12. štev.
V Ljubljani, 24. marca 1923.
Leto V.
m
Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gradišče št 7. — Telefon št. 77.
NflRODNO-SOCIJflLISTICNI TEDNIK
Naročnina: 4 Din., za inozemstvo 6 Din. na mesec. Izhaja ob sobotah.
Tovariše)
Volilna borba |e končana. Po sklepu strankinega zbora je Narodno-socijalistiČna stranka nastopila samostojno in po številu napram prvim skupščinskim volitvam nazadovala, ker smo bojevali neenak boj iu je marsikateri naš dober tovariš omagal pod pritiskom nasprotnikov. Vzlic temu dejstvu je nastop stranke časten in smo se na znotraj utrdili. Vsem požrtvovalnim borlteijem-tovarlšem hvala za njihov možat nastop!
Vstrajajmo v boju za naše ideje in dosegli bomo naš cilj: boljšo bodočnost našega delovnega ljudstvaI
Načelstvo Narodno-socijalistiine stranke.
IVAN DER21C:
Po volitvah.
Volitve so se končale v znaku dr-žavnopravnega spora. Kar smo predvidevali že pri sprejetju ustave, je danes postalo kri in meso. Trije bloki si stoje v državi nasproti pod vodstvom Pašiča, Radiča in Korošca. Srbi, Hrvatje in Slovenci so izrekli svoj votum o ustavi. Slovensko in hrvatsko ljudstvo je dalo svojim državnopravnim stremljenjem silnejši povdarek; kompaktnost večine znaša nad 80 odstotkov, srbsko ljudstvo je v tej svoji kompaktnosti zaostalo za kakih 15 odstotkov. Ako pa prištejemo še poslance Spahove grupe k »prečan-skim« stremljenjem, je to razmerje za Hrvate in Slovence še ugodneje.
Ustavna borba se približuje svojemu vrhuncu. Ugibanja bi bila neumestna in preuranjena, vendar sem trdno prepričan, da se ta borba izvrši dostojno in v prospeh našega ljudstva, da se naša država postavi na pravi temelj medsebojnega bratskega sporazuma.
Slovenija nas je v marsičem iznena-dila. Narodni socijalisti smo nazadovali. Delavski pokret je tudi pri nas vržen nazaj za dolga desetletja. Vzdržali smo Slovenci v tem boju najdalj e. Takoj po sprejetju ustave se je opazilo najprej Pri Srbih, da je delavski pokret utihnil in je delavstvo prešlo politično v novo orijentacijo v prilog radikalni meščanski stranki. Par mescev nato smo doživeli isti pojav med hrvatskim delovnim ljudstvom. Takozvani hrvatski blok se je stvoril iz vseh hrvatskih političnih strank. V ta blok so takoj vstopili voditelji hrvatskega radniškega saveza. Ta organizacija takrat ni imela veliko članstva, a hrvatski delavec je potem pristal na sklep nekaterih in Savez je pričel rasti šele v okviru hrvatskega bloka. Delavstvo je tudi tukaj zapostavilo svoja socijalno-gospodarska stremljenja politično-državno-pravnim.
Slovenci smo se najdalje držali. Vzrok temu je bilo dejstvo, da smo imeli najjači delavski pokret. Lansko leto je izgledalo nekaj časa, da bomo to krizo srečno prestali. Toda ljubljanske občinske volitve so bile prvi dokaz istega po-kreta kot pri Hrvatih in Srbih. Voditelji raznih socijalističnih frakcij so naredili enotno fronto delovnega ljudstva z meščansko stranko verskega stališča, z SLS. Ako je na zunaj izgledalo, da v temu bloku gre v prvi vrsti za socijalno-gospodarske zadeve, je razvoj tekom treh mescev pokazal obratno »movens«
—	vodilno idejo, ki je zmagala, to je bila avtonomija, torej državnopravni spor. Volitve so to dokazale nepobitno. Delavske stranke so nastopile razcepljene in dobe brez količnika morebiti en mandat. Ta poraz bo streznil razne vihrave tajnike in proroke, streznil tudi delavstvo, da brez odkritosrčnosti, poštenosti in idealizma delavskih voditeljev ni napredka med delovnim ljudstvom.
Narodhi socijalisti smo bili med dve-ttia ognjema. Po triletnem delu so se bile naše vrste zelo pomnožile. Izgledalo ie, da naši novopristopivši člani stopajo y stranko z istim navdušenjem in istimi jdeali, kot so to naše organizacije pričakovale, verjele in poročale. Delo se je j^ožilo in obsegalo vedno večji delo-Kr°K. V vseh večjih krajih so bili kadri
naše stranke, po deželi pa smo pridobivali tla med malimi ljudmi. V tem valovanju pa je bilo usodnega pomena dejstvo, da so vsi ti, ki so iskali zavetja pri nas, prišli k nam z upom na takojšno odpomoč iz njihove težke gospodarske situacije. Ker odpomoči ni bilo mogoče, je prišla reakcija kot edino možina posledica. Najeklatantnejši dokaz so nam naši javni nameščenci in viničarji. O prvih pozneje. Viničarji pa so v odločilnem momentu odpovedali in padli nazaj v verskostrankarsko staro odvisnost duhovništva.
Socijalistične frakcije so odrekle skupen nastop radi ignorance in samoljubja svojih namišljenih voditeljev, dobra volja, pošteni in iskreni predlogi narodnih socijalistov niso pomagali. De-lavci-zaupniki so na kongresu 21. januarja v Ljubljani instinktivno čutili bližajočo se katastrofo, toda voditelji so bili neizprosni! v svojem diktatu danes pa lahko štejejo svoje glasove. Preko 20 tisoč glasov so vrgli v žrelo klerikalizmu. Da so nas ti voditelji na vseh shodih in po časopisju napadali, mi ni potreba posebej povdarjati, nadaljevali so pač svoje razdiralno delo. Povrhu tega je en del voditeljev uskočil na do-sedaj nepoznan in nezaslišan način v meščanske stranke.
Klerikalci so osredotočili svoje delo na nižje uslužbence in poljske delavce, predvsem viničarje. Napram nam so nastopali povsod z brahijalno silo. Uspelo 'jim je, glasovi v Mariboru in okolici so eklatanten in jasen dokaz, da so premotili te vrste. To dejstvo je najbolj žalostno in treba bo intenzivnega dela dolgo vrsto let, dai se ti stanovi rešijo klerikalizma.
Najhuji boj pa smo bojevali z demokrati. Resnica je to in ni nam je treba zakrivati. Boj je bil neenak, a z izidom smo lahko zadovoljni. Tudi sedanji nastop naše stranke je bil časten in uspešen. Ne govori iz mene slepa strankarska zagrizenost ali samoljubje, pač pa odkritosrčnost in poštenje. Ob prevratu že smo videli in spoznali, kaj vse se skriva za takozvano jugoslovansko demokracijo. Naše ljudstvo se je pod grozotami svetovne vojne izučilo in spametovalo. Klerikalci so bili pri prvih volitvah potisnjeni tako nazaj, da siv ne bi bili nikdar več opomogli, ako bi takozvane napredne in soc. vrste bile res napredne in socijalistične. Mesto demokracije, naprednosti in socijalne pravičnosti pa je ravno takozvana demokracija uvedla najostudnejši osebni režim in smatrala peščico ljudi enega omizja za izbrano in poklicano z diktatom in silo uveljavljati svoje metode. Ves lep pokret naših kmetov je v teku dveh let popolnoma skrahiral, napredne vrste so strahovito nazadovale, klerikalizem pa po triletnem delu naših takozvanih naprednih državotvorcev slavi nepričakovan in komaj razumljiv triumf. Imena Kukovec, Žerjav, Vošnjak nam ostanejo za vedno v spominu. Klerikalci jih mirne duše lahko izvolijo za svoje častne člane.
V	tem boju smo podlegli, ker nismo imeli sredstev, da bi bili vedno takoj zavrnili mahinacije mladinov. Ni bilo dovolj, da so v Ljubljani pritiskali od osebe do osebe na naše ljudi, posJužili so se še drugih pristno mladinskih sred-
stev. Po Štajerskem so v soboto raznesli vest, da je dr. Rybar brzojavno zahteval od mene in načelstva, da naj v zaščito naprednosti damo nalog našim pristašem, da naj volijo demokrate. V nedeljskem »Jutru« pa so prinesli vest, da je vlada dr. Rybara odpoklicala z Reke. V Litiji in tudi drugod so sklicali v soboto sestanke naprednih ljudi in so v imenu naprednosti in pod devizo »svoboda, enakost, bratstvo«, zahtevali, da volijo demokrate. Po Gorenjskem pa so v nedeljo dopoldne raztrosili razne letaka s podpisi nosilcev list SKS, NSS in NRS, da je v zadnjem momentu sklenjen kompromis in da vse voli kompaktno Žerjava. Tipično za nas je dejstvo, da so se nam v Ljubljani odpovedali uradniki, ki so najbolj vehementno zastopali samostojni nastop; niso se pokorili enodušnemu sklepu strankinega zbora, pač pa oddali glasove za napredni blok. Na deželi pa so šli naši obrtniki iri nižji uslužbenci pod sugestijo, da je naprednost v nevarnosti, glasovat za demokrata. Je to značilen in žalosten pojav. Značilen, da si naši pristaši niso bili na jasnem, za kaj pri teh volitvah gre, žalosten, ker dokazuje nedisciplino v stranki. Vse te mahinacije pa niso mladinom prav nič pomagale: izvoljen ni bil v Sloveniji noben demokrat!
Volitve so končane, nova je situacija. Novo delo nas čaka. Načelstvo bo storilo svojo dolžnost, tovariše pa pozivam, da resno in trezno razmišljajo o izidu teh volitev in o nadaljevanju našega dela.
Vsem tovarišem pa, ki ste ostali iskreni, dosledno jekleni, neizprosni in požrtvovalni v boju za naše ideje, — iskrena hvala!
Politične vesti.
VOLITVE V SKUPŠČINO.
Volitve, ki so razburjale 3 mesce našo javnost, so končane. Ni nam še znan natančen izid, vendar pa je pomen teh volitev že jasen. Neglede na druga številna vprašanja se je vršil volilni boj za dva glavna, smotra. Na eni strani so stali oni, ki hočejo uvesti novo ustavo z avtonomijami, na drugi strani oni, ki hočejo obdržati sedanjo ustavo in s tem centralizem. In izid volitev je bil tem ciljem primeren. Posamezni deli našega troimenega naroda so se izrekli v naravnost impozantni večini za revizijo ustave in avtonomijo. Zmagala so vse avtonomistične stranke, in kjer so si te stale v medsebojni konkurenci, je zmagala1 ona, ki je zahtevala več ko>t avtonomijo, ki je zahtevala federalizem.
Reči se mora, dai je narod povdar-janje teh dveh gesel razumel, in sicer jako dobro razumel. V Sloveniji je zmagala avtonomistična Slovenska ljudska strankai, v Bosni avtonomistična muslimanska Spahova skupina, na Hrvatskem, v Slavoniji, deloma v Banatu, deloma v Bosni in Heroego-vint, kakor Dalmaciji, da, celo v Slovenijo je prodala —• Pai je zmagala republikanska Radičeva stranka, ki je izahtevala že več, kakor navadno avtonomijo.
Ker je šlo za dve tako važni vprašanji: ali naj se vpelje avtonomija, ali naj ostane centralizem, je povsem umevno, da so stopila vsa druga vpra-
jšanja v ozadje, ter pri volilni agitaciji niso igrala take važnosti, dat bi mogla volilce uspešno' zanimati.
Volilcem se je zdelo predvsem najbolj važno vprašanje avtonomije. In brezdvomno je, da se ima klerikalna stranka svojemu res velikemu uspehu zahvaliti le okolnosti, da je z vso odločnostjo šla v boj za avtonomijo. No, avtonomistične stranke so dobile topot bitko, na njih bo sedaj, da izpolnijo dane obljube in zadovole ljudstvo-Naj sedaj poskusijo, kaj znajo!
Nasprotno so doživele polom vse centralistične stranke v prečanskih oz. nesrbskih krajih. V Sloveniji so bile naše 3 centralistične stranke: demokratska, radikalna' in samost, kmet. stranka, naravnost zdrobljene. Demokrati so (imeli prej tri poslance, sedaj pravzaprav niso dobili nobenega, kajti v Ljubljani izvoljeni Reisner ni bil izvoren kot demokrat, temveč kot kandidat Naprednega bloka in sicer mora odstopiti do 31. decembra 1923 in narediti prostor drugemu kandidatu Naprednega bloka dr. Ravniharju, ki bo stopil, kakor pišejo radikalne »Jutranje Novosti« v radikalno stranko. Kakor' se vidi, ne delamo demokratom nobene krivice, ako trdimo, da pravzaprav niso dobili nobenega poslanca. Samostojna kmetska stranka je imela 8 oz. 9 poslancev, sedaj pride v parlament samo eden in še ta ni dobil količnika, postal je poslanec le z ostankom. Ta stranka je doživela naravnost strahovit poraz, v prvi vrsti zgolj radi tega, ker je bila strogo centralistična, v drugi vrsti pa tudi radi pomanjkanja 'inteligence v stranki, katero je naravnost odganjala. Radikalna stranka je upeljana pri nas še-le sedaj, toda imela 5e na razpolago take pripomočke in taka sredstva, da bi bila v slučaju, da ne bi šlo ravno zai avtonomijo in centralizem, lahko prodrla. Tako pa je Jimela smolo, da so se ji pridružili samo nekateri »štreberski« uradniki, ki so mislili, da bodo napravili hitro karijero iala Lukan in Pfeifer. Kakor se vidi, da so se gospodje malo zmotili. Ni vsak dan nedelja.
Na žalost moramo konstatirati, da volitve tudi socijalnim strankam niso prizanesle. Prav vse so bile grozovito tepene. V nekem oziru gre to na račun, da se niso dovolj jasno izrazile za avtonomijo, v drugem pa na naravnost brezprimerno medsebojno razdrapa-nost. Kar smo že pred tremi mesci pisali, to se je do pičice uresničilo1. Tedaj smo pisali: Ako bi mi, slovenski proletarci, imeli angleško pamet in angleško hladno kri, bi šli skupno v boj /n bi skupno zmagali. Kakor pa poznamo naše komunistične in socijaldemo-kratične voditelje, se to ne bo zgodilo. Vsaka socijalistična stranka pojde za se v boj in vse skupaj bodo- tepene. — fcn tako, ravno tako se je zgodilo. Delovno ljudstvo je danes brez zastopstva vrženo v žrelo kapitalismu. Soci-jaldemokratje in komunisti so imeli prej v Sloveniji 12 poslancev, sedaj jimajo komaj enega in še ta do sedaj ni siguren. Mogoče ne bo niti enega socialističnega poslanca. Našim posebno pametnim soc. demokratičnim in komunističnim voditeljem se je posrečilo, da so v teku dveh let uničili
celo socialistično gibanje v Sloveniji. Bogve ali bo ta poraz te ljudi spametoval? Tudi naša stranka ni obdržala svojih pozicij, tudi ona je izgubila oba mandata. Eden, glavnih vzrokov tiči tudi tukaj v tem, da je naša stranka ua-glašala samo socijalna vprašanja, ki pa ljudstvo kljub temu, da trpi, daleko niso toliko zanimala, kakor naglašanje avtonomije. V drugi vrsti je nam škodila brezvestna agitacija, predvsem demokratov, ki so zadnji dan pošiljali našim volilcem dopise, da smo se ž njimi
zedinili za skupen nastop in naj vržejo svoje kroglice v demokratsko skrinjico. Imamo take dopise v rokah. To je nekaj tako podlega, dal ne moremo najti besede, da bi to dejanje dovolj označili. Mi pojdemo kljub slučajni nesreči naprej in prepričani smo, da bo delovno ljudstvo prav kmalu spoznalo, da smo na pravi poti. Naše stranke s tem porazom ne bo konec, prihodnje volitve bodo razmere korenito predrugačile.
V	Sloveniji je bilo izvoljenih 21 klerikalcev, 2 Radičevca, 1 samostoj-než, 1 naprednjak in ali 1 socijalist ali pa 1 Nemec.
Na Hrvatskem
je pobral vse Radič. Hrvatska in Slavonija sta imeli 9 volilnih okrožij, ter sta volili 69 poslancev. Od teh je dobil Radič 52 mandatov, 11 so jih dobili demokrati in 6 radikali. Radikali in demokrati soi dobili svoje mandate v okrajih, kjer soi naseljeni Srbi. Zanimivo je, da so klerikalci, kateri so imeli prej n,a Hrvatskem precej poslancev, pri teh volitvah popolnoma propadli. Hrvatski klerikalci so ravno taki avtonomisti, kakor slovenski, toda Radič jih je prekričal, kakor bi bil skoraj tudi slovenske; on je zahteval še malo več kot avtonomijo, on je zahteval naravnost federalizem. In Radič je zmagal, zmagal popolnoma, ne le nad centralisti, temveč tudi nad avtonomisti. Ljudstvo je centralizma, kateremu pripisuje vse gorje, sito do grla.
V	Bosni,
ki je volila 47 poslancev, je dobila avtonomistična muslimanska stranka 18 mandatov, Radič 9, radikali 13, zem-Ijoradniki 6 mandatov iti srbska stranka 1 mandat. Torej tudi v Bosni imajo večino avtonomisti in Radič.
Dalmacija
je volila 16 poslancev. Izvoljenih je 7 Radičevih pristašev, 5 radikalov, 1 demokrat, ter dr. Trumbič in Drinkovič. En mandat zasede naknadno. Ker sta tudi Trumbič in Drinkovič proticentra-lista, so centralisti tudi v Dalmaciji podlegli.
V	Vojvodinji
je izvoljenih 34 poslancev in sicer 16 radikalov, 6 Nemcev, 4 demokrati, 3
socijalist!, 3 bunjevci (klerikalci), 1 zemljoradnik in 1 Romun.
V	Srbiji
so dobili radikali 49; demokrati 32 in zemljoradniki 2 poslanca.
V	Južni Srbiji, kjer je bilo izvoljenih 41 poslancev, so dobili radikali 18, demokrati 10 in na-cijonalni Turki 13 mandatov.
Vse navedene številke, razun za Slovenijo, še niso točne in so malenkostne izpremembe mogoče.
V	krajih, kjer prebiva srbski narod, so izvoljeni z veliko večino radikali, demokrati so propadli. Propadli so tudi zemljoradniki, ki so se, kakor socijali-sti, pretepali med seboj, mesto da bi složno delali za narod.
Svetovni pregled.
ČEHOSLOVAŠKA.
Mali boj med Češkoslovaško in Nemčijo.
Med Češkoslovaško in Nemčijo se je pojavilo malo nesoglasje. Nemci, naduti, kakor so, so izgnali iz Nemčije 12 čeških dijakov. Bili so jim naenkrat na potu, zakaj, tega sami ne vedo. Čehi seveda te klofute niso vtaknili v žep, kakor to stori v enakih slučajih Jugoslavija, temveč so dali Nemcem njihovo nadutost prav živo občutiti. Kar črez noč so vročili izgonska povelja več nemškim inženirjem, zaposlenim na Češkoslovaškem.
Ko je Nemčija videla, da hočejo Čehi svojo grožnjo tudi izvesti, je takoj umaknila že izdano izgonsko povelje proti 12 Čehom. Sedaj se vrše med obema državama diplomatska pogajanja v svrho da obe prekličeta izdana izgonska povelja. Menda bo stvar rešena mirnim potom. Nemcem pa je Češka vendarle povedala, da niso vsegamogočni in da se tudi slovanska država ne da od njih teptati.
Stavka rudarjev v Moravski Ostravi Velika stavka rudarjev v Moravski Ostravi, o kateri smo že poročali v zadnji številki, traja še vedno dalje. Po poročilih so pogajanja že tako napredovala, da je upati na skorajšnji konec stavke.
Polom banke. Na Češkem je fa-lirala zopet velika banka. To je v kratkem času drugi tak slučaj.
Izključen iz NSS, ker pripada fašistom, češka narodno-socijalistična stranka je sklenila, da njeni člani ne smejo pripadati fašistom. Ker je ravnatelj Hrouda ostal kljub temu član fašistovske organizacije, ga je kongres Češke nar. soc. stranke izključil. Češki fašisti, ki se imenujejo »Narodno gibanje«, so ravno taka organizacija, kakor naša »Orjuna«.
RUSIJA.
Moč sovjetske vlade. Poljski knez Radziwill, ki je bil dalje časa v Rusiji, je poročal svojim ožjim političnim prijateljem o vsem, kar je tam videl in opazil. Sovjetska vlada se urejuje,
Izid volitev.
V	Sloveniji.
Radi pomanjkanja prostora ne pri- V Ljubljani je bilo oddanih 8874 našamo volilnih izidov v posameznih glasov, poslancem je bil izvoljen s občinah, temveč le v celih volilnih 3498. glasovi kandidat Naprednega okrajih ali srezih.	bloka,	profesor	J.	Reisner.
Volivni okraji Ljubljana-Novo mesto.
(10 poslancev.)
Volivni okraji	.1 ^ ^sss 'H S = s JS _S "5, Ji I >V9 'U5	SLS	SKS	tILS	NSS	JDS	SSDL	MS	SS1
Črnomelj	3893	2602	574	67	37	244	98	225	46
Kamnik	666315260		455	52	44	447	341	25	39
Kočevje	7-340	4230	537	60	141	448	619	1185	80
Kranj	9139	6493	538	104	94	1127	590	87	109
Krško	8004	5839	947	84	88	604	229	32	111
Litija	6745	4637	325	55	183	379	969	36	161
Ljublj. okolica	11412	7242	1096	187	151	776	1552	70	338
Logatec	4760	3065	337	53	99	816	177	42	171
Novo mesto	7679	5166	1311	53	188	452	.145	312	52
Radovljica	6354	3859	342	24	234	641	779	114	338
Skupaj: 97119 71989 48393			6462	739	1259	5974	5589	2125	1445
Volivno okrožje Maribor-Celie s Prekmurjem.
(15 poslancev.)
Volivni okraji	Število volivcev	Število oddanih glasov	JDS	SLS	SDS	SKS	SSDL	Niti	SKRS	SSJ	NSS	NKS
Brežice	6918	4732	229	2112	89	438	69	78	1391	210	77	40
Celje	13660	9574	563	6056	264	674	111	491	80	922	325	90
Dolnja Lendava	7759	6411	123	3648	23	217	46	71	1920	86	61	216
Konjice	4676	3359	169	2485	22	65	59	389	54	83	15	18
Laško	10309	6275	482	3045	23	108	1893	77	43	467	84	53
Ljutomer	7933	5693	221	3886	86	477	94	784	40	7	32	66
Maribor d. breg	10767	7508	231	4173	144	291	1054	674	537	112	182	110
Maribor 1. breg	17871	13246	863	8283	43	252	1190	1501	268	62	602	182
Mozirje	3630	2576	92	1863	362	33	60	2	38	80	32	14
Murska Sobota	12851	9418	1122	2944	42	894	73	171	3495	154	172	351
Ormož	4693	3496	247	2663	48	178	21	105	271	22	19	22
Prevalje	3743	2793	62	1177	21	23	38	100	17	1262	70	23
Ptuj	12244	8475	267	5175	96	313	410	615	1109	146	149	95
Slovenjgradec	9297	6648	233	4120	63	167	510	712	50	531	213	49
Šmarje	10565	6856	260	4104	123	413	100	210	855	140	36	38
Skupaj 136916 99484	5164 55734	1449	4543	5782	5980	10168	4284	2069	1365
Količnik 6092. — Oddanih glasov 96.484.
Zanimivosti.
Obstreljevanje mesca.
Stara je že želja premagati privlačnost naše zemlje. Fantastični pisatelji so se pečali z razmotrivanji, kaj in kako se godi na drugih svetovih. Sedaj se zopet oglaša amerikanski profesor Goddard in se peča s tem, kako bi bilo mogoče pognati kroglo v do sedaj nedosežene višine, mogoče celo na mesec. Pa tudi, če tega cilja ne doseže, bi bilo za meteorologijo neizmerne važnosti izvedeti, kake so skrajne plasti zemeljske atmosfere.
Goddard se poslužuje principa rakete, ki jo žene iz nje izstopajoči plin s tem, da se odbija od zračne plasti. Pri svojih poskusih s koničnimi iz hromniklovega jekla obstoječimi celicami, napolnjenimi z brezdimnim smodnikom je dosegel plinovo hitrost do 2434 m v sekundi. Lahko je izračunati, kakega naboja je treba, če se hoče krogla pognati do gotove višine. Goddard predlaga, da naj se projektil sestavi iz dveh delov, od katerih manjši tiči v večjem. Najprej se užge naboj v večjem delu, ki požene vse v veliko višino, na kar se užge naboj manjšega dela, ki leti potem sam dalje. Na vrtljivi glavi zgornjega dela se nahaja gy-
roskop. Spodnji del pa ima ob strani poševne luknjice, iz katerih izstopa plin ter s tem povzroča, da se projektil hitro suče; s tem se prepreči, kot pri artilerijskih kroglah, da se ne pre-kolebajo. Na projektilovi glavi se nahaja tudi neke vrste padalna priprava, ki omogoča, da pade registrirni aparat lepo polahko na zemljo-— če ne leti krogla kar liaprej.
Goddard je iznašel še druge vrste projektil iz več delov in celic ter izračunal, da je potreba pri najneugodnejših pogojih 12.6 kg smodnika, če se hoče doseči višina 55 km, 89 kg za 368 kilometrov in 267.7 kg za 693 km. Takega naboja je treba za vsako kilo krogline teže. Da se torej spravi 1 kg teže izven območja zemeljske privlačnosti, je treba 802 kg smodnika. Za slučaj, če se posreči sestaviti tako kroglo, predlaga Goddard, da se izstreli tako, da bi zadela neosvetljeni del mesca o mlaju. Da bi bilo mogoče ugotoviti, kje in da je sploh krogla udarila na mescu, bi vsebovala posebno pripravo z gorljivo snovjo, ki bi se vžgala pri udarcu na mesčeva tla. Da bi bilo mogoče opaziti svetlobo v dobrem daljnogledu, bi zadostovalo 1.5 kilograma te snovi, pri 7 kg pa bi opazili luč tudi s prostim očesom.
Doslej so dosegli lahki, neobremenjeni zrakoplovi višino do 30 km. Krogle modernih topov dosežejo pri najvišji točki svoje poti še večje višine. Z Goddardovimi apararati bi bilo mogoče prodreti še veliko višje. In čeprav se za enkrat še ne posreči otresti se vplivh zemeljske privlačnosti, vendar se odpira s tem pot, ki bo dovedla z napredkom v tehniki tudi do tega cilja — kakor je izvedla polet z motorjem najprej pesnikova fantazija.
Trdoživost mačke. »Kosmos« navaja zanimiv slučaj, ki priča, kako odporno silo ima mačka proti gladu: Kmet je imel v skrajnem k-oncu hiše shrambo za žito. Tu se je nahajala stara skrinja, v katero je spravljal prazne vreče. Pokrov je bil navadno odprt. Ta skrinja je služila domači mački kot ležišče. — Ko so omlatili prvo žito, so položili vreče z žitom na zaprto skrinjo v kašči. Šele čez tri tedne po tem se poda kmet zopet v kaščo, da spravi vrečo žita v mlin. Ko se približa skrinji, začuje iz nje medle, tužne glasove. Hitro odpre pokrov ter najde v skrinji že tako dolgo pogrešano, do kosti shujšano mačko. Pri vsakem poskusu, da bi se postavila na noge, se uboga žival zvrne. Ko so ji dali mleka, ga je lizala prav pomalem in v večjih presledkih. Drugi dan je imela že več teka in naslednje dni je žrla tudi take jedi, ki jih
sicer ni marala. V 14 dneh je izgledala zopet tako, kot prej in je bila zopet povsem prožna. Usodepolne skrinje pa se je odslej skrbno ogibala. — Iz tega je razvidno, da imajo živali proti gladu več odporne sile, kot si predstavljamo.
Kako napreduje svet? Neki angleški kaznjenec, ki je bil leta 1887 obsojen na dosmrtno ječo, je bil letos pomiloščen. Kakor je zatrjeval londonskim žurnalistom, ga je neizmerno iznenadil velikanski londonski cestni promet, avtomobili, električna razsvetljava in letalo, ki ga je videl krožiti visoko nad mestom. Kar pa sploh ni mogel zapopasti, je bilo to, da hodijo sedaj dame v najhujšem mrazu v kratkih krilcih, tenkih, svilenih, skoraj prozornih nogavicah in lakastih čeveljčkih, dočim je bil navajen gledati v gorko obleko zavite ženske. ------
Koliko Židov je na svetu? Na letni konferenci amerikanskih Židov je poročal Louis Marshall, da je po zadnjem štetju vseh skupaj 15,293.815 judov na svetu.
3.330.000 jih živi v Ameriki, 3,716.000 na Poljskem, 2,375.000 v Ukrajini, 960.000 v Rumuniji, ostali so razkropljeni po drugih državah. — V Jugoslaviji imamo okroglo
300.000 Abrahamovih sinov.
pripoveduje Radziwill, toda z. napredujočim redom propada komunizem in O' njem na Ruskem kmalu ne bode več govora. Sovjetska vlada je danes silno močna, mogoče najmočnejša vlada na svetu. Kljub temu, da imajo v vladi večino judje, dela vlada čisto nacijonalno politiko ter skuša pridobiti zopet vse dele, ki so se po revoluciji odtrgali od Rusije, pod eno oblast. Tako je na pr. samostojnosti Ukrajine že konec in je že zopet popolnoma spojena z Rusijo. Rad-ziwill je mnenja, da Rusija, čeprav sc bo imenovala rdeča, nikdar ne bo pozabila, da ji je Poljska odtrgala velika ozemlja; nikdar pa ne bo privolila v samostojnost baltiških dežel, ki so se ustvarili po revoluciji na bivšem ruskem ozemlju. Gospodarski položaj Rusije je težaven. Ker so železnice takorekoč popolnoma uničene, ni misliti, da bi mogla sovjetska Rusija v doglednem času začeti kako vojno.
L j e n i n težko bolan. Ljenin je zopet težko bolan. Sovjetska vlada je poklicala v Moskvo najboljše evropske zdravnike, da bi ga ozdravili.
Nemiri v Rusiji. Med nemško tvrdko Krupp in sovjetsko vlado je bila podpisana pogodba, po kateri dobi Krupp velikanska ozemlja v Rusiji v najem.
ITALIJA.
Italijanske državne železnice se o d d a d o privatnikom v najem. Italijanski ministrski svet je sprejel predlog, da se oddado državne železnice privatnikom. Kakor se vidi, je začel Mussolini prav energično delati na ozdravljenju laškega državnega gospodarstva. Državne železnice imajo namreč velikanske izgube, ki jih mora država plačevati. Da obvaruje državo pred temi velikanskimi doplačili, da Mussolini železnice v najem. Je pa to tudi dokaz, da je državna uprava v Italiji silno slaba, da si sama ne upa rešiti železniškega vprašanja. Da, da ni vse zlato v Italiji kar se sveti. Italiji manjka sposobnega državnega aparata, ravnotako, kakor Jugoslaviji.
AVSTRIJA.
Pasivna resistenca poštnih uslužbencev. V pondeljek je začela v Avstriji pasivna resistenca Poštnih uslužbencev. Poštni uslužbenci so dobili po prevratu pravico voziti se po železnicah po režijskih cenah; to pravico pa jim je vlada letos ukinila. Da si pridobe zopet vzeto pravico, so sc spustili poštni uslužbenci v boj.
NEMČIJA.
Nemški n a c i j o n a 1 c i h u j t-s k a j o k vojni.
Nemški nacijonalci, zbrani v različnih nacijonalnih organizacijah, pod vodstvom Hindenburga in Ludendorffa hujskajo javno k vojni. Po Nemčiji se vrše javni shodi, na katerih pregovarjajo narod, da se vpre z vso silo Francozom. Interesantno pa je, da hočejo napraviti najprej meščansko vojno. Najprej, tako pravijo, nemško-nacijo-nalni hujskači, je treba pobiti socijall-ste, potem bo nemški narod zopet močan in sposoben, da napade takoj Francoze in jih tudi naklesti. Pri pameti nemški nacijonalisti sicer nikdar niso bili, toda tako očitno, kakor danes, pa se tudi niso. noreli.
Da je prišlo pod takimi razmerami uo hudega razdora med socijalisti in meščanskimi strankami, je menda popolnoma umevno.
Nemško nacijonalno časopisje, ki je popolnoma v rokah velikih kapitalistov ~ samo znani Stinnes ima 71 časopisov — hujska brezprimerno in napihuje nemško ošabnost.
Nameravani prevrat na B a v a r s k e m. Kakor je že znano, da se je pripravljal na Bavarskem prevrat. Bavarska bi se odcepila od Nemčije, postala bi kraljevina in avstrijske dežele bi se ji pridružile. O tem nameravanem prevratu, ki je bil za enkrat preprečen, se zve sedaj marsikaj. Voditelji Prevrata, ki so pripadniki visoke aristokracije, so bili v zvezi s Francozi in so dobivali od’ Francije denar. Ravnotako Pa so bili v francoski službi nemški komunisti. Bilo pa je baje vse upeljano takole:	V Severni Nemčiji bi povzročili
kumunisti nemire, to priliko bi porabila “avarska ter odpadla in — Nemčija bi razdeljena.
ROMUNIJA.
Policija v parlamentu. V romunskem parlamentu »delajo« sedaj ustavo. Vrši se to približno tako, kakor se je delalo pri nas. Balkan tu, Balkan tam. Ker pa so skušali nekateri opozici-jonalni poslanci to »državotvorno delo« motiti, je pridrla policija v parlament ter odstranila »protidržavne« poslance.
Poročila z dežele«,
Spodnja Šiška. Krajevna organizacija NSS v Spodnji Šiški je na svojem občnem zboru 3. marca t. 1. izvolila sledeči novi odbor; predsednik tov. Ivan Koprivec, podpredsednik tov. Alojz Rozman, tajnik tov. Franc Žagar, tajnikov namestnik tov. Mirko Rozman, blagajnik tov. Jože Kovač, odborniki: tovariši Jože Jermolj, Ivan Filipič, Emil Avguštin, Pavel Pleničar, Ivan Konič in Ivan Fabčič; namestniki Franc Simončič, Peter Porenta, Ivan Pušar; pregledovalca računov: Ivan Hiter in Ivan Petek.
V	Kranju se je osnovalo »Delavsko podporno društvo«. Društvo je nadstrankarsko in nepolitično in ima edini namen, da pomaga bolnim in ponesrečenim članom. Društvo je že potrjeno od pokr. uprave za Slovenijo. Imamo 3. razrede: V I. razr. se plačuju po 3 Din., v II. razr. sc plačuje po 2 Din., v III. po 1 Din. na teden. V slučaju bolezni dobi član v prvem razr. 75 Din., v drugem razr. 50 Din., v tretjem 25 Din., tednske podpore za dobo 10 tih tednov.
V	slučaju smrti društvenega člana se izplačuje pogrebnina. Društvo ima do danes po 2 mesečnem obstanku že nad 100 članov.
Protestni shod vseh nameščencev in vpokojencev ter železničarjev v Novem mestu. — V petek 16. t. m. se je vršil lepo uspeli protestni shod proti draginji in manifestacija za izdatno zboljšanje gmotnega stanja vseli državnih, javnih, železniških nameščencev in upokojencev. Kot glavni govornik je nastopil tov. prof. Kovač, ki je v drastičnih primerih žigosal naravnost sramotni gmotni položaj nameščenstva in vpokojencev v naši državi, za kar je žel vsestransko priznanje. V imenu železničarjev je govoril tov. g. Ljubič, kateri je z njemu prirojenim poljudnim sarkazmom bičal nevzdržne razmere železniškega aparata, ki tirajo radi neveščih upravnih funkcionarjev ves državni organizem v propast. Povedal je prav odkritosrčno vse, kar je v resnici rak-rana in vzrok bednega stanja železničarjev. Kot zastopnik poduradnikov in slug je nastopil tov. g. Torkar, ki je obrazložil žalostni stan nižjih uslužbencev, katere so potisnili gotovi »višji krogi« z maksimiranjem v največjo bedo in pomanjkanje. Kot četrti govornik je tov. g. Uderman v kratkili toda stvarnih besedah dokazal, da je krivca iskati v nameščencih samih, ki slepo drve za posameznimi političnimi grupami, mesto, da bi se strnili v enotno fronto in se tako skupno borili za svoje pravice in obstoj. K besedi se je kot zadnji oglasil tov. Ogrinc, ki je pozival vse navzoče k skupnemu nastopu vsega delovnega ljudstva, ki naj pokaže, da je sito kapitalističnega izkorišče-valnega režima. Vsi govorniki so želi navdušeno pritrjevanje. Na to se je soglasno sestavila resolucija, ki zahteva v glavnem: takojšnje ukinjenje maksimiranja rodbinskih doklad za nižje državne uslužbence in omejitve po davčnem censusu; povišanje osebnih doklad; izplačilo nabavnega prispevka za enkrat v iznosu eno-mesečnih skupnih prejemkov; izenačenje doklad tako, da se zvišajo te za 150 odstotkov in razširi izenačenje na vse državne nameščence, železničarje in upokojence, brez razlike kategorij; 100 odstotno zvišanje dijet; da se nakaže vsem uslužbencem brez izjeme stanarinska doklada ali pa preskrbi primerno stanovanje v naravi; zasiguranje stanovanj v obče ter izplačevanje primerne odškodnine za dvojno gospodinjstvo v slučajih premestitve; nova narodna skupščina naj v prvi vrsti razpravlja in se zavzame za vprašanje o službeni pragmatiki za drž. nameščence, železničarje in upokojence; da se uvrsti vas Kandija in Grm (šola), ki jih loči samo Krka od Novega mesta in je tam stanujoče uslužbenstvo navezano na novomeški trg, v isti razred kakor Novo mesto; pred ujedinjenjem vpokojenim naj se priznajo pokojnine v dinarski veljavi.
Trbovlje. Na zadnjem občnem zboru krajevne organizacije NSS je bil izvoljen nov odbor: predsednik tov. Ivo Pajk, podpredsednik tov. Lojze Hudarin, tajnik Rudolf Pust, blagajnik Jožef Brilej, odborniki Drago Les in Josip Alba, pregledovalca računov Mirko Kos in Polde Drnovšek.
Tedenske novice*
Sporni mandat v mariborskem okrožju
so dobili Nemci s 5981 glasovi, pritem ko ostanejo socijal-demokrati (Golouh) s 5734 glasovi brez mandata.
Predsednik »Orjune« težko poškodoval našega tovariša obč. svetnika Rupnika. — Mi smo hoteli o tem za enkrat sploh molčati, ker nismo marali valiti krivde na napadalca, ampak počakati, da se stvar razčisti pred sodiščem.
»Jutro« se je seveda moralo oglasiti in je že v naprej »razsodilo«, da si je te težke poškodbe kriv tov. Rupnik sam. »Slovenec« od 22. marca pa jasno in odkrito pove drugače in istotako govore navzoči gosti. — Za danes o tem dovolj! Govorili pa bomo odkrito besedo, ko bo svojo sodbo izreklo sodišče. Za danes si dovoljujemo samo sledečo skromno pripombo: Če mislijo orjunaši, da si bo ljudstvo pustilo diktirati in ubijati v glavo orjunske nazore z brahijalno silo, se zelo motijo. Spričo takih metod in nazorov je orjuna zgrešila svojo pravo smer in zašla na pota, ki jugoslovanstvu ne bodo ne samo nič koristila, temveč gotovo škodila. Ves ta pokret smo gledali doslej od strani, izpregovoriti pa bo treba o njem odkrito besedo, ker naša dobra vera je šla--------------------.
V	znamenju sv. Birokracija. — Mini-starstvo inostranih dela v Beogradu je bilo naročeno na »Novo Pravdo« od 1. jan. do 31. marca t. 1. Te dni prejmemo od navedenega ministrstva veliko, petkrat z velikim zelenim pečatom zapečateno pismo z označeno vrednostjo 9.— Din. Jako nas je presenetila prijazna pismonoševa pripomba, da dobi 6.— Din. 50 p. za porto. Iz radovednosti prevzamemo pismo. Še bolj pa sc začudimo, ko najdemo v njem poleg 9.— Din. na lepi ministrski poli sledeči dopis: Uredništvu »Nove Pravde«, Ljubljana. — Mini-starstvu Inostranih Dela čast je poslati uredništvu Dinara 9— (devet) na ime pret-plate na vaš list od 1. januara do 31. marta 1923. god. za Odelenje za štampu s molboin da izvoli poslati priznanicu na gornju sumu. -• Po naredbi Ministra Inostranih Dela Zast. Šefa Blagajnice, Sekretar Jov. Ale-xandrovič — Blagajnik Min. Inostr. Dela, Ljub. Milinkovič. — Pa res človek ne ve, ali bi se smejal ali jezil! Koliko je vreden papir, zlasti krasni, močni pisemski ovoj in fini pečatni vosek za 5 pečatov v premeru 5 cm, če se že dela nič ne računa! In končni efekt? Uprava je prejela za četrtletno naročnino namesto Din. 11.—, le Din. 2.50. — Da zadevo dovedemo ad absurdum, smo vposlali v frankiranem pismu povrhu še zahtevano priznanico, tako da nam je ostalo za naročnino celih Din. 1.50. Sedaj čakamo le še na to, kedaj nas prime kaka finančna kontrola radi tega, ker nismo na priznanico prilepili »taksenu marku«. — O, sv. Birokracij, nikari nas ne zapusti!
Šušteršičev »Ljudski dnevnik« je 21. trn-mirno v Gospodu zaspal. — Naj počiva v miru!
Ukinjen je ljubljanski urad za zavarovanje delavcev zoper nezgode. Njegove agende so prešle z 18. t. m. na »Osrednji urad za zavarovanje delavcev« v Zagrebu, Preradovičeva ulica 44-1.
Javna ženska bolnica-porodnlšnlca je bila 20. t. m. otvorjena v Ljubljani, Na stari poti 3 za Leoniščem. V bolnici se nahaja 90 bolniških in 45 otroških postelj. — Dovolj dolgo je trajalo, da je Ljubljana dobila to prepotrebno ustanovo. V zdravstvenem oziru ni ravno v Ljubljani za malega človeka prav nič poskrbljeno. Revni sloji, zlasti drž. uslužbenci, ki niso člani bol. blag., nimajo niti enega brezplačnega ambulatorija. (Občinski zdravnik za uboge ne pride v poštev.) Za vsako malenkost se morajo obračati na priv. zdravnike ki pa v primeri z njihovimi dohodki zahtevajo jako visoke honorarje. Povsod po večjih mestih se nudi revnejšim slojem brez vsakega poniževanja ob gotovih dnevnih urah brezplačna ambu-latorična zdravniška pomoč, samo v Ljubljani, v mestu javnih nameščencev-siroma-kov se ne pobriga nikdo za tako institucijo.
1000 dinarski bankovci se bodo vendarle zamenjali- Beograjski listi poročajo, da pridejo v začetku prihodnjega mesca sedanji 1000 dinarski bankovci iz prometa. Novi so že pripravljeni.
V	Zagrebu so te dni otvorili del novega premlkalnega kolodvora. Dolžina tirov znaša 2600 m. Nesreča je hotela, da je bil kmalu po otvoritvi tam povožen neki kmet. Strojevodja je dal sicer znamenje s piščalko, ker se pa nesrečnež, ki je bil gluh, ni umaknil, se mu ni več posrečilo zadržati
vlaka, tako da je kmet obležal mrtev pod kolesi.
Nameščanje tujcev v jugoslovanskih podjetjih. Kakor se čuje iz Beograda, jugoslovanska podjetja v prihodnje ne bodo smela brez dovoljenja min. za soc. politiko nameščati tujcev.
Bivša črnogorska kraljica, mati italijanske kraljice, je umrla na Laškem, kjer je bivala izza časa vojne.
Koliko judov živi v Srbiji? Po statistiki beogr. lista »Vreme« se nahaja v Beogradu okoli 7000 zvečine španjolskih Židov, ki se pečajo vsi s kupčijo. Po celi Srbiji pa jih je razkropljenih 27.000.	v
Stekel deček. — Na češkoslovaškem v Vel. Dobrounu je pripeljal oče 12 letnega dečka k zdravniku. Med preiskovanjem deček nenadoma pobesni ter ogrize zdravnika. Dognalo se je, da je nesrečnega dečka pred nekaj dnevi ugriznil stekel pes, česar pa sta-rišem ni povedal.
Praktični smisel Angležev In Amerlkan-cev je že davno iznašel, da gumijasti pod-petniki niso le radi cenenosti in dolgotrajnosti ekonomski, temveč so tudi zdravju koristni, ker pri hoji znatno zmanjšujejo pretresanje telesa. Dajte si napraviti na svoje čevlje prave Palma-kaučukove podpetnike, da se sami prepričate o vseh njihovih prednostih.
163 let star je po poročilih kitajskih listov neki človek v Mandžuriji. Rojen je bil baje v 25. letu vladanja cesarja Čienlunga. Po teh podatkih bi moral biti star 163 let. Kineška vlada mu je kljub denarnim stiskam, v katerih se nahaja, dovolila starostno pokojnino. Bil je pa za to tudi že skrajni čas in gotovo mož ne bo predolgo vžival tega milodara.
—Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
THE REX Co., Ljubljana
6radiščB 10. • Telefon St. 268 int,
5[hapipnyrafna masa.,
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
	Ta	prejšnji
	teden	teden
	dinarjev	
100 švic. frankov stane	1810.—	1844—
100 franc, frankov stane	630.—	602.50
100 laških lir stane	471.—	475—
100 čeških kron stane	292—	292150
100 nemških mark stane	0.47	0.48
100 poljskih mark stane	0.27	0.20
100 avstr, kron stane	0.14	0.14
100 ogrskih kron stane	2.30	3.25
100 bolg. levov stane	60—	59—
100 dolarjev stane	9550—	9800—
100 angl. funtov stane 45.300—		46.750—
Razpredelnico čitajte tako: Ako hočete kupiti na pr. 100 nemških mark, morate dati zanje ta teden 47 para, prejšnji teden pa je stalo 100 nemških mark 48 para.
Curlška borza.
20. marca 13. marca švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo	5.45	5.60
100 fr. frankov je stalo 35.25	32.40
100 laških lir je stalo 26.17	25.62
100 čeških kron je stalo 15.95	15.95
100 nemšk. mark je stalo 0.03	0.03
100 polj. mark je stalo 0.02	0.01
100 avstr, kron je stalo 0.0075	0.0075
100 ogrskih kron je stalo 0.14	■	0.17
100 bolg. levov je stalo 3.30	3.12
100 dolarjev je stalo 539.—	536—
100 angl. funtov je stalo 2533.—	2523—
Dinar je zopet malo padel. Temu je kriva v prvi vrsti mednarodna špekulacija, kateri je naš dinar radi zmedene gospodarske politike naše vlade, kaj dobrodošel plen. Vendar pa se je dinar topot tako dolgo držal precej visoko, da je mednarodna špekulacija pri tem, ko ga je gnala navzdol, skoraj izkrvavela. Pričakovati je torej, da se bo dinar sčasoma vendar le popravil.
Ki somišljenik E. la naročnik Ju Mal
LISTNICA UPRAVE.
Cenjene naročnike, ki kljub opetova-nim opominom doslej še niso poravnali zaostale naročnine za 1. 1922, opozarjamo, da to čimpreje store, ker jim s prihodnjo številko brezpogojno ustavimo nadaljne pošiljanje našega lista, zaostalo naročnino pa iztirjamo potom našega pravnega zastopnika.
Naše cenjene naročnike, ki doslej še hiso poravnali naročnine za 1. četrtletje 1.1. (mesec jan., febr. in marec 1923), pa prosimo ,da se čimpreje odzovejo svoji dolžnosti. Ker moramo tiskamiške tro-ške vnaprej poravnavati, naj blagovolijo p. n. naročniki to dejstvo vpošteva-ti ter naročnino mesečno odnosno četrtletno vnaprej plačevati. Prihodnji številki priložimo za vse naročnike razven v Ljubljani, Litiji, Mariboru ter Novem mestu položnice z navedbo zneska, ki ga je do konca junija t. 1. plačati za naročnino.
Prispevki za tiskovni sklad. Izobraževalno društvo »Bratstvo«, Trbovlje 34.— Din., tov. Leopold Juh, Zagorje ob Savi 75.— Din, tov. Anton Blažek, Ptuj iz neke poravnave 50.— Din, neimenovani trgovec v Ljubljani 100 Din, neimenovani trgovec v Ljubljani 10 Din, neimenovan trgovec v Ljubljani 100 Din.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tislca »Zvezna tiskarna* v Ljubljani Odgovorni urednik Anton Brandner.
JOSIP PETELINC ;
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7	•
(blizu frančiškanskega mostu). 37	!
Kravate, srajce, palice, potrebščine za S šivilje, krojače,- čevljarje in sedlarje. 8
Modna trgovina
A. Šinkovic naii. Soss
LJUBLJANA, Mestni trs St. 19
priporoča svojo zalogo
pletenih loplc, rokavic,
nogavic
m	In	zimskega	perila
  Zelo ugodne cene! --------------
NA NOVO DOŠLA
le VELIKA ZALOGA nalmodernelSIh SLAMNIKOV In svilenih KLOBUKOV,
Istotam se sprajema vse vrste klobukov po naročilu v preobllkanle, barvanje In belenle po najniiji ceni.
Modni solon H. STADLER Ljubljana,
Sv. Petra cesta it. 23, I. nadstropje.
I
Za ra pleskarska dela, lakiranje voznib koies
[ Tone Malgaj 1
Ljubljana »|
Kolodvorska ulica št. 6. S
i
Malo Fellerjevega pravega Elzafluida in bolečine so proč.
Drgnenje s Fellerjevim Elzafluidotn je prava dobrota! Umivanje s Fellerjevim El-zafluidom jača mišičevje in živce! Deluje antiseptično in osvežujoče! Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku! Za oči in ušesa! Zobe in glavo! Za vrat in usta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno domače sredstvo in kosme-tikum. Fellerjev Elzafluid je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje.
En poskus zadostuje, da tudi vi rečete:
TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEDAJ OKUŠALI
V vseh dotičnih poslovnicnh zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Fellerja. Pri direktnih naročilih stane s pakovanjem in poštnino če se ošlje denar naprej ali po povzetju!
3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 Din 12dvojnatih„ 4 špecijalne steklenice 84 „ 24	„	8 špecijalnih steklenic 146 „
36	„	„12	„	„	208	„
Kot prlmot: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 Diu jn 3 Din; Elza-mentolni črtniki 4 Din; Elza-švedska tinktura za želodec 10 Din; Elza-zagorski prsni in kašeljni sok9Din;Elza-ribje olje20Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-šumski miriš za sobo 15 Din; Glycerin 4 Din in 15 Din; Lysol. Lysoform 12 Din; Kineški čaj od 1 Din dalje; originalno Radikum francosko žganje, Aelika steklen. 13 Din; Elza-mrčesni prašek 7 Din, sirup za podgane in miši 7 Din. — Za primot so pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj še 5 °/o do-platka. Adresirati natančno:
EUGEN V. FELLER
lekarnar* STUBICA DONJA
Eliatrg št. 344, Hrvatsko.
Ljubljanska kartonaina tovarna
3. BONAČ-sin
v Ljubljani m
Izdeluje vsakovrstne kartonažne in papirne embalaže za lekarne, kemične tovarne, špecerijske, kolonijalne, modne in toaletne trgovine, Slaščičarne itd.
Brzejav: Bonač, Ljubljana. Telefon interurban št. 307.
Gradbeno podjetje
Ing. DUH1Č in DBUB.
Ljubljana, Bohoričeva 20.
PAL M'A
KaučuK pofpe tniKe in potplate
Prednosti!
mraza!
Zbirka opernih in operetnih tehstov.
Izšli so sledeči zvezki: Štev.	1.	Tajnost.
„	2.	Jenufa.
„	3.	Seviljski brivec.
„	4.	Gorenjski slavček.
„	5.	Mefistofeles.
„	6.	Prodana nevesta.
„	7.	Nižava.
*	8.	Vrag in Katra.
„	9.	Čarostrelec.
Izdala in založila
»Zvezna tiskarna in hniigama"
v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 3 Din.
N
dobro in zapomnite si, da kupite radi velikanskega nakupa direktno iz največjih svetovnih tovarn sukno, volno, cefir, platno, hlačevino, robce, ter sploh vso raa-nufakturno robo najceneje v veletrgovini
R. STERMECKI, CELJE M Cenik zastonj. Cenik zastonj. _ *■	—J
mn jeLAČIN, Ljubljana
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe
Tvrdka ustanovljena leta 1888. Solidna in točna postrežba.
81
Konfekcijska tovarna
Fran Derenda * tie.. Ljubil
Pisarna: Emonska cesta 8. telef. Interurb. 318. Tovarna: Erjavčeva cesta 2. nasproti dramskega gledaliSCa. Telefon interurb. 294. Najmodarnejša in največja tovarna moških dečjih in fantovskih oblačil.
77 SMT Konkurenčne cene.
d. d.
m
m
m
===== v Ljubljani	=
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, ientlanikl in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega, izvora terpLXooea la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov.
Prometni zavod za premog, d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva testa 15/11. Podružnica v ltovem Sadu (Bačka).
mi
m
te
d
m
d
(•! Z9L0G9 ČEVUE9
DRAGOTIN ROGLIČ
MARIBOR. KOROSKft C ŠT. 19
\J( • lastnega izdelka : l. nagrada in zlata kolaina obrtne razstave. Maribor 1922. :
'•ee
»eeeeee
»eeeeee
„KARO“l*‘i
Varstvena znamka. { * #•
G
	
TRGOVSKA BANICA D. D., LJUBLJANA
| podružnice: | jPI Šelenburgova ulica štev. 1 M Slovenskaesk^pjnabMka) jP| | ekspoziture: |
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Kapital in rezerve Dinarjev 17,500.000'—
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA. =■■■■■	-
Telefoni: 139. 146, 458.
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) 83
 .......UH »■■■■■   ■mmiiimn.tn ^ ■ a	trn	m	■	ft.	■	MB	g|
'S |U|saH ‘eue(|qnli llUfj I WMn4H tl suiaoBj« ei|Sf|»ia|iio)|
mm—■■»»»»■»——————————————————————	B	^	—— —1— —•••• ••••HMH— ********
Priloga k 12. štev. »Nove Pravde"
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
»Sedaj mi sledite, gospodična,« pravi na to vodnik ter ji galantno ponudi svojo roko. Kavalirsko jo pelje v bližnjo ulico. Bivša policijska špijonka opazi, da jo spremljevalec vodi semtertja še dobre pol ure, do-ler nenadoma ne obstoji. Bessy sliši šumenje Temze. Vsekakor se mora nahajati v bližini reke. Sedaj potrka njen spremljevalec na poseben način na vrata.
»Gospod«, se naenkrat oglasi Bessy, menda ne nameravate z menoj kaj nepoštenega?«
»Ce to mislite, potem ne bi bili smeli pisati svojega pisma«, ji skoro pikro odvrne tuji mož.
»Brez vsake pomoči sem,« šepeče Bessy komaj slišno.
»Tu ste bolj na varnem kot pri Brit-skem levu«.
Bessy čuje, da se odpirajo vrata. Njen spremljevalec jo sedaj odvede v vežo. Zopet se čuje odpiranje vrat. Pod nogami čuti mehko preprogo. Spremljevalec spusti njeno roko in se odstrani.
Par minut tesnoben molk. Bessy si komaj upa dihati.
»Odstranite ruto gospodična«, začuje Bessy naenkrat dobro znani glas ter si hitro odveže oči. Sama sebi ne more verjeti. Saj se nahaja v sobi, opremljeni z naravnost kneževskim sijajem, svetlo razsvetljeni od žarečega lestenca ...
Toda vse to ne vzbuja dosti njene pozornosti. Pogled Ji je obrnjen na visokega, ponosnega moža, ki stoji pred njo, v moža s krinko.
Da, to je oni strašni mož, katerega je nekoč skoro spravila v roke policiji, ki ji je prizanesel, ko je že mislila, da je neizprosno izročena grozoviti smrti.
»Oh, gospodična Wilkes,« jo nagovori maskiranec kažoč na bližnji stol. »Vsedite se, gospodična!«
Kot da tega niti ne čuje, stoje neprestano občuduje moža, ki je že na prvi pogled napravil nanjo naravnost neizbrisen utis. Sedaj pristopi sam k nji in jo vljudno posadi na stol...
»Prav pošteno sem bil osupljen, ko sem prejel vaše pismo. Sploh sem bil začetkom uverjen, da ste zopet v službi policije.«
Bessyn obraz postaja vedno bolj rdeč.
»Ne, ne, gospod!« reče odločno.
»Ni mi potreba vašega zagotovila«, nadaljuje maskiranec. »Sedaj, ko sem enkrat videl vaš obraz, vem, da ste prišli sedaj semkaj brez vsakega zavratnega namena.«
»Nič več nisem mogla strpeti v malem mestecu, kamor sem odšla po dogodku pri »Britskem levu«. Sicer pa o tem, kar sem doživela svoječasno v tej krčmi, nisem črhnila niti besedice.«
»Mi je dobro znano«, odgovori mirno mož s krinko.
Bessy ga začudeno pogleda.
»Jaz vse vem«, potrdi tajinstveni mož, »le nadaljujte!«
»Gospod moj, sama sebi se zdim nadlož-na in usmiljenja vredna«, nadaljuje Bessy vsa zardela. »Vi ste mi prizanesli, mi pustili prostost, dasiravno sem vas hotela iz-,.atl‘ In ko sem čltala v časopisih, da je po-° P°dvzela vse mogoče, da vas. dobi v svoje roke, sem se vrnila v London, toda e aj s trdno namero, da vam pomagam o *vojlh skromnih močeh. Gosj?od, vem,
iC ^UC** naKradite> hudobne pa kaznujete. Imam občutek, da bi na vašem mestu ne ravnala drugače. Iz mojega prejšnjega delovanja mi je marsikaj znano, kar bi vam morda moglo koristiti. Prosim vas, ne odklonite moje ponudbe!«
»Kaj zahtevate kot plačilo za to?«
»Nič, nič, vse storim tako rada!«
^°f S.k.r.i'lko io Prime za roko, česar se mlada deklica prav nič ne brani
»Gospodična Wilkes,« reče resno, »Povsem odkrito vam hočem priznati, da' sem se že pri najinem prvem snidenju' ba-V11 z mislijo, da bi mi mogli postati kontna pomočnica. Ženska, predvsem tako rasna ženska, dobi dostop v razne družbe, °disi v revnih hišah, bodisi v razkošnih Palačah mnogo lažje kot moški. Vrhutega ^m izgubil več svojih tovarišev in radi ga rad sprejmem vašo ponudbo. In ne zastonj, ne, prav bogato vas hočem nasaditi!«
na®essy napravi kretnjo kot da odklanja D°gledi°. s krinko i° gleda z vročimi
skrivu°SDodična Wilkes, poznam vašo °st in tudi vem, kaj vas je gnalo k
meni. Je skoro usoda, da imajo žene in dekleta do mene, maščevalca, veliko nagnjenje, toda ljubezni, gospodična Wilkes, ljubezni vam ne morem vračati. Jaz sem namreč zaročen!«
Bessy se s solzami v očeh nasmehne.
»To sem že slutila, vendar sem srečna, če morem bivati v vaši bližini. Dovolite, gospod, da vam s svojimi skromnimi močmi nudim pomoč, ter vam prisegam, da se vam nikoli ne bo treba kesati, če mi zaupate.«
»Dobro, gospodična VVilkes, vašo ponudbo sprejmem. Do nadaljnega morete ostati v moji hiši, dokler... toda to se bo že uredilo.«
Od veselja se Bessy zasvetijo oči.
»Nikdar, nikdar se ne boste kesali izkazanega mi zaupanja, vaša sem do smrti — za vedno!«
»Ali hočete takoj tu ostati?« vpraša mož s krinko, ki še vedno motri obraz lepe deklice.
»Razpolagajte z menoj, gospod, v pristaniško krčmo se ne bi rada več vrnila.«
»Dobro, potem ukažem, da še jutri prineso vaše stvari semkaj. Sporočite s par črkami krčmarju, da zapuščate svoje mesto. In sedaj idite z menoj!«
Bessy mu brez obotavljanja sledi. Maskiranec gre po hodniku, na koncu katerega odpre vrata.
»Gospodična Gordon!« zakliče polglasno.
Molly, ki je bila zaposlena v sobi, začudeno pogleda, ko privede maskiranec lepo Bessy.
Molče si stojita obe deklici nasproti.
»Vem, da vam Eliza ni posebno naklonjena«, izpregovori maskiranec proti Molly obrnjen »toda to naj vas ne vznemirja, saj je znana resnica, da se sovraštvo ženske ne da tako lahko utešitl kot jeza moža. Zato sem pripeljal semkaj mlado gospodično, s katero se boste najbrž lažje in bolje sporazumeli kot z Elizo. Do nadaljnega moreta skupaj bivati v teh sobah.«
Maskiranec prijazno pokima obema deklicama in se nato odstrani iz sobe.
Bessy gleda za tajinstvenim možem, dokler ne zapre za seboj vrat. Nato se obrne k mladi deklici, ki je motrila svojo družico še vedno z nekakim začudenjem.
»Jaz se imenujem Bessy Wilkes,« jo ta prijazno nagovori.
»Jaz pa Molly Gordon«, se glasi plah odgovor.
»Ali ne bi odložili plašč?«
Bessy se seveda takoj odzove vljudnemu pozivu, ter odloži tudi klobuk. V vsej svoji lepoti stoji v elegantni promenadni obleki pred začudeno Molly.
»Ali so tudi vas privedli v to tajln-stveno hišo?« vpraša slednjič osupla Molly.
»Ne, jaz sem prostovoljno prišla semkaj!«
»Prostovoljno?«
»Da, toda čujte, iz kakega razloga!« — In Bessy ji na kratko pripoveduje o okoliščinah, pod katerimi se je seznanila s strašnim Jakom. MoIly jo s sočutjem posluša.
»Da, on je v resnici plemenit človek. Prizanesel mi je, dasl sem ga istotako hotela upropastiti.«
»Ali ste bili tudi vi policijska špijonka?«
Molly prikima. »Da, bila sem. Moj oče je policijski uradnik in menila sem, da morem svet rešiti nečloveške pošasti. Danes imam o tem povsem druge nazore... jaz...«
Molly namah prekine svoj govor in prisluškuje, kaj se godi v sosednji spalnici, iz katere se čujejo koraki in glasovi.
»Kdo je v, sobi?« vpraša prestrašeno in s hitrim korakom pristopi k priprtimi vrati.
»Jaz sem, gospodična,« se oglasi Tom. »Prinesli smo v spalnico še eno posteljo. Želim vam sladko spanje.«
Cuje se še zapiranje vrat, potem je vse tiho.
Molly se približa zopet svoji novi tovarišici.
»Sedaj vidite, kako je v tej hiši vse zagonetno, še nikdar nisem opazila, da ima spalnica razven teh vrat še druga. Vsekakor ima spalnica še skriven uhod. — Toda nekaj moram še pristaviti«, nadaljuje zarudela Molly. »Niti najmanj se doslej ne smem pritoževati nad kako vsiljivostjo hišnih prebivalcev, dasi sem že večkrat opazila, da pridejo v hišo povsem tuji možje; vsi se boje tajinstvenega moža s krinko.«
»Popolnoma pravilno je vaše naziranje, gospodična Gordon. Tudi jaz sem uverjena o plemenitih čustvih zagonetnega moža. Sicer sem pa prostovoljno prišla pod njegovo okrilje.«
Ura na steni bije že eno po polnoči.
»Prav kasno je že,« reče Molly. »Jutri vam hočem povedati čudne doživljaje, ki so
me privedli v to hišo. Sedaj ste že potrebni počitka, idite z menoj, gospodična Wilkes. Ce za to noč še česa potrebujete, vam z veseljem nudim svojo pomoč.«
Deklici odideta v spalnico, v kateri stojita sedaj dve postelji. Molly stori vse, da se svoji družici čimbolj prikupi, zlasti še, ker si je v svoji osamljenosti naravnost zaželela zaupljive osebe.
»Prav vesela sem, da ne bom več samevala«, reče svoji družici, ko se spravljata k počitku. »Dosedaj sem svojo osamelost prav težko prenašala, sedaj se je to v moje največje veselje spremenilo.«
Svetilka je ugasnila. Kmalu objame sladek spanec obe deklici, ki spita v hiši groznega Jaka, pred katerim se trese ves> London.
V	mornariški krčmi.
Jak odide iz svoje hiše na zapadnem obrežju, ter se napoti na vlačilko, kjer ga pričakuje v kajuti njegov zaupnik, mladi Dik. Mladi mož se spoštljivo dvigne s svojega sedeža ter stoji nepremično, dokler mu njegov zapovednik ne veli, da naj se vsede. Potem poroča Dik, kaj vse je pred nekaj dnevi doživel v mornariški krčmi. Maskiranec ga molče posluša. Ko Dik konča, razmišlja s povešeno glavo, kaj naj ukrene.
»Ste vi mišljenja, da te tri deklice zaslužijo isto kazen kot dekline v Whitecha-plu? Tudi jaz se strinjam z vami, vendar jih za sedaj še ne bom kaznoval s smrtjo, temveč jih hočem zaenkrat le posvariti.«
Dik se seveda ne upa oporekati. Jak nadaljuje: »Ne zdi se mi pravično, da bi tudi te deklice umrle tako grozne smrti kot moje prejšnje žrtve. Dasiravno so mornarjem jemale težko prislužene novce, je vendar zanje nekako olajševalno, ker so bile tudi same vinjene. Ne smatram jih za tako surove kakor one, ki hladnokrvno oplenijo svoje žrtve do zadnjega beliča. Vsekakor naj prestanejo vse muke smrtnega strahu in to še — danes!«
»Ali vas smem spremiti, gospod?«
»Da, Dik, Vaša naloga je, da se spustite v pogovor s krčmarjem, dočim obračunam jaz z deklicami. Predvsem morate kmalu oditi v krčmo, ker mi je znano, da je vedno ob treh zjutraj že zaprta.«
»Res je tako, gospod!«
»Kakor hitro odidejo zadnji gostje iz krčme, recite deklicam, da pride še eden vaših prijateljev, ki je zelo radodaren. Natakarice bodo vsled tega prav rade še ostale v krčmi. Vi glejte potem pri oknu na cesto, kmalu nato vstopim jaz.«
»Izborno, gospod!«
»še nekaj zelo važnega vam moram povedati, Dik! Cujte!«
Dik nestrpno čaka, kaj mu pove zapovednik.
»V zadnjem času sem prav natančno opazoval vse vaše kretnje in vem, da greste za me tudi v smrt. Z Jimom sem imel že več sitnosti; preveč se mi širokousti z učlujepimi dejanji, in hoče celo pogosto zapovedovati drugim tovarišem. Zato sem se odločil, da postanete vi moj zaupnik. Vi imate dobro vzgojo in morete nastopiti tudi v boljših krogih. To mi more v bodoče še prav dobro služiti.«
Mladi mož je seveda veselo iznenaden in hoče svojo udancst podkrepiti s prekipevajočimi besedami.
»Nikake zahva‘e, Dik! Vem, da se morem na vas zanesti, ne da mi to še z besedami zagotavljate. Cujte, kaj vam še povem!«
Jak se nasloni na stol in nadaljuje:
»Še do pred kiatkim sem bil mišljenja, da imajo pod mojim bodalom končati edinole propadie dekline v Whitechaplu, toda danes sem povsem drugih nazorov. Vem, da se v takozvanih boljših krogih gode stvari, katere se redko ali sploh nikoli ne maščujejo. Eno teh zapeljivih lepotic, ki je zvab-ljala mlade, lepe in bogate može v pogubo, sem že kaznoval. Ta zapeljivka je bila Evgenija Martella, to vam je pač znano!«
Dik pritrdi.
»Ta žlahtna deklina je bila torej prva v oni družbi, ki razsaja v odličnih krogih, uničuje neskaljeno rodbinsko srečo in povsod, kjerkoli se prikaže, izvršuje svoje vražje sramotne posle. Deklinam te vrste, ki sc navadno skrivajo za povsem čistimi krinkami, hočem odslej posvečati svojo pozornost. V najvišje in najodličnejše kroge bom skušal dobiti dostop in kot strela iz jasnega neba hoče tudi tam Jak nepričakovano izvrševati svoj maščevalni posel.«
»Gospod«, de Dik. »Ali vam bom smel nuditi pri tem poslu svojo pomoč?«
»Da, Dik, v to sem določil vas in še nekdo drugi naju bo spremljal. Toda nihče izmed tovarišev, temveč tovarišica — zapeljivo lepa deklica, katera more mnogo1 pripomoči, da one žlahtne dekline ne uidejo svoji usodi!«
Dik posluša pozorno ter skromno vpraša:
»Oprostite, gospod, katera tovarišica pa naj bi bila to?«
»Deklica, katero ste danes zvečer pripeljali v mojo hišo.«
»Ali je to mogoče? Bessy Wilkes, ki vas je hotela izdati?«
»Da, ravno ta. 2e ko sem jo prvič srečal, sem spoznal, da mi bo še enkrat prav zvesta pomočnica. Moja domneva se je kmalu uresničila, iz lastnega nagiba je sedaj prišla k meni.«
Dik po tem pojasnilu nenavadno zardi. 2e sama misel, da bo imel priliko večkrat sniti se z lepo deklico, je povzročila njegovo rdečico.
»Gospod, mnogo dobrot ste mi izkazali. Ko sem si hotel ubog, brez sredstev in vrhutega še bolan, iz obupa končati svoje življenje, ste me vi rešili bede, ter me z dobrotami naravnost obsuli. Tudi mene je brezstidna deklina spravila ob zadnji belič. Popolnoma vašega mišljenja sem, da mora ničvrednico zadeti strašna kazen.«
Mož s krinko mladeniču prijazno pritrdi.
»Dobro, dobro. Vem, kaj ste mi. Seveda boste kasneje nastopali z Bessy pod odlično donečim imenom. 2a vaše pravo ime ni treba nikomur vedeti, saj celo vaši tovariši ne vedo zanj. Zanje ste »Dik«. Pod tem imenom se nam ni tako lahko bati izdajstva.«
Jak pogleda na uro.
»Cas je, Dik, da odidete! Jaz pridem kmalu za vami!«
Dik se takoj dvigne in odide proti mornariški krčmi. Viharne misli se pode v glavi mladega moža. Besede njegovega tajinstvenega zapovednika so napravile nanj neizbrisen vtis. Dik je bil mož, ki je imel dobro vzgojo in je prav po nedolžnem prišel v bedo. Z vsem navdušenjem svoje strastne narave se je oklenil Jaka, ko ga je obsipaval z raznimi dobrotami. Vedno je bil pripravljen že na migljaj skrivnostnega zapovednika za vsak čin, in če ga stane tudi življenje. In sedaj naj bi imel ob strani drznega moža dostop v najodličnejše londonske družbe in niti ne sam, marveč z najlepšo deklico, ki jo je sploh kedaj poznal. Dik je bil še mlad. Spomin na mlado lepo Bessy ga je naravnost razvnel. Saj ji je vendar on danes ponoči zavezal obvezo preko dražestno prikupljlvega obraza. Zakaj neki je prišla k Jaku?
Dik sicer ne ve vzroka, vendar domneva, da je ljubezen do tajinstvenega moža povod, ki je gnal Bessy k njemu. Dik pa tudi ve, da je Jak v svoji ljubezni zvest. Videl je sliko lepe Ellen Morris in tudi dognal, da Jak strastno ljubi očarujočo blondinko. Za nadaljnja razglabljanja pa ni imel Dik več časa, ker je medtem že prišel pred krčmo.
Bilo je že precej pozno, kajti ura je kazala dve po polnoči. Ko Dik vstopi, vidi, da sedi samo še nekaj gostov v zakajeni sobi. Navzoče so bile še vse tri natakarice. Ona, ki mu je navadno stregla pri večernih obiskih, mu pride vsa vesela nasproti.
»Prav lepo je od vas, da ste se vrnili. Ali naj zopet prinesem vino? Danes se pač podava v sobo, kjer se toči vino?«
»Kasneje«, se brani Dik. »Pričakujem še mojega prijatelja, ki mi je obljubil, da pride semkaj.«
»Tako, tako! Ali je tudi on tako radodaren, kot ste vi?«
»O, ta ima denarja v izobilju in prav nič ne stiska z njim.« Natakarica stopi k svojima tovarišicama, ki z veseljem poslušata vest o imenitnih gostih, ker so bili taki pač redki v tej krčmi.
Peščica gostov prav kmalu opazi površno postrežbo, ker so natakarice vsak hip odhajale k mizi, pri kateri je sedel Dik, da so mogle piti vino, katero je Dik venomer naročal. Dik je storil s svoje strani vse, samo da obdrži deklice pri najboljšem razpoloženju. V svoje veliko veselje prav kmalu zapazi, da odhajajo zadnji gostje. Kmalu ostane sam z napol pijanimi natakaricami, ki se na vse mogoče načine prizadevajo, da odličnega gosta čim prijetneje zabavajo. Naenkrat se Dik dvigne s svojega sedeža in stopi pred malo okno, kot da se hoče navžiti svežega zraka. Kmalu pa se zopet odstrani od okna, toda namesto, da bi prisedel k mizi, odide k pregraji, ki loči točilnico od gostilniške sobe In za katero čepi godrnjavi krčmar.
Natakarice mislijo, da hoče radodarni gost sam naročiti še nekaj steklenic vina vporabijo ugodno priliko, ter hitro izpraznijo na mizi stoječe steklenice.
Dik se skloni preko pregraje.
»Gospod krčmar!«
(Dalje prihodnjič.)
Priloga k 12. Štev. „Nove Pravde"
DR. IVO POLITEO — ZAGREB:
Nimamo mandata, toda imamo stranko I
Tovariši iz Slovenije so mi govorili pred volitvami, da je naši stranki siguren en mandat na Štajerskem, in da se še nadejajo dobiti po en mandat v mestu Ljubljani, v ljubljanskem okrožju in še drugi mandat v mariborskem okrožju. Po tem da dobimo mi, narodni socijalisti, v najslabšem slučaju en mandat, v naj-boljem pa štiri.
Kako so izpadle volitve, in kako so se oni tovariši prevarili v svojih pričakovanjih — to vsi vemo. Pokazalo se je, d Ji so bili preoptimistični. Optimizem sam na sebi ni škodljiv, da, celo potreben je! Kdor je pesimist, kdor nima vere, ta naj se nikari ne podaja v kak pokret, še najmanj v politično borbo. Toda tudi optimizem ne sme prekoračiti gotove meje. V nadi na dobro in v želji za boljim je treba da vedno računamo z realnimi dejstvi. Naši optimisti
—	priznajmo to odkrito! — niso računali s temi dejstvi, gledali so jih preveč rožne v povečani, oziroma zmanjšani meri. Rezultat volitev je pokazal, koliko zlo je bilo to. Ali zato bo imel ta slabi rezultat to dobro stran, da se od njega naučimo dobro, t. j. točno gledati in resnično priznavati to, kar je. S tem, da varamo sami sebe, sigurno ne bomo popravili zla- Nasprotno, uspešneje zdravilo' je v tem, da priznamo i sebi i drugim resnico, pa če je ta nepovoljna, da delamo na tem, da jo popravimo!
Pri volitvah smo torej propadli. Propadli smo, kakor vse male stranke, brez obzira na to ali so stare, ali mlade. Toda propadli smo samo z ozirom na mandate, na volitve, nismo pa propadli kot stranka. Nismo propadli, ne smemo propasti in nečemo propasti! Kajti, ako kaka ideja v volilni borbi ni pritegnila nase dovol pristašev za mandat, to ne znači, da je ta ideja slaba. Nasprotno, ako je bila prej dobra, je ostala tudi sedaj. In ako smo bili prej uverjeni o tem, da je prava, zakaj bi bili sedaj uverjeni o nasprotnem? Ne, ravno narobe! Ravno zato moramo vstrajati pri tem, da tej ideji v prihodnje pridobimo moč z nadaljnim vstrajnim, vestnim in poštenim delom.
Zmagala je reakcija:	reakcija	ple-
menska, soc. in kulturna. Tri najbolj nazadnjaške skupine, ki si jih more misliti na svefu, so zmagale: radikali med Srbi, radičeve! med Hrvati in klerikalci med Slovenci. In naj se razlikujejo' med seboj, kakor se hočejo, strinjajo se pa le v enem, v reakciji, v tem, da reakci-jonarno vodijo politiko. Toda ta zmaga je istotako začasna, kot je začasen poraz socijalizma. Življenje naroda ne traja le od enih volitev do drugih. Pa če bi mogle najhujše sile sveta premagati socijalizem, je vendar ta perijoda prekratka, da bi mogle streti borbni duh naše stranke. Vendar je ta perijoda do-
volj dolga, da v njej z vestnim, požrtvovalnim in razboritim delom učvrstimo naše vrste ter da postavimo sigurne temelje naši zmagi pri bodočih volitvah. Ti, ki imajo oblast, jo obdrže do prihodnjih volitev, in naj jo imajo! Ali v tem času pride k zavesti narod, ki jim je zapeljan dal oblast, in se pripravi, da jih podre. In to izpametovanje zapeljanega naroda bo brzdalo reakcijonarne mogotce v njihovih preobjestnih željah.
Še nečesa se moremo naučiti od teh volitev: Kako smo imeli mi, narodni socijalisti prav, ko smo pred volitvami skušali upostaviti edinstveno delavsko, socijalistično fronto! Ce bi bilo prišlo do tega, bi imeli danes v parlamentu vsaj 30 poslancev, vsaj 30 zastopnikov delavcev in zaščitnikov delavskih pravic. Sedaj jih imamo komaj troje. Kdo je temu kriv? Komunisti in socialdemokrati, oz. njihovi vodje, ki so v svoji domišljavosti videli samo sebe, svoje ničvredne teorije, ne da bi gledali na koristi delovnega ljudstva. Kakor se mora njihovi napačni politiki pripisovati vse nazadovanje delavskega pokreta pred volitvami, tako so oni krivi tudi poraza socijalizma pri volitvah. Delavci so danes v parlamentu povsem predani današnjim mogotcem na milost in nemilost. Zapomnimo si, kdo je temu kriv! Zapomnimo si to! In ako se bomo po tem ravnali, bomo vendar imeli korist od teh volitev, imeli bomo jamstvo, da se bo podala vsa delavska politika na& drugo pravilnejo pot k poboljšanju in napredku!
Če že narodni socijalisti nimajo mandata, zato pa je dovolj narodnih so-cijalistov! Oni žive, ker socijalizem ne more umreti; on je edino znamenje, v katerem se more rešiti in preporoditi človeška družba. Mandate je mogoče izgubiti, ne pa delavske zavesti. Ta bo vzdržala in ojačila narodno-socijali-stično stranko. Kvišku glave, kvišku srca! Na delo, narodni socijalisti!
Kaj sedaj?
Ko je naša stranka potom svojih poslancev glasovala proti ustavi, je že računala s težkimi zapletljaji, ki so nastali vsled tega, ker je bila ustava vsiljena, namesto da bi bila sprejeta na podlagi sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Izid volitev je pokazal, da se mora ustava revidirati. Mislimo, da bo Pa-šič popravil napako, ki jo je napravil s tem, da je diktiral vidovdansko ustavo.
V	tem slučaju bomo imeli v kratkem ponovne volitve. V smislu ustave mora biti namreč v parlamentu sprejet predlog za revizijo ustave. V predlogu mora biti natančno označeno, kateri členi ustave se naj izpremene in kako. Treba bo to-jrej sporazuma med poslanci največjih strank, ki jih predstavljajo Pašič, Radič in dr. Korošec.
Danes se še ne ve, ali bo šel Radič v parlament ali ne. Mogoče je celo, da se stališču Radiča priključi tudi dr. Koro-
šec in da oba zahtevata poprej garancije glede revizije ustave, predno gresta v Beograd. Seveda bi taka abstinenčna politika lahko izpodletela, ker bi Pašič v tem slučaju najbrže dobil v parlamentu večino, pa bi se mu prav nič ne mudilo pridobiti Radiča in Korošca. V nasprotnem slučaju, če bi se mu namreč ne posrečilo dobiti večine, bodo zopet razpisane nove volitve, kakor tudi v slučaju, da Radič in Korošec prideta v Beograd, pa Srbi ne pristanejo na revizijo ustave, kot to želita Radič in Korošec. Sploh imajo radikalci namen razpisovati volitve toliko časa, dokler nasprotnikov popolnoma ne oslabe in pridobe večino v parlamentu. — Pa še ena možnost obstoja: da se prične brez parlamenta, torej z diktaturo!
Sploh se nam, kakor kažejo vsa znamenja, ne obeta nič dobrega. Jugoslavija se nahaja v težki krizi. Najbolj bo trpel proletarijat, ker se bodo življenski pogoji med tem časom tako poslabšali, da ne bo skoro mogoče živeti. Zastopstva pa proletarijat nima nobenega in je navezan na drobtine, ki padejo tupatam od bogato obložene mize. Proletarci Jugoslavije so sami krivi, da so prišli v tak položaj, ker so se pri volitvah zatekli v kapitalistični tabor ter zapustili celo one stranke, ki so pošteno in neumorno delale za nje, kakor n. pr. narodno-soeija-listična stranka.
Sedaj so nastopili težki dnevi in proletarci Jugoslavije bodo pretrpeli hude preizkušnje. Potem bo bolje. Moralo je tako priti, ker so delavske mase izgubile vero v socijalizem ter šle za kapitalističnimi strankami, ozir. so se razdelile v več taborov. Danes je klic po združitvi morda še prezgoden in bi naletel na gluha ušesa, ker hočejo mase biti deležne onih dobrot, ki so jim jih obljubljali kapitalisti in agrarci. Ko bodo doživele razočaraje, takrat šele se bodo zopet povrnile in zopet bo vzklil socijalizem. Druge pomoči za delavski razred pa tudi ni!
Strokovni vestnik.
Stavbinskim delavceml Iz vrst podpisanega odseka je uskočilo nekaj kapitalističnih hlapcev, ki so zatajili svoj socijalistični ideal in se dali na razpolago svojim izkoriščevalcem — kapitalistom. S tem korakom so te prodane duše mislile uničiti organizacijo, kar se jim pa še od daleka ni posrečilo. Odbor odseka bo pri prihodnji seji z izdajalci obračunal in potem javno razglasil imena teh bivših trpinov — sedanjih »gospodov«. Naše člane pozivamo naj se ne dado od nikogar begati, naj se izogibljejo zloglasne^ kapitalistične Unije in naj se trdno drže narodne in socijalne organizacije, naj se drže svojega odseka stavbinskih delavcev Narodno-Socijalne Zveze. —
Odbor,
»Unija« in stavbinskl delavci. Na nekem političnem shodu »strokovne« Unije so se zborovalci dotaknili tudi »Nove Pravde«, češ, da je ta list že zvišal vsem stavbinskim delavcem mezde, kar je tudi že objavil. Gospodom, ki SO' pokazali, da so nepismeni in nimajo glave v redu povemo, da je »Nova Pravda« priobčila del osnutka nove kolektivne pogodbe, ki bo podjetnikom predložena. Gospodje Unijati! Pustite delavstvo v miru in ne begajte ga ter ne napravljajte iz njega pravih sužnjev.
Veliki shod stavbinskih delavcev v Ljubljani. Ker v »Novi Pravdi« pred volitvami ni bilo dovolj prostora, objavljamo šele danes poročilo o tem velepomembnem shodu. Vršil se je pri Zlatorogu in ga je obiskalo celih 7 stavbinskih delavcev, 4 železničarji in nekaj kovinarjev. Sami novopečeni »Unijatarji«. Predsedoval je »velekapitalist « Galjot, ki je udrihal po vseh soci-jalistih in branil svoje nove gospodarje — bankirje. Kot glavni govornik je nastopil »veleindustrijalec« Gorenc, ki je pridno se-kundiral Galjotu in prepričeval ubogo delavsko paro, da »sa ta močne stranke ta narbl dobre« in da je le v hlapčevanju rešitev. Da je bila »štimunga« večja, se je oglasil tudi sam »največji« zastopnik delavstva dr. Dinko Puc, ki je pihal vsem na dušo, tako, da se je predsednik »Unije«, Planinc, skoraj jokal, ker je bil vidno ginjen. Škoda, da je tako lepo uspeli shod in tako lepo harmonijo pokvaril tov. Kozinc, ki je v trdih, toda resničnih besedah pred-očil položaj delavstva in ga primerjal Cankarjevim »hlapcem«. Kozinc je vsem za.pt' sapo in jih dovedel do tega, da so nekateri navdušeni Unijatci klicali:	živijo	NSS »J1
njihovim voditeljem. O tem shodu ne bi pi* sali, toda zdi se nam, da je to potrebno z ozirom na »trdne stebre svetovnoznane Unije«. — Cankar je pač vedel čemu je spisal hlapce!	___
Gričar & Mejač
Ljubljana samo Šelenburgova ulica št 3
Najnovejše obleke za gospode, dame in otroke.
P. A. Mignet:	10.	nadalj.
Zgodovina francoske revolucije.
Od S- maja do noči 4. avgusta 1789.
Začel je 11. julija s tem, da je pregnal Neckerja ter popolnoma prenovil ministrstvo. Maršal Broglie (Brogll), la Galissonne-re (Lagalisonjčr), vojvoda la Vanguyon (La-vogijon), baron Bretenil (Bretčj) in intendant Foulon (Fulon) so bili imenovani za naslednike Puysegura (Pijsegir), Montmo-rina (Montinorč), la Luzerna (la Licern), St. Priesta (Senpries) in Neckerja. Zadnji (Necker) je dobil v soboto 11. julija med obedom od kralja pisemce z ukazom, da naj zapusti brez odloga kraljestvo. Obedoval je mirno dalje, ne da bi bil kaj omenil o kraljevem ukazu, se je vsedel potem s soprogo v voz, kakor da bi se hotel peljati v St. Ouen (Senkan) ter se napotil v Brisi (Brux-elles).
Drugi dan, v nedeljo 12. julija, okoli štirih popoldne se je razvedelo po Parizu, da je padel Necker v nemilost ter da je odšel v pregnanstvo. To odredbo je tolmačilo ljudstvo kot izvedbo nakane, za katero so že opazili razne predpriprave. V nekaj trenutkih, je bilo mesto silno razburjeno. Povsod so se zbirale goste gruče; nad 10 tisoč ljudi se je zgrnilo v palačo Royal, razkačenih vsled te vesti, k vsemu pripravljenih, toda ne da bi vedeli, kaj naj počno. Tu stopi mlad mož, drznejši od drugih, priprost ljudski govornik, Camille Desmoulins (Kamil'
Desmulen), s samokresom v roki, na mizo in zakliče:	»Meščani, ne iz-
gubimo trenutka! Neckerjeva odpustitev je vsem patrijotom znamenje za Bartolomejevo noč*! Še danes zvečer bodo izpadli vsi švicarski in nemški bataljoni z Martovega polja ter nas podavili! Edina rešitev nam preostaja — orožje!« Burno pritrjevanje je spremljalo te besede. Predlaga še, da sl pripno kokarde (znake), da se bodo med seboj poznali in branili. »Hočete zeleno barvo, barvo upanja, ali hočete rdeče?« jih je vprašal. »Zelene, zelene!« odgovori množica. Govornik skoči z mize ter si zatakne zelen list za klobuk. Vse ga posnema; kostanjevim drevesom v palači potrgajo skoro vse perje, potem se vali množica s hrupom k kiparju Curtins-u (Kurcinsu).
Vzamejo Necker jev in vojvode Orleanskega kipa — kajti razznalo se je, da je bajč doletela tudi tega Neckerjeva usoda — ju pregrnejo s florom (črna tkanina, znamenje žalovanja) ter ju odneso v sprevodu, ki se pomika po ulicah St Martin, St. Denis, St. Honore in narašča pri vsakem koraku- Kdor ga sreča, se mora odkriti. Mestno stražo na konjih vzamejo spotoma seboj, da jim služi v varstvo. Tako se pomika povorka na trg Vendome, kjer neso oba kipa okoli sohe Ludvika XIV. — Oddelek polka Royal-Alle-
* V noči od 24. na 25. avgust 1572 so
bili po nalogu matere kralja Karla IX. (Katarine de Medici) in z njegovo vednostjo v Parizu pomorjeni malone vsi hugenoti (protestanti), To grozodejstvo navaja zgodovina pod imenom Bartolomejeva noč.
mand (Nemcev) se pojavi in hoče razbiti povorko, množica ga pa s kamenjem nažene v beg ter se poda na trg Ludvika XV. Tu jo napadejo dragonci princa Lombese; nekaj časa se upira, potem konjenica prodre; eden od ljudskih voditeljev in en vojak telesne straže sta izgubila življenje. Ljudstvo se razprši na vse strani. Trop jih zbeži v tile-rije. Princ Lambese jih zasleduje na čelu svoje konjenice z golo sabljo v vrt in udriha po neoboroženi množici, ki sploh ni spadala k demonstrantom in se je le mirno iz-prehajala. Pri tem je bil ranjen s sabljo starček; ljudstvo se brani s stoli, spleza na terase; ogorčenje se polasti vseh in kmalu se začuje klic: orožje, orožje! vse povsod v tilerijah, v palači Royal po mestu in predmestjih.
Polk francoske telesne straže, je bil, kakor že omenjeno, ljudstvu jako naklonjen, zato so ga zadržali v vojašnicah. Kljub temu je ukazal princ Lambese 60 dragoncem iz strahu, da se oni ne bi potegnili za ljudstvo, zasesti cesto d’Antin. Ko opazijo vojaki telesne straže, ki so bili že prej nevoljni, da jih imajo kot jetnike, pred seboj tujce, s katerimi so se malo dni prej sprli, se jih polasti strast. Zgrabiti hočejo orožje in njihovim častnikom se jih komaj posreči zadržati deloma s pretnjami, deloma s prošnjami. Ko pa pride nekdo z vestjo o napadu v tilerijah in o smrti enega izmed njihovih tovarišev, nočejo nič več slišati, marveč pograbijo orožje, zdrobe vrata, se postavijo pred vhodom v vojašnico v bojno vrsto ter zakličejo dragoncem: Kdo je? — RoyaI-Alle-
mand. — Ali ste za tretji stan? — Mi smo za te, ki nam zapovedujejo. — Tu ustreli vanje telesna straža. Dva dragonca obležita mrtva, trije so ranjeni, drugi pobegnejo. Na- j to se podado z naperjenim bajonetom na trg Ludvika XV. se postavijo med tilerijami in Elizejskimi poljanami, med ljudstvo in vojsko ostanejo v postojanki celo noč. Kmalu dobe vojaki na Martovem polju povelje za napad. Ko pridejo na Elizejsko polje, jih ; sprejme telesna straža s puškinimi streli. | Častniki so hoteli, da bi se vnel boj, toda ! vojska se je branila- Vzgled so ji dali »Švi- i carji«, po njih so se ravnali drugi polki. V j svojem obupu zapovedo častniki, da se | umaknejo in vojska je stala kmalu zopet na | Martovem polju. Na tem, da je odpadla te- , lesna straža, in na tem, da se je branilo vojaštvo, celo tujerodno, napasti glavno mesto, so se izjalovili načrti dvora.
Zvečer se je podalo ljudstvo v mestno hišo in zahtevalo, da se z zvonom skličejo meščani vseh okrajev in da se oborože. Ne- j kaj volilcev se pooblasti moči. Tl možje so storili svojim someščanom In prostosti V dneh upora s srčnostjo, modrostjo in l delavnostjo največje usluge; toda v prvi zmedi so jih komaj poslušali. Med dobrimi državljani je bilo tudi precej takih, ki so v uporu iskali sredstvo in pri' ložnost za ropanje- Trume delavcev, ki & bili zaposleni pri javnih zgradbah, zvečin« brez stanovanja, brez domovine, so ogr<>' žale ljudi po cestah, ropale po hišah. No<* od 12. na 13. julij je minula med truščem & grozo.	j	 v**