Utemeljenost ustanovitve naravnega rezervata Bobovek z ornitološkega vidika The Justification of Creating the Natural Reserve of Bobovek f rom the Ornithological Aspect Iztok GEISTER UDK 598.2+719 : 712.2 »Bobovek« Prispelo 21. 11. 1975 IZVLEČEK ABSTRACT Na osnovi paleontološke s taros t i moč- The just i f icat ion of creat ing the natu- virske refugije , razpona selitvene smer i ral (marsh ) reserve in the abandoned in medsebojne povezave m e d močvirsko clay-pot of Bobovek in the neighbour- in rudelarno f loro v p r i m e r u t rs tn ic hood of K r a n j is founded f r o m the (Acrocephalus) je z orni tološkega vidika ornithological aspect, on the basis of the u temel jena ustanovitev naravnega (moč- palaeontological age of the m a r s h re- virskega) rezervata v opuščenem glino- fuge, of the span of the migra t ion di- kopu Bobovek pr i K r a n j u . rection, and of the interassociat ive con- nection of the m a r s h and rudera l f lora in the case of the Acrocephali. UVOD Bobovek je zaselek blizu vasi Kokrica, ki je danes že predmestje Kranja. Leta 1905 je tu začela obratovati opekarna, ki je izkoriščala desettisočletja nastajajočo sivo glino. Med izkopavanjem gline so leta 1953 našli ostanke mamuta, za katere so ugotovili, da izvirajo iz druge polovice predzadnje poledenitve, to je pred približno 180.000 leti. Leta 1965 so nato v sivi pleisto- censki glini našli fosilne ribe s še dobro ohranjenim mesom ( C i m e r m a n , 1966). Leta 1971 so v Bobovku prenehali izkopavati glino, leto kasneje pa je opekarna povsem prenehala obratovati. Poleti 1974. leta je slovenska javnost prek sredstev javnega obveščanja prvič izvedela za zasipavanje močvirskega kompleksa ( G e i s t e r , 1974). V to obdobje sega tudi predlog za ustanovitev nara/vnega rezervata. Zbrano dokumentacijo za osnovanje rezervata hrani Skupnost za varstvo okolja v Sloveniji. TOPOGRAFSKI POLOŽAJ Močvirski kompleks leži med zaselkom Bobovek ob cesti Kokrica—Bela na vzhodni strani in vasjo Mlaka ob cesti Kokrica—Golnik na zahodni strani, torej v nekakšnem trikotniku, katerega hipotenuzo predstavlja ravna cestna črta med Bobovkom in Mlako Proti zahodu, k jer se končujejo zadnje kokriške hiše, je nabrežje predvojne jame poraslo z mladim listnatim drevjem in visokim grmovjem (vrba, jesen, leska), proti jugu se odpira travnik do vaškega hrbta, proti vzhodu pa se raz- teza mogočna kulisa čistega smrekovega nasada častistljive starosti. Severno na- brežje in nabrežja povojnih jam so porasla le s posameznimi grmi bele vrbe in i ve, na zahodni strani močvirja B pa se je zasejalo tudi nekaj borovcev. V jasnih dneh se v vodi zrcalijo Karavanke s Storžičem v sredini. Opeikarna je danes v razpadajočem stanju. 5 Varstvo narave SI. 1 — Topografski položaj močvirij v Bobovku pri Kra- nju. Fig. 1 — The topographical situation of the marshes of Bobovek in the neighbour- hood of Kranj. Legenda debela črta — površine moč- virij pikčasta črta — pasovi rastli- nja prekinjena črta — zasute po- vršine tenka črta s puščico — pre- toki Črke —- oznake močvirij številke — pasovi rastlinstva (glej besedilo) Legend thick line — marshy surfaces dotted line — flora belts dashes — filled up surfaces thin line with an arrow — flow passages letters — markings of the marshes figures — flora belts Celoten močvirski kompleks obsega približno 7 ha, od tega je okrog 5 ha vodnih površin. Prevladujeta dve veliki jami, predvojna Cukova (A) ter povojna (B) in vsaka (meri približno 2 ha. Manjša jama (C) v bližini stavbnega zemljišča je že delno zasuta, preostanek meri približno 800 m^. Leta 1974 so zasuli moč- vir je D, in leta 1975 močvirje F. V omenjenih dveh letih so zasuli tudi zanimiv profil pleistocenske gline v dolžini okrog 50 m na severni strani močvirja (B). V celoti so kranjska gradbena podjetja zadnji dve leti navozila na območje moč- virskega kompleksa okrog 45.000 ton odpadnega zemeljskega materiala. Naj- večje količine nasutega materiala so na vzhodni strani močvirja (B), ki se mu je nasip na ožjem mestu približal že na borih 10 m. Za avtohtoni zemeljski material lahko štejemo würmsko glino, med navoženim pa najdemo zdrobljeno opeko, prst in laboro. Zlasti motijo velike laboraste skale, ki nikakor ne sodijo v močvirski biotop. Teren je nagnjen od severa proti jugu. Najvišjo točko do- seže med močvirjem B in C. Tab.l Seznam vodnih površin Oznaka močvirja Površina v m2 Opomba (A) 20.000 (B) 20.000 (C) 800 (D) 200 zasuto leta 1974 (E) 30 (F) 20 zasuto leta 1975 (G) 20 (H) 20 (I) 20 (J) 400 (K) 400 PALEONTOLOŠKA DOGNANJA Najdeni mamutovi ostanki vrste Mammonteus primigenius (1953) in do zdaj nedeterminiranh rib (1965) nas tokrat ne zanimajo. Zanima pa nas nastajanje in oblikovanje usedlin ter nanosov, po katerih lahko nemara sklepamo na paleontološko zgodovino močvirja. R a k o v e c (1954) navaja Brodarjev opis plasti iz glinokopnega pfofila ( täb. 2). Spričo dejstva, da so se mamuti pojavili v srednji Evropi šele v drugi polovici riške poledenitve, bobovški pa tudi ne spada med naj primitivne j še kar jih poznamo, sklepa R a k o v e c (1954), da se je najdeni mamut pojavil pri nas šele proti koncu riške dobe. Nastanek jezera moramo tako premakniti v dobo starejšega zasipa, ki je s kokrške in savske strani zajezil odtočno strugo (Belce, op. avt.) in tako omogočil limnično odlaganje ( O b l a k , 1952). Na severni in zahodni strani prodnatega nasipa je nastalo jezero, ki je verjetno segalo navzgor v dolini Belce in Kokrice (R a k o v e c , 1954). Po številnih vmesnih humusnih progah, v katerih so delavci iz glinokopa našli veliko rastlinskih ostankov, sklepamo, da je bilo takratno jezero zelo plitvo in da se je od časa do časa spremenilo v močvirje ali pa se celo popolnoma osušilo (R a k o v e c , 1954). Po oblikovanosti plasti sodeč se je jezero povsem osušilo v zadnji med- ledeni dobi. Na jezersko dno so potoki pričeli odlagati prod in pesek. Močno prepereli prodniki in močno razorana površina prodne plasti v profilu Cukove jame dokazujejo, da je bila ta dolgo časa izpostavljena raznim podnebnim vpli- vom, tako da kopičenju proda ni takoj sledilo sesedanje gline. Verjetno je bilo kopičenje proda končano že v zadnji medledeni dobi, tako da je bila njegova po- vršina izpostavljena na jpre j vplivom toplejšega in pozneje, z nastopom würm- ske dobe, že pod vplivom hladnejšega podnebja. Glinena plast, ki pokriva prod, je bila potemtakem iz obdobja zadnje w^ürmske poledenitve. Tedaj je bržkone prod, ki ga je bila nanesla Kokrica ob novi strugi, zajezil strugo in nastalo je jezero, le da je bilo znatno kratkotrajnejše in morda manjše kot v riški dobi. Verjetno je jezero obstajalo samo ob času večjega deževja, sicer pa je bilo na tem prostoru močvirje. Drugače pa neposredno nad glino ne bi mogla nastati precej debela plast humusa (R a k o v e c , 1954). Po F r a n z e l — T r o l l u (1952) se je na vrhuncu zadnje poledenitve, pred nekako 18.000 leti južno od Alp raztezala gozdnata stepa, kjer je prevladoval pelin Artemisie. Ob črnomorskih rekah je bil ozek pas gozdnate tundre {Pinus silvestris, Betula sp., Salix sp.). Poledenitev je ogrozila domala vse palearktične selivke. M o r e a u (1972) razlikuje štiri razrede ogroženosti: v prvem so vrste, ki jih poledenitev ni prizadela, v drugem so vrste, ki so se zaradi poledenitve morale umakniti iz Evrope, v tretjem tiste, ki so se zatekle v sredozemski bazen, v četrtem pa so nekatere — lahko bi rekli zelo trdožive vrste, ki jih sprememba ni pregnala s tedaj naseljenih predelov, vendar se je njihovo število zmanjšalo na jmanj za tri četrtine. V tem zadnjem razredu so tudi tri v Bobovku najbolj množično pojavljajoče se selivke, ki so zaradi prehrane vezane na vodo, in sicer: Acrocephalus schoeno- henus, Phylloscopus collyhita ter Riparia riparia, ki sicer pripadajo zelo različ- nim biotopom. Iz debeline humusne plasti, ki meri 20—30 cm, lahko sklepamo, da je v tem času Bobovško jezero ali vsaj močvirje še vedno obstajalo in da so se ob njem med selitvijo ustavljale navedene vrste. Omenjene vrste namreč pričajo bolj o nepretrganem pojavu akvatičnega elementa v Bobovku kakor pa o njegovi diskontinuteti. Kajt i agrumentum a contrario je videti, da so vrste, ki so se po otoplitvi (nekako pred 11.000 leti) zopet pričele širiti proti severu (zlasti drugi in t ret j i Moreaujev razred), v tem času izgubile iz spomina bobov- ško jezero. Tako je konec koncev vprašanje, ali se je bobovško močvirje sploh kdaj povsem in dokončno osušilo. Tab. 2 Stratifikacija usedlin in nanosov (po R a k o v c u , 1954) Debelina plasti Opis plasti 20—30 cm prst 40—80 cm svetlo rjava, zelo mastna glina 10 cm črna proga, prepereli ostanek nekdanjega površja 150 cm prod in pesek 10—12 cm rjava glina, pomešana z apnenčevimi kosi 800—1000 cm modro siva glina, vmes do 1 cm tanke, pa tudi debelejše mivkaste proge; med njimi se pojavljajo nekoliko temnejše proge, ki vsebujejo množico organskih ostankov. FAVNISTIKA V letih 1973, 1974 in 1975 sem sistematično opazoval v Bobovku pojavljajo- če se ptice. K pomembnim favnističnim podatkom je prispeval lov z mrežami. Gnezdivke sem fotografiral in opazoval iz neposredne bližine. d <3 Seznam v Bobovku opaženih ptic Gx G, G, X Z X z X z X z X z X z z X z z z z z X z X p z z X z z Acanthis cannabina Accipiter gentilis Accipiter nisus Acrocephalus arundinaceus Acrocephalus palustris Acrocephalus scirpaceus Acrocephalus schoenobenus Acrocehalus melanopogon Aegithalos caudatus Alcedo athis Anas acuta Anas crecca Anas querquedula Anas platyrhynchos Anthus pratensis Anthus spinolletta Ardea cinerea Branta leucopis Carduelis carduelis Certhia Jamiliaris Charadrius spec. SL 2 — Območje gnezdenja močvirske trstnice leta 1974. Fig. 2 — The Acrocephalus' palustris' nesting area in the year 1974. Tab. 3 Z X Luscinia svecica cyanecula Z Lymnocryptes minimus Z Merops apiaster Z X Muscicapa striata G3 Z X Motacilla alba Z X Motacilla flava Z Oenanthe oenanthe G3 Z Oriolus oriolus Z Panurus biarmicus Z X Parus caeruleus Z Parus palustris Z X Parus maior Z X Passer domesticus Z Passer montanus G3 Z Perdix perdix Z Phasianus colchicus Z X Phoenicurus ochrurus Z X Phylloscopus collybitta Z X Phylloscopus trochilus Z Pica pica G3 Z Picus viridis Z Circus aeruginosus Z Podiceps cristatus Z Chlidonias leucoptera Z Podiceps nigricollis Z X Chlidonias nigra Z Podiceps rufficollis z Corvus corone cornix Z Porzana porzana z Cuculus canorus Z X Prunella modularis z X Delichon urbica Z X Pyrrhula pyrrhula z Dendrocopos maior G2 Z X Rallus aquaticus z Dendrocopos minor Z Regulus ingnicapillus p Dryocopus martins Z X Remiz pendulinus z Emheriza calandra Z X Riparia riparia G3 z X Emheriza citrinella Z X Saxicola ruhetra z X Emheriza schoeniclus Z X Saxicola torquata z X Erithacus ruhecula Z Serinus serinus z Ficedula hypoleuca Z Spinus spinus z Fringilla coelehs Z Streptopelia decaocto G2 z Fulica atra Z Streptopelia turtur z X Gallinago gallinago Z X Sturnus vulgaris z Gallinago media Z X Saxicola torquata Gi z Gallinulla chloropus Z X Sylvia horin z Garrulus glandarius Gl Z X Sylvia atricapilla z Gavia stellata G2 Z X Sylvia curuca p Grus grus Z X Sylvia nissoria z X Hirundo rustica Z Tringa ochropus Gl z Ixohrychus minutus Z X Tringa glareola z X Yinx torquilla Z Tringa (stagnatilis?) spec. Ga z X Lanius collurio Z X Troglodytes troglodytes p Larus ridihundus Z X Turdus philomelos z Larus minutus Z X Turdus pilaris p Limosa limosa Gi Z X Turdus merula z Luscinia spec. Z Upupa epops z X Luscinia svecica Z Vanellus vanellus LEGENDA: G = gnezditev P = prelet Z = zadrževanje X = ulov Gi nedvomna gnezditev (najdba gnezda) G2 = zelo verjetna gnezditev (zadrževanje v času gnezditve) Gg = gnezditev v neposredni okolici ( v submočvirski coni) OPOMBA: Primerka vrst Gavia stellata in Mar ops aspiaster sem našel nagačena pri zasebnikih v okolici Kranja. Vrsto Emheriza calandra je po glasu do- ločil V. Pfeifer. Vsa ostala opažanja so avtorjeva. SELITEV O selitvenih poteh, ki vodijo čez ozemlje današnje Slovenije, še vedno ne vemo ničesar natančnega, čeprav tega ne bi bilo težko ugotoviti. Potreben bi bil le organiziran lov na kontrolnih točkah domnevnih poti. P o n e b š e k (1934) sicer govori o dveh poteh, in obe naj bi vodili v ljubljansko kotlino čez Trojane. Ena na j bi potekala s Koroške, druga pa iz Prekmurja . Nič pa ne govori o šte- vilnih gorskih prelazih, če naj omenim le današnje cestne prehode, kot so Pod- koren, Ljubelj in Jezersko. Bežna pr imerjava nekaterih evropskih selivk ( Z i n k ,1973) z istimi selivkami, ugotovljenimi v Bobovku, v večini primerov dokazuje izrazito težnjo po selitvi v jugozahodni smeri (glej tabelo 4). Čeprav moramo tudi te podatke jemati z določeno mero previdnosti zaradi dejstva, da je izhodišče selitve v večini primerov locirano zahodno od nas, pa selivkam, ujet im v Bobovku, vseeno ne moremo pripisati smeri Ljubljanska kotlina—Bobovek, saj bi to bila že severozahodna smer, ki pa za jesensko selitev nedvomno ni sprejemljiva. Tej domnevi nasprotujejo tudi rezultati obročkanja tako v Ljubljanski kotlini kot v Bobovku. Ce pa potegnemo na zemljevidu enostavno dve črti na relacijah Ljubelj—Bobovek in Jezersko—Bobo- vek ,dobimo precejšen razpon smeri omenjenih vrst od jugozahodne do južne, in obe sta usmerjeni v Sredozemlje. Posebno pozornost velja nameniti tamariskovki (Acrocephalus melanopo- gon) kot edini intrakontinentalni selivki iz družine trstnic. Najbolj severni po- ložaj zavzema v Evropi populacija taimariskovk Nežiderskega jezera. Predstav- nice te populacije prezimujejo v Sredozemlju pod ločnico, znotraj katere srednja januarska temperatura ne pade pod C ( L e i s l e r , 1973). Težko je reči, da ta- mariskovko vodi pot z Nežiderskega jezera in nazaj ravno čez Jezersko, vse- kakor pa tu čez poteka najbližja ravna črta. Selitvene smeri hohovških vrst (po Z i n k u , 1973) Tab. 4 Selivka Acrocephalus arundinaceus Acrocephalus melanopogon Acrocephalus palustris Acrocephalus scirpaceus Acrocephalus schoenohenus Luscinia sveica cyanecula Phylloscopus collybitta Phylloscopus trochilus Sylvia atricapilla Sylvia borin Sylvia communis Sylvia curruca Smer poleta SW/SE SW SE WSW/SSW SW/ESE W/S SW SW SW/SE SW/SE SW/SE SE Sl. 3 — Tamariskovka (Acro- cephalus melanopogon) je znana v Sloveniji le iz Pri- merja in Bobovka. Fig. 3 — The Acrocephalus melanopogon is known in Slovenia only as from the Coastal Area and from Bo- bovek. Stoječa voda je za nekatere palearktične selivke zgodaj spomladi edini prehrambni vir. S fenološkega vidika sta kronološko zanimivi tabeli 5 in 6 ulo- va za leti 1973 ter 1975, in sicer v času od marca do maja (žal z nekaterimi pomanjkljivimi podatki). Na obeh tabelah lahko zelo lepo vidimo selitveno oziroma natančneje fenološko zaporedje. Za določeno razdobje (konec marca, začetek aprila) je značilna vrbja listnica, za končno (konec aprila, začetek maja) pa so značilne penice, lastovice in trstnice. Vmesno obdobje izpolnjuje nekaj neizrazito zastopanih vrst. Kronološki pregled ulova spomladi 1973 Tab. 5 Zap. št. Vrsta M HH M HH HH M •—1 l-H W > HH > M > H-l > M > HH Skupaj rh ( Ä r-< od rH (M* oi CS! csi CO THI rH (M CSI CSI 1. Phoenicurus ochrurus 2 2 1 5 2. Phylloscopus collyhitta 1 12 2 17 9 8 2 51 3. Parus maior 1 1 2 4. Emheriza schoeniclus 4 2 6 5. Anthus spinoletta 1 1 6. Erithacus rubecula 1 6 2 2 3 14 7. Hirundo rustica 1 3 9 13 8. Phylloscopus trochilus 1 6 1 4 12 9. Sturnus vulgaris 7 2 10. Carduelis carduelis 1 1 11. Motacilla flava 2 5 7 12. Sylvia curruca 3 1 4 13. Delichon urhica 2 2 14. Alcedo athis 1 1 15. Sylvia atricapilla 1 1 16. Motacilla alba 1 1 17. Riparia riparia 2 2 18. Sylvia communis 2 2 Skupaj 4 19 6 33 31 13 5 23 134 Določene vrste se ob selitvi zadržujejo v zanje tipičnih monotopih: čopasti ponirek sredi vode, mali ponirek med rogozom v manjšem zalivu, priba in moč- virski martinec na poplavljenem travniku, deževnik na blatnem polo ju, sra- koper na repincu, plašica na rogozovem plodu, vrbja listnica na vrbovju itd. Posebno pozornost zasluži prežimo van je mokoža; medtem ko poleti živi skrito nočno življenje, je ta ptica pozimi aktivna (tudi?) čez dan. Zlahka jo spoznamo, ker se preplašena dvigne in sfrči proti trstu. Ko močvirje zamrzne, išče hrano v močvirskih pritokih, ki so tekoči. Ko tudi ti zamrznejo (januarja), skrivnostno izgine. V Času selitve in prežimo van j a prenočijo nekatere vrste močvirskih ptic v obsežnih sestojih trsta, kjer lahko najdemo jate kmečkih lastovic in škorcev. Tako je marca 1975 v močvirju A prenočevala jata približno 400 škorcev. Pod ruderalnim plevelom, poležanim od snega, naletimo pozimi zlasti na palčka, sivo pevko, rumenega in trstnega strnada. Tab. 6 Kronološki pregled ulova spomladi 1975 Vrsta hH M d HH 1—1 rH HH M csi M ^ HH W i6 HH l - l t > M Ml rH > M > M S > > > Sku p a j CN csi (M CSI (M CSI CO CS] t-H CO 1. Parus maior 1 1 4 2. Phylloscopus collybita 1 11 11 3 1 6 1 34 3. Emberiza Schoeniclus 1 8 5 5 19 4. Saxicola torquta 1 2 1 1 1 6 5. Erithacus rubecula 5 4 3 3 1 6 22 6. Phylloscopus trochilus 1 1 7. Luscinia svecica 1 1 8. Phoenicurus ochrurus 2 1 1 4 9. Prunella modularis 2 2 10. Alcedo athis 1 1 11. Remiz pendulinus 1 3 4 12. Troglodytes troglodytes 1 1 13. Parus caeruleus 1 1 14. Acrocephalus melanopogon 1 1 15. Sturnus vulgaris 7 1 8 16. Anthus pratensis 1 1 17. Acanthis cannabina 1 1 18. Saxicola rubetra 2 1 5 8 19. Sylvia curruca 1 1 20. Acrocephalus schoenobeus 8 4 7 18 21. Sylvia communis 1 1 2 22. Hirundo rustica 4 4 23. Riparia riparia 8 8 24. Muscicapa striata 1 1 2 25. Sylvia borin 1 1 S k u p a j 4 28 27 10 10 16 5 11 3 10 18 14 153 GNEZDITEV Pri gnezditvenem pregledu se bomo omejili le na močvirske ptice: črna liska Zelo verjetno gnezdi v močvirju (A) Zelenonoga tukalica M o č v i r j e Gnezdi v močvirjih (A), (B) ter (C) in leta 1975 so bila v maju v maju najdena tri gnezda: B C oddaljenost gnezda od obale 1,5 m 5 m 5,5 m čas valjenja 19.5 — ? 21.5. — 10.6. 29.4. — 19.5. število jajc 8 8 9 število mladičev 0 6 9 Mokož Zelo verjetno gnezdi v bližini močvirja (C). Mala bobnarica Gnezdi v močvirju (A). Mlakarica Rakar Močvirska trstnica Gnezdi v močvirjih (A), (B) in (C). Leta 1975 je bilo najdeno gnezdo v močvirjih (A) in (B). Prvo leglo (4 jajca) je propadlo, drugo je uspelo (4 mladiči). Gnezdi v močvirjih (A), (B) in (C). Leta 1975 je bilo najdeno gnezdo v močvirju (B). Iz 3 jajc sta se izvalila in speljala (v avgustu) 2 mladiča. Gnezdi povsod. Leta 1974 je bilo samo v ožje označenem predelu (glej sliko 3) najdeno 5 gnezd: G n e z d o Rastlina Artemi-sia Phrag- mites kom- munis Melilotus sp. Salix sp. Melilotus offici- nalis Datum najdbe Oddaljenost od obale (—) ali od vode (+ ) število jajc Mladiči (speljani) 11.7. + 2m 1 O 8.7. — 2m 4 4 (4) 13.12. + 2m ? 7.9. + I m ? 8.7. + 1 m 4 4 (0) ZONACIJA Obrežne rastline sestavljajo močvirske, nabrežne pa ruderalne pasove. 1. Pas dristovca in bička Najbolj splošen je skrajni zunanji pas dristovca (Potamogetum) in bička (Schoenoplecteus). Najbolj strnjeno je razvit na zahodni strani močvirja (A), k jer predhodi mešanemu sestoju rogoza (Typha) in trsta (Phragmites). V po- vsem drugačnih razmerah raste po manjših odsekih v močvirju (B), k jer se širi po golem obrežju. V močvirju (C) pa obrašča golo (nasuto) vzhodno ob- režje .Gre za vrsti plavajoči dristavec (Potamogetum natans) in jezerski biček (Schoenoplectus lacustris). Na listih dristavca počivajo mlade vodne putke (Gal- linulla chloropus), ki po njetn tudi tekajo. 2. Pas trsta Cisti sestoj trsta (Phragmitesum) je najobsežnejši v vzhodnem precielu močvirja (A). Sestoj je tu ločen od obale z globljim kanalom, tako da tipična obrežna poraščenost obstaja kljub trstu. Usedlin^ke plasti so tako visoke, da je mogoče gaziti takšen sestoj. V močvirjih (B) in (C) je čisti sestoj trsta tudi sorazmerno obsežen, (B — vzhodni del, C — zahodni), vendar je tu zaradi vsakoletnega požiganja usedanje kot pojav redkejše, prav tako njegov obseg. Gre za vrsto navadni trst (Phragmites communis). V takšnem sestoju gnezdi rakar, ki daje prednost suhim steblom, ko si izbira gnezdo. V sloju polomljenega trsta gnezdi mala bobnarica. 3. Pas preslice in trsta Kot kaže, je preslica v Bobovku edina tipična podrast v nečistih sestojih trsta. Gre za našo največjo preslico (Equisetum maxima), ki doseže višino nad 1 m. Tako visoka rabi za gradnjo gnezda pri močvirski trstnici. Medtem ko so suha in sveža stebla trsta nosilna, pa predstavlja preslica nekakšen »okrasni« element, ne glede na to, ali je vpletena v gnezdo kot nosilni oz. oporni element. Dejansko ne more biti niti nosilni niti oporni element, ker je prešibka. O bio- loškem pomenu takega okrasnega elementa, mislim, da ne vemo ničesar. 4. Pas šaša in trsta V izredno močnem (povprečna debelina stebla je manjša od 8 mm) in viso- kem sestoju trsta (višina debel sega 4 m nad vodno gladino) naletimo pri vod- nih tleh na šaš, ki iz pasu z ivo prehaja v sestoju s trstom. Na meji med tema dvema pasovoma je leta 1975 neuspešno gnezdila mlakarica. 5. Pas preslice in rogoza Rogoz (Typha) se pojavlja le v združbi s preslico (Equisetum), ločjem (Juncus) in trstom (Phragmites). Najobsežnejši sestoj preslice in rogoza najdemo na južnem obrežju močvirja (B). Tu je preslica nenavadno gosta. Gre za isto vrsto preslice kot v prejšnjem pasu, vendar v tem pasu doslej nisem našel nobenega gnezda. 6. Pas ločka in rogoza To je najbolj splošen tip nečistega rogozastega sestoja, ki ga najdemo v v vseh treh močvirjih. Videti je, da je ta pas v Bobovku najprimernejši gnezdil- ni biotop zelenonoge tukalice. Gnezdo je zneseno v šop ločja, obdanega s suhim ali svežim rogozom. Postlano je s suhimi rogozastimi listi in okrašeno s svežimi. 7. Pas z vodno lečo, ločjem in šašom Ta pas z vodno lečo in ločjem se pojavlja na poplavljenem travnatem pre- delu (K). Ko so leta 1974 zasuli manjše močvirje (D), je bil zasut tudi izvir pri- toka. Kmalu pa je voda pridrla na dan nekoliko višje, v bližini vzhodne nasute obale močvirja (C). Tu se je potem kmalu pojavila prehodna združba z vodno lečo in ločjem, ki pa jo bo — kot kaže — sčasoma prerasel trst. Ta združba predstavlja biotop za kožice, nekatere martince (močvirski) in cipe. 8. Pas s šašem in ivo Pas šaša in ive je tipičen na močvirskih travnikih. V Bobovku se pojavlja le ob odprti kanalizaciji, ki vodi tik ob močvirju (A). Najobsežnejši sestoj je v zadnjem koncu močvirja (A) in ob mrtvem rokavu nekdanjega kanala v višini močvirja C, kjer prehaja v šesto zonacijo. Na vejah ive sta bili najdeni gnezdi črnoglavke in kosa, v šopu šaša pa bi utegnil gnezditi mokož. 9. Rudelarna vegetacija Zlasti na obsežnem nasutem področju med močvirjema (B) in (C) ter bivšim (D) prevladuje rudelarna vegetacija z njivsko preslico (Equisetum arvense), belo in rumeno medeno deteljo (Melilotus alba in M. officinalis), dlakavo grašico (Vicia hirsuta) in navadnim rebrincem (Pastinaca sativa). Navedene vrste se po- javljajo v časovnem zaporedju od maja do avgusta. Ponekod najdemo čiste sestoje pelina (Artemisia sp.j, črne lahkotnice (Ballota nigra), metlike (Cheno- podium sp.), konjske grive (Eupatorium cannabinum), navadnega potrošnika (Cichorium intyhus), lobode (Atriplex sp.), in grinta (Senecio sp.), bleščeče lakote (Galium lucidum), dolgolistnate mete Mentha longifolia) ter navadnega regija (Lycopus europeus). SL 4 — Samec male bobnari- ce (Ixobrychus minutus) bra- ni gnezdo. Fig. 4 — The male Ixobrychus minutus is defending the nest. Na navadnem rebrincu v času selitve poseda na preži rjavi srakoper. Na posušenih (ožganih) grmovnicah, ovitih z dlakavo graščico, gnezdi siva penica. O stehlikah, nosilkah gnezda močvirske trstnice, bomo spregovorili v nasled- njem poglavju. SI 5 — Mocv rski martinec (Tringa glareola) je prebivalec močvirnatih travnikov, na sliki pa ga vidimo v degradiranem biotopu. Fig. 5 — The Tringa glareola is an inhabitant of the marshy meadows. SINEKOLOGIJA TRSTNIC Sestoj trsta in rogoza nismo šteli za samostojni pas kot ga šteje npr. L e i s l e r (1970) za Nežidersko jezero. Menim, da gre v Bobovku v takem pri- meru le za nerazvitost (neizrazitost) enega ali drugega sestoja, kar najbolje dokazuje zonacija na južni strani močvirja (B), k jer so strogo ločeni sestoji preslice in rogoza ter preslice in trsta. Res pa je, da je sosedstvo teh dveh pasov za rakar ja (Acrocephalus arundinaceus) izredno pomembno. Za gnez- ditev potrebuje trst določene gostote in zastrtosti (okrog 60—70 /̂o), določene debeline stebel (povprečno manj kot 6,5 mm) ter obvezno prisotnost vode. Za samo gradnjo gnezda pa potrebuje rogoz. Z razmočenim rogozastim semenom oblepi stebla trsta v izbrani višini (povprečno 70 cm nad vodo). Oblepljena mesta so opora za navezovanje in prepletanje vlaken, da gnezdo ne zdrkne po steblih. Močvirski trstnici (Acrocephalus palustris) ustreza st^blikast sestoj z dobro zastrtostjo. Podrast ne sme biti pregosta, pač pa dovolj vrzelasta. V Bobovku sem ugotovil gnezdite v na naslednjih steblikah: konjska griva, pelin, rumena medena detelja in črna lahkotnica. V Stožicah pri Ljubljani gnezdi na zlati rozgi (Solidago sp.). Raziskava, ki poteka, proučuje selektivnost močvirske trstnice pri izbiri gnezdilne steblike v Sloveniji. Eno bistvenih vprašanj je, zakaj se močvirska trstnica odloča za steblikast sestoj tudi takrat, ko ima na razpolago trst. Sta v Bobovku trstni sestoj preslice kot podrasti preredka ali pregosta? Zanesljivo je le, da obstaja močna medsebojna povezava med močvir- skimi in ruderalnimi pasovi, saj so bila vsa gnezda na steblikah v neposredni bližini trstnega sestoja, (glej poglavje Gnezdite v). To pa je potrebno upoštevati pri morebitnih varstvenih ukrepih in posegih. Ostane še vprašanje, zakaj v Bobovku ne gnezdijo druge trstnice, zlasti še bičja (Acrocephalus schoenohenus), ki se v času selitve množično zadržuje v plasti polomljenega trsta (Knickschicht). L e i s l e r (1975) takole opisuje biotop bič je trstnice: Njen biotop je vertikalno močno razčlenjen. Podrast z visoko izraženo stopnjo zastrtosti predstavlja v obliki nekakšnega na jmanj 30 cm visokega širokolistnega šavja spodnji horizont, ki ga presega svetel se- stoj otrdelih stebel (tj. vertikalnih struktur trsta, steblik gornjih plasti plevela itd.). Oblikovanje podrasti je v negativni povezavi z gostoto gornjih plasti. Naselitev je odvisna od srednje stopnje gostote v gornji plasti. Optimalna gostota trsta je 40 stebel/m^ ( J u n g , 1965). Pretirana gostota očitno ovira spreletavanje. Pri preslabi gostoti pa pri- manjkuje pristajališč in opazovališč, neprimerno pa je tudi mešanje mehke pod- rasti s trdimi strukturnimi prvinami (L e i s 1 e r , 1975). V optimalnem biotopu se pojavlja tudi grmovje z optimalno 40-odstotno stopnjo zastrtosti ( J u n g , 1965) ali posamezna svetlo olistana drevesa z majhnimi listi. Takšno kombinacijo na j - de vrsta najpogosteje v zmerno vlažnih področjih na nabrežnih straneh trstišč.« Skušajmo zdaj ugotoviti, koliko se ta analiza biotopa bičja trstnice ujema z analizo močvirskega biotopa v Bobovku. Grmovni sestavini sta v Bobovku dve vrbi: Salix alba in Salix caprea. Iva zaradi visoke stopnje zastrtosti ne pri- haja v poštev, pač pa povsem ustreza bela vrba. Gostota trsta v predelih s podrastjo je v močvirju (A) 70 stebel/m^ v močvirju (B) 100 stebel/m^ v moč- virju (C) 90 ste^bel/m^ in jo lahko štejemo za neprimerno. Vprašanje pa je tudi, kako je s podrastjo. Žal ne vemo, kakšno podrast ima L e i s l e r (1975) v mislih, ko piše o »širokolistnem šavju« (Breitblättrigen Halmgewirrs). Tudi če veliko preslico štejemo za nabrežno rastlino (je namreč rastlina, ki raste pre- težno v vodi), pa zaradi enovitosti sestava in individualne mehkosti sploh ne ustreza lokomotoričnim zahtevam bič je trstnice. Vertikalne sestavine njenega biotopa morajo biti tolika j močne, da jih lahko objame oprijemalna noga. Med njimi pa mora ostajati dovolj prostora za spreletavanje. Takšne podrasti v Bobovku očitno ni. Ruderalna flora sicer vsebuje dovolj vertikalnih elementov, vendar ne dovolj redkih, predvsem pa ne zadosti močnih. Močnejša je ta flora stran od trstnih pasov. Naj še dodam, da ni slučajno, da v Bobovku ne gnezdi trstni strnad (Emheriza schoeniclus), ki po H e n r y u (1972) deli biotop z bičjo trstnico. NARAVOVARSTVENA PROBLEMATIKA Republiški zakon o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7/70) dopušča za naš primer dve naravovarstveni zakonski obliki: naravni rezervat in naravni spomenik. Ne glede na zakonsko formulacijo uporabljam izraz močvirski rezervat. Akcijski odbor Skupnosti za varstvo okolja v Sloveniji (G e i s t o r , 1975) je zamisel o ustanovitvi močvirskega rezervata Bobovek utemeljil z izhodišči splošne in posebne narave. Kot izhodišče splošne narave razume nujnost vred- notenja preostalih močvirij na Slovenskem kot potencialne objekte in da neposredno ogrožene lokalitete zavarujemo z neposrednimi varstvenimi ukrepi pravnega in naravovarstvenega značaja. Z izhodišči posebne narave pa meni, da je močvirski kompleks Bobovek za gorenjsko regijo in širše kranjsko ob- močje enkratna lokaliteta in da je ta kompleks neposredno ogrožen zaradi nedovoljenega zasipavanja. Ce p o v z a m e m o ugo tov i tve o pa leon to lošk i s ta ros t i bobovške r e f u g i j e , r a z - p o n u se l i tvene smer i , m e d s e b o j n o povezavo m e d pasovi močv i r ske in r u d e r a l n e f lo re , smo paleontološko, se l i tveno in s inekološko ovredni t i l i p o m e n b o b o v š k i h močv i r i j . V predlaganem programu ustanovitve močvirskege rezervata je pogoj za ustalitev ekoloških razmer zahteval, da se z odlokom OS Kranj doseže prepoved a) zasipavanja, b) spreminjanja konfiguracije, c) odlaganje smeti, d) sekanje drevja, grmovja in trsta ter e) požiganje trave, grmovja in trsta. Osnovna na- loga iniciativnega odbora, ki na j bi ga sestavljali predstavniki lokalne samo- uprave in znanstvenih ustanov na republiški ravni, bi bila razširitev nasprotu- jočih si interesov med turistično športnimi delavci, ribiči in naravovarstveniki. Rekreacijske površine naj bi se po že uveljavljenem popravku urbanističnega načrta umaknile na livade ob Belci (Milščici), čeprav menim, da vodna po- vršina kot je bobovška ter ja naravno zaledje. Z naravovarstvenega vidika je poseben problem prisotnost ribičev (B e z ze 1, 1973). Samo leta 1975 so v aprilu in maju to je v času gnezdenja, ribičem izdali okoli 2000 enodnevnih ribolovnih dovolilnic za Bobovek. V času gnezdenja močvirskih ptic povzročajo ribiči isedopusten nemir in opustošenje, za kar imam nesporne dokaze. Razen zooloških in botaničnih raziskav so nujno potrebne tudi limnološke analize bobovških voda. Geološko-paleontološke raziskave so v precejšnji meri že opravljene, vendar menim, da sfmo dolžni zavarovati profil pleistocenske gline. Danes je ta profil zasut, vendar bi ga po osnovanju rezervata kazalo ponovno odkriti. Zavarovanje močvirja bi razen v naravovarstvene namene služilo tudi v vzgojne, znanstvene in nemara celo turistične namene. Kranjski šolarji bi marsikatero uro biologije lahko preživeli v živem bobovškem laboratoriju. Znanstvenikom bi bilo omogočeno sistematično raziskovalno delo. Na razgledni ploščadi ob cesti Bobovek—Mlaka bi lahko namestili samopostrežni teleskop za turiste. Na podlagi načrta naravnega rezervata bi po potrebi lahko korigirali konfiguracijo, z zasaditvijo vrbine med močvirjema (A) in (B) bi privabili večje močvirne ptice in nemara naselili nove gnezdilke. SUMMARY The clay pit marsh of Bobovek near Kranj has a rich palaeontological past. In the year 1953 there were found here the remains of mammoth, originating from the second half of the last but one glaciation, i.e., 180000 years ago. And in the year 1965 there were found in the grey Pleistocenic clay fosil fishes of an, until now, unidentified kind. Assuming the Moreau's distribution of the migration birds for the period of the last glaciation (approximately 18000 years) into four classes of infliction, the most typical migration birds of Bobovek (Acrocephalus schoe- nobenus, Phylloscopus collybita and Riparia riparia) can be ranged among the most stubborn, the fourth class. On this basis we assume that Lake Bobovek never dried up completely in the prehistoric period. The most of the migration birds of Bobovek move, during their autumn migration, over Europe in the south-western direction. And in this migration direction lies also the route from the mountain pass of Jezersko to the Gulf of Trieste in the Mediterranean, and in the Adriatic Sea, respectively, this being the second reason for the importance of the locality. A third reason is related to the nesting conditions of the Acrocephali. In addition to the marshy flora there is also a very pronounced ruderal flora at Bobovek. And it is just the connection between the marshy and the ruderal flora that presents the optimum nesting conditions there. During the observation period there were enumerated in the Bobovek area in favour of the concept of establishing a marsh preserve there. The preserve should have, in addition to a nature protective, also a scientific, educational and tourist significance. The property is being endangered now in three ways: (a) being filled up with earth, (b) fishing, and (c) a biological devastation. LITERATURA B e z z e l , E. (1973): Verstummen die Vögel?, München. C i m e r m a n , F. (1966): Fosilne ribe iz pleistocenske gline pri Bobovku, Proteus 1965/66, str. 124. G e i s t e r , I. (1974): Bobovek v nevarnosti. Delo 16.7.1974. G e i s t e r , 1.(1975): Program ustanovitve močvirskega rezervata Bobovek, Arhiv Skupnosti za varstvo okolja v Sloveniji. G e i s t e r , 1.(1976): Bobovek — močvirski rezervat?, Pionir. H e n r y , C. (1972): Isolement ecologique des Passereaux nicheurs d'un marais. Bull. Soc. Ecol 3, Str. 109—137. J u n g , N. (1965): Zur Ökologie der Rohrsänger in NSG Nonnenhof., Statsexamens- arb., Zool. Inst. Greiswald. L e i s l e r , B. (1970): Vergleichende Untersuchungen zur ökologischen und syste- matischen Stellung des Mariskensängers (Acrocephalus ((Lusciniola)) mela- nopogon, Sylviide) ausgeführt am neusiedlersee. Diss. Phil. Fak., Wien. L e i s l e r , B. (1973): Die Jahresverbreitung des Mariskensängers (Acrocephalus melanopogon) nach Beobactung und Ringfunden, Die Vogelwarte 27, str. 24—39. L e i s l e r , B. (1975): Die Bedeutung der Fussmorphologie für die ökologische Son- derung mitteleuropäischer Rohrsänger (Acrocephalus) und Schwirle (Locus- tella), J.Orn., 116, str. 117—153. M o r e a u , R.E. (1972): The Palaearctic-African Bird Migration Systems, London. O b l a k , P. (1952): Morfogeneza dna Ljubljanske kotline. Geografski zbornik str. 128. P o n e b š e k , B. (1934): Slovenija na križišču selitvenih potov, I. Iz vest je Ornito- loškega observatorija v Ljubljani, str. 20—22. R a k o v e c , 1.(1954): O fosilnih slonih iz Slovenije, Razprave SAZU, str.217—275. T r o l l , C., F r e n z e l , B. (1962): Die Vegetationszonen der nordlichen Eurasien während der letzten Eisglit. Eiszeitalter Gegen. 2, 154—167. Z i n k , G. (1973): Der Zug europäischer Singvögel. Ein Atlas der Wiederfunde berigter Vögel, Konstanz. Avtorjev naslov — Author's adress Iztok GEISTER, Begunjska 7, YU—64000 KRANJ