15. Številk® PiilTM iidu^ja vtak petek ar datumom nualednjega dne — Naročnina za celo Mo K 20*—, za pol leta K 10'-, za četrt leta K $•—. i Številka 40 vin. v inoaematvo _ x„ aommerno ve*, niujatve na nredaiStvo in apravniitvo MaMjaaa, šeiaabargo?* mm Mav «. (L aadstr. TeleCoe St m Pavialni Iranko v drSavi SHS. V LjuD^am dne 10. aprila 1920. VII leto Rokopisi se ne vračajo. ~ !nserati sa zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objav-po 60 vinarja, pri tri kr« ti ni po 68. vinarja, pri Seet-kratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat Za razne izjave itd. stane nun vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Netrankira-na plaasa se ne sprejemajo. Oj to uradno kljuse! Pri nas vlada veliko pomanjkanje Soksa in mnogi obrati vsled tega sploh ae morejo obratovati. Tudi veleindustrija se težko bori s lam pomanjkanjem, Jo vendar bi lahko imeli dovolj koksa, Slovenila razpolaga z ogromno množino apnenega dušika, ki je izborno umetno gnojilp, katero rabijo Cehi zelo nujno sa sladkorno peso. , Za vagon dušika nam radi dajo do pet vagonov koksa in so tudi že poslali v Slovenijo na račun naše dobave dušika nad 50 vagonov koksa. Za ta koks pa smo do sedaj dobavili le dva vagona apnenega dušika, ostalih vagonov pa ni mogoče spraviti čez mejo, ker centralna vlada ne dovoli več izvoza. 2e od junija lanskega leta leži dotična prošnja v Belgradu, a rešitve še do danes ni. Najbrže se je tudi ta akt izgubil, kakor se je izgubilo mnogo drugih. Cehi se sedaj jezijo, nam očitajo nepoštenost in grozijo, da se bodo sploh premislili vbodoče nam dati kaj naprej. Tudi so naperili proti naši tovarni odškodninsko tožbo za velik znesek, pa bo imela sedaj naša tovarna velikansko škodo tudi zato, ker blago vleče vlago na sebe in je vsled ležanja postalo mnogo težje, se zveča tedaj voznina, izgubilo je tudi že nad tri odstotke dušika in tudi ne more tovarna delovati naprej, ker nima primernih skladišč. Ce pomislimo, da bi lahko dali Cehom nad 1000 vagonov tega gnojila, pa bi še lahko krili lastno potrebo ode Jugoslavije, tedaj si lahko predstav-Jtemo velikansko škodo, ki nam prizadeva tek nezmožen ali pa grozno počasen referent pri nucistarstvu v Belgradu. »O. V.“ " —■■■ - --------------------- Industrijska organizacija. Sovjetski sistem v angleški industriji. Bol za moč, ki Je izbruhnil L 1916. toed delavci in podjetniki n« Angleškem. » spravil v nevarnost gospodarske podlage produkcije. .Angleški parlament se Je vsled tega poshiiU sredstva, ki se je že često pokajo ko* uspešno, izbral je parlamentarno komisijo v svrho preiskave razmerja med delodajalci in delavci. Ta komisija, znana pod anenotn Whitley-odsek, je podala Po izčrpnih enketah poročilo o reformi industrijske obratne ustave julija 1917. in marca 1918. Predlog iega odseka ;e bil, da Je uvesti v obratno ustavo sovjetski ^stem, Id si ga Je vlada prilastila. ... Whitley poročilo daje svobodnim in-^triiskim organizacijam smernice za ^tPKomni razvoj. . .. °brača se prod vsem na ono indu- 2 ^ razpolaga z razvitimi organiza-»anu delavcev in podjsfcnfkov. V vsaki industriji imamo tri vrste sovjetov (Whitley Councils, Joiut indu-stry Councils) in sicer: nacijonalni industrijski sovjet za celo deželo, okrožni sovjet za industrijsko okrožje in obratni sovjet (Works Councils). Ti sovjeti temelje na pariteti med podjetniki in delavci in se v tem oziru ločijo od ruskih samode-lavskih sovjetov, ki so pa posledica sabotaže podjetnikov in intelektualcev. Ti sovjeti se sestanejo na podlagi volitev. Njih delokrog'obsega: višina mezd, delavni čas, poraba materiala, zboljšanje kvalitete iti vzorcev, izraba iznajdb itd. Okrožni sovjeti se pečajo poleg tega z zasiguranjem stalnega dela, s strokovnim šolstvom, s strokovno tehničnimi preiskavami itd. Nacijonalni industrijski sovjeti pa skrbe za kar najožje sodelovanje med delavci in podjetniki industrije kot dela nacijonainega življenja in za zboljšanje delavnih pogojev zaposlenih oseb. Ce pride do sporazuma v enem izmed imenovanih sovjetov, potem je sporazum obvezen za oba dela. Če do tega sporazuma ne pride, pride zadeva pred višji sovjet. Celemu sistemu manjka obveznost in prepoved štrajka. Ta Whitley-prcdlog je našel začetkom kaj malo simpatij pri delavcih, ki so v zadnjih letih prešli v radikalne vode. Nasprotstvo na strani podjetništva ni bilo veliko in to vsled neprestanih mezdnih gibanj in pritiska s strani vlade. Koncem februarja 1919. je bilo že 26 velikih industrij sovjetsko reorganiziranih,'24 nadalj-nih industrij se pripravlja k tej reorganizaciji. Na prvem kongresu industrijskih 1 svetov, ki ga je sklicala vlada, je označil Henderson prejšnjo in bodočo industrijsko ustavo nekako tako: »Delavci zametujejo družabni red, ki smatra njihovo delavno silo samo kot blago, ki se kupuje, prodaja in ki se more uporabljati kot mehanična delna sila v procesu proizvajanja; delavci zato zahtevajo, da postanejo pravi deležniki industrije (partners in industry), ki skupno sodelujejo pri odločitvi o delavnih pogojih in o vodstvu obrata. Delavci vedno bolj si svesti svoje suverene sile, se ne bodo odtegnili nobeni odgovornosti, ali oni se tudi ne bodo odrekli nobenim pravicam in svoboščinam. Ta prvi industrijski parlament je štel 500 zastopnikov delavstva in 300 zastopnikov podjetništva ter delavske ministre. Konferenca je izvolila paritetni odbor iz 30 zastopnikov delavcev in 30 zastopnikov podjetnikov pod vodstvom sodnika, ki je predložil meseca aprila de- . tajlirano poročilo o prehodni dobi iz voj- i ne v mir drugemu zborovanju Parla- ' menta. Ta zbor raztnotriva predloge o ma- I kshnalnem delavnem času, n minimalnih i mezdah, o korakih proti nezaposlenosti i itd. Slabo organizirana industrija stoji še izvim sistfema teh industrijskih sovjetov. Zato so v veljavi obrtni sveti (Trade Bo-ards) iz leta 1909, ki jih imenuje vlada za ureditev delavnih pogojev. Njih sklepi o minimalnih mezdah imajo zakonito moč, Vsled delovanja teh obrtnih svetov dela danes 4 milijone t j. četrtina vsega industrijskega delavstva pod zakonitimi minimalnimi mezdami Najbolje organizirano delavstvo, znana tripelalijansa železničarjev, rudarjev hi transportnih delavcev se danes še odt^ guje sistemu industrijskih sovjetov. T« organizacije, katerih moč sega danes vedno bolj na politično polje, se pečajo z veliko akcijo podržavljenja prometnih cest in rudnikov. Sindikalna akcija angleškega delavstva se ne omejuje več na strogo stro kovne zadeve, marveč pričenja segati na čisto politično polje. Tako je sklenila tripelalijansa aprila meseca 1919. s pretnjo štrajka, da je odpraviti blokado in izpustiti vse osebe, la so y zaporih zaradi on Umili tarističnih de« liktov. „N. Z.” Mm niip i Mn i San. Na velikonočno nedeljo so se zbrali zdstopniki strokovnih organizacij rudarjev posameznih pokrajin Jugoslavije, da se posvetujejo o ustvaritvi skupnih vezi vseh rudarjev cele države. Zastopane so bile organizacije rudarjev Bosne in Hercegovine, Srbije m Slovenije. Za pokr*-jinsko strokovno komisijo za Slovenijo vj Ljubljani se je konference udeležil sodr, Tokan, za pokrajinsko strokovno komisijo za Bosno in Hercegovino s. Raušar. Osrednjo strokovno komisijo (Centralno radničko sindikalno veče) v Belgradu Je zastopal s. Pavlo Pavlovič. Pokrajinska strokovna komisija za Hrvaško in Slavonijo ni bila zastopana. Ravno tako ai bila zastopana organizacija rudarjev za- Hrvaško in Slavonijo. Zastopani so bfH rudarji iz Hrvaške in Slavonije ie v toliko v kolikor so priklopljeni organizaciji za Bosno in Hercegovino. Zastopani tudi niso bili rudarji iz Dalmacije, ker je siveriški kraj zaseden po Italijanih. Ravnotako niso bili zastopani rudarji iz pečujskega kraja, ki pa za nas najbrže ne pride več v poštev, ker — ako ga še niso — ga bodo zasedle mmunske čete. Delegati iz Slovenije so bili iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Kočevja. Celodnevna razprava, katera je bila deloma zelo vroča, se je sukala okolo oblike skupne strokovne organizacije, ki se jo ima poklicati v življenje. Dočim so Slovenci zagovarjali najširšo avtonomijo, so Bosanci in zlasti zastopnik srbskih rudarjev trdovratno stali na stališču tesne centralizacije. Bosanci s6 ob priliki strokovnega kongresa, vršeč, se ob velikonoč. praznikih leta 1919 y Belgradu, prevzeli man- etat za vsa predpripravna dela. Prevzeto •nalogo so izvršili v toliko, da so izdelali pravila ter sklicali na minulo velikonočno nedeljo predkonferenco, katera naj bi izvršila predpriprave za kongres rudarjev. No, pravila, ki so jih izdelali 5. Bosanci so bila sprejeta le kot podlaga za končno sestavo pravil, ki naj bi odgovarjali potrebam vseh, s posebnim ozirom na razmere posameznih pokrajin. V ta namen je konferenca izvolila izvršilni odbor, sesto-ječ iz petih članov in v katerem so zastopani Slovenci z dvema. Bosanci z dvema in Srbi z enim delegatom. Izvršilni odbor je smatrati kot začasno vrhovno inStanco vseh pokrajin- strokOvnh organizacij rudarjev ter rnora do kongresa izdelati nele pravila in opravilnik, ampak mora na licu mesta pregledati tudi vse dosedanja poslovanje posameznih pokrajinskih strokovnih organizacij rudarjev. To je namreč potrebno že radi tega, da se ugotovi finančno stanje in gospodarstvo v posameznih organizacijah ter določi na podlagi dejanskega stanja rednega članstva način glasovanja na kongresu, katerega mora izvršilni odbor sklicati tudi tedaj, če svojega dela do določenega roka ne bi izvršil. Kako si zamišljamo enotno fronto rudarjev povemo ob drugi priliki. sibafala- NadaUevanje ngovora z dne 26, marca 1920 v Guštanj-Ravneh. Zastopnika uradništva ter podurad-rukov in mojstrov bo imenovala vsakokrat dotična kategorija nameščencev, zastopnika delavstva bodo imenovali vsakokrat delavski zaupniki ČL 6. Odborovi sklepi so veljavni, atoo jim pritrdi zastopnik podjetja in vsaj polovica zastopnikov nameščencev in delavstva in ako jih odobri osrednji urad drž. mont. obratov. Čl. 7.- Draginjska doklada pristoia a) vsem delavcem,, ki niso imenovani pod ročko b) tega člena, v izmeri, ki ji določa preglednica v razpredelku A, b) mladostnim delavcem (do dovršenega 18. leta) po zdravniškem izreku le za lahka dela sposobnim delavcem, upokojencem, ki so v podjetju še nadalje zaposleni, pisarniškem pomočnikom, voznikom in delavkam v izmeri, ki 30 določa razpredelek B, c) družinskim članom delavcev, in sicer soprogi in nepreskrbljenim zakonskim otrokom do naiveč 5 otrok v isti družini tar do dovršenega 14. leta v izmeri, ki jo uoloča raspredelek C. :) nepreskrbljenim zakonskim otrokom, kolikor jih je v •isti družini več nego pet, v izmeri, ki jo določa razpredelek C, in istotako do dovršenega 14. leta. Nezakonski otroci delavčevi so zakonskim izenačeni, ako žive z očetom v skupnem gospodjfijstvu. Draginjska doklada se bo izplačevala ■ breaizjemno le za dneve, v katerih bo delavec svoje delo dejansko izvrševal (za dilavne dneve); vratarjem in voznikom so bo določevalo število delavnih ctai ob vpoštevanju nedelj in praznikov. B. Nabavni prispevki. Čl. 8. Nabavni prispevek so bo izplačeval dvakrat v letu, in sicer J. julija za dobo od 1. januarja do 30. m7 L 5a~ anarja za dobo od 1. julija do 01. decembra, v sledeči višini: a) K 500.— za vsakega delavca, b) K 250.— za delavčevo soprogo, c) K 100.— za vsakega nepreskrbljenega delavčevega zakonskega otroka do dovršenega 14. leta; nezakonski otro- ci delavčevi so zakonskim izenačeni, ako žive z očetom v skuDnem gospodinjstvu. Cl. 9. Delavcem, ki so vstopili v delo ali izstopili iz dela v dobi, za katero se plača nabavni prispevek, bo pristojal leta za nje in za njihove družinske člane le v sorazmernemu delu. C. Druge določbe. Čl. 10. Delavske temeljne mezde ostanejo neizpremenjene. Čl. 11. Akordni sistem bodi svoboden; določba zadnjega odstavka. 1. točke zapisnika z dne 2. novembra 1919 se razveljavlja in se nadomešča z določbo, da se naj akordne postavke določijo tako, da'bodi delavcu pri marljivem delu omogočen akordni zaslužek, ki presegaj temeljno mezdo vsaj za 30%. Čl. 12. Vse določbe zapisnikov z dne 2. avgusta 1919 in z dne 25. novembra 1919. ki ne nasprotujejo določbam te pogodbe, ostanejo v veljavi Čl. 13. Pričujoča pogodba ostane v veljavi do izrecne pismene odpovedi, ki jo poda ali ravnateljstvo ">rne osrednjemu društvu kovinarjev, ali to društvo ravnateljstvu jeklarne; učinek odpovedi nastopi koncem koledarskega četrtletja, ako je bila odpoved podana vsaj poldrugi mesec pred tem časom; učinek kasnejše odpovedi nastopi §e-le koncem sledečega četrtletja. Ako se cene življenskih potrebščin v skupni svoti napram onim cenam, ki so bile ugotovljene za vsakokratno zadnjo ureditev draginjskih doklad, povišajo za več nego 25% ie osrednje društvo kovinarjev upravičeno odpovedati ve^vnost pogodbe glede določenih draginjskih doklad z učinkom odpovedi izza 1. dne sledečega koledarskega meseca, ako Je bila odpoved podana vsaj 14 dni pred tem časom, Č. Dodafolc. V zmislu člena 4. a) tega dogovora se določa kazalno število v svrho nfoto-vitve draginjske doklade za dobo od 1. marca do 30. junija 1920 tako: 55 kg moke po 9.20 K 15 kg mesa po 14.— K 3 kg jedilne masti po 42.— K pol litra olja po 30.— K . 60 kg krompirja po 2 K 37.5 1 mleka po 2.— K 30 jajc po 1 K 1 kg mila po 36 K 2 kg sladkorja po 42 K 1 kg soli po 4 K skupaj K 1206.— Ta svota se po določbi čl. 3. zaokrožuje na število 1200. Draginjske doklade ste ugotavljajo po pregledna* s sledečimi zneski: K 8.-— za razpredelek A, n 5.— Zu razpredelek B, | „ 3.50 za razpredelek C, „ 2.— za razpredelek C. Zgoraj navedene cene se bode se za četkom aprila 1920 vnovič pregledalo, ako bi se dokazalo, da so povprečne cene živil dne 1. aprila 1920 v skupni svoti za več nego 25% višje od onih, ki so zgoraj navedene, bo odbor (čl. 5.) upravičen ugotoviti draginjske doklade na novi podlagi z veljavnostjo od dne 1. aprila do 30. junija 1920. Čl. 14. Pričujoča pogodba stopi v veljavo, čim jo odobri oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, ter se uveljavi z učinkom izza dne 1. marca 1920. Guštanl, dne 26. marca 1920. Slede podpisi. Tobačno delavstvo s! prizadeva Izboljšati svoj mizerni gmotni položaj. Ker monopoljska uprava v Belgradu nima smisla za take reči, je stopilo delavstvo tobačnih to var en v Banjaluki, Travniku, Sarajevu in Mostam v stavko. Da se stavka delavstva v teh štirih tovarnah podkrepi, se je iz solidarnosti pridružilo stavki tudi delavstvo tobačne tovarne v Nišu. Velika napetost vlada tudi med tobačnim delavstvom v Ljubljani m Zagrebu. Kako se bo cela zadeva rešila bomo poročali ob priliki. Obenem pa razkrijemo tudi vso zahrbtno mahinacijo klerikalne družbe Na shodu tobačnega delavstva v Ljubljami, ki se je vršil dne 6. t. m., v Mestnem domu, se je sklenilo vztrajati na zahtevah in če treba se bo moško delavstvo poslužilo eventualno tudi skrajnega sredstva: stavke. Za pivovarniško delavstvo, v Mariboru in v Ljubljani so se vršile dne 7. t. rana magistratu v Ljubljani obravnave. Obravnave so se vršile na podlagi vloženih zahtev pivovarniškega delavstva v Mariboru. Mariborskemu pivovamišk. delavstvu se Je priznalo povišanje plač za 50 odstotkov. Zajedno se Je izravnalo plače ljubljanskemu pivovarniškemu delavstvu v smislu mariborskih, tako. da ljubljansko delavstvo, ki prav za prav ni vložilo nobenih splOsnfh zahtev dobi povišano plačo za 40 do 50 odstotkov. Stavka pomočnikov v Ma- riboru se je Icončala istotako s popolnim uspehom. Stavka trgovskih nasiavfiencev v Mariboru se je končala istotako s, popolnim uspehom. Doofisl. Velenje. V orijentadlo tovarišem priobčimo v naslednjem izvleče!; iz zapisni: ka seje odbora bolniške blagajne bratovske skladnice, katera se je vršila cime 25. marca 1920. Po prečitanju ter odobritvi zapisnika zadnje sejo se prefde na razne predložene prošnje. Kot podporo in povrnitev zdravniškihstroškov se dovoli Leopoldu Čas 130 K. Nadalje se Času prizna povrnitev zdravniških stroškov za ženo ter za oba njegovo umrla brata In za zamudo zaslužka 200 K. Skupaj torej prejme Čas 330 K. Žerjav Jakobu se po* vrne 50 K prevoznih stroškov, ki jih Je imel vsled nezgode, katero je utrpel spotoma na delo. Nadalje se povrnejo prevozni stroški Martin Hovnikarju v bolnišnico v Celje 20 K in Tomšič Andreju za pot k ženi ob priliki težkega poroda. Sevčni-ku Ivanu se povrnejo zdravniški stroški v znesku 46 K ter ugodivšl njegovi prošn» nakloni 200 K, skupaj dobi Sevčrrikov 246 K kot povračilo za prevozne stroške v bolnico. Vošnjak Jeri se povrnejo zdrav, niški stroški njenih otrok. SeklFč Ivanu se prizna povrnitev voznih stroškov v bolnišnico ter 125 K podpore. Jan Jurij dobi povrnjene zdravniške stroške za svojio ženo v znesku 240 K. Prošnja Ivan fiudobreznika se zavrne. V razgovoru glede sladkorja za rudniško bolniščnico po znižani ceni se Je kouštatiralo, da obstoji že tozadevni dogovor z g. svetnikom Gostišem, ki Je obljubil, da izvrši potrebne korake pri me. rodajrth oblastnijah. Sam na svojo ne3f ne more rešiti tega vprašanja. Upati Je, da se bo zadeva rešila v prid radarjev. Nadalje se prošnjo Helene Stainbacli kot neopravičeno odkloni Istotako se odkloni prošnjo za podporo Deželak Martina, ker le že pred nekaj dnevi dvignil svo! K 506.— 210.— M 126.— 15,— *i 120.— 9% 75,— m 30.— tv 36.— n 84.— M 4.— rezervni delež. Končno se ?e Ko? neopravičeno odklonilo tudi prošnjo za podporo Žibert Martina. Mežica. Smejali smo se, ko smo pred nekaa dnevi brali v »Večernem Listu« neki izvanredno lažnjiv dopis iz Mežice, ki piše o dobroti klerikalnega konzuma, katero baje izkazuje nam socijalistom. Ni naša navada, da bi se pečali ta odgovarjali na lažnjive članke te klerikalne cunje, ali ker je stvar precej zanimiva, jo hočemo javnosti povedati. Resnica »e. d« dobroto, ki jo pripisujejo sebi, uživajo oni Pri nas, saj v svoji prodajalni nimajo sko-ro nič dragega kot — Večerno posodo — Pardon — List —. Resnica je. da so 5e celo najbolj zagrizeni člani odbora, te !a-ži-stranke, kar jih ni bilo Včlanjenih prt nas. prosili naše zadružnike, da so kupovali pri nas moko in različne stvari zanje, žn še sedat ko imajo že svoj kouznm lokale. pros?ačiio_ pri nas za blago. Čudit? se ni. saj itak nimajo nič drugega kot usta polna laži. na katere se pač klerikalizem še upira. Na Čelu tega konzuma klerikalnega te seveda tudi župnik, glavni hujskač in največji sovražnik delavstva, ta opravlja posle, baje kafr belega odbora. Ta človek. ko je bil tako navdušen za staro Avstrijo. da je od hiše do hiše fomal v času vojne in agitiral za vojna posojila, se je pe.coc celo tako daleč razsrdil nad nekim nolehnim tanetom, da ie ob mizo udarjal; ker na njegovo prigovarjanje še ni bil pripravljen izstopiti iz našega konzuma. o krščanska ljubezen demagoga, kaj ne? Dopisnik dotičnega članka naj bi še Povedal, kako so ustanavljali svoj kon-zum? Rabili so menda metodo, ki jo nam talco radi_ nredbacivajo, pove naj tudi, kako so prišli k opravi, ki jo imajo v svoji prodajalni, ker sliši se, da ne na posebno len način. Pove naj se. ali ne rabijo za akacijo njiVstranke sredstva, ki se mn nravi teror? Menda kaj! Pekovski mojstri v Celju. Dva meseca 2e čakajo pekovski pomočniki na rešitev njihovega gmotnega položaja, a žad vso zastonj; merodajne oblasti se ne zganejo, kadar se gre za rešitev delavskega vprašanja. V interesu javnosti smo primorani inalo posvetiti v pekarno Antlej naslednik, da po delavstvo vedelo, kdo je tam pravi mojster. Kot gospod je bivši natakar in kot pomočnik gospod Zorko Matija; zadnji ie dal svoje ime za obrt. Sedaj se pa odllkuie s tem, da delavcem plačo odtr-guje. Vrhutega tudi učencem ne da perila, akoravno ie to v učni pogodbi vpisano. Gospodje, tako ne gre več dalje, izkort-scevanje delavske mladine mora biti er-krat konec. Iz stavbinske stroke. Mezdno gibanje stavbinskega delavstva je končano. Ne bomo razlagali posameznih točk iz pogodbe, ker je bilo to že v zadnji številki »Delavca« označeno. Prepisi pogodb so se poslali posameznim delodajalcem, katere naj delavstvo kontrolira s5mo, da se bodo točno držali sklenjenega dogovora. V nasprotnem slučaju je vsak odbor krajevne strok, organizacije dolžan naznaniti kršitev pogodbe okrajnemu glavarstvu. Vsi organizirani člani stavbinske organizacije naj vplivajo na to, da še delavstvo te stroke organizira čimpreje, sicer se no moremo boriti za one, ki niso na naši strani Pod kakšnimi pogoji smo sprejeli pogodbo. Ie že itak znano, ker se je stvar obravnavala na zadnjih shodih. npT\niarRo samo eno, da končna rešitev delavskega vprašanja je le v delu: vsled tega naj vsakdo pokaže svoje^ zmožnosti, bodisi na stavbi ali v organizatorič-nem oziru. * Vsled ponesrečenja na stavbi je nenadoma preminul naš vrli sodrug. načelnik Franjo Metelko. Sredi dela ga je doletela smrt in povzročila bridko izgubo ljubljanski podružnici stavbinske organizacije. Bil je vrl socijalist in neutrudljiv delavec, ki je želel samo eno: dvigniti stavbinsko delavstvo do one višine, kamor spada —-vse pa v duhu socijalizma. N: ga več, a mi se ga bomo spominjali in zasledovali cilj, po katerem je sam koprnel Lahka mu bodi zemljica 1 Iz strokovne orsanlzaciie. Ustanovni občni zbor podružnico živilskih delavcev In sorodnik strok skupine lit. v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 11. aprila t. 1. v Salonu pri Novem svetu. _ Izkoriščevalci delavskih mas so nas izučili, kako dobro se znajo oni organizirati ter nastopati složno proti nam izkoriščanim, zato je dolžnost vseh delavcev naše stroke, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže, ter ustanove močno fronto, katera si bode znala priboriti svoje pravice. — Osrednji odbor. Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani obvešča funkcijonarje vseh svouh kraievnih skupin na sledeče: Osrednje društvo bo v_ sporazumu s sorodno strokovno organizacijo (»Gewerkschaft der Lederarbeiter D. Osterreicbs«) vsem č>-nom Gewerkschaft-ta priznavalo vse one pravice, ki jih uživajo lastni člani. Nas. protno bodo člani osrednjega društva v slučaiu. da potuieio v AvstriH uživali iste pravice kakor člani »Gewerkschafta« v Wienu. V glavnem se tiče ta dogovor obojestranskega podpiranja članov. ATco torej pride kak tovariš iz Avstrije se mora Pri nas izplačati na primer podpora po doseženi karenčni dobi kakor lastnemu. Shodi. Rajhenburg ob Savi. Tukaj se je vršil shod rudarjev, kateri je bil tudi v velikem številu od kmetov obiskan. Na shodu je poročal sodr. Leskovšek iz Celja. Njegova izvajanja so vzbujala splošno pozornost, posebno ko ie bičal. prejšnjo tn sedanjo korupcijo. Po končanem govoru je delavstvo sklenilo, da priredi dne 23. aprila svoj redni občni zbor. Nizka vas. (Savinjska dolina). Dne 18. aprila se vrši tukaj shod lesnih delavcev, na kojega pride kot poročevalec s. Leskovšek iz Celja. Lesne delavce poživljamo, da se udeleže shoda y polnem šte-vfln. Shod se vrši ob 2. uri popoldne. Razno. Vest o čevljarskem gibanju v Tržiču In »Večerni List«. Dne 1. aprila prinaša »Večerni List« daljši dopis o uspehu mezdnega gibanja tržiških čevljarjev. Mi kon-štatiramo samo naslednje: Zastopnik JSZ. oziroma imenovana organizacija s? pripisuje, da je edino ona ta boj izbojevala. Ni po talco gospodje! V Tržiču je pričelo Osrednje društvo usnjarjev to gibanje že meseca decembra, in sicer takrat za usnjarje, obenem je pa napovedalo gibanje tudi za čevljarje. Izvesti tega gibanja obenem ni bilo mogoče, ker se ie.prej mo-rala sestati _ prečenjevalna komisija pri vladi, ki jo je Osrednje društvo zahtevalo. Takoj, ko so se cene usnja uredile, se je tpdi zvišala plača usnjarjev, ker so s tem gospodje tovarnarji "dobili podlago za Kupovanje surovine in takrat se je tudi pričelo pogajati za čevljarje. Osrednje društvo jc vložilo že začetkom januarja zahteve za povišanje plač in dovolitev družinskih doklad. Torej, gospodje, le ne uganjajte take demagogije, ter vse. kjer se za delavstvo kaj doseže, vse pripisujte na svoj račun. Osrednje društvo usnjarjev ni nikoli vprašalo člane, kakega mišljenja Je posameznik, tudi ni nikoli takih senzaet-jonelnih poročil pošiljalo v svet, temveč se je vedno ravnalo po principu, dn za delavske interese dela, da se jim gmoten položaj izboljša, to je dokazalo že neštetokrat. Končno zaključuje člankar »Večernega lista«, da se je zastopnik Osrednjega društva zjutraj odpeljal v Ljubljano.. Tit bi prosil g. Cvikarja, naj bo toliko lojalen in naj pove, da je bil dogovor že sklenjen, in da se je zastopnik odpeljal in zamore stati vedno v zvezi s Tržičem ter v potrebi takoj intervenirati pri vladi, da dogovor obvelja. Dne 20. marca je tudi v resnici samo radi tega zapustil Tržič, misleč Ie edino koristiti poteku pogajanj, katera Je Osrednje društvo pričelo ter tudi izbojevalo seveda in ob solidarnosti obeh strank. Zamenjava 100 kronskih bankovcev. Vsled fin. ministerjalne odredbe sprejemajo državne blagajne stokrčnske bankovce le do 10. aprila 1.1. Zamenjavajo se pa isti še do 15. aprila 1.1. pri vseh davčnih uradih, finančni deželni blagajni in pri podružicah Avstro-ogrske banke v Ljubljani in v Mariboru. Po poteku 15. aprila 1.1. preneha stokronski bankovec Avstro-ogrske banke biti v našem ozemlju plačil" no sredstvo ter se nc bode več zamenjal. Na prošnje za poznejšo zamenj. sc ne bo v nobenem slučaju oziralo, zato se nai tudi ne vlagajo._ Podružnice vseli strokovnih organizacij naj se po tem ravnajo. Delniška družba Union, katera je Kakor znano lastnica hotela »Union« v Ljubljani jc ob priliki svojega občnega zbora' bila v prijetnem položaju določiti svojim delničarfcm 30 odstotne dividende! Gospodje delničarji so torej brez vsakega truda vtaknili v žep lep dobiček, katerega so jim prislužili kakor mravlje pridnf natakarji, sobarice, perice m drogo v hotelu vposleno osolve. Pridelalo‘je sicer hotelsko osobje ta čisti dobiček, a razdelili so si ga — troti. In to se imenuje pravica ! Stanovanjska beda povsod narašča. Ni je pa nobene pomoči. V tem oziru b! bili že lahko nekaj storili, če bi bila resna volja. Z ogromnimi dobički bi lahko gradila hiše razna podjetja, zlasti dražbe tir banke: enako občine in država. Pravijo, da so stavbe predrage, to pa ni res, zakaj umetne cene življenjskih potrebščin so tudi_ vi šoke in če se grade stavbe ob sedanjih dragih razmerah, se gospodarsko prihrani mnogo na drugih straneh. Da b? se glavnica obrestovala pa ni mogoče zahtevati, ker je denar brez vrednosti. \rednost ima danes samo blago. Umrl je g. Draža Pavlovič, nredsed-nik našega državnega zbora v Belgradn. Mož je bil demokrat, a ie vodil seje nar predstavništva strogo objektivno. Sedaj bo zmeda v parlamentu še večja. Splošna dotnoMHzaciJa. Minister je podpisal ukaz o splošni demobilizaciji. 01'učilnica za Slovenijo v Ljubljani oddaja od I. aprila 1920 naprej manufak-turno blago samo proti takojšnjemu ola-čiln. To velja tudi za javne nameščence. Ljudsko štetje. V ravnateljstvu za statistiko v Belgradif se vrše vse priprave za ljudsko štetje po celem kraljestvu. Storita oSSInskffi nastavflencev ¥ Trstu. V Trstu so stavili občinski usJuJS benci in nastavljene! vseh kategorij zahteve, ki so jim bile priznane. Komisar pa teh zahtev ni priznal in je zaraditega nastala v nedeljo stavka v vseh mestnih podjetjih, uradih in učiliščih. Stavka vse. Celo v bolniščnicab ne dela drugo osobje kakor kuhinjsko. Reško delavstvo }e izdalo oklic na proletarijat, v katerem opisuje neznosne razmere na Reki ter poziva proletariat na moralno pomoč. SCnllževnost. Bob za mladi zob. (Pesmi za mladino. Zbral Cvetko Golar. ZaložiJa Jugoslovanska knjigarna.) Ta drobna knjižica vsebuje 41 ljubkih in lepo izbranih pesmi za mladino. Gotovo bo mladina te pesmi z veseljem sprejela, saj se prilegajo in raz-vedre celo velikega, kaj Sele da ne bi na« 5ih malčkov. Cvetko Golar je zelo okusno zbral pesmi različnih avtorjev. Zastopani so: !v. Cankar, Cv. Golar, Sim. Jenko, Vida Jerajeva, Fr. Levstik, Jos. Murn, K. Kette, M. Pugelj, O. Zupančič In Fr. Žgur, zastopane pa so tudi narodne. Knjigo toplo priporočamo. Fran Erjavec, Izbrani 3pisl. (I. zve* zek. Povesti. Založba Jugosl. knjigarne. S sliko.) Ta knjiga nas je prav tako razveselila, kakor izdanje Jurčičevih spisbv. Iv. Dornik je zbral v njej devetero povesti tega preljubi jen ega slovenskega pisatelja in mojstra v poljudnem in sila preknpnem opisovanju narave. Pridal Je tudi pisateljev životopis. Povesti same so nekaj pristno narodnega, lahke in selo mikavne. Pisane so v lepem jeziku in jih bo vsak z užitkom prebiral. Knjigo se dobi povsod v knjigarnah. Obvestila. Mllaoovvrb. A. S., vsebino Vašega dopisa ne moremo uporabiti, ker ne kaže pečati se z osebnimi stvarmi. Pošljite nam kaj stvarnega. Izpred ebrlnesa sodliia. Naši krojaški mojstri mislijo, da bodo s pomočniki pometali kakor hočejo, toda zmotili so se. Krojaški mojster Ivan Kreč na Dunajski cesti je svojega "'or.oč-nika enostavno vrgel na cesto, zato ker je v torek G. t. m. 1 in pol ure nrišel prepozno delati. Pri obrtnem sodišču dne 7. t. m. pa so povedali g. Kreču, da tako ne gre. ter je moral plačati pomočniku 225 kron. Mislimo, da bo gg. krojaške mojstre podučilo to, da niso upravičeni sklepati zakone po svoji volji. Pomočnika }e zastopal preds. krojaške organizacije s* Bartulovič. Slaba hrana Vam je pokvarila Želodec? Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 Skatljic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najcenejel Engen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 334, Hrvatska. B Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Mak) Fellerjevega pravega Elza fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentobn črtnik en komad 4 K. vm Izdajatelj in odgovorni a rednik IVAN TOgAN Ti*ka .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Miši-podgane * stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje prdzkuSenn i i sploino hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim »•—; u podgane in mlSI K 8V—; za Marko K 10'-; posebni močna tinktura za steniee K 7'—; uničevalec moljev K 6-—; prašek proti mrčesom K 4"— In 8 —; mazilo proti uSem pri ljudeh K 6 —; mazilo za uSi pri Živini K i — in S —; prirfek za USI v obleki In perilu K 6’— tinktura proti mrčesu na sadju ta na zelen|adi (uničevalec rastlin) K 6 —; praiek proti mravljam K 6’—. Pošilja po povzetju zavod za eksport M. JBnker, Zagreb 6., Petrinjska ul 3. So drugi I Zadružniki I Vlagajte s^ofe prihranke v iastno hranilnico 11 Poštni čekovni račun št 10,532. Telefon interurban št 178, Konsumno društvo za Ljubljano in okolico hranilu® vloge sprejema v svojem hranilnem oddelku in jih obrestuje po - - čistih 4*/•• * ' Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvii nejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4V*0/«. la varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentiraio vrednost nad : ■■■2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. Vloge spreHemaio In izplačujejo vse podružnice Konzumnega društva za Ljubljano In okolico, ki ao: V Spodnji Šiški v Ljubljani; na Glincak pri JUubljaui; v Ljubljani: Bohoričeva ul., Sodna uL, Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v Triieu na Gorenjskem; na Savi (oho. Jesenica) na Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radovljica; Kranjska gora; Mojstrana; Celje: Šoštanj; na KoroSkem: GuSUni, Prevalje, MeZica, Črna L, Črna II., Pliberk; Maribor; Litija; StLovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Kriie pri Trži iSu; Sv.Ana pri Tržiču; Gorja pri Bledu; Štore pri Celju; F»l* nad Mariborom; RuSe uad Mariborom; ~.VT........... ...... Rogtiu ko Slatina; Rndeče-Zidanmost. .==aa-=ga, ..j---- Se podrobnejša pojasnila, podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali E a osrednja pisarna Konsumnega društva asa Ljubljano in okolico, ki je v jubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal IS. Društvo ima ua razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne posiljatvo pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. H JUHEJ t = KAJO OSLIC 35SS S draguljar la zlatar Ljnbljnna, Hilfcerjeva ulica Štev. 4. priporaSa m)i zlatarsko iu draguljarsko delavnico za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato vanje in poarebrovanje itd. V salogi ima zlatnine in anbrnine, poroine pntano po vs"ih vzorcih in merah, uhane Ltd. Kui........................ .............. >o naji npuje tudi zlato in srohiro tor plačuje vižjlh cenah ali pa izmenjava *a m»v T^Aikiai f4MboaiL pomoč. nakazrOeo”"** ^ra'nika^MSko xgl»*nioo>: brat t« ordinir*i° Ravniki te v nujnih slučajih. Troštov, ki n*«ton«J0, kadar r boleli član sam p*, kov« drugi# <*« Ra lafljo, ne PpJ«a bet nitka blagal«-,.0* M*gHjalikega zdravnika lapet-njeni bolni«« Ust se mor* takoj oddsti r blagajniški pisani Ob “^aljahi in praznikih m ordlaln le v nujnib riucajih, Za vstop ▼ bolnico je nakazui«®* Zora vila se v tiabll moral« »a Jim»