M delegatski oL^š€£valec\^
1444*4444444444)
Gradivo za prilogo pripravlja INOOK Gantar Domžal«
Delegatske zadrege:
PRESEGANJE
Nekako smo se kar navadili, da v svojem vsakodnevnem ravnanju presegamo to, kar smo se dogovorili, kar je zapisano, kar velja, kar mora biti — brez poprejšnjega vnovičnega dogovarjanja vnovič potrjeno, povedano, zagotovljeno.
— presegamo okvire vsakovrstne porabe
— presegamo okvire začrtane investicijske politike
— presegamo samoupravne, z akti, poslovniki, dogovori, zapisane pristojnosti
— presegamo kadrovske pristojnosti
— presegamo s kriteriji, načeli, resolucijskimi teksti opredeljene normative gospodarskega ponašanja
— presegamo: obilno in vsakodnevno to, kar nam škodi ovira in omejuje v uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije. Z neodgovornostjo, s katero tudi presegamo vse razumne meje, nikakor ne moremo opraviti, zato je naloga vseh DPO, delegatskih skupščin, IS, samoupravnih organov in drugih teles, da z enotno, dosledno akcijo in zahtevo spoštovanja vseh sprejetih okvirov preidemo današnje stanjp. Tega stanja pa nam zaenkrat nikakor ne uspe — da bi ga.... presegli...
Matjaž BROJAN
5. Ločeno zasedanje Zbora združenega dela:
DELEGATI ODGOVORNO O GOSPODARJENJU
Na 5. ločenem zasedanju zbora združenega dela dne 27.9.1982 so delegati največ pozornosti namenili razpravam o gospodarjenju pa tudi, razpravi o osnutku sprememb družbenega plana občine Domžale 1981 - 1985.
Mnogo časa so porabili tudi za razprave ob informaciji o vzgoji in izobraževanju ter predvsem pretresu aktualne problematike na raznih šolah. Tu gre predvsem za gradnje šol iz 3. samoprispevka, prenapolnjenost posameznih šol, turnu-sov, nagrajevanju počitniške prakse itd.
Dnevni red na zasedanju Zbora združenega dela: Izvolitev verifikacijske komisije zbora združenega dela Poročilo verifikacijske komisije in potrditev mandatov delegatov zbora združenega dela
Informacija o gospodarjenju v občini Domžale v I. polletju 1982
Razprava o predlogu zakona o obveznem posojilu SRS v letu 1982 (ESA-98)
1. 2.
Domžale, 15. 10.1982, Št. 5
5. Razprava o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981 - 1985
6. Razprava o predlogu zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (ESA-390)
7. Informacija o stanju vzgoje in izobraževanja v občini Domžale
8. Razprava in sklepanje o predlogu zagotovitve poslovnih prostorov za strokovno službo SIS socialnega skrbstva
9. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o prenehanju veljavnosti odloka o načinu upravljanja s sredstvi občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, namenjenih za graditev stanovanj udeležencev NO V
10. Volitve in imenovanja
11. Vprašanja, predlogi in odgovori na delegatska vprašanja
V zvezi z informacijo o gospodarjenju v občini Domžale je komisija za družbenoekonomske odnose pri zboru združenega dela predlagala, da se Zboru združenega dela SRS poda vprašanje, koliko smo dejansko zadolženi v tujini in koliko znašajo naše obveznosti iz tega naslova od 1982 - 1985. Podatki, s katerimi sedaj razpolagamo so različni in zato imamo vtis da so tudi netočni.
Priznanje Izvršnemu svetu
Ista komisija je predlagala, da se izreče priznanje organizacijam združenega dela za uspešno delo, Izvršnemu svetu SOb pa za pomoč, ki jo je nudil delovnim organizacijam, da so v gospodarstvu poslovanje v prvem polletju uspešno zaključile. Z izgubo namreč ni poslovala nobena OZD in so domžalski rezultati primerjalno z ostalimi občinami precej boljši.
Ugotovljeno je bilo tudi, da v bodoče enako uspešnega gospodarjenja po vsej verjetnosti ni*pričakovati zaradi pomanjkanja repromaterialov in majhnih deviznih pravic, ko se zaostrujejo pogoji gospodarjenja.
Delegatsko vprašanje republiški skupščini
Delegacija za zbor združenega dela SRS je postavila delegatsko vprašanje Republiški skupščini v zvezi z gospodarjenjem:
Ker morajo imeti za pravočasno in realno pripravo gospodarskih planov za leto 1983 čimprej znane pogoje gospodarjenja glede razpolaganja z deležem deviz in druge pogoje, naj ustrezne službe te pogoje v najkrajšem času posredujejo OZD
in strokovnim službam v občini.
Obvezno posojilo
Na podlagi zveznega zakona so bile organizacije združenega dela na Kosovem oproščene vračanja anuitet zaradi hitrejšega razvoja Kosova. Ker se v zvezni proračun stekajo prav ta sredstva, je bilo predvideno sprejetje zakona o obveznem posojilu po hitrem postopku.
Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981 - 1985
Komisija za družbenoekonomske odnose pri Izvršnem svetu ocenjuje osnutek sprememb in dopolnitev dogovora kot primer za javno razpravo.
Ocenjujejo tudi, da je v fazi sprejemanja sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981 - 1985 potrebno pripraviti primerjalno bilanco obveznosti, ki bodo izhajale iz novega dogovora v odnosu do obveznosti po sedanjem dogovoru. Takšna primerjalna bilanca naj vsebuje predvsem podatke o obveznostih do družbenih dejavnosti.
Ko bodo plani samoupravnih interesnih skupnosti za to srednjeročno obdobje pripravljeni, jih je potrebno uskladiti z možnostmi gospodarstva ter začrtano politiko tudi dosledno izvajati. Pri tem je komisija mnenja, da morajo biti plani samoupravnih interesnih skupnosti usklajeni z združenim delom do takšne mere. da do i/gub v organizacijah združenega dela in skupnostih ne bo
(Nadaljevanje na 14. strani)
5. ločeno zasedanje zbora krajevnih skupnosti:
POVEČANI REZULTATI V KMETIJSTVU
Dne 27. septembra 1982 so se sestali na zasedanju vsi trije zbori domžalske občinske skupščine. Nekaj informacij so podali skupno za vse tri zbore, kasneje pa so zasedanja potekala ločeno na treh različnih mestih. Osnovna informacija se je nanašala na gospodarske rezultate prvega polletja v domžalski občini, koder ni nobene TOZD, ki bi poslovala z izgubo. Prinašamo nekaj podatkov o tem, kako je potekalo zasedanje zbora krajevnih skupnosti:
Dnevni red:
1. Izvolitev verifikacijske komisije zbora krajevnih skupnosti
2. Poročilo verifikacijske komisije zbora krajevnih skupnosti in potrditev mandatov delegatom
3. Potrditev zapisnika 4. ločenega zasedanja Zbora krajevnih skupnosti
4. Informacija o gospodarjenju v občini Domžale v I. polletju 1982
5. Razprava o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981-1985
6. Razprava o predlogu zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (ESA-390)
7. Informacija o stanju vzgoje in izobraževanja v občini Domžale
8. Razprava o predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku (ESA-81)
9. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o obveznem radiofotografiranju prebivalstva v občini Domžale v letu 1982
10. Razprava in sklepanje o predlogu zagotovitve poslovnih •    prostorov za strokovno službo SIS socialnega skrbstva
11. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o prenehanju veljavnosti odloka o načinu upravljanja s sredstvi občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, namenjenih za graditev stanovanj udeležencev NOV
12. Volitve in imenovanja
13. Vprašanja, predlogi in odgovori na delegatska vprašanja.
(Nadaljevanje s 13. strani) prihajalo. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, naj združeno delo proučuje možnosti novih investicij v skladu s kriteriji iz cit. dogovora.
Kaj prinaša novi zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti?
V predlogu zakona so jasneje kot v osnutku opredeljene naloge in sestava komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na različnih ravneh ter njihov odnos do drugih. Čeprav noben od delegatov na to temo ni diskutira], prinašamo nekaj novosti, ki jih zakon prinaša.
V zakonu sestava komitejev tudi ni opredeljena zaključeno, kar omogoča, da se njihova sestava prilagodi konkretnim razmeram v posameznih okoljih. Odnos med komiteji na različnih ravneh organiziranja tudi ni več opredeljen strogo hiear-hično; določeno je le, da mora komite na nižji ravni organiziranja izvrševati konkretne odločitve, ki jih sprejme komite na višji ravni.
Jasnejše so tudi določbe o pravicah in dolžnostih krajevnih skupnosti na področju obrambnih priprav in uresničevanja družbene samozaščite. Pri tem je poudarjena zahteva po sodelovanju krajevnih skupnosti z tistimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki imajo sedež na območju krajevne skupnosti ter krajevnih skupnosti med seboj na tem področju. To se nanaša predvsem na usklajevanje obrambnih načrtov.
Financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v republiki je doslej povrzočalo nemalo problemov, saj obveznosti ne tem področju niso bile docela v skladu z razvitostjo materialne osnove oziroma s finančnimi zmožnostmi posameznih območij. Predlog zakona zato predvideva zagotavljanje sredstev na tem področju po načelu vzajemnosti na nivoju republike; občine bodo namreč zagotavljale sredstva v odstotku od višine narodnega dohodka. Na ta način bomo v republiki lahko zagotovili enakomernejši razvoj teritorialne obrambe in obrambnih priprav.
Na področju gradnje zaklonišč sta največji novosti v tem, da sta gradnja zaklonišč in plačilo prispevkov za njihovo gradnjo po zakonu obvezni le na območjih, kjer je stopnja ogroženosti v primeru vojne po oceni pristojnega organa večja. Pripravljajo pa se tudi spremembe tehničnih normativov za gradnjo zaklonišč, ki so v zvezni pristojnosti v smeri njihove omilitve, kar bo tudi prispevalo k bolj racionalni uporabi sredstev, namenjenih za gradnjo zaklonišč, ki se v prihodnjem obdobju prav gotovo ne bodo mogla povečevati.
Člani odbora so v razpravi v načelu podprli predlagane rešitve v predlogu zakona in pri tem poudarili, da v občinah in temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih že težko čakajo na sprejetje predloženega zakona, ki bo razrešil marsikatero nejasnost in dvome v rešitve, ki se v praksi že uveljavljajo. Pri tem so menili, daje zakon zrel za obravnavo in sprejem na septemberskih sejah zborov. Odbor bo takrat predlog zakona ponovno obravnaval in na podlagi pripomb iz razprav sprejel konkretne predloge za dopolnitev besedila predloga zakona.
Vprašanje vzgoje in izobraževanja
Večkrat je bilo poudarjeno kako je z nagrajevanjem počitniške prakse. Pojavlja se v različnih OZD, kjer dijaki opravljajo prakso, dijake nagrajujejo različno in delegati predlagajo, da bi bilo to nagrajevanje v osnovi za vse enako.
Delegatsko vprašanje:
Konferenca delegacij za ZZD - Osnovna šola Martin Koželj Dob je podala delegatsko vprašanje v zvezi s prešola-njem in kategorizacijo otrok v osnovni šoli Olge Avbelj in jjsta le šole s prilagojenim programom.
Čeprav točno vedo, kdaj se pouk začne, letos teh odločb ni bilo pravočasno in je prihajalo do mučnih situacij prve dni pouka. Ker so prišli tudi otroci, ki bi morali biti na drugih šolah. Zakaj? Odgovor na to vprašanje bo posredovan na eni prihodnjih sej.
Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981-1985 v letu 1982, je predvidena 2,5 procentna rast industrijske proizvodnje. V prvem polletju je bil fizični obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z lanskim letom kumulativno večji za 1,2 %. Na področju kmetijstva so rezultati ugodnejši. Planirana rast kmetijske proizvodnje je presežena, saj se je prodaja kmetijskih proizvodov družbenega sektorja povečala realno za 11 %, odkup od zasebnih kmetovalcev pa za 19 %. Tudi promet v trgovini in gostinstvu je bil realno večji za 2 % oz. 1,3 %. Gospodarstvo občine je doseglo ugodne rezultate tudi na področju ekonomskih odnosov s tujino. Izvoz se je nominalno povečal za 42 %, uvoz pa zmanjšal za 2 % v primerjavi s polletjem leta 1981. Nekoliko manj ugodni so izvozni rezultati glede na območja, saj pada delež izvoza v razvite zahodne države v korist izvoza na socialistične trge.
Analiza periodičnega obračuna za prvo poUćtj 1982 kaže, da so bili finančni rezultati ugodni. Celotni prihodek je večji za 36 procentov, porabljena sredstva pa za 35 %. Vendar so dobri finančni pokazatelji v glavnem posledica dvigovanja cen, saj je obseg industrijske proizvodnje ostal praktično na ravni preteklega leta. Tudi delitev dohodka in čistega dohodka je bila ugodna, saj so se sredstva za osebne dohodke povečala le za 28 %, medtem ko je bilo za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela razporejenih 540 milijonov din ali 49 % več kot v predhodnem letu. Kljub ugodnim globalnim kazalcem delitve sredstev za osebne dohodke so nekatere OZD prekoračile dovoljene poraste in jih bodo morale do konca leta obvezno uskladiti z določili dogovora o razporejanju dohodka.
Delegat KS Simona Jenka iz Domžal je v razpravi dejal, da predočeni podatki vzbujajo določen optimizem, da pa se je (Nadaljevanje na 15. strani)
Ugodno prodam štedilnik - 2 plin, 2 elektrika, črno-bel TV ISKRA, pečico in 8 I bojler. Gartner, Bolkova ul. — nova hiša, Homec
DELEGATSKA VPRAŠANJA
adaljevanje s 14. strani)
treba vprašati, kaj lahko delegati zbora krajevnih skupnosti prispevajo k izboljšanju razmer. Predvsem je to zgled za splošno varčevanje v okoljih, kjer živimo. Treba bo začeti varčevati tudi z dinarji. Ob tem, ko zaradi pomanjkanja repromate-riala grozi, da se bodo ustavili stroji v tovarnah,bo treba spremeniti odnos do dela! Mnogo je še ljudi, ki ničesar ne delajo.
Prav tako lahko govorimo o tem, da še vedno nismo na realnih tleh. Zlasti v stanovanjski gradnji smo še preobširni.
Delegat krajevne' skupnosti Krtina je dejal da se v KS Krtina ne strinjajo z 21. členom osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana. Male KS so prikrajšane.
Delegat krajevne skupnosti Mengeš se je v svoji razpravi lotil vprašanj pomembnih družbenih dejavnosti - izobraževalne in zdravstvene interesne skupnosti. Zlasti v zdravstvu so izgube zaskrbljujoče, kjer znašajo že 37 milijonov dinarjev. Nujni so sanacijski programi, ki bi zagotovili pozitivno poslovanje obeh interesnih skupnosti. Vsekakor je treba uskladiti pravice zavarovancev z možnostmi zdravstva, sicer bo prišlo do zmanjšanja - padca tako na ravni zdravstva kot šolstva.
Delegat KS Trzin je predlagal, da se v osnutek sprememb vnese izgradnja .
Tov. Zupan, Član Izvršnega sveta je pojasnil da bo gradnja Trzinske osnovne šole potekala skladno s programom samoprispevka, zato v rebalansu družbenega plana ta gradnja ni posebej omenjena.
Obseg gradenj stanovanj v občini bo po besedah tov. Župana prav tako potrebno vnovič preveriti in ne odpirati gradenj tam, kjer ne bi bile finančno pokrite.
Delegat iz KS Jarše Rodica
je postavil delegatsko vprašanje glede pogojev dela na šoli Josip Broz Tito.
Delegat iz KS Dob pa je poudaril, da iz plana ni razvidno, kaj je z rekonstrukcijo magistralne ceste skozi Dob, kjer je nastradalo že 36 ljudi, (cesta ni v občinski pristojnosti - op. M.B.).
Delegati so bili enotnega mnenja, da naj gre osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Domžale v obdobju 1981-1985 v javno razpravo do 27. oktobra 1982.
O ljudski obrambi
Delegati na uvodno infor-
macijo o predlogu zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (podal jo je sekretar sekretariata tov. Lado Goričan) niso imeli pripomb, poleg tega pa so dale predlog za sprejem tudi vse občinske komisije.
Kako je v vzgoji in izobraževanju?
Zbori občinske skupščine ,so že večkrat obravnavali problematiko vzgoje in izobraževanja. Strinjali so se, da je prav, če o tem področju družbenega dela večkrat razpravljajo.
Informacijo, ki je bila razmnožena, je dopolnila tov. IRENA CERAR.
Tov. HERMAN BREZNIK, predsednik domžalskega Izvršnega sveta je v svoji razpravi poudaril, da je tudi Izvršni svet omenjeno problematiko obravnaval že večkrat, zadnjič celo pred nekaj dnevi. Dejal je, da je najnujnejša sanacija šolskih kuhinj problem, ki je ob cenah za šolsko prehrano najbolj pereč. Tudi tega bo treba najhitreje urediti. —
Delegat krajevne skupnosti Mengeš je pripomnil, da je iz opisa problematike izpadla OŠ Matije Blejca-Matevža. Šola dela v 31 oddelkih, 8 jih je pa v TRZINU. Dvoizmenski pouk je velika ovira šole, ki ima 9B učencev ob 19 učilnicah in eni telovadnici.
Treba bo urediti probleme te šole na enakovredni ravni.
Tov. Herman BREZNIK je poudaril, da bo predvidena gradnja šole v Trzinu zagotovo razbremenila mengeško šolo ( v tej smeri si je treba prizadevati, da na gradnjo nove šole ali prizidka v Mengšu ni misliti).
Delegati so se strinjali, da se odvojijo sklepi in priporočila medzborovske komisije in vključijo sklepi iz razprave.
Obvezno radiofotografiranje
Delegati so brez druge razprave odlok sprejeli s tem, da bo narejena analiza o različnih zdravstvenih vidikih radiofoto-grafiranja.
Delegatsko vprašanje:
Delegacija KS Simon Jenko Domžale: je postavila zahtevo, da skupščina občine obravnava problematiko vse večjega smradu v Domžalah. To problematiko v zvezi z onesnaževanjem okolja bo skupščina občine obravnavala predvidoma še do konca leta.
DELEGATI SO VPRAŠALI, TAKOLE JIM JE BILO ODGOVORJENO:
DELEGACIJA TOKO DOMŽALE JE VPRAŠALA:
— Koliko znaša časovna prekoračitev izvedbe gradbenih del pri preurejanju križišča ob DO Toko?
— Koliko bo to povečalo planirane stroške izgradnje in kdo bo nosilec povečanih stroškov?
— Kdo je odgovoren za nenatančno izdelane načrte ker se izvaja nekatera dodatna dela, kar je povzročilo tudi časovno zamudo in povečanje stroškov (Primer urejanja pločnikov)?
ODGOVOR:
V zvezi z realizacijo križišča Toko je bila vrsta sestankov s predstavniki delovnih organizacij, ki so nastopale kot sofinan-cerji pri gradnji tega pomemb nega objekta z vidika prometne varnosti. Predstavnik Toka je bil redno prisoten na teh sestankih, tako da bi lahko vaša delegacija prejela odgovor znotraj podjetja.
Ne glede na to podajamo tudi za delegate kratko informacijo o tej naložbi. Vrednost naložbe je sledeča:
a) gradnja propusta čez Mlinščico:
2.312.400,00 din h) križišče — osnovna pogodba: 9.908.603,00 din
c) križišče — aneks k osnovni pogodbi:   2.423.798,00 din
d) sporazum s PTT Ljubljana za izzgradnjo
kabelskega omrežja (sofi-nancerski delež) 700.000,00 din e) priprava investicije (odkup zemljišč,
objektov, projektna dokumentacija,
soglasja) 4.021.043,20 din SKUPAJ     19.365,344,20 din
Do sklenitve dodatka* k osnovni pogodbi je prišlo predvsem zaradi sledečih razlogov:
— v projektu je bilcT predvideno, da bo možno izkopani material uporabiti za nasipe, kar pa ni bilo možno, ker je izvajalec naletel na nenosilna tla (humus, ruševine)
— na odseku v okolici novega propusta čez Mlinščico je bilo potrebno dodatno zgraditi novo kanalizacijo, kajti zaključek na obstoječo kanalizacijo ni bil možen, potrebno jc bilo zgraditi tudi precej precej nove vezne kanalizacije
— projektna dokumentacija je predvidevala zaključek del v profilu nasproti Doma upokojencev, vendar je investitor odločil, da je smotrno povezati peš hodnik in kolesar-
sko stezo s križiščem Rondo ter s tem dejansko zagotoviti prometno varnost pešcev in kolesarjev
— v sklopu gradnje križišča so bili vgrajeni vsi potrebni objekti (jaški) ter položena kanalizacija za potrebe bodoče semaforizacije
— vrsta drugih manjših dodatnih del, ki niso bila projektno predvidena.
Pri sami izvedbi del ponavadi sodeluje projektant, vendar je bila v tem primeru cela projektantska ekipa iz TOZD Projekt pri SCT v Iraku ter ni bilo možno vzpostaviti nujnega sodelovanja tako, da so določene vloge projektanta prevzeli med samo realizacijo sodelavci BIRO 71, nadzorni organ in cestno—komunalni inšpektor.
Glede finančne udeležbe podjetja pa tole:
Podpisani so bili sporazumi: Universale za 1.500.000 din, Toko 750.000 din, Farma Ihan 1.500.000 din, Mlinostroj 350.000 din — finančno pa bodo sodelovali še: Helios (predvidoma 1.000.000 din). Napredek, Komunalno podjetje Domžale, GIP Beton, GIP Obnova, Termit itd. Doslej je Samoupravna komunalna interesna skupnost prejela od delovnih organizacij le 1.000.000 din, preostala sredstva pa bodo združena do konca leta o/, takoj po zaključnem računu za leto 1982.
.— Dejstvo je. da brez neposredne finančne pomoči ni pokritja s strani delovnih organizacij te naložbe ne bi realzirali.
Menimo, da so ravno delavci Toka s to rekonstrukcijo največ pridobili ter z zadovoljstvom gledajo na novo urejeno križišče, prav tako pa so se prepričali o dobri organiziranosti izvajalca del Slovenija--ceste Tehnika na tem gradbišču, saj so dela potekala praktično pod polnim prometom.
(Odgovor    pripravil PRE SKAR Anton, dipl. ing. v.d. tehnični vodja DS SIS MATE RIALNE PROIZVODNJE OBČINE Domžale)
DELEGACIJA NAPREDEK DOMŽALE JE VPRAŠALA: Na 2. seji zbora združenega dela 13.5.1982 je nas* konferenca delegacij podala svoje stališče glede izvajanja proizvodne prakse za učence trgovinske .smeri Centra srednjih sol v Domžalah. Navedli smo podatek, da je vsaj 150 učencev opravljalo proizvodno prakso v naši delovni organizaciji, ki je imela s tem precejšnje stroške in veliko dela, dočim druge trgovske organizacije oziroma enote v občinah
(Nadaljevanje na 16. strani)
(Nadaljevanje s 15. strani) Domžale in Kamnik niso organizirale in izvajale proizvodne prakse. Posebej smo poudarili vprašanje sredstev /a nagrade. Oh zaključku smo predlagali, da t se trg. organizacije izvajamo prakso in \ sorazmernih deležih zagotavljamo sredstva za izvajanje prakse in za nagrade.
Postavljamo delegatsko vprašanje, kdo je dolžan oz. katera organizacija ali skupnost bo nosilec potrebnega sporazumevanja oz. dogovarjanja za ureditev teh vprašanj:
— medobčinska gospodarska zbornica
— posebna izobraževalna skupnost za ek. usmeritev
— Center srednjih šol
in kdaj bo začel z aktivnostjo na tem področju. Približuje se namreč čas, ko bo treba zagotoviti proizvodno prakso za 2. letnik, pri katerem pa praksa traja 220 ur in ne samo 80 ur, kot v prvem letniku.
ODGOVOR:
Delegatsko vprašanje delegacije Napredka smo posredovali izvajalcu usmerjenega izobraževanja Ekonomski srednji šoli. Predstavnik šole je povedal, da za sporazumevanje z organizacijami o izvajanju proizvodne prakse skrbi šola Dogovarjanja /a šolsko leto 82/83 so v teku, tako tudi z vašo organizacijo. V prvem letu izvajanja proizvodne prakse po zakonu o usmerjenem izobraževanju so bili postavljeni zelo strogi kriteriji za izvedbo le—te tako, da je v občini za to panogo izpolnjevala pogoje le vaša organizacija. V občini Kamnik pa je DO Kočna Kamnik prevzela dijake iz njihovega šolskega centra.
, Pogoji za izvajanje prakse so se v letošnjem letu omilili, tako bo možno.izvesti prakso tudi v drugih manjših organizacijah, glede na to da so dijaki v drugih letnikih že v svojih usmeritvah pa jih bo moč napotiti v organizacije ki nimajo trgovskega značaja (komercialist).
(Odgovor pripravil sekretariat za kadrovske zadeve skupščine občine Domžale).
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KRAŠNJA JE VPRAŠALA:
Krajevna skupnost Krašnja jt že nekajkrat prosila za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča za potrebe gradnje, vendar smo dobili vedno negativen odgovor. Zato ponovno prosimo, da naše predloge posredujete pristojnemu oddelku, oziroma komisiji pri skupščini občine Domžale.
V Krašnji je dovoljena zazid-Ijivost le med obstoječimi hišami, naselje pa se ne more širiti izven lega območja. Med hišami pa so vrtovi, ki pa jih krajani ne nameravajo spremeniti v gradbene parcele. Posledica tega je, da
upada število prebivalcev, šoli, ki bi lahko sprejela več učencev, grozi kombiniran pouk, v večjih naseljih pa šolskih prostorov zaradi zidave primanjkuje.
Ugotovili smo, da so kategorije zemljišč določene brez strokovnega ogleda, predlogov krajanov, ki poznajo zemljišča in lege pa nihče ne upošteva.
Predvsem pa se nam zdi čudno, da se ne upoštevajo želje in predlogi, da se spremeni namembnost zemljišča, ki je cerkvena lastčZemljišče je travnik, zemlje na obdeluje nihče, leto za letom se daje v najem istim pa tudi različnim interesentom. Na tem pobočju ni možna strojna obdelava, s terasami pa bi se lahko pridobile gradbene parcele. Tudi cerkev je pripravljena prodati omenjeno zemljišče, interesentov je veliko, ne dobijo pa dovoljenja, kar je izven prostorskega plana zazidljivosti naselja Krašnja.
Predlagamo, da se ustrezna komisija ogleda zemljišče, ker bi le tako lahko ugotovili, da so naši predlogi sprejemljivi.
Poudarjamo še, da je bila dolga leta prepovedana zidava v naseljih Spodnje Loke, Krašnja in Kompolje zaradi hitre ceste, zato bi morali na nek način popraviti zamujeno.
ODGOVOR:
Sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč za potrebe gradnje torej pozidava določenih zemljišč, je določena s prostorskim delom družbenega plana v občini Domžale za obdobje 1981—85. Družbeni plan je bil sprejet v skladu s predpisi in po postopku, kot je določen za tako pomembne akte. Pri izdelavi prostorskega dela družbenega plana so bile v okviru možnosti upoštevane zahteve posameznih krajevnih skupnosti in drugih pomembnih faktorjev pri izdelavi urbanističnih dokumentov. Prav zaradi upoštevanja teh predlogov in vsklajevanja interesov je bila ob pripravi prostorskega dela družbenega plana imenovana posebna komisija pri izvršnem svetu za to vprašanje
Ne glede na današnje.poglede na izrabo kmetijskih zemljišč oz. primernost posameznih parcel za pridobivanje hrane je vsekakor treba pri izdaji lokacijskih dovoljenj izhajati iz sprejetih dokumentov Torej bi bilo potrebno za realizacijo predložene zahteve krajevne skupnosti po zazidavi določenih površin izven obstoječe zazidljivosti predhodno spremeniti prostorski del družbenega plana po enakem postopku kot je bil sprejet.
Delegatsko vprašanje bo obravnavano ob priliki sprememb družbenega plana.
(Odgovor pripravil tov. HO-' i;VAR Boštjan, dipl. pravnik, predsednik komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne
zadeve ter varstvo okolja SOb Domžale).
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKO ŠLANDER JE VPRAŠALA: Kako je z lokacijo za »VEKTOR« oziroma kdaj se bo uredila ta zadeva?
ODGOVOR:
Prvotno je bila predvidena za Vektor lokacija na Zelodniku, s čimer naj bi se intenziviralo področje za namene industrijske in njej podobne izrabe. Vektor s predlagano lokacijo ni bil zadovoljen, ker v bližini ni njemu potrebnih objektov, obenem pa je lokacija oddaljena od delovnih organizacij in drugih uporabnikov njihovih prevoznih storitev. Zato smo v komiteju za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja imeli s predstavniki Vektorja več sestankov, na katerih smo ocenili različne možne lokacije za ustrezni poslovni in parkirni prostor. Kot najugodnejša lokacija je bila načelno izbrano področje ob nastajajočem blagovno skladiščnem centru v Jaršah, kjer so v bližini vsi potrebni objekti in komunikacije. Predstavniki Vektorja so se z lokacijo strinjali, leta leži tudi v področju industrijske cone in bi jo bilo zato možno realizirati.
Trenutno potekajo razgovori med Vektorjem in sedanjim uporabnikom prostora Induplati za pridobitev pravice uporabe zemljišča.
(Odgovor pripravil tov. HOČEVAR Boštjan, dipl. pravnik, predsednik komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja SOb Domžale).
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI MORAVČE JE VPRAŠALA:
Temeljna delegacija Krajevne skupnosti Moravče je na seji dne 15.6.1982 sprejela sklep, da se pošlje delegatsko vprašanje glede rekonstrukcije Vodovoda Moravče in vzdrževanja cest v upravljanju Komunalnega podjetja Domžale, in sicer:
Letos je Komunalno podjetje pričelo z rekonstrukcijo vodovoda v Moravčah, vendar je bila zaradi pomanjkanja sredstev izvedena samo L faza. Stanje se kljub rekonstrukciji ni popravilo, ker dela niso izvršena v celoti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Menimo, da bi bilo nujno potrebno zagotoviti finančna sredstva, da bi krajani Moravč imeli boljšo preskrbo z zdravo pitno vodo. Nekateri predeli imajo le redko dovolj vode, stalno pa jo primanjkuje ob koncu tedna.
S 1.1.1982 je prevzelo Komunalno podjetje Domžale v upravljanje okoli 16 km naših cest od tega okoti 3,3 km asfaltiranih.
Kljub prevzemu v upravljanje, ceste še niso bile vzdrževane v tem letu. Poleg tega menimo, da bi moralo biti vzdrževanje cest boljše, saj se ceste v glavnem aa-sipajo, ne čistijo se pa odločni kanali, zaradi česar oh nalivih odnaša gramoz na površine ob cesti, na cestišču pa nastajalo globoki kanali, ki ogrožajo varen promet.
ODGOVOR:
Vodovod Moravče je bil zgrajen v letih 1927-29 in je med najstarejšimi vodovodi v občini Domžale. V letu 1970 smo prevzeli vodovod v naše upravljanje od bivšega vodovodnega podjetja Moravče. Tehnično stanje vodovoda je predstavljalo motnje v preskrbi z vodo v naselju Serjuče in vseh višje ležečih področjih v okolici Moravč. Po prevzemu smo ob pomanjkanju sredstev le delno popravili najnujnejše odkope vodovoda in črpališče. Nadaljnja gradnja — predvsem višinski predel Toma-nove poti in staranje cevovoda je povzročilo nadaljnje težave pri oskrbi prebivalcev z vodo.
V letu 1981 smo izdelali projekt za kompletno rekonstrukcijo vodovoda Moravče, projekt je izdelala TOZD Projekt SGP Ljubljana, odgovorni projektant je ing. Drčar Valentin. V projektu so upoštevane vse potrebe krajanov po zdravi pitni vodi do leta 2000. . Težave pri zagotavljanju sredstev so nam narekovale fazno gradnjo rekonstrukcije-
V letošnjem letu je realizirana I. faza obnove, to je primarni cevovod po Marokovi cesti v dolžini 855 m z vsemi sekundarnimi in vzporednimi cevovodi v nadaljnji dolžini 992 m. V času gradnje vodovoda je prišlo do občasnega motenja distribucije, kar je pri rekonstrukcijah neizbežno. Dograditev I. faze vodovoda še ne pomeni, da je problem vodooskrbe Moravč rešen, predstavlja le bistveno izboljšanje oskrbe z vodo, ker nam na nižje ležečih predelih izteka manj vode zaradi iztrošc-nosti vodovodnega omrežja.
V letu 1980-81 srn« zabeležili na Marokovi cesti 18 defektnih mest, stroški vzdrževanja so se izredno hitro višali, prihajalo je tudi do večkratnih izpadov vodovodnega omrežja.
Nujno je pristopiti k nadaljnji zamenjavi cevovodov v centru in v smeri rezervoar »nad pokopa-lišlem« (II. faza). Za dokončno ureditev vodovda je potrebno zamenjati cevovode med obema rezervoarjema »K« Moravče — » K« Pogled in dograditi novo celico v rezervoarju Moravče (III. faza). Predvsem ne smemo zanemariti pridobivanje novih virov vode, po študiji sta to studenec Ples in Krulčev studenec, da s tem povečamo kapacitete za
(Nadaljevanje na 17. strani)
(Nadaljevanje s 16. strani) kontinuirano letno rast porabe in priključitev novih porabnikov (IV. faza). Ob upoštevanju vseh navedenih faz gradnje je moč trditi, da bo rešen problem sistemske vodooskrbe v moravski dolini. Za dosego tega cilja je potrebno angažirati vse družbenopolitične dejavnike v moravski dolini. Samoupravno komunalno skupnost Domžale ob tehničnem sodelovanju Komunalnega podjetja Domžale.
V zvezi z večjimi vzdrževalnimi deli na cestah je potrebno povedati, da ima SKIS izredno težko nalogo, da pri bistveno manjšem dotoku finančnih sredstev lahko ureja to dejavnost na zadovoljivem nivoju. Za večja vzdrževalna dela je potrebno dogovoriti obseg del s predstavniki SKIS. Kadar so zadeve tako pereče kot ugotavljate, so se vedno našle rešitve in sporazum o obsegu del.
(Odgovor pripravila tov. ŠTIFTAR Marjeta, v.d. direktorja Komunalnega podjetja Domžale).
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI MENGEŠ JE VPRAŠALA:
V zvezi s spremembami in dopolnitvami srednjeročnih planov je nujno vsklajevanje planov izrabe prostora in s tem v zvezi vsklajevanje dinamike izgradnje določenih zazidalnih območij. Ker Je za to področje dejavnosti zadolžena stanovanjska skupnost kot nosilec politike in mesto vsklajevanja vseh interesov, smatramo, da Je vsklajevanje nujno in ga ni moč več odlašati. KS Mengeš se že dalj časa prizadeva organizirati vsklajevalni postopek glede zazidalnih območij Mengeš Sever, Mengeš Zavrti, stari del Mengša in naselje ob Tomšičevi. Za vsa območja so že dalj časa izdelani načrti, zato ta problematika predstavlja nezadovoljstvo in kritike krajanov, ki pričakujejo in zahtevajo Jasne opredelitve.
Zahtevamo, da Stanovanjska skupnost v najkrajšem času skliče sestanke s predstavniki KS Mengeš, projektantom in vsemi prizadetimi.
ODGOVOR:
S sklepom skupščine SOb Domžale in izvršnega sveta SOb Domžale je bilo opredeljeno, da se realizacija ZN Mengeš---sever in Mengerš—stari
del ter gradnja bloka v Mengšu na Zavrteh obravnava ob priliki priprave rebalansa srednjeročnega plana SSS občine Domžale. Skupščina SSS je na 2. seji dne 8.7.1982 sprejela analizo uresničevanja  srednjeročnega plana
1981 -85 za leto 1981 — in delno
1982 in rokovnik nadaljnjih akcij pri pripravi predloga rebalansa. IS SIS materialne proizvodnje je bila zadolžena, da bo
do konca julija opravi usklajevanje želja in možnosti z vsemi KS, kjer je predvidena blokovna ali individualna gradnja.
Sedaj vas lahko informiramo, da smo s KS Mengeš, Radomlje, Venclja Perka, Slavka Slandra, Simona Jenka in Trzin te sestanke že imeli. Vabljeni so bili tudi predstavniki KS Preserje, Moravče, Dob, Velika vas — Rešen in Ihan, vendar njihovih predstavnikov ni bilo na sestanek. Najbrž se tem predstavnikom ni zdelo potrebno vsklaje-vati posamezne zadeve ob pripravi rebalansa srednjeročnega plana.
(Odgovor pripravil tov. Vito HABJAN, predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine DOMŽALE
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KRAŠNJA JE VPRAŠALA:
Že več let se KS Krašnja trudi, da bi bil povratek učencev iz šole Brdo varen. Učenci se vozijo namreč v šolo z avtobusom podjetja Integral. Ko se vračajo domov, morajo kar dvakrat prečkati magistralno cesto M 10 in to v nasefju Lukovica in v Krašnji. V Lukovici je res označen prehod za pešce, vendar vemo, da približno 80 otrok, kolikor se jih vozi v Crni graben, ne stoji v skupini pri miru, ko čakajo avtobus.
Še bolj nevarno pa je v Krašnji, kjer prečka cesto približno 40—50 učencev in ni označenega prehoda za pešca. Poleg tega je prav tu cestišče ravno, zato vozniki izrabijo možnost prehitevanja. (Prav na tem mestu je dobil hude telesne poškodbe učenec šole v Krašnji, ki pa se ni vračal z avtobusom). Otroci so na tem delu cestišča vsak dan izpostavljeni nevarnosti.
Pred desetimi in več leti je bil prav ta avtobus tisti, ki je učence vsak dan pripeljal v obe naselji in Jih iz naselij tudi odpeljal. Kar čez noč pa ga ni bilo več v vas in nobena prošnja in opozorilo ni pomagalo.
Več komisij si je ogledalo nevarno mesto v Krašnji. soglašali so, da se mora problem rešiti, Integralov! predstavniki pa vztrajajo pri svojem in v naselje ne vozijo. Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je tudi letos reševala ta problem, vendar še vedno ne more uspeti, da bi Integralovi avtobusi našli pot v naselje. Zgleda, da se Integralovi predstavniki še vedno oklepajo svojega prepričanja, ki so ga dali na sestanku v Krašnji, da je bolj nevarno, če zavija avtobus levo, kot pa če 50 učencev prečka cesto na cestišču, kjer ni označen prehod za pešce in otroci iščejo pott na drugo stran cestišča med hitrimi vozili. Sprašujemo se, ali res ne more nihče prisiliti podjetja Integral, da se vede do otrok tako nehumano? Vedno
bolj smo prepričani, da Je tak odnos le posledica trmoglavosti
posameznikov v podjetju in ne podjetja samega. Kdaj bodo naši starši bolj brez skrbi pošiljali otroke v obvezno šolo? Ali res čakamo, da bo ugasnilo mlado življenje, potem pa bomo našli rešitev, ki je tako preprosta?
Avtobus naj zapelje v naselje Krašnja in Lukovica in tam naj otroci varno čakajo na odhod in prihod domov.
ODGOVOR:
Predstavniki sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SOb Domžale, PM Domžale, Integrala, krajevne skupnosti Lukovica in krajevne skupnosti Krašnja so se 25.8.1982 sestali na kraju ogleda v Lukovici in v Krašnji, kjer bi šolski avtobus zavijal v naselji, kjer bodo vstopali in izstopali učenci. S tem bo zagotovljena varnost učencev ker ne bodo več vstopali in izstopali na magistralni cesti. Krajevna skupnost Lukovica se ob vožnji avtobusa v naselje zaveže odstraniti oz. prestaviti leseni kažipot za kraj Brdo za cea lm.
Krajevna skupnost Krašnja pa se zaveže utrditi križišča za izvoz iz vasi, ter posekati veje slive v križišču, razširiti cestišče pred hišo št.37 v dolžini in širini 1 m, posekati veje pri jablani pred izvozom oz. uvozom na cesto M
— 10 Ljubljana—Celje.
V zimskem času se KS Lukovica in Krašnja zavezujeta, da bosta skupno s Komunalnim podjetjem Domžale poskrbeli za pravočasno in temeljito odstranjevanje snega na obvozih.
(Odgovor pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Sob Domžale).
VPRAŠANJE ZASTAVLJENO NA ZASEDANJU DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA:
V razpravi o poročilu o delu Postaje milice Domžale za leto 1982 je bilo podano vprašanje glede požarne varnosti in gospodarske škode:
— V papirnici Količevo, ki ima tik ob ograji, ob cesti Vir—Radomlje, naložene bale odpadnega papirja
— na žagi v Jaršah, ki nima vodnega hidranta.
ODGOVOR:
I. Skladiščenje odpadnega papirja v Papirnici Količevo
V Papirnici Količevo je ob cesti Vir—Radomlje ob ograji urejeno carinsko skladišče, ki je ograjeno tudi na notranji strani Papirnice. Surovine se zadržujejo na tem prostoru samo določen čas, potem pa se preložijo na skladišče deponije Papirnice, po končanem postopku carinjenja.
I okacija skladišča tik ob cesti ni najprimernejša s stališča požarne varnosti, vendar pa ni možno najti drugega primernej-
šega prostora, ker v Papirnici obstaja pomanjkanje prostora za skladiščne deponije. Ker pa se odpadni papir nahaja stisnjen v balah in je zaradi tega otežkočen vžig, v Papirnici obstaja služba za varstvo pred požarom, ki deluje neprekinjeno 24 ur na dan, obstaja majhna verjetnost nastanka požara in povzročitev večje gospodarske škode ob normalnem poslovanju.
2. Hidrantno omrežje na žagi v Jaršah
Obrat žage v Jaršah je bil postavljen kot začasni objekt. Dokončna ureditev obrata naj bi bila urejena skladno z zazidalnim načrtom industrijske cone Jarše Ker ta zazidalni načrt še ni v realizaciji obratuje obrat še naprej v takem obsegu, kot na začetku obratovanja.
Pri inšpekcijskih pregledih obrata je bila že nakazana problematika zagotovitve ustrezne količine požarne vode, vendar pa so predstavniki DO postavljali vprašanje začasnosti oz. urejanje tega vprašanja skupno za celoten industrijski kare.
Obstoječa vodovodna instalacija ni primerna za priključitev hidrantov, istočasno pa se ugotavlja, da je preskrba stanovanjskih hiš vzhodno od proge, pomanjkljiva tudi s sanitarno vodo, zato je potrebno ustrezno rešitev (povečanje odcepa na glavni vod) najti v dogovoru s KS, SKIS — obratom žage.
(Odgovor pripravil tov. TROBEC Marjan, požarni inšpektor SOb Domžale).
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKA ŠLANDRA JE VPRAŠALA: Koliko stanovanj bo v SPDB—I in II. zasedeno z občani, ki so zaposleni v domžalski občini?
Kljub večkratnim urgencam na zgoraj navedeno vprašanje, odgovora še vedno ni. Odgovor je dolžan posredovati GIP Beton Zasavje, TOZD Domžale.
KRAJEVNA SKUPNOST PREVOJE JE VPRAŠALA:
Krajani krajevne skupnosti Prevoje že dalj časa negodujejo, ker od leta 1980 dalje Komunalna interesna skupnost Domžale še ni izvršila odmere zemljišč ob novoasfaltiranih cestah in zadevo uredila v zemljiški knjigi. Poudarjajo, daje to klavzula v izjavah o brezplačnem odstopu zemljišča za traso ceste, vendar morajo zato brezplačno oddano zemljišče, še vedno plačevati davščine. Na to je SKIS že purkral pismeno opozoril Svet krajevne skupnosti Prevoje poleg lega pa stališče krajanov sporočil tajniku SKIS tudi tele-fonično. Prosimo, da SKIS določi točen termin za vsaj najbolj perečo cesto v Šentvidu.
(Nadaljevanje na 18. strani I
(Nadaljevanje s 17. strani)
ODGOVOR:
Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale je v mesecu septembru izvršila izmero najbolj perečega dela odseka ceste Šentvid—Imovica v Krajevni skupnosti Prevoje, na podlagi prejšnjega dogovora s tov. Pevec Janezom, tajnikom krajevne skupnosti. Navedeni odsek izmerjene ceste tangira lastnike — mejaše Kotnik Janeza, Šentvid 15 ter Cerar Stanislava in Požene, Šentvid 10.
Preostala izmera rekonstruiranih cest v Krajevni skupnosti Prevoje se bo vršila v mesecu oktobru 1982 po programu, ki ga bosta napravila Krajevna skupnost Prevoje ter Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale. Priprava in izračun podatkov za izpeljavo v zemljiški knjigi pa se bo vršila v zimskem času.
Odgovor pripravil v.d. tehnični vodja delovne skupnosti SIS materialne proizvodnje Domžale tov. Anton PRE-SKAR, dipl. ing.).
KRAJEVNA SKUPNOST SIMON JENKO DOMŽALE JE VPRAŠALA:
Zakaj ni asfaltiran pločnik do križišča na cesti talcev — nasproti slaščičarne Bistrica. Nujnost glede na velik promet pešcev (Toko, Dom upokojencev) ter kolesarska steza, ki se mora umakniti iz pločnika na cestišče).
ODGOVOR:
Zemljišča del pare. št. 3965 in 3964 k.o. Domžale, ki je v uporabi Kokalj Ane in Janežič Ivanke, Domžale, Cesta talcev 4, ni bilo mogoče sporazumno pridobiti.
Ker urbanistični dokument predvideva rušenje objektov Cesta talcev št. 4 in št. 2, ni bilo mogoče uvesti razlastitvenega postopka, ker ni finančnih sredstev za izplačilo odškodnin za oba objekta. Potrebno bi bilo ca 9.000.000,00 din. Delnega razlastitvenega postopka samo za funkcionalno zemljišče pa ni mogoče uvesti, če urbanistični dokument predvideva rušenje objekta. Zato bo potrebno urbanistični dokument ustrezno spremeniti.
(Odgovor pripravil v.d. tehnični vodja delovne skupnosti SIS materialne proizvodnje Domžale tov. Anton PRE-SKAR, dipl. ing.)
KRAJEVNA SKUPNOST SIMON JENKO DOMŽALE JE VPRAŠALA:
Ali bo kaj storjeno na nepreglednem železniškem prehodu na Cankarjevi ulici?
ODGOVOR:
Nezavarovan železniški prehod na Cankarjevi ulici v Dom-
žalah prav gotovo pomeni stalno pevarnost občanov, ki uporabljajo ta prehod. Kljub tej nesporni ugotovitvi pa v obstoječih planskih aktih SKIS in krajevne skupnosti ni predvidena rešitev v tem srednjeročnem obdobju. Vašo pobudo, da se pristopi k ustreznemu zavarovanju tega železniškega prehoda, bomo obravnavali na prvih sejah organov ki so zadolženi za delo na področju varnosti v cestnem prometu. Istočasno bomo opravili tudi razgovore s predstavniki ŽG Ljubljana, ker sodi vprašanje varnosti na železniških prehodih predvsem v njihovo pristojnost.
Pri reševanju tega vprašanja bo glavno vprašanje prav gotovo vprašanje financiranja saj stanejo avtomatske zapornice preko 4 milijone dinarjev. O poteku razgovorov s predstavniki ŽG in o ostalih aktivnostih vas bomo tekoče obveščali.
Odgovor pripravil Sekretariat za notranje zadeve skupščine občine Domžale).
KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMELJ — PŠATA JE VPRAŠALA:
Kaj je bilo storjenega pri pre-numeradjah hišnih številk, da bi ne vladala tolikšna anarhija, kot vlada?
ODGOVOR:
Mi smo že pred delegatskim vprašanjem, da se vključi v letu 1983 tudi Dragomelj v prenume-racijo, imeli izdelan program naselij, ki naj se uvede ulični sistem, ter naselja, ki se prenume-rirajo.
Z zahtevo Krajevne skupnosti Dragomelj—Pšata smo dali v plan za leto 1983 tudi naselje Dragomelj. Delo pri numeraciji ni tako hitro. Potrebno je izmeriti novozgrajene hiše, izdelati geodetski elaborat, vnesti hiše v katastrske mape, nato mape povečati v M 1:10000, izdati odločbe o spremembi namembnosti (objektne spremembe), izdelati načrt hišnih številk naselja, poiskati lastnike hiš, izdati odločbe o določitvi hišnih številk itd.
Konkreten odgovor na delegatsko vprašanje je naslednji.
Geodetska uprava je v mesecu juliju in avgustu že izmerila novozgrajene objekte naselja Dragomelj. Ves nadaljnji potek dela bo tekel po programu tako, da bo v letu 1983 naselje Dragomelj prenumerirano.
Odgovor pripravil načelnik Geodetske uprave Zmago Čer-melj, geod. ing.)
Opravljam prevoze s kombi-jam do 8 oseb stalno ali ob-
Pravzamam tudi prevoz plastičnih izdatkov. Telefon: 722 273
PRESKRBA V OBČINI VSE VEČ TEŽAV
Kar smo v našem časopisu že napisali o preskrbi se uresničuje. Posledice vse večjega izvoza in bistveno zmanjšanega uvoza vse bolj prizadevajo založenost naših trgovin. Pomanjkanju posameznih proizvodov, o katerem smo že pisali, se pridružujejo nove težave še pri zagotavljanju oskrbe z drugim blagom. Tam pa, kjer smo do sedaj imeli le občasno pomanjkanje, pa nastopajo vsakodnevne težave. Vse to velja kljub nesporni ugotovitvi, da se je aktivnost vseh, ki so dolžni skrbeti za preskrbo, bistveno povečala in je bilo vloženo tudi precej dodatnih sredstev.
Preskrba s prdmogom ostaja nedvomno najbolj odprto vprašanje. V devetih mesecih tega leta je bilo v našo občino dobavljeno preko edinega oskrbovalca TGDO Napredka 6.219 ton premoga. Glede na potrebe očanov, ki znašajo letno približno 18.000 ton, ugotavljamo primanjkljaj v višini 13.500 ton. Kljub dobavam, ki bodo do konca leta še sledile, bo zagotovljena le slaba polovica potrebnih količin.
Močno se je poslabšala oskrbljenost s plinom za gospodinjstva. Iz znanih razlogov ni sredstev za uvoz, plinarna iz Ljubljane v mesecu septembru ni dobavljala plina za gospodinjstvo, ampak le za tiste družbene ustanove, ki imajo prednost pri oskrbi. Vrsta manjkajočega blaga, ki ga rabimo za dom in obrt, se vse bolj daljša. Pomanjkanju blaga, o katerem smo že pisali, se pridružuje pomanjkanje tekstilnih izdelkov, talnih oblog, obutve itd.
Za preskrbljenost z živili lahko ugotovimo, da je sorazmerno dobra (olje, sladkor, moka itd.) občutno pa se je poslabšala oskrbljenost z mesom, posebno z govejim. Vzrok za to so prenizke odkupne cene živine. Tako klavnicam ne uspe zagotoviti zadovoljivih količin za zakol. Tudi če se cene uredijo, ne moremo pričakovati izboljšane preskrbe z mesom — posebno govejim, saj bo potrebno z našega področja izvoziti večjo količino tega blaga.
Potekajo tudi velika prizadevanja, da bi se povečala oskrbljenost s svinjskim mesom, vendar pa še ni rešeno vprašanje, kako bo s pokrivanjem izgub, ki nastanejo s prodajo svinjskega mesa. Razveseljivo je, da je v letošnjem letu dobro preskrbljeno z ozimnico. V občini poteka organizirana akcija od 25.9. do 25.10. v vseh večjih enotah, ki prodajajo živila. Cene ozimnice so naslednje: jabolka 16,00 din, čebula 28,75 din, krompir 11,05 din, paketi ozimnice — Eta pa stanejo 830,00 din (24 kom) in 430 (12 kom).
Vprašanja preskrbe so predmet obravnav na vrsti sestan-kov v okviru družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij ipd. Pred kratkim je bila tudi konferenca svetov potrošnikov, kjer so bila obravnavana vsa vprašanja preskrbe, posebej še preskrba s sadnjem in zelenjavo. Sprejeta je bila vrsta sklepov, katerih namen je Izboljšati stanje na tam področju.
izvršni svet občine Domžale, ki redno spremlja preskrbo v občini in aktivno posega za njeno Izboljšanje, je namenil temu vprašanju posebno sejo, kjer je bila sprejeta vrata sklepov, kako v sedanjih zaostrenih razmerah izboljšati založenost naših trgovin, in kako čimbolj pravično razdeliti med občane tisto blago, ki ga sicer primanjkuje In je na voljo le v manjših količinah.
S SKUPNIMI MOČMI USPEŠNEJE!
( o delu strojne skupnosti)
Ena izmed zelo uspešnih oblik povezovanja kmetovalcev ne le v naši občini so strojne skupnosti, Id v marsičem pripomorejo k boljši in kvalitetnejši obdelavi zemlje in torej tudi k boljši preskrbljenosti našega tržišča s kmetijskimi pridelki.
Danes bi vam radi predstavili strojno skupnost, ki združuje kmetovalce iz vasi Cešenik ter Krtina. V njej so: Pavel Marinček, Janez Gabršek, Primož Grošelj, Rok Grošelj in Janeza ter Simon Franca. (Nadaljevanje na 19. strani)