30
Naši dopisi.
V Gorici 25. jan. — Led na Soči — po mestih čez in čez!! To je redka prikazen pri nas. In prinesel nam je ta dar tisti god, o katerem laški pregovor pravi: „San Bastian puarta la viola in man". (Sv. Boštjan nosi vijolico v roki). Res, sred preteklega tedna smo imeli poštenih 9 stopinj mraza, kar je za Gorico — Nizzo celo nenavadno. Zapisano naj ostane to v „No-viški" kroniki — ne za sedanje naše ljudi, ki so letošnjo zimo sami doživeli in občutili, ampak za potomce, kakor so tudi naši stari nam zapustili zročilo, da so nekdaj ,;cele lodrice vina po ledu čez Sočo vozili". Razloček bi bil tedaj ta, da led in lodrice tudi mi imamo, vina v lodricah pa ne. Pa kaj vina! bati se je, da tudi vode ne bomo imeli. Na Krasu že davno pomanjkanje vode trpe in če ne bode suše konec, usahnejo tudi po druzih krajih studenci; zakaj, ne le, da nismo že več mesecev pravega dežja imeli, je nebo — z redkimi izjemami — skoz in skoz jasno in obzor krasno čist brez kake megle; in to je skoraj Še veče čudo po zimi, ko mraz. — Dne 19. t. m. je sklical deželni glavar, viter dr. Pajer, zbor vsakošnih veljakov v posvet, kako bi bilo pomagati našim revežem po deželi. Izvoljen je v ta namen poseben odbor izmed odlič-nikov; ud tega odbora je tudi dr. Tonkli. Ta odbor bo nabiral pomočkov za stradajoče. — Nehal je z novim letom izhajati ^Gospodarski list", zato neki, ker ima c. k. kmetijska družba premalo plačujočih slovenskih udov. *) Priobčevala bo menda kmet. družba svoja naznanila in vesti po „Soči" — Ustanavlja se zdaj tukaj ^veteransko društvo" po prizadevanji g. majorja v pok. viteza K. Catinelli-a. Pravila so že potrjena in prav primerna. — Tudi neko drugo društvo
*) Gospod profesor Po vse, ki je največ člankov pisal „Gosp. Listu", je obljubil bogatiti naš list s svojimi cenjenimi gospodarskimi spisi.                                                           Vredn.
se že nekaj dni spet giblje: vstala je od mrtvih „ginnastica" z imenom „društvo za muziko, dramatiko in telovadstvo" — kar je prav za prav že popred bilo. — Jako všeč so bile mnogim gospodom pri nas — in gotovo tudi drugod — besede, ki ste jih „Novice" v zadnjem (3.) listu na strani 22. spregovorile o množenji slovenskih li sto v, sosebno šolskih: „. . . . Ni li drugi drugemu na poti? — Dandanes res živimo v ^papirnatem stoletji", kajti časnikov vsake vrste je kakor listja in trave, tako, da jo je prav dobro zadel uni kmetovalec, ki je rekel: „Davkov in časnikov je vsako leto več".u— Vsi hočejo biti zidarji! Kdo bo pa malto nosil? Nekdaj je hotel vsak „rodoljub" da le je znal držati pero, biti časniški dopisnik, potem slov-ničar ali pesnik, pozneje politikar, zdaj pa — časnikar!
Iz Pazina 21. jan. — Velečastiti t;osp. dr. L. Gre-gorec, urednik ,,Slov. Gosp." v Mariboru, je nabral in odboru za stradajoče v srednji Istri poslal 134 gold. 35 kr., za koji lepi dar se v imenu imenovanega odbora vsem dariteljem in veleučenemu gosp. doktorju najtoplejše zahvaluje                          J. Berbuč, tajnik odbora.
Iz Kosane na Notranjskem 22. pros. J. — Milo nam
je bilo slišati, kaka revščina z gladom tare naše sobrate v Istri. A Bogu bodi potoženo, ne trpi samo Istra. — tudi pri nas v košanski in vremski fari se nahaja enaka osoda. Ubogi ljudje nimajo potrebnega živeža, ne semena , da bi si mogli spomladi svoje polje obsejati, s čem pa še davke plačati! Poleg slabe letine imeli smo tudi zaprtijo zaradi goveje kuge in vse ž njo sklenjene nadloge. Pri nas ni nobenega zaslužka in glavni pridelek pri nas je edino le sadje. Žitni pridelki še v dobrih letinah komaj za četrt leta zadostujejo. Nad vsem tem je lansko leto tudi nesreča ognja zadela tri kraje: Vreme, Neverke in naposled na sv. Štefana dan tudi Ostrožno Brdo. Bog daj, da bi poziv si. deželnega predsedstva našel odmev v usmiljenih srcih naših deže-lanov in da bi nam Notranjcem na pomoč prihiteli, kakor so prihiteli našim sobratom v Istri! Od častitih naših poslancev pa pričakujemo, da nam bodo naklonili vsaj toliko pomoči, da glada ne poginemo.
Iz ilirske Bistrice. (Vabilo k veliki besedi) v spomin Valentina Vodnika 2. svečana s sledečim programom: 1. „Pri zibelki" (Mašek), 2. Deklamacija (Toman). 3» „Večerna" (Hartel). 4. Govor, 5. „Zvonovi". 6. „Gluh mora biti'* — burka v enem dejanji. 7. „Tiha noč". 8. Loterija. 9. Ples. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za posameznike 1 gold., za družine 2 gold. Ker je čisti dohodek te veselice namenjen v podporo stra-dajočim Istranom , nadjamo se obilo vdeležbe od blizo in daleč, h kateri najuljudneje vabi                  odbor.
Iz Št. Vida na Dolenjskem. — Umrl je 23. t. m. popotnikom po dolenjski cesti dobro znani, pa tudi od zadnjih volitev v deželni zbor drugod po ^slovenskem svetu sloveči poštar in krčmar Janez Což pri sv. Roku, star 76 let. Ko mu je, kakor smo v obravnavah zborovih culi, pred volitvijo zažugal okrajni glavar, da zgubi pošto, ako ne voli v vladnem smislu, odgovoril je vrli možak brez strahu: .,ako mi precej odvzamete pošto, jaz ne zatajim svoje narodnosti." Volil je v narodnem smislu, kakor vselej, pa res je tudi zgubil pošto, kakor mu je bilo zatugano, akoravno je imel pisarno v najlepšem redu in je bil zarad tega večkrat pohvaljen od poštnih nadzornikov. — Umrla je bila Cožu lani 23. januarija blaga žena, postrežljiva in prijazna zlasti potujočim dijakom; in čudno naključje! — letos ravno tisti dan je šel zanjo zvesti mož. Naj v miru počiva poštenjak! Ker je bil tudi mnogoleten naročnik in marljiv bralec „Novic", naj mu bo tu postavljen skromen spominek!   —  Za stradajoče Istrijane se je  tu  pri na&
31
veliko nabralo ne samo denarja, ampak tudi žita. Hodili so po vaseh nabirat od prečast. gosp. župnika napro-seni blagosrčni možje in v par dneh nabrali sočivja in žita do blizo 100 mernikov. Ta teden se pošlje v Pazin dotičnemu odboru. Gotovo lepa pomoč revežem. — Mraz si želimo uže v skrajni konec Sibirije; — hvaležni smo mu pa tudi nekoliko, ker je morda pomagal zatreti živinsko kugo, ki je v naši okolici, zlasti pa v Velikem Gabru močno divjala. Naj nas nikdar več ne obišče, ampak ostane doma na Turškem , kjer je še marsikaj za podaviti.
Iz Krope. (Vabilo k veselici), katero napravi kro-pinsko • kamnagoriška čitalnica v Kropi dne 1. svečana. Program: 1. Nagovor v spomin Vodniku. 2. Vesela igra „Bob iz Kranja'* v enem dejanji. 3. Petje: a) Žqžu-linka, b) Slavjanka, c) Ilirija oživljena, d) Skerjanec in druge narodne pe&ini. 4. Tombola. 5. Društvena zabava. — Začetek ob poli 7. uri zvečer. Udje so vstopnine prosti, za ne i de 10 kr.
Iz Ljubljane. — Deželna cenilna komisija kranjska, kateri udje pod predsedstvom gospoda  deželnega predsednika viteza Kalline so poleg c. k. finančnega svetnika gosp.   Kreroanna   in   c. k. cenilnega   inšpektorja   gosp. Podrekarja   bili od deželnega   zbora   voljeni   gospodje: baron   Wurzbach,   dr.   Poklukar,   Luka   Robič   in   dr. Ahačič, od c. k. deželne vlade izbrana gospod — Košir iz Brezovice in pl. dr. Zavinšek, je, kakor smo v predzadnjem našem listu omenili,   12. dne t. m. začela pre-gledavati in  pretresava ti  operate  okrajnih  cenilnih komisij ;   danes  zamoremo   naznaniti,   da  je svojo nalogo 19. dne t. m. dovršila.    Za poročevalca o svojem delovanju si je izvolila  našega  državnega in deželnega poslanca dr. Poklukar j a,   čegar  temeljito izdelano poročilo  je   soglasno   sprejela.    S tem je deželna  cenilna komisija svojo nalogo končala; na njeno mesto stopi ob svojem  času   reklamacijska   komisija,   katere   udje   se imajo   po   noveli,   ki  je   ravno  zdaj   državnemu zboru predložena, na novo imenovati, oziroma voliti.   Vsi akti deželnih in okrajnih cenilnih komisij, ki vcenitev zadevajo, gred6 sedaj c. k. finančnemu ministerstvu v roke. Ondi jih bode centralna  cenilna komisija po postavi pregledala in pretresala in potem konečno določila, kaj naj obvelja. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da, kakor reč zdaj   stoji,   in če   vrstilno   tarifo   centralna   cenilna komisija   bistveno   ne    spremeni,   smemo   izdatnega zmanjšanja   gruntnega davka   (morebiti   kakega   pol milijona goldinarjev) pričakovati,  s   katerim je   dozdaj dežela naša preobložena bila in kar se nam je tudi že ob času   pripravljanja   k   vcenitvi   in pa ob  času vcenitve same od uradnih krogov zagotovljalo. Da bode od zem ljišč;  ki   so prej   le  malo   vžitka   dajala,   pa so se od prejšnje mere   posihmal zdatno zboljšala,   na priliko, v njive,   travnike   in   vinograde    spremeuila in   zdaj   več vžitka dajejo, v prihodnje visi davek zahteval, to umeje se samo ob sebi.   Pozabiti pa tudi ni, da ob času prejšnje mere in vcenitve v   deželi  naši,   in   to   posebno v oddaljenih   krajih les   skoraj   nobene vrednosti ni imel, in da čisti   prinos   gojzdov   bil je   zato   takrat  le zelo majhen, zato pa tarifa za vcenitev tudi nizka.  Sčasoma je to vse drugače postalo,   in  zdaj   se  les   lahko in po boljši ceni speča,  in ker se je njegova vrednost povik-sala, je pa tudi vrstilna  tarifa  za  gojzde  pri pričujoči vcenitvi viša od prejšnje. Od gojzdov, sosebno od takih v boljših legah  bode tedaj v prihodnje davek visi.    Ti poviški  davka bodo pa le na pravo vravnavo   davknih razmer v deželi   sami   upljivali,   ne   pa   deželno   vsoto gruntoega davka povišali, kajti znano je, da so posebno njive  in  pa senožeti v slabih legah z davkom preobložene.   Ker bode poljedelce naše mikalo zvedeti,   kako
so se pri novi vcenitvi zemljišča v obdelovanske razrede v vrstila in v kakošni meri in v kakošni primeri so z dotičnimi obdelovanskimi razredi prejšnje vcenitve, zato bomo našim čitateljem prihodnjič podali pregled vsega tega.
— Gospod deželni predsednik vitezi Kallina in njega soproga ata revežem na Notranjskem darovala 300 gold., ljubljanskim pa 200 goid.
—  (Sejm sv. Pavla) se je slabo obnese!; štacune večidel prazne, na živinskem sejmu pa tudi prav malo kupčije.
—   Pogreb nekdanjega amerikanskega misijonarja, za cerkev m kmetijstvo pri nas in v severni Ameriki mnogozasiužnega goap. Franca Pirca, ki je v Ljubljani 22. dne t. m. v 95. ietu svoje starosti umrl, je pričal, kako visoko spoštovan je bil častitljivi starček. Gospod stolni prost Zupan so peljali sprevod in kar je velike in manjše duhovščine, na čelu njej gosp. knezo-škof dr. Pogačar, odbor družbe kmetijske, mesmi župan in mnogo družin častiteljev ranjcega se je vdeležilo sprevoda, gospodje bogoslovci pa so mu nagrobnico peli. Muogi venci so izrazili spoštovanje do toiiko zaslužnega gospoda, med katerimi je venec družbe kmetijske z napisom : „Očetu umne sadjereje kranjske" spomin izbu-jal, kaj je rajnki storil za domačo sadjerejo. Ginljiv govor gosp. prosta na grobu je sklenil slovesnost sprevoda.
—   (Javna zalivala.) Vsem pogrebcem ranjcega misijonarja, prečaatitega gosp. Frančiška Pirca, in zlasti še slavni kmetijski družbi kranjski za ,,očetu umne sadjereje" poslani venec se prisrčno zahvaluje
Andrej Zamejic, ucenik duhovnega pastirstva, ranjcega častitelj.
—   Iz Samobora je došel 24. dne t. m. ,,Novicam" telegram , v katerem jim nenadno smrt gospoda grofa Gustava Auersperga v Mokricah 23. dne t. m. naznanja zet njegov gosp. grof Gagero z dostavkom, da s smrtjo grofa Gustava Auersperga, ki je zapustil z vdovico grofico Matildo rojeno Zoisovo edino hčerko, odmrje rod mokriških grofov Auerspergov. Ranjki je bil iskren pospeševalec napredka kmetijskega in nidavno, kar je lani v našem listu objavil korist žvepla za zdravo obrambo poljakib pridelkov, pa tudi za šolstvo se je močno zanimal. Leta 1848., ko je prvikrat v Avstriji zasijala danica narodne ravnopravnosti, je bil navdušen ud našega „slovenskega društva". Zadnja leta se je malo vtikal v politične zadeve , in če ga ustavoverci svoji stranki prištevajo, vendar ne morejo trditi, da jej je bil kaka posebna naslomba.
—    Vrb Vrbmcanje so ob odhodu gosp. Karola Ples kota, c. k. okrajnega sodnika v Litijo, mu tolike simpatije in dokaz« iskrenega spoštovanja razodeli, da o njih ves svet labko vidi, kak priljubljen je cesarsk uradnik , ki zvesto spolnuje uradne svoje dolžnosti, pa brez potuhe ljubi tudi svoj narod, med katerim živi. Slava takemu poštenjaku!
—   (Na spomin Vodniku) so se letos v čitalnicah slovenskih posebno oživile slavnostne „besede", tako, da „Novicam" ni mogoče , programov vs^b objavljati. Žito le rečemo: Čast in hvaia vsem, ki tako iskreno gojijo narodno zavest!
— (Mnogim vprašanjem, kdaj pridejo „Maticineu knjige na svitlo), odgovarjamo, da se je tisk zaradi na-taučuega dela pri „Terminologiji" in zaradi obširnega .,Letopisa" zakasnil toliko, da se knjige niso mogle precej o novem letu razpošiljati. Naznanjamo pa, da bodo prihodnji teden gotove, in potem bodo se nemudoma razpošiljale.
Iz pisarnice „Matice slovenske".
— (Vabilo k slavnostni besedi s plesom) v narodni čitalnici ljubljanski dne 1. februarija. Program besedi: 1. A. Hajdrih — ,,Jadransko morje", moški zbor. 2. a) Mendelsohn Bartholdi — „Jesen", b) Franjo Gerbic— „V noči", dvospeva gospe Milke Gerbičeve in gospe Engelbilde Lavričeve, na glasoviru spremlja gosp. Franjo Gerbic. 3. Ch. Beriot — „Fantaisie ou Scene de Ballet", za violon in glasovir, igrata gosp. Viktor Parma in gospica Marija Orlova. 4. Mendelaohn-Bartboldi — a) „Mesec", b) „Spoved", samospeva gospe Engelhilde Lavričeve, spremlja na glasoviru gospod Franjo Gerbic. 5. Cb. Dancla — „Sympbonie con-certante", za dva violona in giasovir, igrajo gosp. Vikt. Parma, gosp. Anton Klein in gospica Marija Orlovja. 6, Maierbeer — ,,Pesem pažeta" iz 1. akta opere „Hu-genoti", poje gospd Milka Gerbičeva, na glasoviru spremlja gosp. Fr. Gerbic. 7. Dr. Benjamin Ipavic — „Kdo je mar?", veliki moški zbor s samospevi za tenor, bariton in bas, poj6 gospodje Meden, Pucibar in Valentinčič, ca glasoviru spremlja gospica Marija Orlova. — Po besedi izborni ples, pri katerem gode gledališki orkester pod vodstvom kapelnika gosp. Ma-jerja. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za društvenike čitalnične 50 kr., za goste po drustvenikih vpeljane 1 gold. — Na slavnostno veselico vljudno vabi
odbor či talničin.
— (Pobirki iz časnikov.) „Tagblattovce" je interpelacija princa Windiscbgratza zaradi trpljenja idrijskih rudniških delavcev tako potrla, da si ne morejo drugače pomagati, kakor da njega in vse naše poslance in tudi svojega barona Tauffrerja, ki so interpelacijo podpisali, kar naravnost lažnike imenujejo in za gotovo pričakujejo, da tudi sedanji minister grof Falkenhavn bo to interpelacijo tako v kos vrgel, kakor je s istimi tožbami storil prejlcji minister. Mi pa za trdno pričakujemo , da se z navadnimi ^oficijelnimi" poročili gosp. Lipolda in Onderke, glasovitih političnih agitatorjev, resnične večletne pritožbe idrijskih trpinov ne bodo dale „brevi manu" več rešiti, ampak da gospod minister , ki je v Istro in Goriško sam šel gledat ondašnje nadloge, bode se potrudil tudi sam v Idrijo, da vidi, kako se godi tukajšnjim siromaškim rodovinam , ki za ubogo majhno plačo se noč in dan morajo ukvarjati s strupom živega srebra. Zdihovanje ubozih ljudi mora konečno vendar prodreti do pravične rešitve!
            32