DOLENJSKI LIST št. 15 (1756) 31. marca 1983 SKUPSCINSKI za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE letnik XX Novo mesto, 31. marca 1983 št. 10 VSEBINA OBČINA NOVO MESTO 85. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih SO Novo mesto. 86. Odredba o pristojbinah za veterinarsko - sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1983. 103 Odredba o najvišjih cenah kruha in peciva. OBČINA ČRNOMELJ 87. Sklep o višini prispevka staršev pri kritju stroškov za otroke v vzgojnovarstvenih organizacijah v občini Črnomelj za leto 1983. 88. Popravek sklepa o višini denarne pomoči in o dohodkovnih pogojih v letu 1983 v občini Črnomelj. 102. Pravilnik o delni nadomestitvi stanarin. OBČINA KRŠKO 89. Pravilnik za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu. 90. Spremembe pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj. 91. Pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Krško. 101. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih SO Krško. OBČINA METLIKA 92. Odlok o proračunu občine Metlika za leto 1983. 93. Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki se nahajajo na območju zazidalnega načrta za individualno stanovanjsko izgradnjo Breg revolucije II. v Metliki. 94. Odlok o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči... v območju mesta Metlika v zazidalnem okolišu Bočka — Strmec. 95. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo industrijske cone v Gradacu za potrebe SGP Pionir Novo mesto in Agrostroj iz Ljubljane. OBČINA RIBNICA 96. Odlok o davkih občanov. 97. Odlok o spremembi odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče. OBČINA TREBNJE 98. Odlok o proračunu občine Trebnje za leto 1983. 99. Odlok o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče. 100. Odlok o komunalnih dejavnostih na območju občine Trebnje. 73 > Z s> SO Občina Novo mesto 85. Na podlagi 2. odstavka 95. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov (Uradni list SRS št. 24/79 in 12/82), Odloka o razporeditvi deta vnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS št. 7/80, 38/82 in 10/83) ter 258. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto na 49. seji dne 29. 3. 1983 sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih Skupščine občine Novo mesto 1. Ta odredba določa začetek, trajanje, razporeditev in konec delovnega časa v upravnih organih Skupščine občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: upravni organi). 2. Delovni čas v upravnih organih je razporejen na pet delovnih dni in sicer v ponedeljeek, torek, sredo, četrtek in petek. 3. Delovni čas v upravnih organih se razporedi tako, da traja: - v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.30 do 15.30 ure, - v sredo od 7,30 do 17.30 ure. Ne glede na določbo v prejšnjem odstavku traja delovni čas v sekretariatu za notranje zadeve za zadeve vozniških izpitov v odseku za promet: - v ponedeljek in sredo od 13.00 do 21.00 ure. 4. Upravni organi lahko uvedejo premakljiv začetek in konec delovnega časa s tem, da prihod na delo ni opredeljen pred 7.00 uro in odhod z dela ne pred 15.00 uro oz. ob sredah pred 17.00 uro. 5. Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov ,za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter druge pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: uradne ure) trajajo: - v ponedeljek in petek od 7.30 do 15.00 ure, -- v sredo od 7.30 do 17.00 ure. 6. Ne glede na določbo prejšnje točke te odredbe trajajo uradne ure: I. v sekretariatu za občo upravo 1. sprejemno informacijska pisarna - v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.30 do 15.00 ure v sredo od 7.30 do 17.00 ure II. v sekretariatu za notranje zadeve 1. odsek za promet za zadeve vozniških izpitov v ponedeljek in sredo od 14.00 do 20.00 ure — v torek in petek od 7.30 do 15.00 ure. 7. Glede na potrebe delovnih ljudi in občanov se lahko določijo uradne ure za opravljanje določenih upravnih zadev zunaj sedeža upravnega organa. O tem odloči funkcionar, ki vodi upravni organ v soglasju z izvršnim svetom. V primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa oz. način njegovega dela, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ v soglasju z izvršnim svetom razporedi delovni čas drugače, kot je določeno s to odredbo. 9. Delovni čas za opravljanje pomožno tehničnih del in nalog v sekretariatu zaa občo upravo določi v skladu s to odredbo sekretar sekretariata za občo upravo. 10. Temeljno sodišče, enota Novo mesto. Temeljno javno tožilstvo, enota v Novem mestu, Občinsko javno pravobranilstvo Novo mesto, Sodišče združenega dela Novo mesto, Družbeni pravobranilec samoupravljanja Novo mesto,Organ za vodenje postopka o prekršku Novo mesto, Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto ter samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, morajo uskladiti deloovni čas in uradne ure z delovnim časom in uradnimi urami upravnih organov določenimi s to odredbo, razen, če ni za posamezne organe, samoupravne organizacije in skupnosti z zakonom ali z drugim predpisom na podlagi zakona drugače določeno. 11. Razpored delovnega časa in uradnih ur mora biti objavljen in na primeren način označen v poslovnih prostorih upravnih organov. 12. Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih Skupščine občine Novo mesto št. /14- 03/80 - 2 z dne 26. 10. 1982 (Dolenjski list št. 44 z dne 4. 11. 1982). 13. Ta odredba začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 14-03/80-2 Datum: 29. 3. 1983 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA FRANCI BORSAN 86. Na podlagi 25 8. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79), 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS št. 18/77 in 2/79) je izvršni svet Skupščine občine Novo mesto na seji dne 29. 3. 1983 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1983 1. člen S to odredbo se določa višina pristojbin za veterinarsko -sanitarne preglede ter višina pristojbin za izdajo dovoljenj za promet z mlekom v skladu s 17., in 30. členom zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Elradni list SFRJ št. 43/76) ter 25., 27., 29. in 30. člen zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list št. 18/77 in 2/78). 2. člen Za veterinarsko sanitarne preglede se določijo naslednje pristojbine: 1. Za obvezen veterinarsko -sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju pošiljk živine, živalskih surovin in odpadkov, ki se s prevoznimi sredstvi odpremljajo ali gonijo iz območja ali več kot 20 km daleč: a) vagonske in kamionske pošiljke do 10 ton 425,00 din za vsako naslednjo tono 57,00 din b) kosovne pošiljke: - vsaka velika žival 70,00 din - tele, prašič, drobnica 36,00 din - odojek, pes 1 8,00 din - čebelje družine do 10 družin 73,00 din - za vsako nadaljnjo družino 7,00 din - za vsakih začetih 50 kom. perutnine '15,00 din - za vsak kg živih rib 0,70 din Skupna pristojbina za kosovne pošiljke ne sme biti višja od pristojbine, kije predpisana za kamionske ali vagonske pošiljke iste vrste. 2. /Za vaterinarsko-sanitarni pregled pošiljk mesa in mesnih izdelkov pri nakladanju ih razkladanju, ki se prevažajo v območju ali iz območja občine: - za vsak kg mesa drobovine ali mesnega izdelka 0,22 din - od jajc po kosu 0,15 din - od svežih ali zamrznjenih rib za kg 0,22 din 3. Za veterinarsko-sanitarne preglede živali pred klanjem preglede mesa, odpreme in preglede pošiljk mesa, namenjenih za predelavo, se plača pristojbina mesečno po pogodbi med pooblaščeno veterinarsko organizacijo in organizacijo za katero se pregledi opravijo. 4. Za veterinarski pregled pošiljk živine, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov, ki se izvažajo ali uvažajo se upošteva odlok o višini pristojbine v Uradnem listu štev. 32/81 in spremembe v Uradnem listu SFRJ št. 2/83. ( 5. Pregled jajc individualnih in družbenih gospodarstev, ki se prodajajo strankam v gospodinjstvih ali na trž nici - po kosu: 0,20 din 6. Za izdajo ali podaljšanje veljavnosti dovoljenj za promet z mlekom za ljudsko prehrano po molznici 145.00 din Posestnik, ki ne oddaja mleko v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, plača poleg te pristojbine še stroške odvzema mleka v takem gospodarstvu ter stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 7. Za veterinarsko-sanitarne preglede mesa živali, zaklanih za gostinsko uporabo in pregled divjadi za javno potrošnjo - za tele 254,00 din - za prašiča 254,00 din - za divjega prašiča in medveda s trihirioskopskim pregledom 327.00 din - srednja ali velika divjad 212.00 din - za odojke ali jagneta v gostiščih po kom do 50 kom 99,00 din - nad 50 kom 70,00 din - meso v sili zaklane živali z odvzemom vzorca za bakteriološki pregled brez stroškov b. p. 425,00 din - perutnina po kom po režijski uri 8. Za stalen nadzor na dogo ni h živine na sejmih se plača pristojbina 425.00 din za uro, ki jo prebije pri nadzoru pristojni veterinar. Če se pri nadzoru zaračunajo pristojbine za pregled kosovnih ali kamionskih pošiljk, se zaračuna urna postavka za znesek, ki je zmanjšan za pobrano pristojbino. 9. Za veterinarsko-sanitarne preglede v zbiralnici mleka se plača pristojbina mesečno po pogodbi med pooblaščeno veterinarsko organizacijo in organizacijo, za katero se pregledi opravijo. Preglede iz 1., 2. in 4. točke te odredbe je potrebno prijaviti pristojni veterinarski inšpekciji oz. pooblaščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem, razkladanjem in klanjem. Če pošiljatelj ne pripravi pravočasno pošiljke ali blaga, kije namenjeno za promet ali pregled, delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije pa pride ob dogovorjenem času na kraj, določen za pregled, mora lastnik, pošiljatelj ali prejemnik za vsako začeto uro plačati 425,00 din. Lastnik pošiljatelj ali prejemnik lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije po tem, ko je dobil pravočasno obvestilo, brez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem času. Za preglede izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50 %. Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnic, niso všteti v pristojbino in se posebej obračunavajo na poseben račun. 3. člen S sprejetjem te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede sprejeta v letu 1982, (Skupščinski Dolenjski list št. 19/82). 4. člen Ta odredba začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskemu listu. Številka: 322-010/80 Datum: 29. 3. 1983 PREDSEDNIK FRANCI BORSAN Občina Črnomelj 87. OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA ČRNOMELJ Na podlagi 15. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Ur. 1. SRS št. 35/79) je skupščina OSOV Črnomelj na seji dne 25. 2. 1983 sprejela. SKLEP o višini prispevka staršev pri kritju Straškov za otroka v vzgojnovarstvenih organizacijah v občini Črnomelj za leto 1983. L Ekonomska cena na otroka v vzgojno varstveni organizaciji znaša v jasličnem oddelku 6.046 din mes. in v oddelku predšolskih otrok 4.918 din mes. Vzgojne stroške (30 % ekonomske cene) krije za vse otroke v vzgojnovarstveni organizaciji v celoti skuponost. Oskrbne stroške (70 % ekonomske cene), ki znašajo v oddelkih do* treh let 4.230 din mesečno na otroka in v oddelkih od treh do sedmih let 3.450 din mesečno na otroka, krijejo starši in skupnost po merilih, kijih določa ta sklep. II. Skupnost krije v prehodnem letu 1983 za vse o"troke v vzgojnovarstveni organizaciji del oskrbnih stroškov: 700 din mesečno na otroka v oddelkih do treh let in 500 din mes. na otroka v oddelkih od trah do sedmih let. Najvišji znesek oskrbe, ki ga krijejo starši, znaša za otroka v oddelku do treh let 3.530 din mesečno in za otroka v oddelku od treh do sedmih let 2.950 din mesečno. III. Starši krijejo sami najvišji znesek oskrbe za svojega otroka v vzgojnovarstveni organizaciji, če dohodek družine, v kateri otrok živi, presega 7.413 din mesečno na družinskega člana. IV. Skupnost krije vse oskrbne stroške za otroka v vzgojnovarstveni organizaciji, če dohodek družine, v kateri otrok živi, ne presega 4.000 din mesečno na družinskega člana. V. Starši prispevajo pri pokrivanju oskrbnih stroškov za svojega otroka v vzgojnovarstveni organizaciji pravi- loma razliko med 4.000 din in njihovim dejanskim mesečnim dohodkom na družinskega člana, vendar najmanj 200 din, če znaša dohodek družine od 4.000 din do 7.413 din mesečno na družinskega člana. VI. V prehodnem letu 83 sme prispevek posameznih staršev po III. in V. točki tega sklepa porasti glede na leto 1982 največ za 12 %, razen če je porast posledica nadpovprečnega porasta standarda v družini. VII. Prispevek h kritju oskrbnih stroškov po III in V. točki tega sklepa je 10% nižji za otroke edinih hranilcev, če živijo zaradi edinohranilstva v težjem socialnem položaju. Oskrbne stroške za prizadetega otroka, ki ga vzgojnovarstvena organizacija lahko vključi v 'redni oddelek, krije v celoti skupnost, če je družina zaradi otrokove prizadetosti v bistveno težjem socialnem položaju. VIII. Pri ugotavljanju dohodka in pri določanju socialnega položaja družine veljajo smiselno enaka določila, kakor za denarne pomoči otrokom. Starši, ki ne vložijo vloge za nadomestitev oskrbnih stroškov, se štejejo v skupino z dohodki nad 7.413 din mes. na družinskega člana in krijejo najvišji znesek oskrbe. Komisija za denarne in materialne pravice pri OSOV Črnomelj lahko odloči o kritju oskrbnih stroškov za otroka v vzgojnovarstveni organizaciji tudi po prosti presoji, ki temelji na mnenju delovnih organizacij oziroma krajevne skupnosti o socialnih razmerah v družini. IX. Za drugega in vsakega naslednjega otroka iz iste družine se prispevek zniža za 10 %. V primeru daljše odsotnosti otroka zaradi bolezni (nad 2 tedna) se na podlagi zdr. mnenja lahko zniža prispevek največ za 50 %. V času dopustov se za strnjeno odsotnost najmanj dveh tednov enkrat letno zniža prispevek za 50%. X. Za vsak dan vnaprej sporočene otroke odsotnosti se od oskrbnih stroškov oz. od prispevka odšteje cena hrane: za jasli 53 din in za predšolske 46 din. XI. Razliko med prispevkom staršev in med dejanskimi oskrbnimi stroški za otroka v vzgojnovarstveni organizaciji zagotavlja skupnost. V primeru bistveno nižjega dotoka sredstev skupnosti od dogovorjenega, bodo med letom spremenjena omejitvena določila II. in VI. točke tega sklepa. XII. Ta sklep velja od 1. 5. 1983 dalje. Objavi se v občinskem glasilu. Datum: 25. 2. 1983 Številka: 06-7/82 Predsednica skupščine OSOV: ema Šujica, i. r. STRAN 30 , DOLENJSKI LIST št. 15 (1756) 31. marca 1983 DOLENJSKI LIST št. 15 (1756) 31. marca 1983 STRAN 31 88. POPRAVEK V skladu s sklepom skupščine OSOV Črnomelj (25. 2. 83) se zaradi usklajevanja v okviru SOV SR Slovenije spremeni SKLEP O VIŠINI DENARNIH POMOČI IN O DOHODKOVNIH POGOJIH V LETU 1983 V OBČINI ČRNOMELJ (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 9 z dne 23. marca 83) v naslednjem smislu: — 3. odstavek I. točke se pravilno glasi: »Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 10-kratnem znesku katastrskega dohodka." Predsednica skupščine OSOV Črnomelj: EMA ŠUJICA, l.r. 102. Na podlagi 9., 22. in 32. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti sprejel v skladu z določili 22. in 23. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. t SRS št. 15/81) na svoji seji dne 7. marca 1983 PR AVILNIK o delni nadomestitvi stanarin 1. člen S tem pravilnikom so določeni: — upravičenci do delne nadomestitve stanarine, - merila za priznanje pravice do delne nadomestitve stanarine, — postopek za odobravanje pravice do delne nadomestitve stanarin, - pristojnost samoupravnih organov Samoupravne stanovanjske skupnosti. 2. člen Pravico do delne nadomestitve stanarin lahko pridobi vsak občan, ki ima stanovanjsko pravico za družbeno najemno ali zasebno stanovanje in ki plačuje stanarino ter izpolnjuje ostale pogoje, ki so določeni s tem pravilnikom. 3. člen Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti imetniki stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo standardno stanovanje, ki ne presega naslednje stanovanjske netto površin: - za enega družinskega člana, 32 m2 - za dva družinska člana 45 m2 - za tri družinske člane 58 m2 - za šriri družinske člane 70 m2 in za vsakega nadaljnjega družinskega člana še dodatnih 10 m2 stanovanjske netto površine. • Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od petnajst let, se lahko stanovanjska površina poveča do 30 %. 4 $len Višina delne nadomestitve stanarine je odvisna: - od števila članov skupnega gospodinjstva - od gmotnega stanja gospodinjstva, ki ga določajo predvsem njegovi letni dohodki in od višine stanarine. Višina delne nadomestitve stanarine se izračuna na osnovi odstotka stanarine v primerjavi z vsemi dohodki gospodinjstev v preteklem letu ter odstotka osnovne stanarine, kije za: - enočlansko gospodinjstvo 7 % vseh dohodkov gospodinjstva - dvočlansko gospodinjstvo 6.2 % vseh dohodkov gospodinjstva - tričlansko gospodinjstvo 4,7 % vseh dohodkovgospodinjstva - štiričlansko gospodinjstvo 4,1 % vseh dohodkovgospodinjstva - petčlansko gospodinjstvo 3,3 % vseh dohodkovgospodinjstva - šestčlansko gospodinjstvo 3,2% vseh dohodkovgospodinjstva sedem in več člansko gos. 2.3 % vseh dohodkov gospodinjstva V letni dohodek gospodinjstva štejejo: - dohodki od dela iz delovnega razmerja dohodki od honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, - vse oblike nadomestil osebnega dohodka, - dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, - prejemki od pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, - dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških vojnih invalidov ter civilnih invalidov vojne, - dohodki od premoženja, - štipendije, preživnine, elemen-tacije in vse že dodeljene socialno varnostne pomoči. 5. člen Vsak upravičenec do delne nadomestitve stanarine je dolžan ne glede na višino družinskega dohodka in ostala merila, plačati najmanj dvajset odstotkov (20 %) stanarine. Najmanjši znesek do katerega se delna nadomestitev stanarin še izplačuje je 100.00 din mesečno. 6. člen Ne glede na določila v 2., 3., 4. in 5. členu tega pravilnika ne more pridobiti pravice do delne nadomestitve stanarine tisti imetnik stanovanjske pravice, ali drugi član gospodinjstva, ki: - oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem, ali uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne namene, - je lastnik počitniške hišice, počitniškega stanovanja ali zidanice, - uporablja nadstandardno stanovanja in je že odklonil ponudbeno zamenjavo za manjše standardno stanovanje, - jei lastnik osebnega avtomobila ali stalno uporablja osebni avtomobil drugega lastnika, kar ne velja za invalide, ki jim je osebno vozilo potrebno iz zdravstvenih razlogov, - je iz neopravičenih razlogov nezaposlen. 7. člen Pristojni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko izjemoma prizna ne glede na določila 2., 31., 4. in 5. člena tega pravilnika pravico do delne nadomestitve stanarin tudi občanu ali družini, ki ne izpolnjujejo kriterijev glede dohodka, živi pa v težkem gmotnem položaju kot so: bolezen, invalidnost, otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ali druge težje obremenitve družine, ki so tudi materialnega značaja. Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko zavrne pravico do delne nadomestitve stanarine občanu ali družini, ki formalno izpolnjuje pogoje za pridobitev te pravice, če živi v izredno dobrem gmotnem položaju. Pbbudo za odločanje po določilih tega člena poda skupnost za socialno varstvo občine Črnomelj oziroma pristojni organ krajevne skupnosti, v kateri tak občan ali družina prebiva. 8. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja imetnik stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri Samoupravni stanovanjski skupnosti: ZAHTEVKU MORA PRILOŽITI: - potrdilo o skupnem gospodinjstvu, - potrdilo o letnem dohodku vseh članov skupnega gospodinjstva za preteklo leto, - potrdilo skupnosti stanovalcev, da stanovanja ali del stanovanja ne daje v podnajem oziroma ne uporablja za poslovno dejavnost, - potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih iz obrtne ali druge dejavnosti, - izjavo prosilca, da noben član skupnega gospodinjstva ni lastnik vseljivega stanovanja, počitriiške hišice, zidanice ali osebnega avtomobila in da stalno-ali pretežno ne uporablja osebni avtornobil drugega lastnika; Po uvedbi skupne evidence koristnikov socialnih dajatev ne bo potrebno prosilcem predložiti posebnih potrdil o dohodkih, kolikor bodo le-ti podatki razvidni iz skup- ■ ne evidence. Imetniki stanovanjske pravice v stanovanjih, ki so last občanov pa morajo priložiti še: - pravnoveljavno stanovanjsko pogodbo, - zapisnik o ocenitvi stanovanja (točkovani zapisnik z izračunom družbeno priznane stanarine). 9. člen O pravici do delne nadomestitve stanarine odloča Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni interesni skupnosti. Na seje odbora se mora vabiti predstavnika Skupnosti socialnega varstva, ki dajo soglasje k predlogu in podajo pojasnila v zvezi z 7. členom tega pravilnika. 10. člen Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu mora o zahtevku za priznanje pravice za delno nadomestitev stanarin odločati najkasneje v tridesetih dneh po prejemu zahtevka. Zoper odločbo odbora je dovoljena pritožba na zbor uporabnikov pri skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti v roku petnajstih dni po njenem prejemu. 11. člen Pravica do delne nadomestitve stanarine se prizna upravičencem za tekoče leto in sicer od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahtevka. Samoupravna stanovanjska skupnost bo upravičencem izplačala delno nadomestitev stanarine za vsake tri mesece za nazaj. 12. člen Upravičenec do delne nadomestitve stanarine je dolžan pismeno obvestiti Samoupravno stanovanjsko skupnost v roku 15 dni po nastanku vsake spremembe, ki bi vplivala na višino delne nadomestitve stanarine. Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko odvzame še priznano pravico do delne nadomestitve stanarine upravičencu, za katerega ugotovi, da po odobritvi te pravice ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem pravilnikom. 1 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se prenehajo uporabljati določila navedena v Samoupravnem sporazumu o prehodu na ekonomske stanarine, ki obravnavajo delno nadomeščanje stanarin. 14. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Številka: 22/83 Črnomelj, dne 7. 3. 1983 Predsednik samoupravne stanov, skupn.: JANŽEKOVIČ ing. MARTIN, l.r. Občina Krško, 89. Na podlagi 18. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), 58 člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS, 11. do 20. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti občine Krško in 6., 19. in 26. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, sprejme zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško dne 29. 3. 83 PRAVILNIK za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določa višina lastne udeležbe in ureja način in pogoje za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti, določa upravičence za pridobitev stanovanja, pristojnosti komisije za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti ter pristojnosti ostalih samoupravnih organov pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško. II. LASTNA UDELEŽBA 2. člen Vsak občan prispeva svoj delež kot lastno udeležbo za pridobitev stanovanjskih pravic v družbenem ■ stanovanju. Lastna udeležba se plača pred vselitvijo oziroma preselitvijo in je odvisna od vrednosti stanovanja ter ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine. 3. člen Višina lastne udeležbe znaša najmanj 1 % do največ 4 % vrednosti pridobljenega (standardnega) stanovanja. Za standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki mora biti po velikosti in strukturi prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higiensko tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja. 4. člen Če znaša povprečni mesečni dohodek gospodinjstva za leto pred pridobitvijo stanovanja v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu pred pridobitvijo družbenega stanovanja, znaša lastna udeležba: skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana izražen v odstotku na povprečni mesečni osebni dohodek v SRS za družine z dvema in več člani za samske občane do 20 % do 35 % nad 20 % do 25 % nad 35 % do 40 % nad 25 % do 30 % nad 40 % do 45 % nad 30 % do 35 % nad 45 % do 50 % nad 35 % do 40 % nad 50 % do 55 % 5. člen Ne glede na višino skupnega osebnega dohodka na člana gospodinjstva, se dodeli stanovanje brez lastne udeležbe: - občanu, ki se mu dodeli drugo stanovanje zaradi rušitve starega, - v primeru, ko se imetniku stanovanjske pravice zamenja stanovanje za enakovredno ali manjvredno stanovanje, - v primeru, ko je občanu in njegovim družinskim članom družbena denarna pomoč edini vir za preživljanje oziroma tisti, ki prejemajo varstveni dodatek, - v primeru, ko skupni čisti dohodek na člana gospodinjstva upravičenca ne presega 20 % povprečnega osebnega dohodka v SRS v letu pred pridobitvijo stanovanja, - invalidom I. kategorije - telesno in duševno prizadetim. 6. člen V celotni skupni dohodek gospodinjstva se ne štejejo: - osebni dohodek za delo prek polnega delovnega časa, - dodatek za nočno delo, - povečanje osebnega dohodka obračunanega za delo na dan državnega praznika, - nagrade ob delovnem jubileju, - odpravnina ob odhodu v pokoj, - štipendija in vajeniška nagrada, - otroški dodatek in posebni otroški dodatek, - jamski dodatek. 7. člen Imetniki stanovanjske pravice na stanovanju zgrajenem iz sredstev solidarnosti in sredstev SPIZ ter stanovanju, nad katerim ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost pa bodo plačali denarna sredstva lastne udeležbe na poseben račun solidarnosti stanovanjske skupnosti. Lastna udeležba se bo vračala po 10. letih iz združenih sredstev solidarnosti pri stanovanjski skupnosti s pribitkom 3 % obrestne mere v enkratnem znesku na podlagi sklenjene posojilne pogodbe. 8. člen Občan, ki pridobi družbeno najemno stanovanje zgrajeno iz sredstev solidarnosti, mora plačati lastno udeležbo pred vselitvijo. 9. člen Družine v težkem gmotnem položaju in tiste mlade družine, ki na podlagi dogovorjenih kriterijev ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, plačajo lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje, s tem da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo, na podlagi sklenjene posojilne pogodbe, za kar tudi dovolijo administrativno prepoved na osebni dohodek. V primerih iz prejšnjega odstavka se višina ' lastne udeležbe določi v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi vplačilo lastne udeležbe. Lastno udeležbo se vplača najpozneje v 3 letih po, vselitvi. 10. člen V kolikor se imetnik stanovanjske pravice in uporabnik stanovanja izselijo iz stanovanja pred iztekom roka, se sredstva lastne udeležbe vrnejo v roku 1 meseca po predaji stanovanja, razen v primeru, ko se imetnik stanovanjske pravice in uporabnik stanovanja vselijo v drugo družbeno stanovanje v isti občini in gre za istega stanodajalca. III. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJ, ZGRAJENIH IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI 11. člen Upravičenci za dodelitev stanovanj zgrajenih iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu so: delovni ljudje, ki združujejo delo v OZD, pri samostojnih obrtnikih in delovnih skupnostih v občini Krško, - občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD, pri samostojnih obrtnikih in delovnih skupnostih v občini Krško, - občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svoje stanovanjsko vprašanje: delavci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV, starejši in za delo nesposobni - občani, - mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok. 12. člen Vse kategorije upravičencev za dodelitev stanovanj zgrajenih iz sredstev solidarnosti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega gospo- dinjstva ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega stanovanja, - da skupni dohodek prosilca ne presega na člana gospodinjstva 40 % mesečnega dohodka na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem, - da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine ali združuje delo za nedoločen čas na območju občine Krško, -da prosilec ali za delo sposoben član gospodinjstva ni neopravičeno nezaposlen, kar izraža s potrdilom skupnosti za zaposlovanje, - da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, - da prosilec sam oziroma z družino, ki se je na lastno željo vselila v manj primerno stanovanje, že najmanj eno leto pred natečajem stanuje v tem stanovanju. IV. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI POSAMEZNE KATEGORIJE UPRAVIČENČEV ZA DODELITEV STANOVANJA 13. člen Začasne rešitve o določitvi mejnega zneska skupnega dohodka na člana gospodinjstva, za delovne ljudi, ki združujejo delo v OZD, pri samostojnih obrtnikih in delovnih skupnostih v občini, ne sme presegati 55 %, kolikor gre za samske delavce oziroma 40%, kolikor gre za družino, in sicer od povprečnih čistih osebnih dohodkov delavcev SRS v letu pred natečajem za stanovanja zgrajena iz sredstev solidarnosti. V kolikor gre za delovne ljudi iz vrst mladih družin, naj navedeni mejni znesek ne bi presegal 50 % mesečnega povprečnega čistega osebnega dohodka v SRS v letu pred natečajem za stanovanja zgrajena iz sredstev solidarnosti. (Mlada družina: zakonca do 30 let starosti in vsaj en otrok). 14. člen Za občane in- družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD, pri samostojnih obrtnikih in delovnih skupnostih, naj bi začasno veljala enaka višina mejnega zneska kot je navedena v 13. členu pravilnika. 15. člen Za upokojence, invalide in udeležence NOV ter za starejše in za delo nesposobne občane v primerih, ko ne gre za sredstva SPIŽ, ampak za združena sredstva TOZD in delovnih skupnosti, naj bi začasno veljal tak mejni znesek kot je naveden v 13. členu pravilnika. V kolikor gre za sredstva SPIZ, ki so namenjena za izgradnjo solidarnostnih stanovanj za upokojence, invalide in udeležence NOV, ne veljajo omejitve glede višine dohodka kot pogojev za dodelitev solidarnostnega stanovanja. 16. člen Za vse kategorije upravičencev, razen upokojencev, borcev NOV in kmetov borcev NOV velja, da vsaj ena izmed OZD, pri kateri sta zakonca zaposlena, jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 6 let od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja in podpiše pogodbo o odkupu stanovanja pred vselitvijo prosilca. OZD pa se zavezuje, da bo v primeru, ko imetniku stanovanjske pravice preneha lastnost delavca v OZD, prevzame vse obveznosti določene jamstvo OZD. Oziroma se OZD o jamstvu dogovori z bodočo OZD, kjer bo imetnik stanovanjske pravice združeval svoje delo. O dogovoru mora obvestiti Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Krško. V. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJA 17. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško obvesti interesente za pridobitev stanovanja, zgrajenega iz sredstev solidarnosti z natečajem objavljenem v Dolenjskem lista Vse podpisnike samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško pa obvesti o datumu objave natečaja. Natečaj mora vsebovati podatke o naslednjem: - kdo se šteje za upravičence za pridobitev stanovanja, - o potrdilih, ki jih morajo prosilci priložiti k vlogi, - o roku zbiranja vlog, ki ne sme biti krajši do 30 dni. 18. člen Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu po pregledu vlog, ocen stanovanjskih razmer prosilcev, mnenj in predlogov sestavi prioritetno listo in jo predloži v potrditev zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, ki listo tudi objavi. Upravičenci, ki niso bili uvrščeni na prednostno listo, se lahko tudi pritožijo v 30 dneh od objave natečaja na zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško. VI. MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ 19. člen Prosilci za stanovanja, zgrajena iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu lahko pridobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško stanovanja po naslednjem normativu: - za eno osebo do 32 m2 - za dve osebi do 45 m2 - za tri osebe do 58 m2 - za štiri osebe do 70 m2 in za vsakega nadaljnjega člana družine se stanovanjska površina lahko poveča do 15 m2. 20. člen Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu lahko v določenih primerih odstopa od določil 19. člena pravilnika, če prosilec poda pismeno izjavo, da v primeru pridobitve večjega stanovanja ne more vložiti zahtevka za subvencijo stanarine in če je struktura prosilcev takšna, da odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu ne more zagotoviti stanovanj v skladu z 19. členom pravilnika. STRAN 32 DOLENJSKI LIST št. 15 (1756) 31. marca 1983 s m CA r K H » —1 t/» os 3 I SO 00 21. člen Na člana gospodinjstva ,se V smislu določil tega pravilnika štejejo prosilec in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo. To so: zakonec, otroci, pastorki in posvojenci, starši obeh zakoncev in osebe, ki jih je prosilec dolžan po zakonu vzdrževati in stanujejo skupaj z njim. Za člana gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki trajno živi v izvenza-konski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, kot tudi oseba, ki z njim živi v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma 5 let. VII. ZAMENJAVA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 22. člen Z namenom, da se občanom, ki pridobijo stanovanja zgrajena iz sredstev solidarnosti, da možnost zamenjave stanovanja, lahko odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu odobri zamenjavo, in sicer pod pogojem, da: - imetnika stanovanjske pravice, ki želita zamenjati stanovanje, lastnoročno napišeta prošnjo, - imata veljavni stanovanjski pogodbi, - imata sodno overjeno medsebojno pogodbo, ki jo predhodno skleneta oba imetnika stanovanjske pravice v soglasju s podpisnikom izjave o jamstvu OZD. 23. člen Z namenom, da se ostarelim in bolnim občanom zagotovi boljši stanovanjski standard ali iz zdravstvenih razlogov, lahko odbor za solidarnost dodeli stanovanje zgrajeno iz sredstev solidarnosti, pričako-valcem iz prednostne liste pa dodeli izpraznjeno stanovanje. 24. člen Z namenom, da se socialno šibkim prosilcem za stanovanja zgrajena iz sredstev solidarnosti omogoči pridobitev starejšega stanovanja z nižjo stanarino, lahko odbor za solidarnost odobri zamenjavo tako, da se prosilec iz prednostne liste vseli v starejše stanovanje, imetnik stanovanjske pravice tega stanovanja pa v stanovanje zgrajeno iz sredstev solidarnosti. VIII. SESTAVA PRIORITETNE LISTE 25. člen Odbor za solidarnost upošteva pri proučitvi vlog prosilcev za stanovanja zlasti naslednje: - oceno stanovanjskih razmer in drugih razmer prosilcev, - višino dohodkov prosilca in članov skupnega gospodinjstva, - druga dokumentirana mnenja. I. OCENA STANOVANJSKIH RAZMER A. Stanovanjski status 1. N ima stanovanja 150 to čk (to je: sam stanuje v samskem domu oziroma z družino stanuje pri starših ali sorodnikih v stanovanju, ki po stanovanjskih normativih odgovarja le za potrebe staršev oz. sorodnikov ali je podnajemnik. Za vsako leto bivanja v samskem domu oz. pri starših oz. kot podnajemnik se število točk poveča za ID, vendar ne več kot 100) 2. Stanuje v stanovanju VI. oz. VII. kategorije, provizoriju ali baraki 120 točk (za vsako leto bivanja v teh pogojih se število točk poveča za 10, vendar skupaj največ do 100) 3. Stanuje kot sostanovalec 100 točk (bivanje pri starših se ne točkuje 3. Za vsako leto bivanja v teh pogojih se število točk poveča za 5, vendar največ do 50 točk) 4. Imetnik stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju (Vsako leto bivanja v neprimernem stanovanju se dodatno točkuje po 5 točk, vendar največ do 50) Opomba: Za stanovanja navedena pod 2. se lahko točkuje tudi ena od možnosti pod 3. ali 4. ne more pa se točkovati bivanje v neprimernem stanovanju, ki se dodatno lahko točkuje še: - bivanje v vlažnem-kletnem ali podstrešnem stanovanju 100 točk - bivanje v vlažnem stanovanju 80 točk - bivanje v kletnem ali podstrešnem stanovanju 60 točk 5. Prosilec je bil uvrščen na prednostno listo v prejšnjih natečajih za pridobitev najemnih stanovanj zgrajenih iz sredstev solidarnosti, vendar mu stanovanje ni bilo dodeljeno zaradi prevelikega števila prosilcev 50 točk 6. Stanovanjska površina, ki odpade na enega člana gospodinjstva: - do 4 m2 100 točk - od 4 - 10 m2 80 točk - od 10 - 14 m2 60 točk - od 14 - 18 m2 40 točk - nad 18 m2 20 točk 7. Stanovanje brez posameznih delov oz. njihova souporaba: - stanovanje brez kuhinje 40 točk - souporaba kuhinje 20 točk - souporaba spalnice 20 točk - souporaba WC (če uporabniki niso družinski člani) 10 točk - souporaba WC, če je v hiši, vendar izven stanovanja 20 točk - souporaba WC izven hiše 30 točk - WC izven hiše 20 točk - stanovanje brez kopalnice 9 20 točk souporaba kopalnice (če uporabniki niso družinski člani) 10 točk - v stavbi ni vodovoda 10 točk utesnjenost v primernem stanovanju: - dve družini v istem stanovanju 40 točk - tri družine v istem stanovanju 60 točk Opomba:' (Točkuje se ena od možnosti utesnjenosti v primernem stanovanju) 8. Funkcionalnost stanovanja: - visoki stropovi 10 točk - vhod v stanovanje iz hodnika, ki je v souporabi 20 točk - vhod v posamezni stanovanjski prostor je iz dvorišča 30 točk - slaba sončnost (majhna okna) 20 točk - stanovanje je nefunkcionalno- preveliko (velja za stara stanovanja) 30 točk II. SČCIALNO ZDRAVSTVENNI POLOŽAJ a) PROSILCA 9. Zdravstveno stanje: - težja invalidnost ali duševna obolelost 60 točk - ostala trajna obolenja na katera vpliva neprimerno stanovanje 40 točk Opomba: (Potrebno mnenje specialista) 10. Samohranilka (Samohranilec) 40 točk 11. Upravičenec do stalne družbene denarne pomoči 50 točk 12. Udeleženec NOV 80 točk 13. Doba bivanja v občini, kjer ima prosilec stalno bivališče: za vsako leto bivanja nad 5 let se točkuje po 5 točk, vendar največ skupaj 100 točk 14. Skupna delovna doba prosilca: za vsako leto nad 5 let delovne dobe se točkuje po 5 točk, vendar največ skupaj 100 točk b) SOCIALNO ZDRAVSTVENI POLOŽAJ DRUŽINE PROSILCA 15. Zdravstveno stanje otrok: - duševna oz. telesna prizadetost otrok 60 točk - trajna ali ponavljajoča obolenja dihal 40 točk - ostarela trajna ali ponavljajoča se obolenja 20 točk 16. Zdravstveno stanje ostarelih članov družine 60 točk Opomba: (Pod 15. in 16. potrebno mnenje specialista) 17. Ločeno življenje staršev in otrok 30 točk 18. Za vsakega od odraslih članov družine, kije za delo nezmožen 50 točk Opomba: (Delovno nezmožnost ugotovi specialist medicine dela) 19. Doba trajanja zakonske zveze (Samo za mlade družine) - od 2 - 4 let 20 točk - od 4 - 6 let 40 točk III. SKUPNI DOHODEK PROSILCA IN NJEGOVE DRUŽINE 20. Ce znaša mesečni povprečni čisti dohodek na člana gospodinjstva v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v letu pred razpisom natečaja se vloga točkuje s - nad 25 % do 30 % 60 točk - nad 20 š do 25 % 80 točk - manj kot 20 % 100 točk - Opomba: (Pri enakem številu točk ima prednost pri vsaki dodelitvi stanovanja prosilec, ki ima nižji povprečni čisti skupni dohodek na člana družine, ki je dalj časa v neustreznem stanovanju, ki ima večje število mladoletnih otrok in prosilec, ki je dalj časa zaposlen v občini). 26. člen Stanovanje dodeljeno na podlagi tega pravilnika sme uporabljati le imetnik stanovanjske pravice s člani gospodinjstva in ga ne sme zame- njati ali drugače razpolagati z njim' brez prejšnjega soglasja stanovanjske skupnosti. Stanovanje dodeljeno na podlagi tega pravilnika se ne sme oddajati v podnajem. 27. člen Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško. Pravilnik se začne uporabljati takoj po objavi v Dolenjskem listu. 28. člen S tem preneha veljati pravilnik za dodeljevanje stanovanj zgrajenih iz sredstev solidarnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu dne 16. 7. 1981. Predsednik zbora uporabnikov GRAČNER ERANC, 1. r. 90. Na podlagi Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, štev. 15/81), je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško na seji z dne 29. 3. 1983, sprejel spremembe Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj splošnega stanovanj- skega fonda, nad katerim ima pravico dodeljevanja stanovanj Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško. 1. člen Spremeni se besedilo 11. člena pravilnika tako, da pravilno glasi: Lastna udeležba znaša: Glej tabelo na strani 88 2. člen V 5. členu pravilnika se v prvi alineji namesto besedila „po 71. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih" vpiše „po 67. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih". 3. člen Te spremembe začnejo veljati takoj po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Krško, 24. 3. 1983 Predsednik Zbora uporabnikov: GRAČNER ERANC, L r. 91. Na podlagi 37., 67. in 68. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. Ust SRS, št. 3/81), 11. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS občine Krško, 6. člena Samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v občini Krško, sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško na svoji 2. seji, z dne 29. 3. 1983 Skupni mesečni dohodek na družinskega % udeležbe na nabavno čiana v % na povprečni osebni dohodek vrednost stanovanja v SRS za družine z dvema ali za samske občane več člani nad 40 do 45 nad 55 do 60 5 nad 45 do 50 nad 60 do 65 6 nad 50 do 55 nad 65 do 70 7 nad 55 do 60 nad 70 do 75 8 nad 60 do 65 nad 75 do 80 9 nad 65 do 70 nad 80 do 85 10 nad 70 do 75 nad 85 do 90 11 nad 75 do 80 nad 90 do 95 12 nad 80 do 85 nad 95 do 100 13 nad 85 do 90 nad 100 do 105 14 nad 90 do 95 nad 105 do 110 16 nad 95 do 100 nad 110 do 115 18 nad 100 nad 115 20 PRAVILNIK o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikov stanovanjske pravice v občini Krško i. splošni; določbe 1. člen S tem pravilnikom se določajo merila in ureja postopek za delno nadomeščanje stanarin občanom imetnikom stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju. Ta pravilnik opredeljuje zlasti naslednje: vire financiranja namenskih sredstev za delno nadomeščanje stanarin upravljanje z namenskimi sredstvi upravičence do delne nadomestitve stanarine pogoje in merila za delno nadomestitev stanarine način in postopek za delno nadomestitev stanarine delo in naloge odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu II. VIRI F INANCIRANJA NAMENSKIH SREDSTEV 2. člen Namenska sredstva se določijo z letnim finančnim načrtom SSS občine Krško v okviru sredstev, namenjenih za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, ki jih na podlagi samoupravnega sporazuma v občini Krško izločijo in namensko združujejo OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti in občani, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško ali drugo dejavnost 3. člen Namenska sredstva, določena v 2. členu pravilnika, vodi stanovanjska skupnost na računu sredstev solidarnosti. III. UPRAVLJANJE Z NAMENSKIMI SREDSTVI 4. člen Z namenskimi sredstvi upravljajo delavci zaposleni v organizacijah po. svojih delegatih v zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. 5. člen Sredstva za delno nadomestitev stanarin opredeli stanovanjska skupnost z letnim finančnim planom. Letni finančni načrt namenskih sredstev sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. IV. UPRAVIČENCI DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE 6. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine (subvencija) ima vsak občan nosilec stanovanjske pravice (upravičenec) na družbenem ali zasebnem stanovanju, če izpolnjuje pogoje po določbah tega pravilnika. 7. člen Do subvencije ni upravičen imetnik stanovanjske pravice v naslednjih primerih: če oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem če opravlja v stanovanju poslovno ali obrtno dejavnost - če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član skupnega gospodinjstva lastnik drugega vseljivega stanovanja, hiše ali vikenda če je imetnik stanovanjske pravice brez zaposlitve po lastni krivdi če zaseda nestandardno stanovanje glede na število članov gospodinjstva in če je odklonil ponudeno zamenjavo za standardno - stanovanje. V. POGOJI IN MERILA ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE 8. člen Vsak imetnik stanovanjske pravice je dolžen ne glede na družinski dohodek in druge kriterije iz pravilnika, prispevati najmanj 20% stanarine. 9. člen Imetnik stanovanjske pravice lahko prejema subvencijo stanarine le za stanovanjsko površino, ki lahko znaša za: 1 družinskega člana garsonjera 2 družinskega člana garsonjera ali enosobno stanovanje 3 družinske člane enoinpol ali dvosobno stanovanje 4 družinske člane dvoinpol aK trosobno stanovanje več, družinskih članov trosobno ali večsobno stanovanje 10. člen Višina subvencije stanarine je odvisna od letnega dohodka gospodinjstva in števila članov gospodinjstva. 11. člen Člani gospodinjstva so vsi, ki uporabljajo isto stanovanje in se vzdržujejo iz sredstev gospodinjstva, v katerega se šteje tudi njegov dohodek. Člani gospodinjstva so tudi začasno odsotni družinski člani, (npr. na šolanju, delovnih akcijah, zdravljenju, v domovih za upokojence) če jih vzdržujejo gospodinjstva. 12. člen Izjemoma ne štejemo med člane gospodinjstva začasno odsotnega člana, ki je na služenju vojaškega roka, na prestajanju kazni. Družinski člani niso člani gospodinjstva, če stalno prebivajo v ustreznih domovih in se vzdržujejo z lastnimi ali družbenimi sredstvi Člani gospodinjstva niso podnajemniki, ki z gospodinjstvom začasno stanujejo in se vzdržujejo z lastnimi sredstvi. 13. člen V dohodek gospodinjstva se šteje: - dohodki od dela iz delovnega razmerja (potrdila delovnih organizacij o izplačanih neto osebnih dohodkih v preteklem letu) - dohodki od honorarja, pogodbenega ali popoldanskega dela (predložitev pogodb, iz katerih so razvidni navedeni dohodki) - vse oblike nadomestil osebnega dohodka (potrdila delovnih organizacij, ki so izplačevale osebne dohodke) dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti (ocena dohodkov na podlagi davčnih prijav) prejemki od pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov (potrdila o prejetih izplačilih v breme SIIZ oziroma Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov) - dohodki po predpisu o varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne (potrdila o prejetih izplačilih ustreznih skupnosti) dohodki od premoženja (ocena na podlagi dokazil o lastništvu nepremičnin, davčnih obveznosti) - štipendije, preživnine in vse dodeljene socialno varstvene pomoči (potrdila o prejetih izplačilih) Če katerega od zgoraj navedenih do ho d ko v gospodinjstvo nima, ga ne navede, s čemer se smatra, da takega dohodka nima. Kasnejša ugotovitev netočne izjave ima za posledico spremembo sklepa o delni nadomestitvi stanarine ali njeno ukinitev. 14. člen Sistem delnega nadomeščanja stanarin temelji na ugotovitvi znosne stanarine. To je stanarina, ki naj bi jo gospodinjstvo z določenimi do-i hodki zrnoglo plačevati in je izražena v odstotku od dohodkov gospodinjstva. 15. člen Spodnja meja za delno nadomeščanje stanarin ne sme biti nižja od 100.00 din mesečno oziroma 1.200.00 din letno. 16. člen Znosna stanarina se spreminja zaradi spreminjanja dohodkov gospodinjstva in stanarin. Zaradi teh sprememb je potrebno znosne stanarine popravljati in sicer tako, da odstotke znosnih stanarin pomnožimo z ustreznim koeficientom ki ga dobimo, če delimo indeks stanarin v letu za katerega računamo znosne stanarine z indeksom prihodkov gospodinjstev za preteklo leto. S tem je obseg delnega nadomeščanja stanarin ostal na isti ravni. 17. člen V sistemu delnega nadomeščanja stanarin se priznava v vsakem tipu gospodinjstva vsem enak odstotek znosne stanarine ne glede na dohodek. 18. člen Gospodinjstva so razvrščena v 7 tipov po številu članov gospodinjstva. 19. člen Upravičenec do subvencije stanarine je dolžan sporočiti samoupravni stanovanjski skupnosti vsako spremembo (število članov, dohodki) 20. člen Gospodinjstva, ki so že prejemala subvencijo stanarine, morajo vsako leto, na objavo samoupravne stanovanjske skupnosti, predložiti zahtevana potrdila, ne glede na to, če se od predhodnega leta pogoji niso spremenili. 21. člen Pravica do subvencije stanarine se ugotavlja za celo leto. Pridobiti, ukiniti ali spremeniti njeno višino pa je mogoče tudi med letom, če se spremenijo pogoji. 22. člen Višina subvencije stanarine se izračunava po tabeli znosnih stanarin, ki se, na osnovi 16. člena pravilnika spreminja vsako leto. Znosna stanarina za leto 1983, izražena v % od dohodkov gospodinjstev iz leta 1982 Tip gospodinjstva % enočlanska gospodinjstva dvočlanska gospodinjstva 6,2 tročlanska gospodinjstva 4,7 štiričlanska gospodinjstva 4,1 petčlanska gospodinjstva 3,3 šestčlanska gospodinjstva 3.2 sedem in veččlanska gospodinjstva Tabelo znosnih stanarin lahko uporabljamo za izračunavanje letnih ali mesečih delovnih nadomestil stanarin. 23. člen Delna nadomestitev je upravičena takrat, kadar je odstotek stanarine v dohodku gospodinjstva, ki ga gospodinjstvo mora plačati, višji od odstotka znosne stanarine v istem dohodku gospodinjstva. Razlika med obema je velikost subvencije stanarine, izražena v odstotku od dohodka gospodinjstva. DOLENJSKI LIST št. 15 (1756) 31. marca 1983 STRAN 35 VI. NAČIN in postopek za DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN 24. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stano-vanjske pravice z zahtevo, na podlagi razpisa stanovanjske skupnosti. Razpis mora vsebovati naslednje podatke: - pogoje, kijih mora izpolnjevati imetnik stanovanjske pravice do subvencije - osnovne podatke, ki jih mora imetnik stanovanjske pravice navesti v zahtevku - dokazila, ki jih mora imetnik stanovanjske pravice predložiti k zahtevku - rok za zbiranje zahtevkov VII. DELO IN NALOGE ODBORA ZA SO UDARNOST 25. člen O upravičencih do subvencije odloča odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu. Odbor si pred odobritvijo vsake subvencije pridobi mnenje komisije za socialno delo tiste KS, kjer stanuje imetnik stanovanjske pravice. 26. člen Zoper sklep odbora za solidarnost o pridobitvi oziroma zavrnitvi subvencije stanarine, ima imetnik stanovanjske pravice pravico pritožbe na SSS občine Krško v roku 15 dni po prejemu odločbe. 27. člen Subvencije stanarin bo, iz sredstev solidarnosti, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško izplačevala upravičencem vsake 3 mesece za nazaj. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se se sprejemajo po enakem postopku kot pravilnik. 29. člen Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško. Pravilnik se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Predsednik zbora uporabnikov: GRAČNER FRANC, 1. r. 101. Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v skladu z odlokom o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7780, 38/82 in 10/83) je izvršni ' svet skupščine občine Krško na seji dne 25. 3.1983 sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih skupščine občine Krško 1. člen Delovni čas v upravnih organih je razporejen na pet delovnih dni. Število obveznih ur v mesecu mora pokriti 42-urni delovni teden. 2. člen Delovni čas upravnih organov traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek 8 ur, v sredo pa 10 ur. Delavec lahko pride na delo med 7. in 8. uro. Če zahteva interes službe, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, določi, kdaj mora delavec priti na delo. Prihod in odhod iz dela mora delavec evidentirati na način, kot to določi funkcionar, ki vodi upravni organ. 3. člen Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za organizacije zdrufcnega dela, za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter .za druge pravne osebe trajajo: - v ponedeljek in petek od 8. do 15. ure; v sredo od 8. do 17. ure. S prejemna pisarna, prijavno-odjavna služba, matična služba, krajevni uradi imajo uradne ure praviloma v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 15. ure, v sredo pa od 8. do 17. ure. Zakonske zveze se sklepajo vse delovni dni v rednem delovnem času, ob sobotah pa od 9. do 14. ure. 4. člen Temeljno sodišče Novo mesto, enota Krško, družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško, organ za vodenje postopka o prekrških Krško, medobčinski inšpektorat občin Brežice, Krško in Sevnica in samoupravne interesne skupnosti morajo z dnem uveljavitve te odredbe uskladiti delovni čas in uradne ure z delovnim časom in uradnimi urami upravnih organov, določenih s to odredbo, razen če ni za posamezne teh organov z zakonom ali z drugim predpisom na podlagi zakona drugače določeno. 5. člen Razpored delovhega časa in uradnih ur mora biti objavljen in na primeren način označen v poslovnih prostorih upravnih organov. 6. člen Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih skupščine občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 22/82). 7. člen Ta odredba se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, veljati začne 27. 3. 1983. Številka: IS-14-2/83 Datum: 25. 3. 1983 Predsednik izvršnega sva a dipl. ing. VINKO BOH Občina Metlika 92. Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 239. člena statuta občine Metlika, je občinska skupščina Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti .in družbenopolitičnega zbora dne 31. 3. 1983, sprejela ODLOK O PRORAČUNU • OBČINE METLIKA ZA LETO 1983 1. člen S tem proračunom (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Metlika v letu 1983. 2. člen Občinski proračun za leto 1983 obsega: - prihodke v znesku 58.208.116 din razporejene prihodke v znesku 57.626.036 din - nerazporejene prihodke: a) v tekočo proračunsko rezervo b) v izločena sredstva za posebni račun v znesku 502.080 din 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna iz 2. točke tega odloka se 1 % sredstev izloča v rezervni sklad občine Metlika. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov če z odlokom ali posebnim aktom Skupščine občine Metlika ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno. 5. člen Izvršni svet skupščine občine Metlika lahko začasno zmanjša proračunsko porabo, če prihodki proračuna ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, vendar največ do 5 %; če pa ugotovi, da prihodki iz 2. člena tega odloka ne bodo doseženi do konca leta, o tem obvesti občinsko skupščino in predlaga ustrezne spremembe proračuna. 6. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. 7. člen Izvršni svet odloča o razporeditvi sredstev posameznim organom za nove namestitve. 8. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s tem proračunom. Sredstva smejo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s tem proračunom za leto 1983, če ni s posebnim aktom drugače določeno. 9. člen Za zakonito in smortno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstavnik organa, oziroma druga pooblaščena oseba kot odredoda-jalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega . proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 10. člen Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo so prihodki občinskega proračuna, razen prihodkov od tiskovin ter stroškov postopka upravnih organov. Te prihodke smejo upravni organi uporabiti za materialne stroške in posebne namene. 11. člen Sredstva razporejena v posebnem proračunu, se upravnim in pravosodnim organom ter za posebni namen skupščine in izvršnega sveta nakazujejo na račun 637, družbenopolitičnim organizacijam in društvom, krajevnim skupnostim in drugim neposrednim uporabnikom proračunskih sredstev na njihov ustrezni račun, vsa druga sredstva pa se koristijo neposredno iz proračuna. 12. člen Presežki prihodkov, ki bodo doseženi za več kot 10,7 % na dovoljeno porabo v letu 1982, se v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983 izločajo na posebno partijo žiro računa proračuna občine. Del, ki ostane občini, se sme po določitvah izvršnega sveta uporabiti za intervencije v proizvodnji in porabi hrane ter za oblikovanje blagovnih rezerv. 1 3. člen Pristojbine za zdravstveno varstvo živali se v celoti izločajo na posebni račun za zdravstveno varstvo živali. 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Izvršni svet je pooblaščen tudi: - da v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih prihodkov odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada, - da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Metlika do višine 500.000,00 din v vsakem posameznem primeru, vendar samo za namen iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih. 15. člen Da bi občinska skupščina lahko vršila nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom, ji morajo organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna pošiljati svoje finančne načrte in zaključne račune, na posebno zahtevo izvršnega sveta, pa tudi druge podatke in poročila o izvrševanju svojih nalog, ki jih za to potrebuje. 16. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. tromesečju 1983 dana posameznim uporabnikom oziroma so bila uporabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru sredstev proračuna za leto 1983 , 17. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov ter razporeditev prihodkov v posebnem delu proračuna so sestavni del tega Odloka. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Številka: 400 -1/83 Datum: 31. 3. 1983 Predsednik skupščine občine Metlika Gačnik Janez, dipl. ing. 93. Na podlagi 3. člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur. list SRS, št ,19/76) in 245. člena statuta občine Metlika, je Skupščina občine Metlika na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 31. 3. 1983 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki se nahajajo na območju zazidalnega načrta za individualno stanovanjsko izgradnjo Breg revolucije II. v Metliki. 1. člen Ta odlok določa zemljišča, ki so namenjena za kompleksno individualno stanovanjsko izgradnjo na Bregu revolucije II. v KS Metlika1 (SDL). 2. člen Meja zemljiškega kompleksa zazidalnega načrta za kompleksno individualno stanovanjsko izgradnjo Breg revolucije II y Metliki poteka po naslednjih parcelah v k.o. Metlika: Za izhodiščno točko izberemo točko na križišču ceste XV. brigade z regionalno cesto, Metlika — Črnomelj (pri odcepu za TOZD Pionir), nato teče meja po severovzhodnem robu ceste XV. brigade do sečišča cestnega zemljišča s parcelno mejo št. 222 na njeni jugozahodni strani, nato po tej parcelni meji do sečišča z mejo parcelna št. 227/2, nato po tej parcelni meji v severovzhodni smeri do sečišča z mejo parcelne št. 212/1, naprej po tej parcelni meji in v podaljšku pare. št. 212/2 v smeri proti severu do sečišča z mejo pare. št. 205/3, 205/2 in 205/1 do poti v splošni rabi št. 4055/1 ter po njej severno do sečišča s zemljiščem javne ceste CBE in po jugovzhodnem robu javne ceste Stara cesta pare. št. 4195 do sečišča javne poti Breg revolucije pare. št. 4057 in po njenem zgornjem severovzhodnem robu do sečišča z javno cesto na Ganglovi ulici ter dalje po njenem severnem in severovzhodnem robu pare št. 4056 do ponovnega sečišča Ie-te z javno cesto Breg revolucije pare. št. 4021 in po vzhodni meji te javne ceste vključujoč pare. št. 106/6, 101/5 in 4017 do sečišča s pare. št. 85/1 in po njeni južni meji vse do že opisane izhodiščne točke. 3. člen V mejah zemljiškega kompleksa iz 2. člena tega odloka so naslednja zemljišča, ki še niso družbena lastnina v uporabi občine Metlika z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki: Zap. VL Parcelna Izmera št. št. številka Kultura raz. Lastnik 1 2 3 4 5 6 7 1. 1831 94/1 sadovnjak 3 2. 1722 1292 njiva 7a 76 m2 ŽIVKOVlC (Pavič) Ar^eki Metlika, CBE 59. (prej 155) 26a 80 m2 BRADICA (Pavlin) TEREZIJA Na Obrh 8. Metlika BRADICA JOŽE, Na Obrh 8 BRADICA ALOJZ SLAVKO, Na Obrh 8 i SODEC MARTINA, Radoviči 25 9. 1816 129/1 sadovnjak zgradba 3 14a 37 m2 42 m2 BEVC (Šinkovec) JOŽEFA CBE 71, Metlika 129/5 travnik 4 7a 50 m2 10. 73 128/1 sadovnjak 2 19a 25 m2 KNAPI EU (Ogulin) 128/2 dvorišče 2 zgradbi la 68 m2 1 a 46 m2 KARLINA, Mestni trg 5 Metlika 11. 24 126/1 sadovnjak 2 16a 99 m2 GRBEC ZVONKO. Metlika 126/2 dvorišče hiša 2 zgradbi 7a 25 m2 la 37 m2 2a 69 m2 Metlika, 136 126/3 sadovnjak 2 3a 37 m2 126/4 njiva 2 2a 19 m2 12. 1280 136 3 zgradbe pašnik 2 la 70 m2 12a 77 m2 CAR JANKO, Metlika 1* 13. 1823 140 pašnik 3 4a 26 m2ČERNE (Mehak) ANA gozd 4 54 m2 Kotnikova 21, Ljubljana 14. 2283 4334 sadovnjak 4 la 16 m2MEHAK RUDI (roj. 1943) CBE 40 b, Metlika 15. 1382 4335 njiva 3 la 10 m2 OPLAK TEREZIJA ' travnik 4 3a 92 m2 (roj. Suklje), Metlika 2 zgradbi 82 m2 CBE 48 16. 1069 158/2 pašnik I I 2a 42 m2 IVEC ANTON, Metlika 158/1 dvorišče hiša 4 zgradbe 5a 28 m2 82 m2 2a 16 m2 Breg revolucije 18 158/3 sadovnjak 3 5a 37 in2 17. 1809 156/1 pašnik 1 25 m2 KRAŠEVEC MARIJA 1528 4323 dvorišče 2a 10 m2 Breg revolucije n. h. 18. 2 zgradbi la 72 m2 (prej št 89) 1824 156/2 pašnik 1 42 m2 BARTOLACSLAVKO. Jugovci 1, p. Ribnik 19. 2104 158/5 pot 19 m2 JORDAN STANISLAV 158/6 20. 1702 4338 4336 4337 21. 1089 159/1 159/2 159/3 159/4 22. 2020 4339 4340 23- 2019 4342 4341 24. 356 191 25. 1909 4332 4333 4330 4331 26. 1973 4328 4329 21. 1026 4599 4324 28. 1908 4325 4326 4327 195/6 148/2 29. 30. 1947 633 31. 2381 148/3 148/6 148/7 151 dvorišče hiša njiva sadovnjak dvorišče zgradba hiša njiva dvorišče hiša 2 zgradbi sadovnjak njiva sadovnjak sadovnjak dvorišče hiša njiva njiva dvorišče hiša „ dvorišče hiša 2 zgradbi' dvorišče zgradba hiša njiva dvorišče zgradba hiša njiva dvorišče hiša njiva sadovnjak dvorišče hiša 3 zgradbe dvorišče zgradba hiša njiva travnik njiva sadovnjak dvorišče hiša gozd travnik njiva gozd gozd zgradba sadovnjak 4a 5 m2 1 a 8 m2 2a 4m2 4a 66 m2 3a 13 m2 36 m2 80 m2 2a 2 m2 3a 27 m2 79 m2 74 m2 lOa 22 m2 4a 23 m2 4a 21 m2 la 49 m2 la 14 m2 97 m2 1 a 78 m2 2a 73 m2 80 m2 95 m2 la 74 m2 72 m2 28 m2 2a 70 m2 12 m2 69 m2 5a 34 m2 la 80 m2 19 m2 72 m2 5a 42 m2 2a 78 m2 la 2 m2 3a 45 m 2 3a 59 m2 2a 91 m2 85 m2 83 m2 la 6 m2 31 m2 la 14 m2 94 m2 la 56 m2 2a 33 m2 la 15 m2 3a 27 m2 81 m2 la 67 m2 45a 36 m2 12a 20 m2 6a 84 m2 3a 76 m2 20 m2 38a 83 m2 BRADICA ANDREJ. Na Obrh 8 150/2 njiva 2 3a 41 m2 BRADICA FRAN(\Novi Beograd, O m ladinskih brigada 76 9 150/1 vinograd 4 2a 68 m2 3. 2415 106/7 travnik 5 7a 66 m2MAKAR DANIEL. Ljubljana. 2 zgradbi 63 m2 Pot na Golovec 2 4. 543 4315 travnik la 70 m2BRAJKOVIČ NIKOLA pašnik 4 la 26 m2BRAJKOVIČ ANA roj. Car 2 zgradbi 64 m2 Jescnovico št. 27 * v 4288 travnik 4 2a 3m2 zgradba 27 m2 32. 596 152/2 travnik 3 38a 83 m2 5. 509 4287 pašnik 5 la 13 m2 TRAMPUŠ ZOFIJA 1758 131 sadovnjak 3 2a 8 m2 (roj. Umek). Metlika 33. 1804 193/1 sadovnjak 2 4a 72 m2 Mestni trg 22 zgradba 7 m2 6. 1756 132 gozd 4 4a 1 3 m2SlRKO VILMA, Metlika 134/1 sadovnjak 3 89a 35 m2 Mestni tig št 17 193/2 dvorišče 5a 87 m2 134/3 travnik 4 3a 90 m2 TURK MATJAŽ, Ljubljana hiša 80 m2 gozd 4 85 m2 Prešernova 34 2 zgradbi 50 m2 134/2 njiva 7a 89 m2 34. 170 194/1 pašnik 2 I9a 62 m2 135 gozd 4 5a 58 m2 194/2 travnik 4 1 la 94 m2 zgradba 49 m2 194/3 travnik 3 53a 56 in2 7. .1725 129/2 travnik 4 9allm2 PAHOR JOŽE, ( BI 17 194/4 njiva 3 9a 71 m2 Metlika 195/1 zgradba 2a 24 m2 8. 590 129/3 sadovnjak 3 8a 33 m2R!IUJA JANKO. Metlika sadovnjak 3 53a 65 m2 Frelihova 3, 200/1 njiva 3 9n 7 m2 KOSTELEC MARTIN. 200/2 travnik 4 29a 8 m2 Radoviči 9 200/3 sadovnjak 3 34a 2 m2 Breg revolucije IVEC RUDOLF. Metlika Breg revolucije 18 RIBIČ MARIJA (roj. Ivec) Metlika 187 PIRKOVIČ JOŽE PRI KOVIČ (Ostronič) KATARINA, CBE 22 Metlika F LAJNI K JURIJ FLAJNIK (Pirkovič) IVICA, CBE 40, Metlika JURMAN ANTONIJA Breg revolucije 26, Metlika ROŽIČ DRAGO, Metlika, CBE 97 SUDAC JOSIP, CBE 93, Metlika PLUT JOŽE, CBE 104, Metlika HOČEVAR STANKA Breg revolucije 13, Metlika KOČEVAR RUDI, Metlika Cankarjeva 10 PLAVAC ILIJA Plavci 4 \1AKAR DAKO ml. Metlika 106 URH IVAN URH MARIJA, Breg revolucije 12. Metlika KOMAC (Urh) MARIJA Proletarskih brigad 6, Izola URH JOŽE, Črnomelj Cankarjeva 2 BUKOVEC (Urh) ANICA Drska 31, Novo mesto ČRNIČ (Urh) BARIČA, Bratov Učakar 82 LJUBLJANA URH JOŽE, Črnomelj Cankarjeva 2 OGULIN (Klcut) MILKA DOLŠINA (Ogulin) ANTONIJA OGULIN MARIJA (ndl ) vsi Breg revolucije 17 Metlika FISTER (Kambič) MARIJA Krčeličeva 11. Zagreb STRAN 36 DOLENJSKI LIST št. 15 (1756) 31. marca 1983 STRAN 36 DOLENJSKI LIST št. 15 (1756) 31. marca 1983 196 pašnik 4 3a 67 m2 35. 2209 195/2 njiva 3 5a 55 m2 HRANILOVIC MARKO Breg revolucije. Metlika 36. 2208 195/4 sadovnjak 2 zgradbi 3 4a 5 m2 52 m2 HRANILOVIC MARKO HRANILOVIC (Bogdanovič) 195/7 dvorišče hiša 89 m2 8 E m2 DRAGICA. Sošice 35 195/8 travnik 3 2a 23 m2 37. 2201 195/5 travnik 3 4a 7 m2 PLAVAC1UJA, Metlika Breg revolucije 38. 1807 189 travnik 5 17a 12 m2 KOREN JANKO, Metlika, 104, oz. 3 39. 2398 187 travnik 5 19a 11 m2 KREMESECMILAN, Stara cesta 9, Metlika 40. 1211 178/1 sadovnjak 3 12a 88 m2 BADOVINAC (Pavič) 178/2 travnik 3 la 1 m2 MARIJA, Metlika njiva 2 34a 5 ml Stara cesta 7 njiva 2 la 28 m2 178/5 njiva 3 1 8a 65 m2 41. 532 178/3 dvorišče hiša 4 zgradbe 5a 83 m2 la 44 ml 4a 10 m2 KREMESEC I RAN C (ml j Stara cesta 9, Metlika, št. 177 180 travnik 5 la 65 m2 42. 2337 181 sadovnjak 2 9a 19 m? BADOVINAC JANKO njiva 3 la 44 m2 BADOVINAC MILAN f 178/4 dvorišče 6a 59 m2 Stara cc4a 7, hiša 6 zgradb la 34 ml 2a 97 m2 Metlika 43. 495 97/1 sadovnjak zgradba njiva 1 1 lha 27a 8 m2 7 m2 •la 28 m2 TRAMPUŠ (Umek) ZOFIJA, Mestni trg št 32, Metlika 95/2 dvorišče 3a 98 ml TRAMPUŠ MILAN, Velenje, Šaleška 19 3 zgradbe la 96 ml TRAMPUŠ MIROSLAV, Cankarjeva 12, Ve- i lenje 44. 1359 95/3 sadovnjak 3 lOa 16 m2 KORTN1K (Majzelj) 97/2 travnik 5 27a 19 m2 MARIJA, Metlika 97/3 travnik 3 4Sa 67 ml Rirtizanska 17 45. 2395 91 travnik 1 15a 15 m2 GRABRIJAN ANDREJ, 92 sadovnjak 2 2a 57 ml CBE 32, Metlika 46. 1385 145/1 pašnik 4 4a 61 ml KOMPARE IVAN, Metlika, 94, oz. 212 47. 1452 4319 pašnik 5 12a 81 m2 RIMOKATO LISKO 4318 pokopališče 2a 86 m2 ŽUPNIJSTVO METLIKA 145/4 pašnik 4 52 m2 48. 897 145/2 travnik 4 8a 47 ml PIBERNIK FRAN (roj. 1929) M. Krpana 16 Ljubljana, PIBERNIK RUDI, S mihelska 23, Novo mesto 49. 1251 222 njiva 3 35a 87 m2 CERNIC IVAN 226/1 travnik 3 lha 2a 83 m2 Metlika 147 50. 502 145/3 parnik 4 75 m2 DRUŠTVO MOJSTROV METLIKA 51. 1779 220/1 sadovnjak 5 26a 2 m2 GUŠTIN FRANC 220/2 njiva 4 5a 62 m2 Metlika 101 52. 1794 218/4 sadovnjak 3 12a 97 ml WEISS (Popovič) MARTA Metlika, Na Obrh 7 (prej št. 57) 53. 1407 218/1 travnik 4 12a 63 m2 LJKAVEC (Grabrijan) sadovnjak 4 77 m2 MARIJA, CBE 40, Metlika 54. 106 146/1 sadovnjak 2 13a 65 m2 bariC Štefka, Met uka Partizanski trg 15 55. 628 4322 gozd 4 3a 24 m2 GRSKOKATOUSKA 4320 travnik zgradba cerkev 6 29a 39 ml 20 ml la 7 ml CERKEV Ciril in Metod Met Uka 4321 gozd 4 1 a 96 ml PLUT JOŽEF A, Na Lazah 3 Metlika (prej Breg revolucije 11) 56. 580 137/1 sadovnjak 3 2a 11 ml 137/2 dvoriSče la 20 ml MA UAVEC TEREZIJA. hiša 55 m2 Učakovci 38. Vinica 148/5 pašnik 3a 48 ml KOVAČ ANICA, Dubrovnik 148/1 zgradba 99 m 2 sadovnjak 4 7a 51 ml p. Zoraniča 3 SODEC JOŽE (1959), Ljubljana, Hrvatski trg 5 57. 1327 212/1 3 zgradbe 84 m2 MILClNOVlC (Vrane.šič) travnik 4 lha 40a 82 m2 MARTA MILClNOVlC MIROSLAV oba Metlika 124. (sedaj št -1 H) 58. 1971 212/2 njiva 5 1 3a 17 m2 BADOVINAC NIKO. CBE 59 Metlika 59. 1787 4289 dvorišče zgradba 2a 8 ml 80 m2 PETKOVIČ NIKOLA Partizanski trg 12. MetUka 60. 2045 101/10 sadovnjak 3 6a 02 in2DRlTŽBENA LASTNINA njiva 3 la 20 m2 pravica uporabe 101/4 travnik 3 la 62 m2 ŽIVKO VIC (Pavič) 101/9 sadovnjak 2 3a 07 m2 Angela. Metlika, CBE 59 - njiva 3 la 50 m2 (prej 153) .gradba 21 m2 DRUŽBENA LASTNINA 61. 1891 101/11 zgradba 36 m2 dvorišče 78 m2 pravica uporabe SIMONIČ JOŽE, Metlika. Na trg 1 62. 1891 101/3 zgradba dvorišče 17 m2 la 23 m2 DRUŽBENA LASTNINA pravica uporabe 1042 101/8 sadovnjak 2 1 la 02 m2 OKORN ANTON (1921). 101/12 travnik 2 42 m2 Metlika. CBE 61 63. 2443 101/7 njiva 2 5a 04 m2 DRUŽBENA LASTNINA pravica uporabe CRNUGELJ MARTIN. CRN UGE LJ (Tušek) Marija. MetUka. CB1 54 64. 1977 4290 njiva 4 la 95 m2 DRUŽBENA LASTNINA sudoviijak 2 la 02 m2 pravica uporabe 4291 dvorišče hiša 94 m2 la 11 m2 RI S ZVONKO. MetUka, Mestni tre 1 65. 2427 101/13 travnik 6 5a 31 m2 DRUŽBENA LASTNINA pravica uporabe Sn i ANIC VIDA. Metlika Križcvska vas 1 66. 2425 101/1 ' travnik 67. 2426 106/4 travnik 68. 2122 79/1 79/2 79/3 69. 1871 106/8 travnik dvorišče 3 zgradbe travnik travnik travnik klet 5a 83 m2 8a 36 m2 la 81 m2 26a 44 m2 5a 50a 34 m2 14a 73 m2 5a 21 m2 94 m2 DRUŽBENA LASTNINA pravica uporabe MLACAK BLAZ, Zupančičeva 4. Metlika DRUŽBENA l ASTNINA pravica uporabe vrani Car rudi, Jarčeva 3. Metlika DRUŽBI NA LASTNINA pravica uporabe KZ Metlika SLP DRUŽBENA LASTNINA pravica uporabe MAKAR DAKO, Jagodnjak 7 Zagreb 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih, navedenih v 3. členu trga odloka in zemljišča preidejo v Družbeno lastnino v uporabi občine Metlika. 5. člen Prejšnji lastniki zemljišč, navedeni v 3. členu tega odloka, lahko le-ta uporabljajo na način, s katerim se ne menja njihova oblika in svojstvo vse do dneva, dokler za premoženjsko pravne zadeve pristojni občinski upravni organ ne bo izdal odločbe, s katero se bo odločil, da jih morajo izročiti občini. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu. Številka: 350-4/80 Datum: 31. 3. 1983 Predsednik Skupščine občine Metlika GAČNIK JANEZ, dipl. ing. 94. Na podlagi 16. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16/67), 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 27/2 in 8/78), 9. člena Družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine Metlika za obdobje 1981-1985 ter 245. člena Statuta občine Metlika, je Skupščina občine Metlika na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 31. 3. 1983 sprejela ODLOK o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in prepovedi spremembe kulture zemljišč na območju mesta Metlika v zazidalnem okolišu Bočka - Strmec. 1. člen Da se zagotovi možnost smotrne, usmerjene in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotene izdelave zazidalnih načrtov, uvedba razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske, komunalne in druge gradnje, se na območju občine Metlika razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna pre poved) na območjih, ki so namenjena za graditev stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov. 2. člen Določbe 1. člena tega odloka veljajo za območje mesta Metlika v predelu Bočke in Strmca. V tem območju ležijo zemljišča, označena s parcelnimi številkami:96/35, 354, 355/1, 355/2, 413, 414/1, 414/2, 428, 429, 435, 436, 438, 439, 440, 442, 443/1, 443/2, 444, 446, 448, 449 450 , 452, 454, 460 , 461/1, 461/2, 461/3, 461/4, 471/1, 471/2, 473, 475, 477, 478, 479, 480, 481, 482, 487/1, 487/2, 490, 494, 496/1, 496/2, 497, 498, 500, 501, 502, 504, 505, 506/1, 506/2, 507/1, 507/2, 507/3, 509. 510, 938, 938, 939, 943, 944, 947, 948, 958, 966, 969, 970, 971, 972, 973, 975, 976, 977, 978, 979, 980, 981, 982, 983, 984, 985, 986, 989, 991, 992, 993, 994, 996, 997, 1002, 1003, 1004, 1006/1, 1006/2, 1008, 1009, 1011, 1014. 1016. 1018, 1020, 1022, 1023, 1024, 1025, 1026, 1027, 1028/2, 1029, 10 30, 1031/1, 1031/2, 10 3 3, 1034, 1036, 1037, 1038, 1039, 1040, 1042, 1045, 1046, 1047, 1048, 1049, 1050, 1051, 1052, 1053, 1054, 1055/1, 1055/2, 1056, 1057, 1058, 1059. 1060, 1061, 1063, 1067, 1068. 1069, 1072, 1076, 1078, 1084/2, 1085, 1103/1, 1103/2, 1103/3, 1104, 1105, 1110, 1111, 1115. 1116, 1251, 1252/1, 1252/2, 1252/3, 1252/4 1252/5, 1252/6, 1253, 1259, 1261, 1262, 1263, 1264, 1266, 1269, 1270, 1272, 1273/1, 1273/2, 1274, 1276, 1279, 1280. 1281, 1284, 1285, 1286, 1 287, 1288, 1289/1, 1289/2, 1298, 1299, 1300, 1301, 1304, 1613/2, 1618, 1619, 1620, 1621/1, 1621/2, 1622, 1640, 1642/1, 1642/2, 1642/3, 1644, 1645. 1647/1, 1647/2, 1682/2, 1682/7, 1683, vse k.o. Metlika. 3. člen Določbe 1. člena tega odtoka ne veljajo za geodetske izmere in druga pripravljalna dela, ki so potrebna za izdelavo zazidalnih načrtov: prepoved prometa z zemljišči tudi ne velja, če zemljišča pridobiva občina Metlika ali pa če gre za promet in delitev žemljišč v zvezi z dedovanjem. 4. člen Grafični prikazi so sestavni del tega odloka. 5. člen Gradbeni objekti in naprave na področju za katerega velja ta odlok se smejo prezidavati ali obnavljati le z dovoljenjem za urbanizem in gradbeništvo pristojnega občinskega upravnega organa. 6. člen Splošna prepoved velja: — za čas, dokler ne bo sprejet zazidalni načrt za to območje, — dokler ne postanejo določbe o razlastitvi pravnomočne — vendar ne dalj kot je z zakonom določeno (3 leta). 7. člen Grafični prikazi območja iz 2. člena tega odloka so na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu za urbanizem ter pri Geodetski upravi v Črnomlju in PA v Ljubljani. 8. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 464-1/83 Datum: 31. 3. 1983 Predsednik Skupščine občine Metlika GAČNIK JANLZ, dipl. ing. 95. Na podlagi 13. in 14. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. list SRS, št. 27/72) ter 245. člena Statuta občine Metlika, je Skupščina občine Metlika na skupni seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 31. 3. 1983 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi SPLOŠNEGA INTERESA za izgradnjo industrijske cone v Gradacu za potrebe SGP Pionir Novo mesto in Agrostroj iz Ljubljane. I. Izgradnja industrijske cone v Gradacu za potrebe SGP Pionir Novo mesto in Agrostroj Ljubljana, ki je predmet te odločbe, temelji na družbenem planu občine Metlika za obdobje 1981-1985 in je v SPLOŠNEM INTERESU. II. V korist družbene lastnine in razlastitvenih upravičencev SGP Pionir Novo mesto in Agrostroj Ljubljana je dopustna razlastitev na pare. št. 1091/2, vL št. 757 k.o. Gradac, last Jakopin Antonije (roj. Pezdirc — 1952), Bizovik pri Ljubljani, Gozdna pot 4, pare. št. 1091/1 in 1086/7 obe pri vi. št. 413 k.o. Gradac, last Kambič Pavle (roj. Novak), Gradac 8 in Vukovič Milene (roj. Kambič), Dubrovnik Put od Batale 13. III. Ta odločba velja osmi dan po objavi v SDL. Številka: 464-17/82 Datum: 31. 3. 1983 Predsednik Skupščine občine Metlika GAČNIK JANEZ, dipL ing. Občina Ribnica 96. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št ,44/82) in 161. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78) je Skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela dne 30. 3. 1983 in zbora krajevnih skupnosti 30. 3.’ 1983 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V. občini Ribnica se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in'drugih pravnih aktih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi. II. VRSTE DAVKOV 3. člen Občani plačujejo po temodloku: 1 davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih , pravic, 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. 1. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,50 %. 2. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Za odmero davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti se območje občine Ribnica razdeli na dve skupini katastrskih občin in sicer: 6. člen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) plačujejo zavezanci po stopnjah, ki so različne za po samezne skupine katastrskih občin in znašajo: - za tretjo skupino katastrskih občin 5 % — za četrto skupino katastrskih občin 2 % 7. člen Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti še po dodatni stopnji, ki znaša 33%. 8. člen Davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na dohodek iz gozda, ki predstavlja vrednost lesa določenega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 %. Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek od dohodka, ki odpade na vrednost lesa, določenega za posek še po dodatni stopnji 40%. 9. člen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno, 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 - dinarjev celotnega prihodka letno, 4 specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetlic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000.- dinarjev celotnega prihodka letno. Določbe prejšnjega 'odstavka ne veljajo za dohodke dosežene z rejo ovac in gojenjem čebel. 10. člen Zavezancem za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški HI. skupina IV. skupina k. o. Dolenja vas, k. o. Gorenja vas, k. o. Prigorica, k. o.Sodražica, k. o. Vinice, k. o. Dane, k. o. Grčarice, k. o. Podpoljane, k. o. Ret j e, k. o. Travnik, k. o. Žimarice, ugotavljajo po smiselni uporabi določb zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 11. člen Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev: 30.000 60.000 100.000 150.000 200.000 do 30.000 60.000 100.000 150.000 2(f0.000 stopnja 15% 18% 21 % ■ 24% 27% 30% k. o. Goriča vas, k. o. Jurjeviča, k. o. Ribnica, k. o. Sušje, k. o. Zamostec, k. o. Gora, k. o. Hrib, k. o. Rakitnica, k. o. Sv. Gregor, k. o. Velike Poljane, 12. člen Zavezanci davka iz 9. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti 13 člen Zavezance za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku in izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 9. člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za preuvrsti-tev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku. 14. člen Davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci iz krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi. Oprostijo se zavezanci, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 18.000 din. Za višinske kraje iz prejšnjega odstavka tega člena so določene vasi in zaselki: 1 ysi kraji naslednjih katastrskih občin: k. o. Gora k. o. Podpoljane, k. o. Travnik, k. o. Grčarice, k. o. Retje k. o. Velike Poljane, k. o. Hrib, k. o. Sv. Gregor, k. o. Žimarice, 2. Dane v k. o. Dane, 3. Dolenji Lazi, Zapuže in Breg v k. o. Gorenja vas, 4. Lipovec, Makoše in Otavice v k. o. Goriča vas, 5. Kot v k. o. Jurjeviča, 6. Zadolje v k. o. Prigorica, 7. Brinovščica, Črnec, Graben in Hojčc v k. o. Sodražica, 8. Gorenji Lazi, Hudi konec, Preska in Sinovica v k. o. Vinice, 9. Nova Štifta in.Ravni dol v k. o. Zamostec. DOLENJSKI LIST št. 15 (1756) 31. marca 1983 STRAN 35 15. člen Deset let so oproščeni davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se posadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihodke, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo. 16. člen Zavezancem za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, katerim je priznana invalidnost se prizna olajšava od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva v odstotku stopnje invalidnosti s tem, da se upošteva invalidnost nad 50 %. Olajšava po tem členu ne pripada zavezancem, ki imajo poleg dohodkov iz kmetijstva še dohodke iz delovnega razmerja ali pokojnine. 17. člen Davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci od dohodkov iz gozda in sicer od količin odkazanega lesa, s katerimi so poravnali obveznost dodatnega krajevnega samoprispevka. 18. člen Zavezancem za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsuo zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list, SRS, št /21/74 — 8/78), se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 % vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati pet letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec obdeluje zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih! letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena, sredstva prekoračil največjo možno olajšavo po tem členu. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokazu o vloženih sredstvih. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. 19. člen Posebna olajšava iz prejšnjega člena tega odtoka se prizna tudi drugim zavezancem, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in znaša 50 % vloženih sredstev ter ne sme presegati tri letnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena. 20. člen Zavezancem za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti se prizna davčna o la j šava, če vlagajo sredstva v gradnjo oziroma obnovo malih hidroelektraren ter vodnih mlinov. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo oziroma obnovo najmanj znesek, ki ustreza znesku enomesečnega popvrečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in zna & 80 % za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 % vloženih sredstev. Za postopek priznanja olajšave iz tega člena, se primerno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 18. člena tega odtoka. 21. člen Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 500.- dinarjev letno za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek posameznega otroka ne presega 1.000.- dinarjev mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev. V primeru, da se otroci zavezancev iz prejšnjega odstavka tega člena — bodoči prevzemniki kmetije — šolajo na srednjih kmetijskih šolah znaš davčna olajšava 1.500.- dinarjev letno za takega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek otroka ne presega 3.000.- dinarjev mesečno iz naslova štipendije. Davčna olajšava iz prejšnjih dveh odstavkov ne sme presegati letnega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej in sicer jo mora zavezanec vložiti pred začetkom leta, za katerega se davek odmerja. Vlogi je treba pritožiti potrdilo o šolanju. 22. člen Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše. Davčna olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva vsaj v višini enoletnega katastrskega dohodka negozdnih površin, vendar najmanj 30% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodlči na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini 80 % vloženih sredstev, ven- dar ne sme presegati pet letnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti. Za postopek priznanja olajšave iz trga člena se primerno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 18. člena tega odloka. 23. člen Za zavezance iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 18., 19"., 20, 21. in 22. člena tega odtoka. 3. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 24 člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih: 1 z izkoriščanjem' zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% povprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja. 2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 10 % povprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 25. člen Zavezanci za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev: nad do stopnja 30.000 31 % 30.000 60.000 36% 60.000 100.000 40% 100.000 150.000 44% 150.000 200.000 48% 200.000 300.000 52% 300.000 56% Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 26. člen Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja in so obdavčeni po dejanskem dohodku razen zavezan-oem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti: a. zidarstvo in fasadarstvo. tera-cerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas ter parketa, sobo slikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, cement n-inarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instaUiterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elek-troinstalaterstvo. tesarstvo, krovstvo in gostinstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo,. nega obraza in telesa, fotografstvo, mizarstvo, graverstvo, popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, avto kleparstvo in ličarstvo, avto-električarstvo, vulkanizerstvo - za 20%, b. elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, čiščenje prostorov in oken, bru-saštvo, tapetništvo in dekoraterstvo, optika, žaganje drv, popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije, urarstvo - za 30 %, c. krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo, pletiljstvo, kolarstvo - za 40 %, s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50% letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa najmanj 40 % letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih pravilno vodenih poslovnih knjigah. 27. člen Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo,gostinskih obratov bifejskega značaja in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka. a. zavezancem iz prejšnjega člena tega odtoka za prvo leto 75 %, za drugo leto 50 % in za tretje leto opravljanja dejavnosti 30 % odmerjenega davka, b. zavezancem vseh ostalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50 %, za drugo leto 30 % in za tretje leto opravljanja dejavnosti 20% odmerjenega davka s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunava/o z odstotnim znižanjem davka za časovna obdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarsko dejavnost v kateri drugi občini ali da ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Za začetnika se šteje tudi zavezanec, ki je do pričetka opravljanja gospodarske dejavnosti opravljal to dejavnost kot postranski poklic. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici. V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost, pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava za čas, kije preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice. 28. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, ki vlagajo sredstva za zbolj-šrnje in razširjanje materialne osnove dela, se ob pogojih 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčna olajšava, če opravljajo dejavnosti navedene v 26. členu tega odloka s pogojem, da dosežejo najmanj 50 % celotnega prihodka s storitvami za občane in hišne svete ter da gostilne ustvarijo najmanj 40 % letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčne olajšave zavezancem iz prejšnjega odstavka tega člena se priznajo: — za naložbe-v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza povprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % vloženih sredstev,' - za naložbe v druga osnovna sredstva, razen za nakup osebnih avtomobilov, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % vloženih sredstev. Olajšava se 'prizna tudi drugim zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti razen zavezancem, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena s tem, da znaša davčna olajšava 20 % vloženih sredstev. 29. člen Davčna olajšava za naložbe za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na pet let tako, da znaša v prvem letu 35, v drugem 27, v tretjem 20, v četrtem 13 in v petem letu 5 % od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Davčna olajšava za naložbe za izboljšanje in razširjanje'materialne osnove dela po merilih iz 28. člena za posameznega zavezanca v globalu ne sme presegati šestkratnega čistega letnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu v SR Sloveniji V primeru, da davčna olajšava ne presega 200.000 dinarjev se zavezancu lahko prizna v dveh letih v razmerju 2 : 1. Olajšave do 100.000 dinarjev se priznajo v prvem letu. Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti praviloma skupno z davčno napovedjo za leto, v katerem so bila sredstva vložena. 30. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom končnih izdelkov domače proizvodnje in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža: - za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 % do 10 %, - za 10 %, če znaša odstotni delež izvoza od 10 % do 20 %, - za 15%, če znaša odstotni delež izvoza od 20 % do 30 %, - za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 % do 50 %, - za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %. 31. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektraren in vodnih mlinov. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje teh objektov v občini in da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50 % enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 %, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 40 % vloženih sredstev in ne šestkratnega čistega letnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu v SR Sloveniji za vsa tri leta. Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti praviloma skupno z davčno napovedjo za leto, v katerem so bila sredstva vložena. 32. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi Davčna olajšava se prizna v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi 33. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, moškim nad 60 let starosti in ženskam nad 55 let starosti, ki opravlajjo storitvene gospodarske dejavnosti in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in ne zaposlujejo družinskih članov, se prizna davčna olajšava v višini 40 % odmerjenega davka razen zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. 34. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja' davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek davka poveča s faktorjem 4. 35. člen Borcem narodno osvobodilne vojne, se priznajo davčne olajšave pod pogoji, navedenimi v 32. in 34. členu tega odtoka s tem, da davčna olajšava namesto 15 % znaša 20 % oziroma namesto 5 % znaša 10 %. 36. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti po določbah 26. do vključno 35. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 % odmerjenega letnega davka. 37. člen Zavezancem, ki opravljajo postransko gospodarsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega zakona in so zdravstveno zavarovani kot kmetje oziroma imajo status združenega kmeta, ter so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna posebna davčna olajšava od dohodkov, doseženih s postransko gospodarsko dejavnostjo, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije s tem, da ustvarjajo kmetijsko tržno proizvodnjo. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 50 %, vendar skupna davčna olajšava za vsa tri leta ne sme presegati 50 % vloženih sredstev. Vlogo za priznanje olajšave je treba vložiti praviloma skupno z davčno napovedjo za leto v katerem so bila sredstva vložena. 38. člen Poleg meril, kijih določa 57. člen zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upoštevati strukturo celotnega prihodka, ki ga je vdanih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višino potrebnih poslovnih stroškov, višino enoletnega povreč-nega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu v SR Sloveniji, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces — vse ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj, ki veljajo za zavezance ‘ davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku. Te določbe se smiselno uporabljajo pri določanju pavšalnega letnega zneska tudi zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. 39. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku (davek po odbitku) plačujejo občani od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od dohodkov doseženih s kontrolo oziroma pobiranjem kinovstopnic ter dohodkov kinobiljeterjev in kinooperaterjev, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela stopnja 10 % 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih Zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25 % 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40 %. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dobitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti zbiranja in prevažanja mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela, od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. 4. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 40. člen Zavezanci za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka din: nad do stopnja 30.000 31 % 30.000 60.000 36 % 60 BOO 100.000 40% 100.000 150.000 44% 150.000 200.000 48% 200.000 300.000 52% 300.000 56% Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 41. člen Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se smiselno uporabljajo določbe 38. člena tega odtoka. 42. člen Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega S s CA PS mm r 55 H a ON 3 B NO 00 u> 3 £ 2 u> <*> kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo občani po stopnji 40 %. 5. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC 43. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic v odstotku (davek po odbitku) plačujejo občani od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20 %. Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo po stopnji 6 %. 44. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 % za naslednje vrste dohodkov: 1. - od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, 2. - od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, 3. - artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, , 4. - izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Če se dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke tega člena ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20 %. 6. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 45. člen Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine. ' Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo: - za stanovanja in stanovanjske stavbe 60 % - za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni ali od čada do časa uporabljajo za počitek in oddih 40 % 46. člen Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški od stanarinske vrednosti oziroma najemnine določijo v višini 60%. 47. člen Davek od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se ne plačuje, če letni znesek najemnine ne presega 50 % enomesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji prvih devet mesecev leta, v katerem je bila opremljena soba dana v najem. Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe v najem prek turističnih društev in organizacij ter organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna posebna davčna olajšava v višini 50 % odmerjenega davka tistega leta za katerega se davek odmerja. 48. člen Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev: nad do stopnja 30.000 30% 30.000 60.000 ' ■ 35 % 60.000 100.000 39% 100.000 150.000 43% 150.000 200.000 47% 200.000 300.000 51 % 300.000 55% 7. DA VEK OD PREMOŽENJA 49. člen Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj, postavnih stavb oziroma poslovnih prostorov ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali jo daje v najem. 50. člen Osnova za davek je vrednost stavbe: Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25-1342/81). Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke. 51. člen Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah: sto pnja - stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže 0,15 % - poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20 % - prostori, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 0,60 % 52. člen Davek od premoženja na posest stavb, se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega vrednosti 100.000.— dinarjev. 53. člen Davek od premoženja se v občini Ribnica ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 115. členu republiškega zakona o davkih občanov ter: 1. od vseh stavb v naseljih katastrskih občin po 1. točki 14. člena tega odloka ter 2. od stavb v sledečih naseljih: - Dane v k. o. Dane, - Zapuže v k. o. Gorenja vas, - Makoše in Otavice v k. o. Goriča vas, - Zadolje v k. o. Prigorica, - Brinovščica, Črnec, Graben in Hojče v k. o. Sodražica, - Gorenji Lazi, Hudi konec, Preska in Sinovica v k. o. Vinice, - Nova Štifta in Ravni dol v k. o. Zamostec. Zavezancem za davek na posest stavb, ki so skupaj z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 % za vsakega nadalnjega družinskega člana. Ne glede na določbe 52. in 53. člena se davek od premoženja plačuje od stavb, delov stavb in od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno). 54. člen Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka. 3. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 55. člen Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15 %. 56. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev. III. POBIRANJE DAVKOV 57. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca. Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20% obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela. 58. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: — da se realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen, - da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, kateri priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 59. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta. 60. člen Davčne olajšave, priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njihovega izteka. 61. člen Davčna olajšava za izvoz blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje po določbah 30. člena tega odloka, se zavezancem priznava že pri odmeri davka za leto 1982. 62. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/76. 6/77, 32/77,8/78.8/79, 13/79, 10/81, 21/81, in 8/82) razen določb 28. do vključno 3,9-člena, ki sc uporabljajo, dokler ne bo ugotovljena vrednost stavb po določbah 50. člena tega odloka. 63. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje, razen določb 39. člena, 'drugega odstavka 43. člena ter 55. in 56. člena, ki se začnejo uporabljati osmi dan po objavi. Številka: Datum: 30. 3. 1983 Pred sed m k skupščine občine Ribnica Stanko Rus, 1. r. 97. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št. 5/80) in 166. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 1. člen V 4. členu odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Skupščinski Dolenjski list, št. 30/81) se znesek 14.100 din nadomesti z zneskom 18.330 din. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Do lenjskem listu. Številka: 38—7—83—01 Datuin: 30. 3. 1983 Predsednik Skupščine občine Ribnica: STANKO RUS. 1. r. Občina Trebnje 98. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v dru žbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) je Skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. 3. 1983 sprejela OD LOK o proračunu občine Trebnje za leto 1983 1. člen S proračunom občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: občinski prora čun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Trebnje. 2. člen Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1983 znašajo din 77,290.000 din se razporedijo za: razporeditev v posebnem delu proračuna din 76,620.000 - tekočo proračunsko rezervo din 670.000 3. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1 % izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna. 4. člen Izločanje tekočih prihodkov proračuna za kritje proračunskega pri- manjkljaja iz leta 1981, se v letu 1983 odloži. 5. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1983 organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja samo v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Sredstva morajo uporabniki ujrorabljati le za -namene, za katere so jim dana skladno s prepisi o njihovi uporabi. Uporabniki sredstev občinskega proračuna smejo prevzemati obveznosti v imenu občine le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. 6. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna smejo koristiti sredstva za osebne dohodke in skupno porabo le v skladu z veljavnimi samoupravnimi sporazumi o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo. 7. člen Sredstva, ki so predvidena v namenu 1 - sredstva za delo upravnih organov, namen 2 - sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov, namen 3 - sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, namen 4 - sredstva za intervencije v gospodarstvu, namen 5 — sredstva prenesena drugim družbenopolitičnim skupnostim, razen sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni in sredstev za pospeševanje turistične de: javnosti, namen 6 - sredstva za družbene dejavnosti, razen sredstev mrliško ogledne službe, namen 7 — sredstva za druge splošne potrebe, namen 9 - drugi odhodki, razen sredstev za odplačilo anuitet, se do sprejetja rebalaasa proračuna lahko uporabljajo le do višine porabljenih sredstev v letu 1982, če z drugimi predpisi ni določena višja omejitev. Sredstva predvidena v tem proračunu za namene, za katere v letu 1982 niso bila uporabljena sredstva, se do sprejema rebalansa proračuna ne smejo uporabiti, razen v izjemnih primerih, če tako odloči izvršni svet občinske skupščine. 8. člen Sredstva, ki so predvidena za financiranje organov družbenopolitične skupnosti, ljudske obrambe, družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti se, upoštevaje določbe prejšnjega člena, nakazujejo^ okviru razpoložljivih sredstev mesečno na njihove žiro račune. 9. člen Za sredstva iz namena 7 — Sred stva krajevnih skupnosti Komisija za usklajevanje dela krajevnih skupnosti izdela normative in predlog razdelitve sredstev na krajevne skupnosti. O predlogu dokončno sklepa zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. 10. člen Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren izvršni svet občinske skupščine, ki je pooblaščen da: 1 ,V primeru neenakomernega dotoka prihodkov začasno uporabi sredstva rezervnega sklada; 2. Dodatno začasno omeji proračunsko porabo, če prihodki ne pritekajo po planu; 3. Spreminja namen in* višino sredstev, ki sef v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razjrorejenih sredstev; 4. Odloča o ujrorabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene ali premalo predvidene izdatke. • 11. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Trebnje v prvem tromesečju 1983 dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna. - 12. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna za leto 1983 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1983 in sta sestavni del splošnega dela tega proračuna. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Številka: 400- 07/78-10 Datum: 31. 3. 1983 Predsednik Skupščine občine Trebnje IVAN GOLE 99. Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št 5/80) in 209. člena Statuta občine Trebnje (Skup- ščinski Dolenjski list, št. 9/79) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na 9. seji dne 31. 3. 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o določitvi odstotka od jroprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Skupščinski Dolenjski list, št. 23/81), ki se glasi: Poprečna gradbena cena za 1 in2 stanovanjske površine v družbeni gradnji, ki se je oblikovala v letu 1982, znaša 19.425,00 din. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-012/81-10 Datum: 31. 3. 1983 Predsednik Skupščine občine Trebnje IVAN GOLE 100. Na podlagi 2. in 3. odstavka 3. člena in 3. odstavka 6. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradhi list SRS, št ,8/82), 10. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št 88/81) in 209. člen., statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na 9. skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. 3. 1983 sprejela ODLOK o komunalnih dejavnostih na območju občine Trebnje BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE TREBNJE ZA LETO 1983 Vrsta VRSTA PRIHODKA ZNESEK 1 Prenesena sredstva 671.000 2 Prihodki od davkov iz osebnega dohodka 26,690.000 3 Prihodki od davkov od prometa proizvodov in storitev ter prihodki na promet nepremičnin 15,700.000 4 Prihodki od drugih davkov . 2.550.000 5 Prihodki od taks 4340.000 6 Prihodki po jx>sebnih predpisih 20,719.000 7 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 4.450.000 8 Prihodki od drugih DSP 2,170.000 SKUPAJ (1 do 8) 77.290.000 Namen RAZPORED PRIHODKOV ZNESEK 1 Sredstva za delo upravnih organov 36.246.000 2 Sredstva za posebne in druge namene upravnih organov 3,223.600 3 Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 3,490.000 4 Sredstva za intervencije v gospodarstvu 400.000 5 Sredstva, prenesena drugim DPS 15,545.000 6 Sredstva za družbene dejavnosti 7,054.000 7 Sredstva za druge splošne potrebe 5,451.400 8 Izločanje sredstev rezerv 766.000 9 Drugi dohodki 5,113.400 SKUPAJ (Ido 9) 77,290.000 1. člen S tem odlokom se za območje občine Trebnje določijo komunalne dejavnosti, posebnega družbenega pomena, razvrstijo komunalni objekti glede na rabo in način financiranja na objekte individualne in skupne rabe, določi način organiziranosti komunalnega gospodarstva in način uresničevanja širšega družbenega interesa na področju komunali ;ih dejavnosti. 2. člen Komunalne dejavnosti na območju občine Trebnje so: 1 pskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom. 2. odvajanje odpadnih in padavinskih voda, ki obsega: — zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v naseljih, - odvajanje padavinskih voda v naseljih; 3. vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev; 4. urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, peš poti in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo; 5. urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega: — pogrebne storitve, - oddajanje v najem prostore za grobove in upravljanje z mrliškimi vežami; 6. javna razsvetljava, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih. Industrijski vodovodni sistem DANE Mirna se s tem odlokom ne opredeljuje kot komunalna dejavnost. 3. člen Poleg dejavnosti navedenih v 2. členu tega odloka se za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju občine Trebnje določijo tudi naslednje dejavnosti: 1 /urejanje in'vzdrževanje ulic, trgov in cest v naseljih, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste I. kategorije s pripadajočimi napravami, opremo in objekti; 2. urejanje in vzdrževanje javnih tržnic; Občina Novo mesto 103 Na podlagi 59. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ št. 1/80 in 38/80) ter odloka o dopolnitvi odloka o določitvi najvišje ravni cen za vse proizvode in storitve, razen za tiste, za katere se morajo ceniki pošiljati v potrditev skupnostim za cene (Uradni list SFRJ št. 4/83) in 10/83) 3. komunalno urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč. 4. člen Komunalne dejavnosti iz 2. in 3. člena tega odloka so dejavnosti posebnega družbenega pomena. 5. člen Objekti in rlaprave, ki služijo za opravljanje komunalnih dejavnosti, se glede na rabo in vrsto določajo kot: a) Komunalni objekti in naprave individualne rabe, ki so: - objekti in naprave za oskrbo s pitno vodo; - objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda; - objekti in naprave za odstranjevanje komunalnih odpadkov; - pokopališki objekti in naprave; b) Komunalni objekti in naprave skupne rabe, ki so: - objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo; - javni parki, nasadi, zelenice in druge javne površine s pripadajočimi napravami in opremo; - omrežje in naprave javne razsvetljave; - objekti in naprave za odvajanje padavinske vode; - ulice, trgi in ceste v naseljih, ki niso uvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste I. kategorije s pripadajočimi napravami; - javne tržnice. 6. člen Komunalni objekti in naprave individualne rabe se financirajo: - s ceno posameznih storitev in proizvodov; - z združenjem sredstev za rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav. Komunalni objekti in naprave skupne rabe pa: - s povračili za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, katera združujejo delavci organizacij združenega dela. delovnih skupnosti in enot na območju občine Trebnje in delovni ljudje, ki na območju občine Trebnje samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom, s sredstvi, ki so lastnina občanov. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se uporablja za financiranje objektov in naprav skupne rabe v naseljih, kjer se ta sredstva zbirajo. 7. člen Dejavnosti iz 2. in 3. člena tega odloka opravljajo komunalna orga- izdaja izvršni svet Skupščine občine Novo mesto ODREDBO o najvišjih cenah kruha in peciva iz pšenične moke TIP 850 1. Organizacija združenega dela „ŽITO“ Ljubljana TOZD Pekarna in slaščičarna Novo mesto, ki peče kruh in pecivo iz pšenične moke TIP 850 sme svoje cene oblikovati tako, da znaša najvišja p rodajna cena osnovne vrste kruha v teži 1 kg nizacija in krajevne skupnosti v primeru, ko delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti neposredno v krajevnih skupnostih. 8. člen S samoupravnim sporazumum ali dogovorom sprejetim v skupščini komunalne skupnosti se določi razmejitev med tistimi komunalnimi dejavnostmi oziroma komunalnimi objekti in napravami, katere opravlja oziroma s katerimi gospodari komunalna organizacija in tistimi, katere opravljajo oziroma s katerimi gospodarijo neporesno delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti. V primerih, ko delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih gospodarijo s komunalnimi objekti in napravami in krajevna skupnost ne določi načina in pogoje opravljanja teh dejavnosti oziroma gospodarjenja, veljajo za opravljanje teh dejavnosti oziroma gospodarjenja pogoji določeni v komunalni skupnosti. 9. člen Organizacija združenega dela, ki bo opravljala komunalne dejavnosti na območju občine Trebnje se je v roku enega leta dolžna organizirati v skladu z določbami zakona o komu--nalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in v skladu z družbenim dogovorom o natančnejši razčlenitvi meril za organiziranje komunalnih organizacij združenega dela ter ostalih usmeritvah organiziranosti komunalnega gospodarstva. 10. člen Skupščina občine Trebnje daje soglasje k tistim določbam statuta komunalne organizacije združenega dela, ki se nanašajo na opravljanje komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena. V poslovanju komunalne organizacije se posebni družbeni interes na področju komunalne dejavnosti uresničuje s soodločanjem delegatov uporabnikov in predstavnikov skupščine občine v organih upravljanja komunalne organizacije združenega dela o: - temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja; — predlogih cen za posamezne komunalne storitve oziroma proizvode; predlogih povračil za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe; 21,00 din in v teži 0,80 kg 18,10 din. Ostale vrste kruha in peciva pa lahko poveča sorazmerno za delež moke (predpisane za delež kruha in peciva) TIP-a 850 v posameznih vrstah kruha in peciva, izhajajoč iz razlike v ceni moke med TIP-om 850 in TIP-om 800, to je do 1,70 din pri kg. 2. TOZD Pekarna in slaščičarna Dolenjska mora obvestiti Skupnost za cene občine Novo mesto za cene oblikovane v — o razvojnih programih, - o imenovanju in razreševanju njihovih poslovodnih organov. 11. člen Komunalna organizacija lahko spremeni svoje z ustanovitvenim aktom določene komunalne dejavnosti, ki jih opravlja, jih.razširi ali zoži le s soglasjem skupščine občine Trebnje. 12. člen Če je z družbenim planom občine Trebnje določeno, da je izvršitev določenih nalog na področju komunalnih dejavnosti nujna za družbeno reprodukcijo, lahko občinska skupščina predpiše, da so organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžne izvesti postopek za skte«tw samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev. 13. člen Skupščina občine Trebnje v roku 12 mesecev po sprejemu odloka predpiše: - obvezno uporabo in plačilo posameznih komunalnih storitev in proizvodov za celotno območje občine Trebnje ali njegov del; - — pogoje in način opravljanja komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih glede na krajevne razmere; - pogoje in način rabe komunalnih objektov in naprav skupne rabe. 14 člen Nadzorstvo nad zakonitostjo dela komunalne organizacije komunalne skupnosti in krajevne skupnosti, kadar te neposredno opravljajo komunalne dejavnosti, opravlja Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Občine Trebnje. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 15/77). 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.* Številka: 352-01/83-10 Datum: 31. 3. 1983 Predsednik Skupščine občine Trebnje IVAN GOLE skladu s 1. točko te odredbe in ji poslati cenik. 3. Ta odredba ostane v veljavi dokler ne bodo odpravljene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, zaradi česar je izdana, vendar bo najpozneje v 6 mesecih po njeni uveljavitvi znova proučeno, ali so razlogi, da ostane še naprej v veljavi. 4. Ta odredba začne veljati od 8.4. 1983 dalje. Številka: 38-04/80-2 Datum: 7/4-1983 Predsednik FRANCI BORSAN. 1. r. varčevanje z energijo -varčevanje z denarjem industrija stavbnega pohištva Ribnica inles 61310 Ribnica. Partizanska 3 telefon h c.: (061) 861-411 telegram: Inles Ribnica J telex: 31262 yu inles kombivak A SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST, uradno glasilo občinskih skupščin Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje - Letnik XX. za poslovno leto 1983 - Urejajo sekretaiji občinskih skupščin Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje, odgovorni urednik Matjan Legan - Izhaja po potrebi - Redni naročniki Dolenjskega lista prejemajo uradno glasilo 7 občin brezplačno — Izdaja tozd Dolenjski list v Novem mestu - Stavek, filmi in prelom: tozd Grafika Novo mesto; tisk: Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.