78.
V Trstu, v saboto 30. decembra 1882.
Trb »j VII
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»T cdlaMti h ■•»«.
•EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sred* in Mbot« o poludim O -na za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. KOkr. - Posum vn-itevilke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trit« po & kr., v Gorici m v Ajdovščini poOkr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opraviiitvt »vit Zonta 5-..
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vi« Torrente« Nuova tipografija;v«ak mora biti frankiran. Rokopisi brez posubno vrednosti se ne vračajo. — /mer iu (razne vrnt« naznanila in poslanice) «e zara&unijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi ftritAmi »e plačuje za vsako besedo i kr.
Politično društvo „Eiost" za Primorsko.
Podpisani vabi vse ude omenjenega društva, da se vdeleže občnega zbora dne 6. januvarja dopoludne ob 10. uri v dvorani »al Giar iinetto« nasproti »Ros-sett<«.	*
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo denarničarjevo.
4.	Predlog zarad pomnoŽenja Števila del. poslancev oziroma mestnih svetovalcev v tržaškej okolici.
5.	Predlog zaradi vpeljave slovenskega jezika v nekaterih mestnih šolah, osnove slov. otročjega vrta in ene čisto slovenske ljudske šole v mestu.
6.	Posamezni predlogi.
7.	Volitev predsednika in odbora.
V Trstu, dne 28. decembra 1882.
Za odbor:
Iv. Nabergol,	Iv. Dolinar,
predsednik.	tajnik.
Novoletnica našim prijateljem!
Poštenemu človeku je največje zadoščenje, ako mu koncem leta vest pravi: Storil si svojo dolžnost, napredoval si s trudom in koristil človeštvu. Tudi mi moremo s zadovoljstvom sklenoti svoje račune z letom 1882; v njem moremo zabilježiti velik napredek. Na Primorskem, posebno pa v Trstu se je začelo živahnejše narodno gibanje, več koristnih društev na gmotnem in duševnem polju so si osnovali v tem letu tržaški Slovenci, in kar je Še več — naš list je storil velikansk korak v napredku, postal je iz tednika dvakrat v tednu izhajajoči, duševno in materijalno dobro preskrben list. Ko pa ta napredek konštatu-jemo, moramo ob enem tudi izraziti željo, da bi se naš list v prihodnjem letu pospel še eno stopinjo višje, kar je pa odvisno le od števila naročnikov, Vsled tega prosimo naše prijatelje, naj nam pridobe kolikor le mogoče novih naročnikov. Mi torej stopimo v novo leto z najboljšo nado; Bog daj, da bi nam bilo leto 1883 še ugodnejše, nego je bilo letošnje, saj od tega je odvisno tudi napredovanje našega naroda na Primorskem, posebno pa v Trstu!
Kakor vedno dosedaj, borili se bomo tudi v bodoče in vedno z večjo odločnostjo za naše narodne svetinje in z podukom skrbeli tudi za gmotno dobro-stanje našega naroda.
Zvesti in neustrašeni stražniki Slovanstva in Avstrije na Adriji, bomo nadaljevali boj z vso ostrostjo
froti slranki, ki namerjava uničiti našo narodnost na rimorskem, posebno pa se bomo trudili, da zatremo renegatstva seme, ki je dozdaj strupilo društvene raz-
Podlistek.
Petje na Primorskem.
Gosp. Hribar pa je mej tem časom pridno snoval in podučeval mestni pevski zbor za goriško Čitalnico, kar vse se mu je dobro posrečilo, kajti okoli njega se
1"e zbralo kakih 'JO do 24 pevcev, profesorjev,uradnikov, rgovcev, rokodelcev, s kratka vseh stanov; ta zbor se je produciral pri mnogih besedah v goriškej čitalnici, in nepristransk človek mora priznati, da so bili oni koncerti, one besede vredne, da se zabilježijo se zlatimi črkami v kroniko goriške čitalnice. Dijaški pevski zbor, pa čitalnični zbor sta bila po nekako začetnika ne le petja, temuč tudi v obče narodnega gibanja po Goriškem, ki je postalo po novih čitalnicah od leta 1805 naprej vsako leto živahnejše. Dijakov pa tako moških, navdušenih in delalnih na narodnem polju ni bilo poprej in tudi ne poslej v Gorici in zatorej je doba Ferjančič-Kocijančičev;i vredna, da jo pamtijo ne le dijaki, temuč v obče Slovenci na Goriškem. Kaj so bili tistikrat dijaki, in takozvani »Minki«, to je popisala v »Soči« leta 1875 pod naslovom »Mink« neka jako kompetentna osoba.
Prav v istej dobi se je začelo tudi v Trstu in okolici močno širiti petje. Rajnki g. Ivan Piano (f 1. 1878 v Gradiški) osnoval je pri sv. Ivanu močen pevski zbor, kateri se je produciral pri mnogih veselicah v tržaškej okolici, štel je blizu 40 dobro izšolanih pevcev; zaro l tistega zbora še živi pri sv. Ivanu, le dražega Piano-ta mu manjka, kajti ta mož,, ki je bil tudi urednik tadašnjega •Primorca«, ni znal le učiti, temuč tudi vzdrževati železno disciplino mej pevci. Tržaški pevci, katerih župan je bil po nekako rajnki
mere in odnošaje na Primorskem. Teška je sicer ta naloga; toda z uma svitlim inečem, vstrajnostjo in s prepričanjem v srcu, da je pravica na naŠej strani, upamo, da dospemo tlo vedno večih uspehov, posebno ako nas naši prijatelji, ako nas sploh narod vedno zdatnejše podpira.
Konečno izrekamo vsem našim podpornikom v tem letu, našim dopisnikom in prijateljem najtoplejšo zahvalo ter jih prosimo, naj nam tudi v bodoče zvesti ostanejo. Voščimo pa njim, kakor sploh vsem našim naročnikom in bralcem mnogo sreče v novem letu in to tako iskreno, kakor smo prepričani, da smo z njimi in sploh z narodom, za katerega pišemo, vza-jedini t sreči in nesreči. Da bi leto 1883 naš narod še bolj prebližalo kot točnemu spasenju, v to pomozi Bog in sreča junaška 1
»Edinost« stane za vse leto . . 6 gld. — kr.
za polu leta..........3» — •
za četrt leta..........| » 50 »
za 1 mesec..........— > 50 »
Plačuje se naprej upravništvu »della Zonta« št. 5. I. nadstropje.
Uredništvo in upravniStvo.
Coroninijev klub v državnem zboru.
Mi smo spoštovalci grofa Coroninija, on je istinito eden najplementejsih kavalirjev v Avstriji, tak človekoljub, kakoršnjih je malo, zraven tega pa učen in zmožen mož; o njem se pač more reči, da mu služi srce in glava, a da smo srce postavili na prvo mesto, to ima svoj dober uzrok. Uže več časa opazujemo Coroninija ludi kakor politikarja, a na tem polju nismo mogli vedno odobravati njegovega postopanja, akopram so morda njegovi nameni dobri.
Mi opazujemo v tej skoz in skoz plemenitoj osobi premalo prave odvažnosti, kar je sploh znak visoko-plemenitlh ljudi, katerim zapoveduje v prvej vrsti srce; a v politiki je Ireba v prvej vrsti odločnosti, tega nas ne uči le zgodovina, temuč tudi vsakdanje živenje.
Grof Coronini je spoznal menda za svojo najlepšo zadačo, da koliko!' mogoče zravna politične na-sprotnosti, to je pokazal uže kakor glavar goriške dežele; a le prehitro je prišel v tej situvaoiji v na-sprotnosti, katerih slednji izid je bil, da je odstopil od važnega mesta. Skoraj en ako se mu je zgodilo v državnem zboru, ko j«J !>i! njega predsednik, in mora se reči, priljubljen predsednik. V zadnjem Času se je odcepil od ustavovercev, a njegova narava mu ni dopustila, da bi bil prislopil k sedanjej veČini državnega zbora, ampak osnoval si je posebno srednjo stranko, ki ima, da poiščemo prav blizo primere, enako zadačo, kakorsno je imelo v poprejšnjem trŽa-
Matija Žvanut, širili so po okolici narodno zavest in ko so okoličani slišali tako lepo domača petje, hiteli so snovati na vse kriplje pevske zbore, pa čitalnice. Gospodje: Cegnar, Zor, žvanut, Krsnik, Vilhar, Leban in drugi so začeli snovati po okolici čilalnice; katerih prva rojanska, je t<iU, kakor 2nano, krščena s krvjo leta 1868, dni4:1 v Skednju, potem v Rocolu, vBarkovljah, na Občini, v Vrdelji in v Lonjeru; povsod kder so nastale čitalnice, snovali so se tudi pevski zbori. Osnovanje čitalnic spada skoraj vse v leto 186S, v tistej dobi pa v Trstu uže ni bilo več Tuška, njegov zbor se je iti I už<- nekoliko razkropil, a uže leta 1807 je nekoliko i-asa voJil čitalniŠki pevski zbor tadašnji dijak, g. Vavpotič, zdaj telegrafni uradnik in slavni umetnik na eitiv v Trstu; tistikrat so bili v zboru tudi nekateri iijaki; a uže k rnalu potem, menimo leta 180S, prevzi 1 ju pevovo Istvo gosp. Ivan Dolinar, c. k. učitelj na meščanskej šoli v Trstu, on je potem nekoliko let vodil petje v mestnej čitalnici.
Pevski zbori v tržaškej okolici so se ohranili, nekateri boljše, nekat ri -dabše, do denes; mej temi pa denes najbolje sluje oni v Skednji, ki ima 30 do 40 dobrih pevcev, katerih vodja je od začetka pi še deues vrli skedenjski učitelj g< sp. Ćenčur. V Križu je tudi dober pevski zbor po i vo lalvom g. učitelja Peiicona, v Barkovljah in v Rojanu se učitelji ne brigajo za petje; mesto njih vodita m-otna zbora domača2 fanta, na Občinah, kder obstaje tudi še Čitalnica, ro ii pevski zbor ondotni gosp. učitelj Valetitič. — V bližnjej Istri imamo tudi več pevskih zborov, ki so nastali pod uže omenjenim uplivom in ki Se vedno dobro napredu-jejejo, posebnega omena vredna sta zbora v Dolini in Ricmanjih, kder podučujeta zdaj pevce gosp. učitelja Bunc in Bogat <:, a zadnjem času so začeli ^novati po Istri tudi d ugi učitelji majhne pevske
škem zboru onih šest gospodov, (ttittuiajer, Dimmer, Vo|kl itd.), ki so hoteli hiti »d is Zun^lein an der Wage« (jeziček na tehtnici). Kakor p 1 so oni gospodje v zboru napravili le zmešnjavo in si niso fc svojo neodločnostjo priborili nobenih posebnih lavorik, ampak se more cel6 na nje velik del odgovornosti zvaliti zato, kar se je sploh v Trstu n< »pametnega godilo in se še godi; prav tako ne moremo Goroni-nijevemu klubu v državnem z oru prorokovati velikih uspehov. To nam kažejo tudi imena mož, kateri so pristopili v ta klub, katera so sicer vse česti vredna, a na političnem obnebju dozdaj malo Idiščeča se. Mej Coroninijevemi pristaši nahajamo največ Italijanov s Primorskega in to uže samo ovaja namen novega kluba. Gospodom se dozdeva se laiija večina drž tvnega zbora pred vsem preslovanska, morda tudi prekonservativna, a to uže manj. Večioa pristašev Goroninijevega kluba pa ne hi rada videla, da se Slovanom na Primorskem odkaže njih naravno stališče; vsi ti gospodje so v istini tistega ineienja. kakor večina tržaškega, istrskega in goriškega deželnega, oziroma mestnega zbora, da jo namreč treba na Primorskem Slovanstvo zadržavati in obližavati italijansko »hegemonijo«, in Slovanom morda najbolj pravičen mej njimi je prav grof Coronini. akopram so njega simpatije tu li bolj nagnjene na it djansko stran.
Iz tega se razvidi, da utegne biti ta klub v prvej vrsti zato ustvarjen, da saj nekoliko brani, da ne bi v parlamentu slovanska drevesa zmstla previsoko i • toga se uže v kratkom morda do dobrega prepričamo. Ti gospodje bi bili celo federalisti, a le v slučaju, ako se puste na Primorskem vajeti v sedanjih rokah; proli vsakej drugej, akoprem našej drŽavi bolj pristnej, kombinaciji se bodo gotovo upirali na vse k'i pije.
Iz prav tega uzroka so bodo upirali tudi vsem takim gospodarskim osnovam, katere bi utegnole škodovati nadkraljevanju velikega kapitala in volilnim previlegijam viših stanov, posebno pi plutokracije, katero na Primorskem večinoma zastopajo Italijani in poitalijančeni renegati.
To sta uže pokazala poslanca Burgstaller in Vu-cetich, ko sta glasovala proti nekaterim naredham nove obrtne postave, vsled česar ju »Triester Tag-ldatt« smeši in jima v zlo šteje, da sla se vpisala v novi klub, kar tii v interesu Trsta, gledč na resnico, da sedanja vlada Trst podpira in di ima to mesto vse pričakovati od sedanjo vlade, a Čisto nič od klubov, katerih barve so tako namešane, <la jili ni mogoče spoznati. No, v tem obziru utegne ■Tugblatt« pač prav imeti. Mi znaino dobro, da sti omenjena gospoda, akopram se ne moreta ponašati sč staro-rim-skim, še celo ne italijanskem pokolenjem, bolj privrženca tukaj vladujočih italijanskih teženj, a mislili srno, da sta v prvej vrsti zato poslanca, da na Du-naji pazita na prave interese Trsta, na tega trgo-
zbore, kar jo hvalevredno in bode gotovo veliko upli-valo na narodno zavest istrskih Slovanov.
Pravo narodno petje rnej rokodelci v Trstu pa se je počelo Še ie leta 1872/73. Ta lašnji dijak na tržaškej gimnaziji, jako nadarjen naravni muzik, ki je uže v Gorici pod Hribarjem peval in se s posebnim veseljem poprijel učbti o kompoziciji, sedanji čolni uradnik v Krku v Istri, g. J. Kosovel, slišal je večkrat tržaške rokodelce, ko so mej seboj prepevali kako domačo, in ker se je prepričal, da je mej njimi dosti dobrih glasov, še več pa veselja za petje, navduševal je delalce za idejo, da napravijo majhen pevski zbor, katerega hoče on brezpiačno podučeva'i. Kes je zbral okoli sebe šest najboljših pevcev-rokodelcev, katere je pridno podučeval v teoriji petja in po kratkem času je uže ž njimi nastopil v rojanskej čitalnici. Peli so izvrstno in okolo teh C stebrov, kateri so Še denes stebri rokodelskega pevskega zbora v Trstu, zbrali so se š« drugi dobri pevci, tako. da je 11 zbor potem štel vedno 10 do 24, v novejšem času pa Šteje uže blizo 4'J dobrih pevcev brez učencev. Po pravici gre torej gosp. Kosovelu, kateri je tu ii zložil marsikatero še precej vre lno slovensko pesem, pohvala, da je on vsejal pevsko seme uu*j tržaškimi rokodelci, katero seui" uže zdaj kaže lep sad.
Kaiior v Trstu in tržaškej okolici, prav tako se je tu li po Goriškem petje leta	do 1873 prav
krepko razvijalo. Nevtrudljivega g. M 'ibarja smo videli povsod delujočega, a njemu na -Iranj sta bila užu omenjena, jako nalarjena Jos. Kocj inćič pa Avgust Leban, oba prezgodaj umrla, o^a i/.vrstna pevo-vodja, pa oba polna talenta za muziko, t iko da sta bržkone v ženijalnosti celo prekosil l ka e^a mojstra. No, ti možje so skrbeli, da se je petje širilo povsod po Goriškem; kedo se pač ne spominja, kak pevski zbor
EDINOST.
vinskega mesta materijalno korist. Mi jima nismo «ia-jali nikoli posebne važnosti in gotovo tudi na Dn-naji dosti ne zmešata; a od obeh je neprevidno, da se ne držita skoz in skoz sedanje vlade, saj sta manj ali več bila vendar kandidata vladne stranke v Trsta, in ker so tudi Slovenci glasovali za Burgstallerja, zato izrekamo za zdaj željo: ako ta gospod uže noće prav slovenskih teženj zagovarjati, naj saj ne glasuje proti sedanjej vladi, ker to ni v interesu Trsta in njegovih volilcev. Mi mislimo, da bi moral g. Burg-stailer vendar tu li gledati na to, da si ne zapravi popolnoma simpatije Slovanov v Trstu in okolici, katere je dosedaj še tu in tam imel.
Kakor pa rečeno, Goroninijev klub ne more po nikakem uživati simpatij Slovanov in tudi sploh federalistu v ne; on je nek izrastek, ki sploh v političnem živenji nema nobene prihodnjosti in prave opravičenosti. Obžalovati je le, da plemeniti grof, ki ima vendar srce za pravico, ni spozna, da na desnici državnega zbora ne zasledujejo pač nič druzega, nego pravično enakopravnost in da bi bil lebko v vrstah desnice Avstriji več koristil, nego pa v klubu, katerega naloga je tem težnjam baje bolj na poti, nego pa v prospeh. Tolaži nas le to, da situvacija ni več ugodna poskušnjam novih nedoločenih strank.
Kdo je dobil kranjsko šolstvo v roke?
S Kranjskega 26. decembra.
Veselo Vam, vrlim boriteljem zoper laškega neprijatelja ob Jadranskem morji, morem poročati, da se Šolske razmere pri Kranjcih v kratkem začnć na boljše obračati. Letos (meseca novembra) je namreč minola 6 letna doba kranjskega deželnega šolskega Bvetovalstva, čegar večina je do zdaj nam Slovencem zelo neprijazna bila, in vladi je bila po obstoječih postavah naloga, nekatere nove zastopnike v omenjeno šolsko korporacijo imenovati. Zastopnike cerkve in učiteljstva ima namreč sam presvitli cesar imenovati; na predlog knezoškofljstva sta bila imenovana dva narodna duhovnika (eden prejšnji, eden nov) in na predlog naučnega ministerstva sta bila od presvitlega cesarja izbrana oba prejšnja učiteljska zastopnika (eden Slovenec, eden ne). Ker je ljubljansko mesto poslalo v dež. šolski urad tudi strogo narodnega moža, in ker deželni šolski nadzornik Smolej tudi ni protiven pravičnim zahtevam slovenskim, tako imajo Slovenci uže zdaj veČino pri vseh prašanjih, s katerimi se strinja tudi prvosednik korporacije. Odločna in huda nasprotnika Slovencem sta samo zastopnika deželnega odbora. Ta dva ostaneta pa člana v šolskem svetovalstvu le toliko časa, dokler upravlja zdanji deželni odbor.
Kakor hitro pa gre rakom žvižgat zdanji nemšku-tarski deželni zbor, konec bode tudi pri Šolskih zadevah v najvišjej šolskej gospodski v deželi nemšku-tarske glorije, ki se je dolgih 10 let šopirila v Ljubljani — na veliko škodo kranjskemu šolstvu in sploh slovenskemu napredku. — Danes še ne moremo naravnost reči: zanesljivo, trdno večino imamo pri c. kr. deželnem Šolskem svetovalstvu, a ko mine polu leta, bodemo pač lehko to s ponosom, z mirno vestjo in z naj bol|šimi nadejami govorili in tako narodno večino v normalnih razmerah dolgih 51/, let obdržimo.
To nam je v tolažbo pri druzih zaušnicah, katere nas so v zadevi Šolskih gosposk nedavno zadele.
C. kr. okrajni šolski nadzorniki, katere smo meseca oktobra dobili, namreč so večinoma neznačajni, nenarodni inožje. nekateri celo čudne šalobarde, mej njimi celo eden neučitelj, baron Tanferer, in eden ne-narod ni duhovnik (bela vrana mej kranjskimi duhovniki).
Ti nadzorniki imajo pri razvitku kranjskega šolstva važno nalogo, imajo zel6 odločilen glas pri sejah v c. kr. okrajnih šolskih svetovalstvih. V te poslednje je pa naš nemškutarski deželni odbor prav pred Božičem zlegel zopet svoja kukovičja jajca.
je bil napravil Kocijančič v Kanalu? Seme, katero so zasejali ti inožje, tudi ni padlo povsod na skalnata tla, mnogo je Se ostalo tudi na Goriškem in še denes Imamo dobre zbore v Binenbergu, Nabrežini, v Tolminu, v Kanalu, a ne več tacega, kakorŠen je bil Ko-cijančev, potem je tudi v Brdah par zborov, v Ajdovščini so nekda tudi še nekateri dobri pevci, v obče pa vendar v novejšem času manjka organizacije v tem obziru na Goriškem.
A bili so v Gorici prav zlati pevski časi. Kedo se ne spominja z navdušenjem Preširnove besede pri
• Zvezdi« 29. dec. 1872, ko sta nastopila tudi Noli in Razinger iz Ljubljane in ko je Hribar vodil zbor blizo 50 izvrstnih pevcev? No. in to je bil še le začetek velikanskih koncertov. Zapazivši občno navdušenje za petje, sprožil je vrli Kocijančič misel, da bi se na-ravilo eno samo pevsko društvo za vse Primorsko, er le tako bi se moglo napravljati imposantne koncerte in pevske dneve, kakoršnje imajo Nemci v svojo veliko korist in navdušenje za narodno edinost. Hribar, Leban in tadašnji urednik »Soče«, V. Dolenc so se te ideje precej poprijeli in resnično ustanovili občno pevsko društvo »Slavec« za vse Primorsko, To društvo Je začelo s 1. julijem 1875 svoje delovanje pod začasnim odborom; a uže 29. julija 1875 je bil izvoljen stalni odbor. Tadašnji profesor v Gorici, sedanji ravnatelj gimnazije v Pazinu, gospod Hafner, bil je izvoljen predsedsednikom, gosp. prof. Šantelj, Še vedno v Gorici, podpredsednikom, gosp. V. Dolenc, denarničarjem, gospod A. Vidic, tajnikom, gosp. A. Hribar glavnemu pevovodju in A. Leban njegovemu namestniku. Oglasilo se je bilo k malu nad 100 podpornikov in nad 200 pevcev iz vsega Primorskega in 30. decembra istega leta je bil uže »Slavec« prvikrat slavno nastopil v goriškem gledišču. 134 pevcev
Deželni olbor ima namreč pravico, svoje (ljudske^ zastopnike imenovati v okrajne šolske svete. KakoŠne može je nek imenoval? Zgoli nemškutarje. Kar je nai hujših nemškutarjev motiel v okraji najti, pa jih je izbral, n. pr. za Postojno: Deu-a in Burgerja, za Kamnik: Ketzel-na, za Logatec: Mayer-ja v Planini itd.
S tem so postala okrajna šolska svetovalstva po Kranjskem skoraj popolnem neraškutarska, vzlasti ako sta glavar in nadzornik nemškutarja in ako še ka-koŠen neodločen učitelj z svojimi višjimi potegne.
Iz tega pač razvidite, da sta zdanja vlada, ka-terej Nemci toliko slovanskih grehov očitajo, in pa kranjski deželni odbor zlasti pri okrajnih šolskih svetih dobro preskrbela, da se nemščini v Kranjskih šolah ne bo tudi v bodoče krivica godila, in pa — da slovensko šolstvo ne bo preveč napredovalo.
Z. L. V.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nai cetar je zopet storil veliko delo. Znano je namreč, da so bili v vojaškej Krajini veliki razpori zarad vlastnine gozdov in da je bilo zarad gozdnih prestopkov i nasilstev toliko ljudstva ali obsojenega, ali v preiskavi, da so bile volitve v hrvatski deželni zbor skoraj nemogoče. Cesar pa je vsem obsojenim odpustil kazen in s kaznijo tudi nastopke ter ukazal, da se imajo ustaviti vse preiskave, ki se o tej stvari še vrše.
•Đndapester Correspondenz« poroča, da prestolni nastopnik Rudolf z visoko svojo soprogo pride meseca februarja v Trst, od tod pa nastopita na ladiji •Miramare« pot v Lakromo in potem na Grško, ker se bosta več tednov mudila.
iaeststoletnica vladanja habtburlke ki Je se je po več deželah praznovala. Cesar je sprejel več depu-tacij, ki so mu prišle čestitat. Dunajskemu županu je cesar na čestitanje mej drugim odgovoril: «Z avstrijsko prvotno deželo je v/rastel Dunaj od cesarja Rndolfa iz Habsburga pod čuječo skrbjo Mojih prednikov iz majhoega mesta do sedanje veličine in po-membe, in veseli Me, da je bilo Meni moino z razširjenjem mesta odpreti ljubljenemu rojstnemu Mojemu mestu novo dobo razcveta in blagostanja. S živo zahvalo pripoznavam, da so Duiiajčanji Meni in Mojej hiši v sreči i nesreči obranili najzvestejšo udanost, i to tolikokrat v nevarnosti dejansko z blagom in krvjo potrdili. Pogled naminolega šeststoletja zveste krepke sloge mej vladarji in ljudstvom v dobrih, kakor tudi hudih časih, daje Mi zaupanje, da z Božjo pomočjo vedno tako ostane, i da bodo ta dobra staroavstrijska izročila ▼ srcih dalje živela od rodu do rodu. Izre-cite občinskemu zastopu in vsemu dunajskemu prebivalstvu Moj pozdrav in zagotovite ga Moje milosti.*
Trgovinskemu ministru baronu Pino je podelil cesar v priznanje izvrstnega njegovega delovanja red železne krone prve vrste.
Vlada pripravlja zakonski načrt zastran ribarjenja v zaprtih vodah. Ustavoverni udje obrtne komisij$ gosposke zbornice se prve s^je niso vdeležili. Baron Hđrdtl je pozneje naznanil izstop iz komisije. K drugej seji pa je prišel baron Engerth ter glasoval za sprejetje obrtne novele. Počasi se tudi ta visoka gospoda uda in ostanejo le nekateri prvaki — na cedilu.
Dunajskim mestnim očetom dela Še vedno preglavico dovolitev češke ljudske Šole; deželni namestnik je mestnemu županu celo pretil, da vlada razpusti mestni zbor, ako ta potrdi sklep šolskega odseka, ki je izrekel, da je vlada delala nepostavno. Mestni zbor se je vendar zhal ter omenjenega sklepa ni potrdil.
Novi bosenski deželni načelnik Apel, to mora vsak priznati, jako se trudi za pomirjenje in blagostanje nove Avstrije. Prehodil ie užu vso deželo od sela do sola, ter se povsod skrbno zanimal za vsako najmanjšo stvar; zaukazal je tudi, da mora vsaka ljudska šola imeti vrt, v katerem se bodo učenci učili vrtnarstva in sadjarstva. Za Bosno je to gotovo jako
iz vseh krajev Goriškega, l/. Trsta in tržaške okolice je nastopilo tam pod vodstvom od tistih dob tako-imenovanega pevskega generala Hribarja, kateremu je pomagal tudi njegov adjutant rajnki A. Leban. Gledišče je bilo prenapolnjeno, ker prodalo seje nad 600 listov; s tem koncertom je aSIavec« izneoadil vse goriške in tudi sploh slovenske kroge. Prepričali so se rodoljubi, da se mote z ozbiljno voljo in združenimi močmi napraviti kaj v likanskega. »Slavec« je potem nastopil leta 1876 tudi s cerkvenim petjem; pel je 24. avgusta v jezuvitskej cerkvi imenitno Ober-hoflferjevo mašo in zvečer je zopet napravil lep koncert, tudi ta pot je bilo nad 130 pevcev, nastopil je potem šh Nabrežini v cerkvi in na prostem in udeležil se je So drugih veselic po Gorlškoin in Vilharjeve slavnosti v Kalen; zadnji njegov nastop je bil v Komnu v poletju leta 1877. Povsod je želo to društvo slavo, a razmere so postale društvu neugodnejše, in v novejšem času ni dalo več znamenj i od sebe, kar je obžalovati glede prekrasne zadače, kat ro je imelo to društvo v narodnem obziru. Da bi s« bilo to društvo preživelo, tega Še misliti ni. Uzroka, da društvo ne nadaljuje svoje zadače, baje je iskati v tem, da njega duša (general) je zdaj preobložen s posli in pa tudi to, da je zgubil 3 ali 4 najboljše pomagače.
Sploh pa je na Goriškem reč težavnejša, nego se je mislilo v začetku, pevski zbori so preoddaljeni in Še druge neprilike so. A »Slavec« mora zopet oživeti, pa boljše gnjezdo bi imel morda »Slavec« v Trstu, nego pa v Gorici, ker v Trstu in okolici imamo nad 200 pevcev, ki morejo na vsak klic brez troškov priti h kakej skupnej vaji, a to je zopet da v '1 rstu imamo dosti in dobrih voj ikov, pa nobenega generala. Kakega Hribarja na in manjka tukaj.
(Dalj« prihodnjič J
koristno, ker ia dežela je kakor nalašč ustvarjena za vrtnarstvo in sadjarstvo.
Vnanje dežele.
Ko se je avstrijski poslanec v Rimu gro/Paar 28. t. m. peljal iz Vatikana, kder je bil v avdijenci pri papežu, vrgel je krojač Valeriani iz Jakina kamen na njegovo kočijo, a nobenega ni zadel. Krojača so zaprli, izgovarjal se je s tem, da ni vedel, kdo je ▼ kočiji in da je to storil, ker je zarad velicega pomanjkanja ves obupan. Pri preiskavi v njegovem stanovanji niso nič dobili.
Crnogorski knet je sprejel turške vlade načrt zastran meje mej Turčijo in Crnogoro.
Da je vskodnje pralanje še vedno tista os, okrog katere se vrte vse velevlasti, to je vsacemu dobro znano. Saj ne mine teden, na ne bi se o njem go-vorilo in razpravljajo; vsa Evropa je sicer prepričana, da je turško gospodarstvo v Evropi sramota vsem velevlastim, in vendar to gojilo Turčijo skoraj vse oblastne države podpirajo. To dela zavisti Ali to nič ne pomore; zdravniki so Tnrčiji uže davno rekli, da je nobeno zdravilo več smrti ne otmd; nekoliko dni so jej podaljšali, da bo njena smrt toliko brit-kejŠa. Njeni lečniki pa nemajo sreče, ker jih turška kuga davi. V vzgled bodi le Napoleon III.; da on -ftl leta 1854 nad 100.000 francoskih vojakov Žrtoval za
gnjilo Turčijo, ne bi Sedana bilo, a boljše bi gotovo ilo v Evropi. — Mi smo to omenili zato, ker ja ruski minister zunanjih zadev Giers, ko je bil zadnjiS v Italiji, v pogovoru z urednikom Lazaro enako misel razodel, rekel je namreč, da zadnja rusko*turŠka vojna ni še dosegla tistega namena, za kateri je Šlo i ki se mora nepogojno izvršiti; berolinski kongres je storil take ukrepe, ki nobenemu niso po volji. Minister Giers ima vero v bodočnost slovanskih ljudstev na Balkanu ter vidi v vshodnjem prašanji Še velike nevarnosti za evropski mir, in to mu pritrjuje gotovo vsakdo, ki poztia politično položje. Ta velika nevarnost pa bi lahko bila uže leta 1854 odstranjena i ne ukazoval bi danes Bismark Evropi, da se Avstrija ni zatelebila v Nemčijo, iz katere je bila pozneje prav zarad nemške svoje ljubezni vržena, ampak da se ni izneverila onej politiki, v katerej je prišla do mogočnosti in slave; to pot je njej kazal princ Evgen in vsi Avstriji dobrohoteči razumni možjč. Danes je to res precej drugače, a iz zapletk, v katere so je zaplela Avstrija sama, ni se še oprostila, in to oproš-čenje je tudi jako težavno, ker je svoje orožje dala v roke neprijatelju, prijatelja pa s pestjo od sebe odganjala. — Minister GierB je tudi rekel, da utegne biti Avstriji Hrcegovina Ahilova p6ta, ako Avstrija v tej deželi ne bo postopala z veliko previdnostjo in razumnostjo.
Omenili smo uže boja v italijanskem državnem tboru zarad prisege poslancev, ter temu dostavili tudi svoje prepričanje, veseli nas tedaj, da je zmagala dobra stvar, ker je glasovalo po trdovratnem boji za prisego 222, in proti prisegi le 45 poslancev.
Angleški Časniki se mnogo pečajo s turškim Sultanom; oni pišejo, da Živi vedno v smrtnem strahu (ali to ni Turčiji pomenljivo?) i da se njevovi služabniki boje za njegovo pamet On si domišljuje, da so njegovi sovražniki vsi, ki so okrog njega. (Ni li to Živa
fiodoba Turčije?) — Londonski «Standard poroča tudi z Carigrada, da je bil te dni neki višii uradnik pri Sultanu, da mu izroči neko prošnjo i ko je uradnik segel v žep po prošnjo, mislil je Sultan, da sega po revolver, ker pa ima Sultan vedno revolver pri sebi, naglo ga zgrabi ter ustreli nesrečnega prosilca na mestu.
Arabi pali i njegovim pajdašem se je 25. t. m. prebral dekret, po katerem jim je odvzeto vsako dostojanstvo; 26. t. m. pa so jih vkrcali, da jih odvedd v prognanstvo na otok C^ylon.
Mej Francozi in Kitajskim še ni poravnano pra-Šanje zarad Tonkina. KineŠki poslanec zahteva, naj francoska vlada pripozna pravice kineškega cesarja na to deželo. Francoska vlada pa se temu brani ter smatra Tonkin kakor francosko naselbino, ki bo jako ugodno vplivala na francosko ohrtnijo in trgovino. Več francoskih trgovskih hiš, posebno iz Marsilje, poslalo je uže svoje zastopnike v Tonkin, da tam ustanove podružnice.
Dopisi.
Iz JSuhorJe 28. decembra.
Uže nekaj časa se gori od Bistrice pa doli do Vrem mnogo govori pa tudi po slovenskih Časopisih pisari o znanej prodaji reške vode tržaškemu mestu. No, da! vsak istiniti človekoljub lehko Tržačanom prav iz srca privošči bistre sveže vode; le to naravno pravico trdimo i bomo vsegdar trdili, da Reka, oziroma Bistrica je po vseh paragrafih: božjih i svetovnih, prava neovrgljiva naravna lastnina in imovina vseh onih vasi, koje je dopisnik iz »Notranjskega Krasa« v »Edinosti« št. 76 nabrojit, — a ne le dotičnih posestnikov, koji imajo svoje mline i pile na omenjenej Reki postrojene. Sicer je dobro treba vedeti i znati, da skoraj vsi dotičniki razven nekojih Bistričanov, ne žive od mlinarstva i pilarstva, nego bolj od živinoreje, vinogradov, njiv, senožeti, i zelenih livad, ki je imajo ob rešk«*j vodi. Mlin i pila sta jim samo malenka pripomoč. Poglejmo n. pr. samo vele-poseslnika »Žagarja« doli pod Suhorjo; »Dolganovec«, pa tudi nema ni mlina ni pile ... Tem i takim ljudem ni spodrezana žila eksistence, i ne zgodi se jim tolika krivica, kakor si morebiti kdo domišljava. Pa poglejmo nekoliko drugo zadeto stranko. Kmet, bodisi iz kdekoli bližnje vasi, priŠedŠi zvečer z dela doinov, zadene meh žita na ramo i haj d v bližnji mlin ž njim, da se mu po noči izmelje, drugo jutro pa kdo od družine skoči po meh moke, da si tako ves dan prihrani za drugo domače nnjno opravilo. In če kmet pelje na pilo čok, da si ureže žagance za domačo rabo,
EDINOST.
kdaj učini večjidel to? zvečer, da mu je čok skoz noč v žaganice pretvorjen. Navado imamo, da ovce in jančke zažeriemo zgodaj v jutro na reško vodo, da jim volno operemo; in po leti o velikej suši; kdaj gredo »Dolani« z vozmi po vodo na Reko? Po noči, da pripeljejo do belega dneva vsaj nekoliko sveio vodo domov. Ti vozniki pa vodo zajemajo na tekočem mestu. Vse te i jednake pravice pa bi tukajšne ljudstvo zgubilo, ako bi se nam ponočna Reka zamašila i drugam odpeljala. Moja misel je ta: Voda Reka je nas vseh, i pri mogočej prodaji imajo vse zadete vasi pravico do odškodovanja. To odškodovanje naj bi se vršilo po štiridelnem razvrščenju: po štiri desetinke od vse denarne svote, kojo bi ljudstvo vdobilo kot odškodnino za oddani del reške vode — naj bi vdobili mlinarji i pilar na reškej vodi; po tri desetinke najbliŽnji vaščanje; po dve bolj oddaljnejši vaŠčanje, po eno desetinko najdaljnejši odŠkodovanci. To odškodovanje naj bi se završilo po hišnih številkah; torej, kolikor več hiš v vasi, toliko večje odškodovanje. Naši kraji, od Vrem do Bistrice, imajo uže dolgo časa prav slabe letine, davki so nam uže čez rame zrasth, do grla bredemo v dolgeb, velika ievščina je povsod očitna, ako odstopimo tržaškej gospodi ponoćno vodo na Reki, {-dobi nase ljudstvo vsaj nekoliko novčne podpore v sedanjih hudih stiskah. Te odškodovane svote pa naj bi ostale nedotakljiv kapital dotične pravne stranke, oziroma posam. vasi; uporabiti bi se smele samo vsakoletne obresti od glavnice. Da se v tej okolnosti za ljudsko blagost vse pravično zvrŠi, smelo se zana-Semo največ na preblazega i prosvetljenega gospoda A. Globočnika, c. kr. okrajnega načelnika v Postojni, kojega naj Bog poživi na mnogaja letal
Pravicoljub.
Domače in razne vesti.
Tržadko-koprakemu skofti dr. Glavini je podelil papež dostojanstvo in naslov rimskega grofa ter ga ob enem imenoval za papeževega hišnega prelata in prestolnega asistenta.
Pruski princ Friderik Karol je došel včeraj ob 11 zjutraj v Trst, pa se je uže popoludne odpeljal v Aleksandrijo; — na kolodvoru ga je sprejel namestnik baron Pretiš.
Italijanski generalni konzul v Trstu, vojvoda Lisignano, prestavljen je iz Trsta v Monte-video. — Stvar je prišla kar nakrat in mora kaj po-menjati.
Seja mestnega zbora dne 28. t. m. je
bila zarad tega zanimiva, ker je lahonska stranka sama tožila zoper slabo gospodarstvo, katero je prav ona stranka zakrivila. Zbor je sprejel (proračun za leto 1883, ki sklepa s primanjkljajem f. 136.690. — Ta primanjkljaj se pokrije s prodajo zemljišča v Via Carradori ln Via Giotto za 70,000 gld. in fdovolil je tudi, da magistrat vzame na posodo na tekoči račun do gld. 150.000. — Progressovci so v mestnem zboru hoteli, da bi se primanjkljaj pokril z najemom novega posojila tn s povišanjem davka. S tem so najbrže hoteli konservativcem vzeti dobro ime pri volilcih, kateri uže tako preveč plačujejo davkov. Gospodarstvo je sploh slabo, kar se tudi iz tega vidi, da magistrat terja skoro v vsakej seji dovoljenja za nove neprevidene troške in tako je mestni zbor moral dovoliti tudi v zadnjej seji blizo 3000 gld. za razne troške. — Dosti pojedo vsako leto tudi obresti vsako leto rastočega mestnega dolga.1— Glavna napaka pa]je, da magistrat redi preveč uradnikov in služabnikov in da preveč zida. — To zidanje in sinekure se bodo morale enkrat ustaviti.
Tržaške novosti. Leopold Contento, ki je bil v zaporu zarad suma. da je vrgel bombo 2. avgusta, umrl je v sredo. Predno je še sodila človeška pravica, zadela ga je — Božja. — Šel je k malu za svojim prijateljem.
Se druzega konspiratorja proti Avstriji in tržaškega rogovileža je zadela žalostna osoda. Znani Levi, zarad katerega je bilo toliko prepira in pisarjenja mej Avstrijo in Italijo, zblaznol je te dni v Benetkah.
Odbor za osnovo permanentne obrtnijske razstave v Trstu nabira zdaj darove za potrebno zgradbo in je dozdaj nabral uže 6000 gld. Nam se zdi, da vsa ta stvar ni v pravih rokah, ker lahonsko delalsko društvo bo v tej zadevi postopalo popolnoma pristransko.
V sredo je šla neka gospa (Udinja) na židovsko pokopaliiife, se seboj je imela desetero otrok, velikih (ena hči je celo omožena), srednjih in še prav majhnih, Obiskala je cela družina grob moža, oziroma očeta, ki je še le pred kratkem umrl. — Ko se vdova joče na grobu, kar nakrat prebledi kakor smrt, zgrudi se na grob in ostane mrtva. Misliti si je položaj zapuščenih otrok.
Nek 18 letni Dalmatinec, Dominik Novak, ltudent, je šel predvčeranjein v »Hotel della Ville« in tam ukazal kopelj. Komaj pa leže v kad, zaslišijo iz one kabine dva strela. Gredo hitro gledat in najdejo mladeniča uže mrtvega, ker si je pognal 2 krogli v srce.
Od kar so Oberdanka obesili, zgodi se skoro vsak dan, da polno iz Laškega sem dohajajočih listov na pošti konfiscirajo, ker vsi ti listi povzdigujejo mučenika slovenske krvi za italijanske reči.
Umrl je v Trstu v četrtek kal vinski superinten-dent dr. Buschek, ki je tukaj bival uže 40 let.
Imenitni dramatik Ernesto Ros si je odšel v Gorico, kder da nekoliko predstav.
Nek sluga v kavarni »Litke« je našel pred kavarno «Litke« Ustnik, v katerem je bilo 700 gl.— Pošten najdeuik je iskal toliko časa osobo, katera je zgubilo ono svoto, dokler jo je našel ter jej povrnoi denar. — Nič pusebnega; a tržaški listi se čudijo tolikej poštenosti, kar je znamenje časa.
Z novim letom dobimo razun uže naznanjenega dnevnika »L'Alabarda di Trieste« še drug trgovski
dnevnik »JI Tergesteo« in tednik, katerega bode izdajal nek Rosenthal v vseh bolj znanih evropskih je-zicib. — Kakor se vidi, bode v Trstu kma;o na vsakih 100 Čitatelje v po 1 list.
Tukajšnje srbsko društvo je Imelo 28. t. m. svoj občni zbor, v katerem so zbrali nov odbor in za predsednika sope t č. g. Kneževjča.
MU vest rov večer. Opozorujemo vse č. c. ude slovanskih diuštev v Trstu na veselico, katero priredi pevski oddelek *delalskegtt podpornega druUva« jutri, zadnji dan leta, zvečer v dvorani »al Giardinetto« nasproti vrta Rosetti. Naj pridejo v velikem Številu, ker veselica obeča biti lepa in živahna. — Program smo priobčili uže vzadnjem listu.
IJde tržaške čitalnice opozorujemo na občni zbor, ki bode jutri, v nedeljo ob 6 uri zvečer.
Policijsko. Pri Sv. Ani so se 27 t. m. stepli nekateri rokodelci in eden izmej njih je bil ranjen z nožem tako močno, da so ga morali nesti v bolnišnico. — Mizar G. rodoma Goričan, ukradel je 27 t. m. v nekej prodajalnici neko kositerjevo posodo, a ko gaje policija ujela, postavil se je vbran in ga je torej policija komaj mogla odvesti na varno.— Nekega kamnoseka je policija ujela, ko je hotel zmuknoto na velikem trgu nekej gospej mošnjico z denarjam. — Peku Hentz-u na kasarnskem trgu je nekdo ukradel v nedeljo pu-šico polno čaja vredno nad 20 gl. — V nekej krčmi v Via S. Francesco je krčmar z dvema gostoma vtorek tako močno razsajal na Avstrijo, da je bilo slišati na ulico in da so slišali tudi stražniki, kateri so vse tri peljali v Šolo, kder se bodo učili, kaj vse je ▼ Avstriji dopuščeno in kaj ne. — Včeraj se je začela obravnava proti nekaterim zatoženim veleizdaje. R. Battera iz Zadra, 23 let star, bil je obsojen na 2 mesca; učitelj telovadbe Gregor Draghlcchio (Dragič) iz Poreča pa na 6 mescev, oba zarad ražaljenja cesarja. — Oba obsojena sta sopet renegata. ljudstvo, ki je obsojena čakalo, kadar so ju peljali iz sodnije v ječo, kričalo je obema v obraz: na v.. 1.. e ž njimil — Nekemu markerju so včeraj po dnevi iz njegove sobe ukradli uro, zlato verigo in 25 gld., v Trstu je treba dobro spravljati.
Cesarski parnlk »Andreas Ilofer« ki
je bil, kakor znano, močno poškodovan na nekem Školu blizo Paga z Dalmaciji, pripeljali so te dni v Pulj, da ga popravijo.
IZ UutovelJ se nam piše: Te sv. praznike smo se prav dobro imeli, posebno ker imamo prav izvrstnega gospoda duhovnika Ivana Juha. Gospod učitelj, Anton Kosovel), nam je v kratkem izučil pevce, da so prav dobro peli pri službi božjej, zato mu gre čast i hvala. Iuiamo tudi novega župana gospoda Andreja Laka in zanašamo se, da bo dobro županil. Veselo novo leto 1	f).
lz Povlrja se nam piše: Volitev novega župana in podžupana se je vršila dne 23. t. m. redno, , Ker so poprej za njo župan, namestniki in župnik vse vredili. Točno ob 9. uri dopoludne se je starešinstvo zbralo v župnikovej sobani, ob 10. uri se pripeljal g. c. k. okrajni glavar iz Sežane, prečital je dotične g§ občinskega volilnega reda, kako se ima voliti in Kdo ima pravico izvoljen biti. Potem se prične volitev župana, za katerega je bil izvoljen soglasno Andrej Kocjan, za podžupane pa prvi namestnik Matija Karis iz Mrč, Andrej Man nič iz Povirja in Janez Mahnič iz Gorenjega.
Iz Ciorice se nam piše: Drugi božični praznik pod noč, zbrali so se fantje iz Neblega, Fojane, Ru-tarji, Doleni in Pojanis v krčmi pri tako zvanih hišah Mulinu t v Neblem. Ko so se uže dobro nasrkalt dobre in sladke rebule, začel je boj; bili ste dve stranki, Slovenci proti Lahom; boj se je pa žalibog za Slovence se smrtjo končal. Nek mladenič iz Neblega, sploh za poštenega in pridnega moža poznan, vdobil prvič je na desnej strani od spredaj mej nižjimi rebrami z nožem 14 cent. dolgo rano, a zopet prehoden je bil od zadej. — Bežal je potem iz krčme kakih 100 korakov daleč, a tam se zgrudi in umre. — žandarmerija iz Dobrovega je truplo našla in danes, ko to pišem, uže je Karminska komisija, ki zločince preiskuje, na delu. — Božja laška in toliko hvalisana koltura, kde pa si. da imajo tvoji verni takšne izglede 1 Riltonberška čitalnica bode imela 31. t. m. občni zbor s tem le dnevnim redom: 1. Kratek pozdrav predsenika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo denarničarjevo. 4. Volitev novega odbora.
Odlikovanje. Ljubljanski voskar in trgovec z medom, g. Oroslav Dolenec, dobil je na dunajskej bučelarskej razstavi za posebno izvrstni rožni med krasuo izdelano častno diplomo. Čestitamo vrlemu našemu rojaku, katerega izdelki so tudi v tržaškej razstavi vzbujali pozornost obiskovalcev bolj, nego presojevalcev.
.. ^ smrti na veSala je bil 26. t. m. pred ljubljansko porotno sodnijo obsojen kmetski fant Jožef Prelesmk iz kamniškega okraja, ker je lastno svojo mater umorili Oh, groza 1 — Spartanski postavodaja-lec Likurg za tako hudodelstvo ni določil nobene kazni zato, ker je mislil, da tako hudodelstvo ni mogoče. In Likurg še ni mogel poznati Kristove vere, ker je davno pred Kristom živel, i tako tudi Špartanci ne. — Nadalje je obsodila k smrti na vešala Antona PaviČa in Janeza Bezlaja, ki sta pri Zalogu umorila žandarja Langerja.
Vrhniška čitalnica je pri svojem občnem, zboru, dne 26 t. m., vsled predloga g.Gabriel Jelovšeka enoglasno imenovala gospoda Fran Kotnika, veleposestnika i tovarnarja iz Verda in gosp. Dr. J. Voš-njaka, državnega i deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospod Kotnika imenovali so častnim članom radi njegovih mnogih podpor, koje je storil društvu, gospoda Dr. J. Vošnjaka, pa radi njegovih velikih zaslug za slov. narod, osobito za njegovo nesebično potezanje za narodne pravice.
«lezlčnik. »Novice pa dr. Jane* ™ is. Spisal J. Mam. XX. 1. Ljubljani	Tega po
»Učit. Tov.» priobčenega opisa je neknj zvezkov s sliko rajncega Očeta slovenskega naroda, s pregovorom, v katerem se pričujoči letnik posvečuje Franju vitezu Miklošiču k njegovemu 70. godu, in z razgledom o knjigah Bleiweisovih posebe na prodaj v katoliškej bukvami a 70 sld., po pošti 75 sld.
Reform* nemški tednik, v Beču, katerega izdaje gosp. vitez Smolski, in zastopa slovanske koristi, priporočamo vsem Slovencem, ki čitajo tudi nemške Časnike, ker je res izvrstno uredovan in prinaša tudi posebno literarno prilogo, v kateri se nahajajo prestave najboljših proizvodov slovenskih pesnikov in literatov. List stanetaa četrt leta 3 gld, na pol leta gld. 6, za celo leto gld. 12 in se naročuje v Beču, Jcsefstadt, Wickenburggasse 19. Parterre 1.
Gospodarske in trgovinske stvari.
Postne hranilnice. (Konec.) Dopisi uložnikov hra-nilničnim uradom na v ta namen preskrbenih tiskov-nicah so prosti poštnine, prav tako so proste koleka vse prošnje in druge uloge, katere pošilj ajo uložniki uradom v zadevi ulog. Na poštne uloge ne more de-
iati nihče nobene sodnijske prepovedi. Vse tiskovine, ;olikor jih potrebuje v namen, dobiva uložnik brezplačno.
Vsak uložnik lehko cedira svojo hranilnično knjižico; ako ima cesijonar uže sam knjižico poštnih hranilnic, potem se mu pripiše svota kupljene knjižice v njegovo knjižico, ako pa tako združena svota pre-seza najvišo letno ulogo (300 gld.), potem se izplača kar je več, ali pa se za dotično svoto kupi državnih papirjev.
Kedor hoče uloženi kapital deloma ali popolnoma imeti, mora dotični znesek odpovedati pri poštnem uradu, kateri precej piše v osrednji urad v Beč, od koder pride s prvo vratečose pošto potrebna nakaznica.
Državni papirji, ki so bili nakupljeni na račun vložnikov, poliljajo se jim na njih stroške, ali se shranjujejo po uradnijah brez stroškov ter se poroštvo daje za število in komade in za kupone, ki preo-stajajo. Poštna hranilnica daje o shranjenih državnih papirjih lastniku obrestne bukvice (Kentenhucbel), od teh se prepis (duplicat) hrani pri uradu.
Obrestne bukvice dajejo vložniku vse tiste pravice, kakor vložne bukvice same, izvzemši pravico, da se na tiste ne more prepoved naložiti niti zastavna pravica pridobiti in je tudi prisilno vračanje poštnih hranilničnih bukvic nedopustljivo. Za obrestno knjižico ni določena najviša vložba. (Mazimum).
Vlastnik obrestne knjižice ima pravico, da vsak čas prosi pri poštnem uradu, naj se prodado njegovi državni papirji ali samo njih nekaj. Prodajo se na borzi takoj, ko se prošnja vloži in s tem, kar se je skupilo, ravna se po naročilu vložnikovem.
Ukaz trgovinskega ministerstva določi zmerno provizijo, katero bode izplačati za nakup in prodajo državnih papirjev, in za pobiranje kuponov, oziroma dobitkov pri obrestonosnih srečkovanih državnih lozih. Ta provizija se odšteje od vdobljenega ali se vpiše v vložne bukvice vloŽnikove za izplačano (povrneno).
Da zavod torej doseže svoj namen, vpeljane so tako zvane hranilne pole. Kdor ne more na jedenkrat prihraniti si 50 novcev, kupi samo poštno marko za 5 novcev, jo prilepi na hranilno polo, katero dobi brezplačno ter nadaljuje z nakupovanjem toliko časa, dokler ne nakupi 10 kolekov ali mark. Tako hranilno polo zamenja pri njemu najbližjemu c. k. poštnnemu uradu z vložno knjigo, ktero mora vložnik lastnoročno podpisati, ali pričo zaupljive osebe podkrižati. V to knjižico spiše uradnik ime, priimek, stanovanje itd. vloŽnikovo, na posebni strani pa vloženo glavnico ter knjižico izroči vložniku. Postni urad naznani vse ed-nega dne vložene glavnice po poŠti istega dne vodstvu poštne hranilnice v Beči, ki pošlje najkasneje v 14 aneh potrdilo vloge. Ako po preteku 14 dnij vložnik ne bi dobil potrdila, ali pa ako je došlo potrdilo pomanjkljivo, more vložnik potrdilo po kterej si bodi pošti reklamirati ali pa zahtevati, da se pomanjkljivost popravi. V ta namen se je poslužiti zadnjih, vložni knjigi dodanih pol.
S kupljenimi naslednjimi 10 koleki se vloga zvikša na eden goldinar, od ktere glavnice vodstvo pričenši s 1. ali 16. dnem istega meseca plačuje obresti po 3 od sto.
Naložijo se lehko tudi večje glavnice, a le v zneskih, ki se morejo deliti s Številko 50. Na jedno in isto knjižico se ne more na leto več ko 300 gld. naložiti, vsega vkup pa na več ko 1000 gld. Hranilnih pol se ne sprejema več ko ena na teden od istega vložnika.
Kdor vloži v enem letu nad 300 gld. ali v več letih nad 1000 gld. na jedno in isto knjižico, mora na ukaz vodstva vloge znižati na imenovane vsote. Pri tem pa ne pridejo v poštev zneski, katere je kdo iz hranilnice vzdignil. Ako vložnik po preteku ednega meseca od danega ukaza vlog ne zniža, kupi vodstvo za vloženi denar državno obligacijo (dolžno pismo nominalne (imenske) v.iednosti 200 gld,, vknjiži porabljeni znesek kot izplačilo glavnice ter pošlje vložniku kupljeni državni papir, ali pa ga v lastni denarnici na račun vložnika ohrani. V zadnjem slučaji izroči vodstvo dottčniku obrestne (rentne) bukvice. Hranilnica prodaja vložnikom vrednostne papirje proti majhni odšodnini in jim izplačuje skupljeno gotovino.
Dopisuje se pa lehko v vsakem jeziku, ki je postavno dopuščen v avstrijski državi, tedaj tudi v našem milem maternem jeziku, kajti tiskovine je tiskalo vodstvo poštnih hranilnic v vseh jezikih, ktere govore narodi v Gislajtaniji.
To so glavne poteze novo osnovanih državnih hranilnic, ki so sicer dobra, a le enostranska naprava v nai odno-gospodarskem zmislu, kar smo uže v uvodu rekli.
j
EDINOST.
Tržno poročilo.
Kava — v dobrem ohrajtu, prodalo se je posebno dosti kave Rio. cene so se za malenkost zboljšaie. — Prodalo se je ta teden 4(X)0 vreč Rio po 35 do gld. 54, 500 vre2 Java gld. 58 do «1 i. 60., 2 do 300 vreč San-tos gld. 'i6 do gld. 50., Ceylon plant. stane gld. 92 do gld. 128.—, Portoricco sri t. 90 do gld. 96.—, Moka gld. 124 do gld. 128. — Sladkor. — Vsled neugodnih poročil in neznatnega prašanja so cene tudi tukaj padle. — Prodalo se je 7000 metr. stotov sladkorja v vrečah po gld. 29 do gld. 33. — Sadje. — Zarad praznikov je bila prodaja čisto majhna, pri vsem tem pa so se cene vzdržale. — Olje. — Neznatna kupčija, cene so postale bolj mlahove za jedilno, a bolj trdne za namizno; — zadnje velja denes gld. 55 do gld. 64. — prvo pa j:Id. 36 do gld. 41 po kakovosti. — Ril — v slabem ohrajtu, ker ne dohaja skoro nič naročeb iz notranjih dežel, cene so nekoliko padle; velja riž italijanski gld. 16 do gld. 22.—, Rangoon gld. lll/, do gld. 12'/,.
Petrolje se vedno vzdržuje na ceni od gld. 10l/. do IO'/j- Tendenca dobra. — DomaČi pridelki. V fižolu vedno slaba kupčija, ker ni izvoza, cene jako šibke. Maslo vedno še obrajtano in plačuje se po gld. 88 do 96 dobro štajersko.
Poslano.*)
20. t. m. me je inšpektor od nove straže ustavil, ko sem enemu človeku klobaso prodal na poti mej Dogano in novo luko in vkljub temu, da sem mu rekel, da nisem vedel, da se tam ne sme prodajati, ker dotična naredba ni bila nikder javljena in tudi ni nikder dotična prepoved prilepljena v novej luki, me je jako strogo prejel in gnal, kakor kacega roparja pred policijo, mene poštenega moža, ki ni imel še nikoli opraviti s policijskimi zapori. Menije to napravilo pred svetom veliko sramoto in zato se moram javno pritožiti proti tako krutem ravnanju. — Pred policijo mi niso mogli dokazati nič slabega in zato sem bil tudi precej spuščen. — To javim v namen, da bodo ljudje, ki so me videli kakor gnanca policijske straže vedeli, zakaj se je to zgodilo in tudi v namen, da c. k. straža ima potrebne obzire proti poštenjakom, katere ve kje najti, ako kaj prestopijo.
Anton Kolman.
se odda, na najlepšem kraju tik glavne ceste, eno uro od Gorice stoječa niša št. 83, z iliri ml dično napravljenimi sobami, kuhinjo, kletjo, širnim dvoriščem, štalo In vrlom? za gostilno, mesnico in vsako kupčijo pripravno.
Pogoji se izvedo pri lastniku
Antonu Drufovka 3-1	v Mirni.
Razglas J
f
Dne 8. januarju 1833 popoludne ob 1. uri bode pri občinskem uradu v Tomaji javna dražba, na katerej se odda predelovanje jednega kosa skladovne ceste v Tomaji
Klicna cena znaša skupaj 722 gld. 43 kr.Podvzetnik položi 10% varščine.
Natančneje pogoje in načrt pregleda lahko vsa-kedo pri omenjenem občinskem uradu v Tomaji. Cestni odbor V Sežani dne 10. decembra 1882.
Načelnik.
Vabilo na naročbo.
Preverjeni, da nam je ilustrovan šaljiv Ust živa potreba in uvažuje razne, j)o odličnih rodoljubih ponavljane želje, začeli bodemo poeenši od novega leta 1883 izdajati zabavno-zbadljiv in Šaljiv list
„ŠKRAT",
ki bode izhajul za sedaj dvakrat na mesec in prinašal razon lepih, v Pragi izdelanih slik in kratkih šaljivih povestij raznovrstno zabavno gradivo, razpravljajoč vsakdanja po-litfčna in socijalna vprašanja v kolikor možno mikavnej obliki, ozirajoč se pri tem ne samo na Ljubljano, ampak na vse slovenske pokrajine. Za to podjetje zagotovilo nam je sicer uže nekaj v Ljubljani bivajoših rodoljubov svojo duševno pripomoć, a da bodie list dovolj mnogovrsten, obračamo se zaupno do vseh rodoljubov, katerim je pri naših sedanjih razmerah ostalo še kaj humora in dovtipa, da balgo-voljno pomnoži kolo naših sodelavcev.
Ker ima pa vsako podjetje tudi svojo gmotno stran, prosimo rodoljube, da nas z obilno naročbo podpirajo, v našeni, zlasti v začetku tež.vem početji. Cena listu bode:
Za vse leto ... 3 gld. — kr. « pul leta . . . \ « SO « « četrt leta . , . — « SO u InMCfati v/prijemajo se za primerno ceno in naj se, kakor novci, pošiljajo upravništvu.
Uredništvo in upravništvo šaljivega lista „ŠKRAT",
v Ljubljani, v »Narodnej tiskarni*.	3—3
Razno, posebno sobno pohištvo
za 200 popolnih sob,
katere je imel v najemu oticijelni urad za preskrbovtmje stanovanj za časa razstave (A. Hirschfeld, moj narodna agencija za liste) h katerim so bile napolnjene 3 hiše, je na prodaj, da se izogtblje podjetje troškom na vožnjo nazaj. Proda se le za točrii denar
.	po najnižji ceni.
Prodaja se vrši vsak dan od 9. ure pred. do 4. pop. v
Via Caserma Si. :t. nadstropje II. In Via Nuova st. 8, i. u., m. i iv. nad.
5-4_ Ignacij Kron z Dunaja.
*) Za spise pod sem naslovom jc uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.	Ured.
Obče znane in izvrstne _
tržaškej razstavi s srebrno svetinjo odlikovanel
voščene sveče
2 C i ste ga nepokvarjenega čebe Ine ga voska
priporočata	9—4
P. in R. Seemann v Ljubljani.
Za Božič
prodajam urne verižice z^ gospode in gospe v zlatu povite
(>o 2 do 5 gld., demaato iz Sumatra, ki se od pravih nič ne očljo, po 1 gld. do 5 gld, braoelete, uhane, broie in arajčaa gumbiće močno pozlačene in z demanti iz Sumatre okin-Čane, zlata prstane s češkimi granati, V9e po 1 do 5 gld. Pismeno se zavežem, da moje blago nikdar ne začrni, in vrnem denarje nazaj, ako bi se to zgodilo. Demanti iz Sumatre se tudi v poslane reči prav po ceni vdelujejo. Pohvalna pisma od znamenitih osob so vs ikateremu na ogled.
Wilhelm Rosenkranas,
Exportgeschftft, Prag.
5-3	iveinberge.
Nič več kašlja
(10-10)	Prsni čaj
napravljen po lekarničarju O. B. Plovi«, v Trstu. Corso 47
ozdravi vsak kaielj, še tako trdovraten, kakor to spriČujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvi h tuk. zdravnikov.
Ta čaj ie sestavljen iz samih rastlin in Sistl kri, ima dober okus in velja en zavoj za 8 dal 60 aaldav.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za pra-atenje Života in proti madrona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ikatlja velja 30 soldov.
Plaiter in tudi tinktura proti kurjim ečeaaa in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 aaldev. — Ena stekleniea tinkture 40 aoldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni Ravia, v Goriol v lekarnah Cristofoiettl in Pontoni.
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
„ImA VERIFIC A"
izhaja 7., 18 in 27. vsacega meseca,
list za vsa uradna izžrebanja, toliko avstrijskih, kakor tudi
inostranskih srečk, katerih dobitki niso bili izprani
prinaša vse tinanene novosti, številke loterije avstrijske in
italijanske itd.
Vsak naročnik dobi v Januvarju Izkaz vseh izžrebal h
sreček od prvega žrebanja do konca leta 1882 in koledar » žrebanja za leto 1883	noieaar za
iy Uže precej dobiva list
tisti, kateri se preoej naroči za leta 1883, brezolačao torej v novembru In decembru 'Ve
iJV" Naročnina se sprejema vsak dan "Vu
Pogoji naroČbe: Od 1. j:inuvarja do 31. decembra: Trst v uradu gld I 70 — na dom pnšiljan gld. 2 — za vse dežele austro-ogrske gld. 2.50, inostransko 8 frankov v zlatu, izvan poštne zveze 10. frankov v zlatu, — posamezne številke 6 soldov OpravriiŠtvo in uredništvo pri Gluaeppe Zoldan Ufflolo Verlfloa di tutte Estrazioni e Cambio Valute, blizo palače deželne vlade
_ac v trstu -mn 4-4
Razprodaja konkursne mase,
po sodniSko določenih cenah! Le na DUNAJI, Bauernmarkt Nr. 13,
». D.n.jl fSt »P! M TT* T rVT *» Dunajl
Danajl B(i«nairkt IS.
Volneao b'a(?o v 3 barvah, prevleka
„ svitla in temnosiva . . .	gl.—8« Cisto volneno blago, franno-
fika prevleka, dvojna ilr.	*—.v0
Cheviot, Bista volna . . .	„38186
Velour-ripan ......	*—.M
Angleffkl pled karirati . . .	„20 i 30
„ „ Cista volna .	„—.40 Kalmiri ovojni leroki barve
po modi........—
Cista volnn, douhle k&imiri
najnovejša mode barve .	„—-96
Flanele, naJfinnJHe vrst« . .	„110 Pled najmoderniji desin čieta
volna dvojnato Birnk . .	„ —.90 Sukno za Cnnsko nainUje.
brnsVi izdlki U0 cm. Hir.	„ 1.40 Arabl Cloth v najnovejflita
barvah........ 2 60
1 kos 4/4 30 vat. rrmerst:id-
»kega platna.....» 5.00
1 kos 5/4 30 v.io. romerstad-
ekega platna.....
1 koa 4'4 frelviildskega platna 1 « 6/4 »
&. 8GHEIN
Poanelck Is inventarja).-
lansrnaarkt IS.
4/4 Sonberskega n
in " f1'4	■
ljkos no rat. rumbur. tkanina 1 kos 60 vat. rumburfke naj* fln<>jflo tkanine .... RiJ uho za posteljo plat. 414 NaSirl iz atl sa . , . Nalivi is damast .... 1 mizni prt 3|4 damast . . 1 sarvijeta dimast .... Damast za ter Ce . » . . Terafle anrova platnina . . Briaaika za stekla in prah . Temfi, >lbai\Je, teVke . .
3/4 prt za kavo.....
514 prt za kavo, barv. damast Sirting. bei>, le taSke vrste
10 ratlov.......
t p stoljna prta in I namiiai prt v ripsu
a
a 7.75 a 8.75
«18.-»—•65 »—.26
a 1.10 a—M ..—.25 »IS i16
M-.7» u —'.38 .» 1.M
„ 6.2S
Žepnr ruto 7. robom, najflnejeiv"
ptatna.........,—.30
6.50 Žepne ruto z robom i koa . „ —. 8 (>.— Barhenti za obleko i kosm<tasi „S5140 7.60 Barhenti pik ve in vrvica . „30 i 35 Razen t- ga veliki rbiriia onojno in dvojno Dlrokih finih, volnenih tvarin, francoskih kaCinlrov, Crnih in v VHeh b rvah.	6—6
Vsa zgoraj imenovano blago se odpuSilJa hitra po prejetem naro-Silu, proti pofitnem povzetju.
NaroČila v dulelah se toSoo isvrSuJojo.
TRŽAŠKA razstavina LOTERIJA.
loz 50 kr- 1' f^lSo i
1.	glavni dobiteki v gotovem 50.000 gld. ali 8800 cekinov.
2.	glavni dobitek-, v gotovem 20.000 gld. ali 3500 cekinov.
3.	glavni dobitek: v gotovem 10.000 gld. ali 1750 cekinov.
4. glavni dobitek: ovratnik in uhani z brilijanti, vrennost 10.000 gold. Štirje dobitki' Kinč od zlata z briljanti in biseri v vrednosti po 5000 gld. Pet dobitkov: Različne stvari za kinč v vrednosti po 3000 gld. 987 dobitkov v vrednosti po 1000, 500, 300, 200, 100, 50 in 25 goldinarjev.
IW Srečkanje 5. januvarja 1883. m
Cena jednemu lo^u 50 kr.
Naročila s pridejanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo
p. Gr^nde 2. loterijski oddelek tržaške razstave
sir Kdor hoče loza razprodajati, obrne naj se takoj na predetoječo adreso.

in
t
t
i
t
| SO promlj |	| Untanovljona	|
Diplom za zasluge mejnarodne zdravstvene razstave v Londonu 1881 za zdravstvene tvarine
ajparate^za^ospeševanie^d ravja
Nje veličanstvo, angleška kraljica Viktorija. — Njegova kr. visokost vojvoda EdinburSki Spencer, razstavi načelnik. — Joh Erie Erichsen, odseka načelnik. — Mark H. Judpr«, tajnik.
Ozdravljanje katara, kašlja, bripavostft, pr%nili in želodčnih lioležni,
pomanjkanja krvi
pri slabotnem životu in probavljanju, kakor krepilo pri vseh okrevajočih po vsakej bolezni
vedno z gotovim uspehom rabljen. Ivana llofra Klad nt izleček zdravstvenega piva, Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček, Ivana Hofta sladna čokolada, Ivana Hofia prsni sladni izlečnl bonboni. Vsakdanja pohvalna pisma priznavajo njih zdravilno moč.
Javna pohvalna pisma! Prosim Vu5e blagorodje, pošljite mi zopet 28 steklenic vašega izvstnega Ivana Hoffovega sladnega izleČka-zdravstvenega piva in 5 mošenj Iv. HolTa prsnih sladnih bonbonov v plavem papirju proti povzetju. — Ob enem Van poročim, c*a sem užo 5 let trpel vsled plučnega katara in pozneje skoraj eno leto vsled bljuvanja krvi na zgagi in zgagkanju v sapniku; kar pa rabim pivo iz sladnega izlečka, čutim zdatno boljianje In upam, da se pri daljiej rabi popolnoma ozdravim. Sloer če bom le tako zdrav, kakor se čutim zdaj, uže sem popolnoma žadovoljin 2 Vašim Ivana Hoffa
pivom iz sladnega Izločka. Ž največjim spoštovanjem Vara vedno udani.
Edvard Kollman, merski nadzornik. V Mariboru, 27. novembra 1882. Glavne zaloge: v Trstu
V Gorici, 2 aprila 1882.
Vašo blagorodje!
Vaš Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček me je jako okrepil in moram Vam hralo izreči ta to izvrstno in dobrodelno zdravilo. Prosim pošljite mi še 6 steklenic koncentriranega sladnega izlečka.
Konst vitez Dabrowsky, c. k stotnik.
Hoffora sladna čokolada je zadostila uie davno Čtt-tetej potrebi kakor rejilo in zdravilo pri pomanjkanja krvi (Chlorose) in slabem mešanju krti, kakor tudi premnogim iz U ga izviraj očim boleznim.
Dr. med in phil. Feliks Paui Ritterfeld pr. zdravnik v Frankfurtu na M. Fran Prinz. via Acquedotto, Jakob Seravallo lekarničar via Cavana; v Goriol: G Cri-stofolettl ".k dvorni lekarničar; Pul]: Monay Oelioaters.VLjubljsni: P.LaBsnik H. L.Wenzel.V. Mariboru: P.Holasek. ••varilo pred ponarejanjem. Naj se zahtevajo le pristni Hnffovi sladni preparati. (Varstvena marka,
doprsna podoba iznajdenika,_12—1
jHoffovl prlwtni bonboni las wladnejga lale^ka le v |>lavil« y.avojih.|
w	^ Iij i^'"	'
Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIČ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA. v Trstu.