stvari, za katere se človek v mirnih časih malo briga. Velikanski dogodki ki se vrste dan na dan mimo nas, nas ne morejo pustiti brezbrižne. Junaštvo junakov, o katerem smo preje radi poslušali pripovedovati stare ljudi, ta junaštva so sedaj oživela in se množe z dnevi te strašne vojske. Mnogo čitamo dan na dan v naših časopisih, ki vestno bilježijo vse. Toda v časopisih je vse raztreseno, marsikatera stvar večkrat pretirana, marsikatero važnost premalo oziroma ni značena. Časopisi so v teh dneh žive slike, ki se pode mimo nas z brzino dnevnih dogodkov tako naglo, cla mnogokrat nimamo časa pri eni sliki dalj obstati, si jo natančneje ogledati. Vojska na severu in jugu, na vzhodu in zahodu, vojska v zraku in na morju in pod morsko globino. Vojska v gospodarstvu držav, vojska skrbi, trpljenja in junatva v naših domovih. Ali more dnevno časopisje vsemu ustreči? Gotovo ne, ker naloga dnevnega časopisja je, da bilježi dogodke dni, kakor so se zgodili. Enotne jasne slike o stanju posameznih stvari iz dnevnega časopisja ni mogoče zbrati. Zato smo se odločili, da izdamo v enoto zbrane slike velikih dogodkov sedanje vojske. Snopiči bodo prinašali v večih sešitkih zbrano sliko o dogodkih na posameznih bojiščih n. pr. Srbija, Črna gora, Rusija, Belgija, Francija, Anglija, potem zopet v drugih snopičih slike dogodkov, na morju, v zraku. V drugih zopet sliko dogodkov, ki so se razvili pod utisi vojske v nevtralnih državah. Dalje sliko gospodarskih razmer pri nas doma, v Avstriji, v drugih državah. To bodo slike zbrane iz zanesljivih virov. Pisane bodo te slike poljudno, lahko umljivo tudi najbolj preprostemu človeku. Seveda se bode ozrialo v prvi vrsti na Avstrijo, potem na Slovence in naše junake. O gibanju in junaštvu slovenskih vojakov bomo zbrali slike na podlagi izvirnih virov, t. j. pisem in pripovedovanj naših vojakov. Posamezne dogodke bodo pojasnjevale lepe, izvirne slike. Tako upamo, da bodo ti sešitki zbrani dali Slovencem jasno sliko o dogodkih sedanje svetovne vojske. Kakor povedano, bo izhajalo delo v dokaj obširnih sešitkih. Vsak mesec izideta dva sešitka v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Vsak posamezen sešitek bo veljal 60 vin. četrtletna naročnina (6 sešitkov) pa. samo 3 K. — Kanon-table v mali obliki z velikim tiskom, po kakršnih se je neprenehoma popraševalo, so izšle v založbi »Katoliške Bukvarne«. Tisk je izredno jasen in razločen; pri vsem tem pa znaša velikost srednje table samo 21X28 cm. Cena garnituri znaša 1 K 20 vin., pod celuidom pa 8 K 50 vin. V najem se odda s 15. decembrom dobro vpeljana SLOVENEC, dne 16. novembra 1914. PRODA SE prav malo rabljen ^tSil N® po zelo nizki ceni. — Podrobnosti poda FRAN FLORJANČIČ, mehnnik, Šelcnburgova ul.ca 6. z mešanim blagom išče slnžbe v kaki večji trgovini. Naslov pove upravništvo „Slo-venca" pod št. 3166. (Znamka za odgovor!) t za moške in dečke ter lepe in jako okusno izgotovljene iz pliša ali sukna vrline |jp. in Mk n rmh. h 2990 v zalogi po stalno najniiji ceni v manufakturni in konfekcijski trgovini EsSP" SSST* zmr gKST" SJO?" j®®" SSjr* Ljijaiia, Prcfl Skrilo št. 3 SsiM ulice GsnlKl na zahtevo brezplačno. SEH1 Izvršitev oprem za neveste # Z 3 jju&iiuue, ust! ki je radi izvrstnega kroja, točnega dela in nizke cene daleč znano, priporoča O MEMM o O za!ožn:k perila ces. in kralj. Visokostij, častniških uniform, zavodov, inštitutov, samostanov itd. ILJUBLJJUm Perilo po meri se najhitreje izvrši Isfctsm prva kranjska perifa za gospode Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod številko 3134. i Mofomi obrat Ha skrb,seje varovance perila, najnovejši sfraji. Perilo se po načinu prve dunajske pralnice in likalnice brez madežev kot novo lika in vse do srede vsakega tedna vposlano perilo do sobote istega tedna izvrši. Znano n&jpoštenejša postrežba. Znano nejpošfenejša postrežba. ^ \ X _____________________________^ Posteljno perje, puh in k a pok. 262. štev. Naročajte »Slovenca,,! Dve inteligentni gospici iščeta službi kot blaga jničarki prodajalki zmožni tudi samostojno voditi trgovino. -Ponudbe pod naslovom J. J. št. 99 na upravo „Slovem:a". 3157 . SANATORIUM • EMONA I \ Z/.NOTI^^^GICNE -BOLEZNI. I (J LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA- ULICA- 4 I SEF-ZDRAvt-JK: PRIMARU ■ DR FR. DERGANC \fl «d m z dobrim izpričevalom, ki zna tudi šivati, želi nastopiti mesto; gre tudi samo popoldan. — Ponudbo pod „Vzyo-jiteljica" 3158 na upravo „Slovenca". zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga Br. Hiorakonic veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd. i 2631 IIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIllllilllllllllilillll Prešernova ulica št. prireja v Ljubljani in na deželi, od najpriprostejše do najelegantnejše vrste, v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. - Ima bogato zalogo vseli potrebščin za mrliče kakor: kovinaste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in peri. Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in prepričal se bo, da so cene znatno k*kor drugod. — C mki so franko in zastonj na razpolago. Posebno se tudi priporoča onim sorodnikom na deželi, ki imajo svojce v deželni bolnici. Te pogrebe oskrbuje po izredno nizkih cenah. — Za slučaj potrebe se vljudno priporoča Josip Turk« Izdaja konzorcii »Slovenca«, Tink: »Katoliška Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.