NatisoT 15.000, ■j. /V Ijerc" izhaja vsaki i, datiran z dnevom nje nedelje. fiiina velja za Av- za celo leto tone, za pol in četrt I razmerno; za Ogr-(4K50 vin. začelo b; za Nemčijo stane elo leto 5 kron, za pa 6 kron; ragc inozemstvo se fini mročnino z ozi-l na visokost pošt-i Naročnino je pla- ej. Posamezne ^.seprodajajopočv. Inišlvo in uprav- se nahajata v ji, gledališko po-ipie štev. 3. Dopis: dobrcdošl1 in se spieiemaje zaMC-nj, al! rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uiedništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, z» '/t strani K 40, za 'I, strani K 20, za Vs strani K 10, za l;,e strani K 5, za •/«• strani K 250, za V.. strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 22. Y Ptuju v nedeljo dne 1. junija 1913. [jugoslovanski bratci". isede za premišljevanje). prvaškega časopisja je vse kipeče, pijano »nje izginilo in le zakrivanje, tajenje go-i očitnih jugoslovanskih ran je zdaj glavno s snotilskih slovenskih žarnalistov . . . Časi i spremenili, — vse lepe nade, ki so si jih gotovi hnjskači v svojem veleizdajalsko srcu, so splavale po Savi in Dravi in ;a slamnatega ognja jugoslovanskega roja ostal je le kupček pepela . . . ikanski dogodki in vse iz Bizhajajoče posledice ter splet-Iaiso bile v nobenem oziru tako |ne, kakor so to mislili, upali prerokovali slovenski kleri-jci i n narodnjaki. Zdaj delajo ti na-eeveda navidezno sladke obraze, ki pa t ne morejo prikriti njih srd, jezo in njih [np. Zdaj se zopet delajo s komedijan-• spretnostjo za „dobre sioove Avstro-|e" in se zopet prilizujejo tistim vplivnim ki so jih ravnokar za smehljaj Nikite v1 srcu prodali. Po starem receptu mila bo d ej o merodajni krogi z o-pozabili na njih grehe začasa iskih zmešnjav, da jih bodejo zopet s pobi dobrotami krmili in okrepčali za bo-kadar bode treba zopet naši monarhiji rogoviliti... Ki s 1 i j o tako, —ali vsa poštena javnost uskrbeti, da se zločine slovenskega prva-iv času kriz balkanske vojne ne pozabi Stvar je sledeča — in naše trditve doka-|lahko s stoterimi govori slovenskih višjih Ijih voditeljev in agitatorjev, s stoterimi i slovenskih klerikalnih, liberalnih in radi-i listov ter lističev, ja celo s pridigami in llnmenti! — vsa stvar je torej sledeča: It e n s k i prvaki brez razlike strank so |f teh mesecih prepričanja, da bodejo 1. in ski zavezniki Turčijo popoma premagali in iz sveta |vi 1 i ter med seboj razdelili; združeni in edini ostali in [i ali pa s pomočjo Rusije ves (Avstrije na Balkanu odpravili, j i z a p r 1 i ^ritoo, napravili ob Adriji pro-fitrijske vojne pristane in s [degradirali našo monarhijo od stališča isti na stopinjo slabotne in brezpomembne |t; — 3. da bodejo potem osla fain boj az lj i vi, od vseh strani |l?ražuik.ov obkroženi Avstriji li najprve Bozno in Herce-lino, potem Hrvatsko in Slav o-i ter Dalmacijo, končno pa še i,jugoslovanskega" plemena fcjtudi od Slovence v) zasedene |raj i n e , Spodnje Štajersko in Sko, Kranjsko, Primorsko, Bo itd.; s temi deželi da bodejo poverijo in ustanovili novo .Jugoslovansko" j— 5. da bodejo konečno zdru-Jugoslovane", to pa na razvali- nah uničenega in kakor Turčija razkosanega avstro-ogrskega cesarstva. To so bile in so deloma še danes sanje slovenskih prvakov in v tem zmislu bo tudi z najrazličnejšimi sredstvi hujskali ubogo, duševno zanemarjeno slovensko ljudstvo! — Kdo zamore to vtajiti ? Kdo more tej trditvi oporekati ? Vso nizkotno in smešno psovanje, v katerem tekmujeta slovenska klerikalna ter liberalna stranka, vso jezuvitovsko zavijanje političnih duhovnikov, ki poznajo od vse teologije le ,, moralo" Liguorija, vso prebarvanje Jugo-slovanske" karikature s črno-rumenim lakom, ne pomaga zoper to resnico prav ničesar . . . Takšnja je stvar in takšnja ostane! Drugo vprašanje je, v koliko so se in v koliko se bodejo v doglednem času te Jugoslovanske" nade izpolnile. Prav lahko trdimo, da je napravilo slovensko-prvaško prerokovauje in pričakovanje popolni bankero t."vse je prišlo drugače, — edino eno se je uresničilo: v svoji notranjosti strohnela Turčija, ki se je menda vedno preveč na gotove „prijatelje" zanašala, je res popolnoma poražena. Evropejske Turčije razven Konstantinopla in malega zemeljskega pasa danes n i v e č. To je res ! Vse druge Jugoslovanske" sanje pa so splavale po vodi, — vse, prav vse! Evo zopet dokazi: Ad 1.: Med balkanskimi zavezniki, ki so prelivali kri svojih sinov za pokončanje Turkov, se je vnel takoj strupeni prepir, ko se je šlo za razdelitev plena. Vsakdo mora priznati, da je v balkanski vojni največ bolgarske krvi teklo in da bi brez Bulgarije Turčija z lahkoto čez vse ostale zaveznike tri-umfirala. Srbi in Grki so „zmagali" večinoma čez gromade mrličov in čez neoborožene albanske ženske ter otroke. Zdaj pa hočejo ravno Srbi in Grki pogoltniti najmastnejšo jed, Bolgari pa naj bi bili zadovoljni s kostmi. Tako stojimo danes skoraj pred noro balkansko vojno med Balgari, Srbi in Grki. Vsa balkanska „zveza" je torej razpadla, predno je svoj namen dosegla. In velike misli o konečnem kulturnem miru ter redu na Balkanu so, kakor sanje naših domačih slovenskih veleizdajalcev, splavale po vodi. — Ad 2.: Vsi poskusi panslavizma, postriči peruti avstrijski monarhiji , so se izjalovili. V naravnost neverjetni nesebičnosti, miroljubnosti ter pravičnosti je Avstrija takoj v začetku balkanske vojne izjavila, da noče tam nikakoršnih zemeljskih pridobitev. Hladnokrvno je zato tudi trpela, da so naši sovražniki zavzeli preje turški sand-žak Novipazar, ki bi moral biti po vsej naravni in politični logiki avstrijska last. Ali Avstrija je tudi pravočasno izjavila in zahtevala, da Srbija ne sme dobiti pristana ob jadranskem morju, ker bi bil ta pristan le gnezdo protiavs tr i jske ruske zahrbtne politike. Avstrija je v drugi vrsti zahtevala, da se uresniči samostojna nova država Albanija, ki naj bi pre- prečila, da Jugoslovanski" sovražniki naše monarhije popolnoma ne obkrožijo. Avstrija je konečno zahtevala, da se ustanovi to Albanijo tako, da bode za življenje in za gospodarsko-državni razvitek zmožna; zato ji je prisvojila trdnjavo S k u t a r i. Zahtevala je, da kronani špekulant v Cetinju od Skutarija popolnoma odneha. V vseh teh svojih zahtevah je AvstrO-Ogrska zmagala. In naša domovina ostaja nasproti pričakovanju slovenskih veleizdajalcev v e 1 e v 1 a s t, ki je bila sicer vedno pospeševa-teljica evropejskega miru, ki pa nikdar ne bode trpela, da bi kak ,Jugoslovan" njeno zastavo po blatu vlačil . . . Ad3): Da je Avstrija vtej nevarni krizi, v kateri je imela pol sveta proti sebi, zmagala, popolnoma zmagala, zahvaliti je v prvi vrsti svoji za boj pripravljeni odločnosti, v drugi vrsti pa Nemčiji, katere zvestobo do naše monarhije ne odpravi nobena zahrbt-nost. Ob zvestobi avstrijsko-nemške zveze, katero je vtej borbi tudi Italija popolnoma podpirala, razpršili SO se VSi nevarni Oblaki. Brez da bi napovedala vojno, morala je v zadnjih mesecih naša domovina prestati mnogo vojnih britkosti; in brez da bi prelivala kri, je zmagala v svojih, seveda skromnih zahtevah. Avstro-Ogrske niti živ vrag ne bode razkosal, — in tudi zeleno Štajersko ter prelepo Koroško ne bodejo Jugoslovanski" vele-izdajalci raztrgali... Mi ostanemo torej Štajerci in Korošci, mi ostanemo Avstrijci, — in prepričani smo, da je tako najboljše, da je Avstrija za nas vse boljša mati, nego prisiljene balkanske mačehe... Ali Avstrija je zmagala tudi v moralnem ozira. Mi nimamo v vojaštvu zverinskih požigal-cev in morilcev, kakor so se pojavili v sramoto človečanstva v armadah Jugoslovanskih" bratcev, mi nimamo vladarjev, katerim je kri tisočerih nedolžnih podanikov dovolj dobro sredstvo za umazane denarne špekulacije, naše kroglje ne streljajo na katoliške cerkve in sirotišnice in naši oficirji ne pijejo kri vladarjev ... Ej ti Jugoslovanska" kultura, kako si se razkrinkala v teh balkanskih zmešnjavah! . . . V znamenja križa si pričela to krvavo vojno inkonečno si sama razbila ter pohodila ta križ... Srbi in Črnogorci so hujši nego Turki, — to sodbo so izrekli katoliški nadškofje in visoki duhovniki, in — prav so imeli . . . Slovensko-prvaški voditelji imajo torej prav, da zdaj molčijo. Iz sovraštva zoper Avstrijo prodali in izdali so vkljub vsej svoji navidezni pobožnosti katoliško vero in SVOJO domovino. Tega jim ne bode ne Avstrija, ne slovensko ljudstvo vAvstri-ji pozabilo. Poznamo se, jugoslovanski bratci; poznamo se za večne čase... Stranchill'ova grenčica iz zelenjave povzroči ■Mftftfihofllin llflt.PAlllia. moč in je vsled lega pri večjem telesnem naporu UOWMUWU1IU ffUlfl CMUcti. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ■a------- romarje itd. ■ ------— lje za rvatom! Balkanske zmešnjave. Novi prepiri med zavezniki. — Boji med Grki in Bulgari. — Razmere v Albaniji. Na pragu nove vojne? Položaj na Balkanu je še vedno j a k o kritičen , Čeprav ne več za nas. Kakor smo začetkom vojne prerokovali, tako se tudi zdaj godi. Mirovna pogodba s Turčijo še ni podpisana, armade stojijo še na bojnem polju, — in žo se je pričel ostudni prepir za plen, ki so ga zavezniki v tako bogati meri dosegli, Gre se tu za celo vrsto mest in pokrajin, ki so v zmislu med balkanskimi državami pred vojno sklenjeno pogodbe obdržani Balgariji, katere pa hočejo zdaj Srbi odnosno Grki imeti. Posredovanje velevlasti v tem novem prepiru doslej ni imelo mnogo uspeha. Nasprotno se Bulgari, Srbi in Grki, kakor vse kaže, na novo medsebojno vojno pripravljajo. Prav mogoče je torej, da se bode v kratkem zopet pričela kri prelivati, zdaj pač ne več v ^znamenju križa", marveč v znamenju najbru-talnejšega izdajalstva ter nasilja ... Pa če se-tudi za sedaj posreči posredovanju velevlasti, preprečiti to blazno novo vojno med itak do skrajnosti opešanimi balkanskimi državami, — gotovo je, da bode prej ali slej prišel čas, ko se bode ta vojna izvoje-v a 1 a. Srbi in Grki dobili bodejo v svojo last preveč pokrajin, v katerih stanujejo Bulgari, da hi zamoglo tam priti do mirnega razvitka. In ruska zahrbtna politika bode vedno nato delovala, da se vzame Bolgariji kolikor mogoče vpliva, da se pa na drugi strani vpliv ruskega trabanta Srbije poveča. Mnogo let bode torej še minulo, predno se bode lahko o balkanskem miru govorilo. Vojaške priprave na Srbskem. Iz Belgrada se poroča, da se je že odslov-Ijene rezerviste druzega poklica zopet pod orožje poklicalo. Velike množice vojakov, med njimi 17 letni mladeniči ter 60 letni možje, ee peljejo proti bulgarski meji. Vse železnice imajo edino s prevažanjem vojakov čez glavo opraviti. Iz tega je razvidno, da v Belgradu ne računajo z mirno rešitvijo spornih vprašanj, marveč da se pripravljajo na novo vojno proti Bulgariji, s katero skupno so vojno zoper Turke pričeli. Grške vojne priprave. Iz Salonika se poroča: Mesto kar mrgoli od grških vojakov. Neprenehoma prihajajo grški transportni parniki, ki prevažajo vojaštvo in strelivo. Po izkrcanju se vojaštvo takoj na mejo pošilja, zlasti v Semanli. Grške oblasti nadzorujejo najstrožje tukaj nase-«««« i >„i.,.,.„ Nnh his« nrniščeio večkrat. Splošna sodba je, da mora kmalu zopet izbruhniti krvava vojna z Bulgarijo. Krvave praske. V nekaterih krajih so se že pričeli spopadi med bulgarskimi, srbskimi ter grškimi vojaki. Bulgari so celo že s svojo artil-jerijo obstreljevali nekaj grških parnikov. V vseh teh bulgarsko-grških bojih je bilo 248 Grkov ubitih, čez 400 pa ranjenih. Pa tudi čez 100 Bolgarov je bilo ubitih. Poroča se tudi, da sta Grška in Srbija sklenili tajno vojaško pogodbo, katere ost je naperjena zoper Bulgarijo. Balkanska zvestoba . . . Albanija. Dogodki na Albanskem se žal ne razvijajo tako gladko in hitro, kakor bi bilo to v interesu evropejskega miru želeti. Odkar so evro-pejski vojaki zasedli Skutari in odslovili Črnogorce s prijaznim komplimentom, je tam sicer mir in kmalu bode v Skutariju tudi zaplapolala zastava samostojne Albanije. Provizorična albanska vlada ima čez glavo opraviti, da uredi notranje razmere. Pri temu ji dela od Črnogorcev podkupljeni bivši turški zapovednik E s 8 a d-p a š a mnogo preglavic. Ta pustolovec in krea-tnra Nikite menda še vedno sanjari, da bode njegova izdajalska glava nosila albansko krono. Pa tudi v ostalem so razmere še jako nejasne. Cela vrsta najbojevitejših albanskih plemen se je v prisegi združila, da ne. odstopi Crnigori niti ped albanske zemlje. Vsi diplomatski sklepi ob zeleni mizi ne bodejo mogli pomagati, ako pričnejo prosto misleči Albanci iz lastnega nagiba novi boj zoper Č r n o g o r o, ki bi bil za borznega špekulanta Nikito vsekakor jako kočljiv. Samoumevno je tudi, da Albanci nikdar ne bodejo pozabili morilskega divjanja srbske soldateske; ta gorski narod, ki pozna danes še naravno pravico moške pesti, raztegnil bode^vojo krvno osveto čez vse Srbe in prelita kri nedolžnih albanskih žen in otrok se bode grozovito maščevala . . . Zanimivo je, da so vsi albanski katoliški duhovniki, od zadnjega frančiškana pa do nadškofa, neizprosni sovražniki Srbov ter Črnogorcev. In v s i na Albanskem obžalujejo iskreno, da ni Avstrija Albanijo anekti-rala ter pod žeslo cesarja Franca Jožefa spravila... Srbska predrznost. Vodilni srbski list »Tribuna" v Belgradu piše glede aneksije otoka Ada-Kaleh m. dr.: »Avstrija izvršila je zopet roparski trik, pa ne pod polno firmo. Poslala je svojega pomočnika Ogrsko in ta zopet svojega učenca „szolga biro", da naj anektira otok Ada Kaleh v imena 0; CirkOV Ogrska sploh ne eksistira v diplomatičaem i > Pr6dragi v evropejskem koncertu. Avstrija pa se m !DaJal i m pod predpasnikom Nemčije in skoči le tPem0. ('° > naprej, kadar si hoče kaj tuj r°šnjo df vzeti. Enkrat se ji je posrečilo. Drugič f?*™.0 Jel'' Albanijo — je Avstrija skozi padla. Ali koh dos\ ostane tat. Zdaj se zadovolji že zimo plačal Kaleh. Ali zadaj pustila je Avstrija vrati« ,m "*"; prta, ker ni sama otok anektirala, man ^ noben . poslala svojega učenca. Ado-Kaleh se bo arJa> "e c mirovni pogodbi s Turčijo zmagovitim zai en\0' .a . kom odstopilo. Torej pade o tok na S P da že ' j o, na katere meji leži. Srbska vlada moti ae,larJen rej v Londonu izrecno odstop Ada-Kaleh m _]^Prav bijo zahtevati in potem morajo zaveze velevlasti Avstrijo ravno tako uljadno energično opozoriti, da izprazne otok. Tat se mora izročiti sodniji!" — f pišejo torej Srbi o mogočni habsburški rc oče za7'£ hiji. Ali ni škandal, da se upajo ti kraljem «°™ln,n in ubijalci žensk ter otrok sploh imena Ai °x Pr°„ izreči ? Preje naj si očistijo svojo vest, ki je omadeževana od potokov n krvi . . . «den. Cirkovt je bil agovarjal Steckenpferd milo lilijino mlei vedno kakor doslej neobhodno potrebno zai tavati, prem tvo na tela on •diti. Oi fari, Džigu za idnja lei Strelo v jjhujšerr elo v tri vseka ----------------------------------------------------------"daje nač Yarujte ptičja gnezdafc'K Zdaj je Čas, ko tički gnezdijo. A tudi čas za varstvo gnezda. Pazite, da dejo hudobni otroci gnezda razdjali in pobili, da se ne bode ptico motilo in prag Varujte ptico in poplačala vam bode stote! Saj je znan stari verz: „Nimmst da dem Nest und Ei, ist's mit Gesang nnd Obst vei Torej še enkrat: Podučujte deco o veliki ptice in varujte gnezde! Dopisi. Požar v Press« burgu. Poročali smo že o velikanski požarni nesreči, ki je zadela ogrsko mesto Preliburg. Ogenj je nastal v onem mestnem oddelku, kjer se nahaja polno ozkih, temnih ulic, in v katerem stanuje večidel revni del prebivalstva. Naša slika kaže to predmestje, ki leži zdaj v razvalinah. Večkrat že je doživelo mesto PreBburg hude elementarne dogodke. Divji požari in po-vodnji so napravili že opeto-vano mnogo nesreče. Ali tako groznega požara, kakor sedaj, mesto še ni doživelo. Okroglo 60 hiš je popolnoma pogorelo. Mnogo tisočev prebivalcev izgubilo je vso svojo lastnino in so zdaj brez strehe ter obupani. isem pi teaakaj Cirkovce na dravskem polju. V dc[Lea^,0^ dne 17. maja v »Slov. gospodarju" piše g|0, dopisun, da bi se ^izobraževalno društvo" ' i novilo, katero bi pa samo za župnika bil .• trebno, da bi bolj razločno pridigoval, k -jžene ' zdaj nihče ne razume. Potem da ga hoče e z08taj: liberalnih petelinčkov v »Štajercu" oklj n;8i.an; Pa to vam naznanim, da razven enega e Qpi__ ki okra ide ko ibiček ake. enuOgi inem sv] , se nI '■i le tuj§ kugič . Ali že z vratica marW se bo| im zavi na S la mo: ^aleh ni .vezniki idno k i. TatJ I" —15 .rški mo kraljemd ena Avg , balk; ned »v mo za rai^ Ddnevna pt v zalogi j par klerikalcev je vsem trn v peti; največje alje za faro, če nam župnik odide nazaj k torn! Cirkovce na dravskem polju. Pred par leti predragi »Štajerc", v velikem številu k nam ".; in zdaj smo zopet prisiljeni, da se obr- io tebe, ki resnico, in pravico ljubiš, s :njo da nas podučiš in pomagaš. Pri nas [mo velikega in debelega župnika, kateri nima ilt dosti; zmiraj nas tirja! V kratkih letih plačali črez 200.000 kron in smo z vesel- dali; ko je pa ta župnik prišel, pa ne vemo noben račun pa nič ne vesta cerkvena klju- ,, ne oče ubogih, kam gre denar. Samo to da redimo veliko število njegove žlahte la že ima veliko tisočakov in žlahto podpira arjem in vsemi rečmi. Vso ljudstvo se kesa priprave Djegovega prihoda, katerega ni bil ..en. Cirkovce. Pred kratkim smo čitali v »Štajercu", je bil tukajšni župnik Ante Ravšl, ker je varjal dva tukajšna posestnika, da bi svoje zažgala in potem na ta način dobila za-(ovalnino, njemu pa potem svojo zemljo po v sodnijski preiskavi. Ker pa je premalo dokazov, ustavilo je državno pravd-o nadaljno poizvedovanje, dasiravno sta a omenjena posestnika stvar s prisego po-Omenimo, da ko se je raznesla govorica , da bo župnik zaradi nagovarjanja k loiiga zaprt, so rekli nekateri: zato je lahko loja leta, kar je ta župnik pri nas, tolikokrat ilo v naši fari! Goreti je navadno začelo pri jhojšem klerikalnem petelinu in sicer pri enem .o v treh letih dvakrat. Mi ne moremo pre-ikavati, je-li je župnik res kaj očitanega kriv. ' vsekakor je njegovo postopanje ljudstvo hudo gorilo ter vznemirilo. Zato se hoče naš žup-oprati v mariborski cunji ter se hu- ezda! da ne »ti I BI *tai V dopi i" piše j ruštvo mika bil] joval a hoče '« u" oklji enega i : ije nad tema posestnikoma. Mi pa rečemo enjena posestnika sta svojo dolžnost storila, sta stvar naznanila sodniji; ako je pa bila A zd^odnija tako dobra, da je preiskovanje ustavila, da mu je pomagal! Zamorec naj pere celi dan ali celi teden v vodi, a on in pregaigwane vedno črn ... e .stoterot i hiršince. (Lovska logika). Divji lovec u dem < twWriitz) stoječ na cesti, govori sam s seboj: )bst verb igali ali ne jagati ? Če jagarn, imam, — ako veliki ko e ne zasačijo, — če me pa zasačijo, me zali; tako sem preskrbljen. — Ce pa ne jagam, " im, ne zasačijo me, ne zapro in tako tudi |em preskrbljen. Ako hočem tedaj kaj dobiti [kaj imeti, moram jagati oziroma krasti — j pa sem jagal in še bodem jagal, dokler »pet ne zapro in preskrbe . . . Slovenska Bistrica. (Razno). Prihodnji ramarski in živinski sejem v Slovenski Bistrici ine 4. junija t. 1. Pričakovati je, da se mnogo živine in tudi kupci ne bodejo — Ker se slovenski, od prvakov na-ani volilci iz kmetskih občin niso hoteli litve udeležiti, je c. kr. oblast slovenje-bistri-iokrajni zastop razpustila. Zastop vodil le komisar dr. Neogebauer. Kdo ima od tega ? — V nedeljo, dne 1. junija 1913 i tukajšna podružnica »Schnlvereina" svoje glavno zborovanje, na katerega se vabi vse napredne može in žene. Govoril bode tem zborovanju č. g. katehet Almer iz ovca na Koroškem. Zborovanje se vrši v Idovi gostilni. Sv. Jernej. Dragi »Štajerc", dolgo časa Ti io nič poročali od Sv. Jerneja in letos se vršila spet občinska volitev dne 24. aprila Zdaj se naš župnik silno hvalijo, da so iTenci * zmagali v vseh treh razredih; no, d Marko Žičkar, ni čuda, ko ste si pa prizadevali! Po celi občini ste hodili, pa skrivnem; dne 23. aprila ste hodili po občini, po Žički in Tepanski; v Perovcah onoči ob desetih delili volilne listeke in katere može da morajo voliti. Franc Pašnik se je tega branil, češ da ne gre volit; in Vi župnik ste rekli: morate iti, to gre za vero 1! Pačnik pa ni tako slabega mišljenja, ko ste Vi mislili, on pravi: kaj pa je to ? vera in pa občinske volitve, to ne gre skupaj. Pri Jakobu Marguč ste rekli Vi župnik: le pridite volit, da bodemo nemčurje premagali. Vi gospod župnik zatirate nemški jezik zato, da so bolj neumni ljudje, da jih lažje za nos vodite! V -Gospodarju" ste nas blatili, kako dolgo še bodemo mi v nemčurski rog trobili; tako dolgo, ko Vi v klerikalen! Vsaki oče je neumen, kateri svojih otrok v nemško šolo ne pošilja; več jezikov zna, več velja! Vi gospod župnik ste nas v „Slov. Gosp." blatili, da to vsako deklince ve, da je grdo, če Slovenec z Nemci drži: pa ko bi bili vsi tako neumni, ko so tisti deklin-četi, ki ne znajo druzega ko kruh jesti, potem bi nam še lažje mesec v vodi kazali. Kadar bojo spet občinske volitve pri Sv. Jerneju in boste imeli spet dosti opravka, se nam v srce smilite. Vi ste bili v Konjicah za fiakarja, pri Sv. Jurju pa si tudi lahko drugače pomagate; mogoče da Vam Sv. Juri tistega konjička posodi, ki ga že več let ni jahal in potem bote lahko po dnevi obhodili z brznim konjičkom, da Vam ne bo treba ponoči volilco nadlegovat in budit. Juršeta mislite na županski stolec postaviti, pa se vama še maji; naj Vam Jurše naprosi miloščine od tistih klerikalnih odbornikov, da Vam leseno sabljo kupi, kedar bo treba spet volilce skupaj gonit na volišče; potem Vas še znajo bolj vbogat, da pridete z biznim konjičkom in z leseno sabljo opasano ; potem jih ne bo treba z vero strašit. Kedaj postavite Juršeta na občinski stolec, potem pa izročite to sabljo njemu. Občani. Sv. Miklavž pri Ljutomeru. Našega župnika Meška so imeli vsi ljudje za zelo pridnega in zvestega duhovnika. Pri izpitu birmancev pa je prišla župniku čudna muha v glavo. Rekel je namreč, da ne sme biti taki, kdor »Štajerca" bere, nikomur kom in žena ne kumica. No, za kumovanje ne pač nikdo preveč ne poteguje, ker košta dosti denarja. Naj torej župnik stariše otrok k sebi pozove in naj jim pove, da si smejo kuma ali kumico"le pri črnih klerikalcih iskati. Na vsak način je za župnika jako žalostno, ako celo take popolnoma verske in cerkvene zadeve v politikovanje izrablja. Mislimo, da se s takim počenjanjem noben pošteni človek ne more strinjati. Farani. Od Sv. Štefana pri Šmarju. Preljubi »Šta-jerc"! Ker se še do danes nič ni zvedelo, kako je kaj tukaj pri nas, si morda že misliš, da je pri naB vedno vse tiho. A temu ni tako; posebno se zdaj že nekaj časa sem prav veliko govori o našem g. županu, ki se imenujejo Peter Zakošek, p. d. Plaveč; oni so klerikalec in hud sovražnik Tebi, dragi »Štajerc", navdašen prijatelj Srbov, nasprotnikov naše ljube Avstrije, veleposestnik pri Sv. Štefanu, župan itd. Ta g. župan se večkrat pritožujejo, da so zelo bolani in kakor sami pravijo, da ne vejo, ali imajo eno kolo preveč ali premalo. G. župan so bili že pri vseh najimenitnejših dohtarjih na vizitn, pa jim nobeden ne more pomagat; to pa zato ne, ker še nobeden ni zvedel, odkod izvira ta presneto huda bolezen. Zdaj se je pa to kar na lepem zvedelo. Zupanova bolezen izvira iz tega, da se županova prijateljica, to je tista znana Plahutjekova Tereza, nekdanja družabnica »Marijine družbe" na Slivnici pri Celju, zadnje dni sem telesno preveč razvija ali debeli. Bilo je nekega dne v jeseni, ko so pri Plavcu otavo vozili, in takrat je bila ljubezen baje tako vroča, da se je bila celo otava na vozu vžgala od nje; in od takrat se Tereza čudno debeli, gospodu županu pa pamet oteka. Zato pa jim tudi ni za zlo vzeti, ako svoja pota, ki jih Btorijo v »blagor občine", prav mastno in slano zaračunijo. Za zdaj, ljubi „Štajerc", samo to, drugikrat Ti bom pa že še več pisal. Prosil Te bom tudi za ostro krtačo, da boš prav pošteno okrtačil našega župana, ki so tako polni raznovrstnega prahu . . . Eden, ki ve marsikaj. Sv. Lenart Si. gor. V nedeljo dne 1. junija t. 1. napravijo otroci tukajšne nemške šole zopet vprizoritev. Zvečer pa se vrši lepa zabava s prijetnimi priredbami ter plesom. Pri tej slav-nosti pomaga tudi moško pevsko društvo iz Maribora. Kdor se hoče enkrat dobro zabavati in kdor hoče obenem velepotrebni tukajšni nemški šoli pomagati, naj gotovo pride! Sv. Lenart si. gor. Tukaj imamo novega usnjarja, g. F. S t u t z. Mož ima jako dobro ime. Splošno se ga že hvali. Njegov predhodnik sicer mnogo kmetom ni v njih zadovoljnost ustregel; ti mislijo zdaj, da bode tudi novi usnjar slabo blago prodajal. Pa se motijo! Kajti g. Stiitz je, kakor se splošno čuje, izvrstni mojster, ki se razume na svojo obrt! Sv. Marjeta v Pernici. Na binkoštno nedeljo, ko je g. fajmošter pridigoval čez nemški ..Schul-verein", je bila navdušenost pri gotovih slovenskih prvakih seveda velika. Domu gredoč od sv. maše našla sta se tudi dva klerikalna hujskača. Neki fant imel je iglo na klobuku, znamenje nemškega »Schnlvereina." Takoj ga je napadel nesramni klerikalni hujskač Franček Vaksj iz Močne, vodja »Mladeniške družbe." Vmešaval se je tudi še neki Juri Pavalec; brusila sta si jezik nesramno čez nemško šolo. Tako dajejo prvaki vzgled mladim ljudem! Pa s tako pobalinsko hujskarijo pač ne bodejo ničesar dosegli. Napredni ljudje se tej zagrizeni prvaški. bandi le smejijo! O rokodelstvu. V »Pfiilzisches Gewerkschaftsblatt" čitamo sledeče zanimive in velepomembne besede: Ako se hoče rokodelstvo času primerno naprej razviti, potrebuje samozaupanja in edinosti. Cvet rokodelstva ni še za vedno minul, čeprav so kapital in mašine mnogo panog dela na-se potegnili. V rokodelstvu se gre pač še vedno mnogo za osebnost: pridnosti, pameti, zanesljivosti in vestnosti ostane še mnogo prostora za zadovoljivo ter izplačno delovanje. Žal da sili vse v pisarne! Kot sprejemnik plačila se hočejo izogniti boju s težavami življenja. In vendar se osleparijo sami sebe. Kajti ničesar no daje delu lepšo vsebino, nego samostojno, prosto ravnanje; in ničesar ne daje življenju večvrednosti, nego hrepenenje, z lastno močjo negotovi bodočnosti kolikor mogoče odvzeti. Zato naj bi ravno rokodelci svoje nadarjene sinove rokodelstvu obdržali. Medtem ko v rokodelstvu mnogokrat primanjkuje temeljite šolske izobrazbe in duševne moči, vlada v uradniških poklicih preobilost izobraženosti (pa tudi domišljije). Nezmerno veliko znanja gre vsled te napačne razdelitve moči ljudskemu gospodarstvu v izgubo. Tudi napredni raz vi tek rokodelskega poklica je v sedanjosti brez vprašanja mogoč. Pri gotovem naravnem nagnenju naj bi se pridne dečke iz spoštovanih družin ravno tedaj k rokodelstvu spravilo, kadar so dosegli dobro šolsko izobrazbo. Vrnitev rezervistov. Piše se nam : Težavni zunanji položaj, v katerem se je nahajala naša monarhija že mesece sem, zahteval je poklicanje mnogih rezervistov naše armade pod orožje. Tudi na Štajerskem se je mnogo rezervistov iz njih poklica io iz kroga družin pod zastavo poklicalo. Ker se je zdaj zunanji položaj vendar pomiril, se je pričelo polagoma z odpuščanjem teh rezervistov. V mnogih slučajih je za vrnivšega se rezervista že skrbljeno, mnogo jih je stalno nastavljenih in se vrnejo v njih prejšne službe. Mnogo jih ostane v svojem prejšnem poklicu ali se jih pričakuje na očetovi peči. Drugi imajo zopet obrt ali premoženje, tako da v teh slučajih ni treba posebne pomožne akcije. Ali mnogo večje je gotovo število onih, ki so po Tisoko starost dosežejo [oni ljudje, ki vsako bolezen v kali zadušijo, pri pomanjkanju sape, težavah v prsih, Benju v ramah in bolečinah v prsih naj se dno takoj Fellerjev razpustivši, bolečine odbijajoči zeliščni esenc-fluid z zn. »Elza-flaid" rabi. Za vsak slučaj naj bi bil vedno pri hiši. Pri gihtičnih, revmatičnih in neuralgičnih bolečinah se je vedno kot zanesljivi pomočnik izkazal. 12 steklenic za 5-— kron pošlje franko apotekar E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko), pri katerem naj bi se tudi pristne, Btaropriznane Fellerjeve odvajalne Rhabarbara- krogljice z zn. „EIza-krogljice", 6 škatljic za 4'— krone franko naročile, da se ima pri težavah odvajanja, želodčnih krčih itd. to milo, neškodljivo sredstvo pri roki. Oboje lahko našim čitateljem najtopleje priporočamo, m------------ in PreBu — 4 — mesece dolgi odsotnosti od svojega poklica prisiljeni, ustanoviti si novo eksistenco; pri teh bode pač treba pomagati in podpirati. Ako se vpošteva, kako mnogovrstna je dandanes socialna skrb vseh vrst in ako se opazuje pri temu požrtvovalnost posameznih krogov, se mora pač priznati, da se je v tem ozira izredno mnogo koristnega doseglo, kar v prejšnih časih ni bilo slučaj. A vendar ne bode nikdo zanikal, da je tudi za vrnivše se rezerviste namenu primerna pomožna akcija potrebna in da ravno ti rezervisti zaslužijo, postati predmet posebne socialne preskrbe. Saj so bili oni, ki so daleč od domače peči, daleč od vseh prijetnosti in ugodnosti mirnega življenja skozi mesece pod štrapacami in trpljenjem vseh vrst, izročeni slabemu vremenu, stali ob meji, in služili za domovino, za naj lastni blagor, težko ter naporno službo. Da se tako oskrbo primerno izvrši, treba je v prvi vrsti f.nancielnih sredstev. Štajersko deželno delno društvo »Srebrnega križa« ima kot nalogo skrb za domu se vrnivše rezerviste. Gre se tukaj v prvi vrsti za posredovanje delavske priložnosti in v gotovih slučajih za podporo med nezakrivljenim brezposelnim časom. Take podpore obstojijo iz preskrbe obleke, perila, železniških voznih listkov itd. in le v redkih slučajih iz pomoči z gotovim denarjem. Sredstva, ki jih ima društvo, zadostujejo pač komaj v navadnem mirovnem času ob priliki normalnega odpuščavanja triletnikov v jeseni; ali ne zadostujejo daleko, da bi se z njimi pokrilo visoke troške v sedanjem času. V trdni nadi, da so pač vsi krogi prebivalstva živo na tem interesirani in da bode pač vsakdo skupnemu namenu prinesel malo darilo, obrača se podpisani odbor na vse kroge prebivalstva s prošnjo, da naj to akcijo podpirajo. To se zgodi najlažje z clopošiljanjem svot na sledeča nabiralna mesta: Prczidij c. k. namestnije v Gradcu; županski urad deželnega 'stolnega mesta Gradec ; statistični deželni urad za Štajersko v Gradcu (deželna uradna hiša); uredništva listov >Arbeiterwille«, »Grazer Tagblatt«, »Grazer Volksblatt«, »Tagespost« ; društvena pisarna v Gradcu, Hofg?sse 14. Obenem se postavi v velikih lokalih nabiralnice »Srebrnega križa« in izdaja posebne društvene znamke za zapiranje, ki stanejo 2 ali 5 h. Naznanila za pristop k društvu (letno plačilo najmanje 2 K) sprejema pisarna. Prezidij c. kr. družbe avstr. „Srebrnega križa", delno društvo za Štajersko; Predsednik: Dr. Franz Freili. v. Mensi-Klarbach 1. r. Podpredsednik: Rudolf Edler v. Chavanne L r. c. in kr. general v p. Blagajnik: Dr. Otto Wittschieber L r. Zapisnikar: Prof. dr. Julius Kratter 1. r. Novice. Kako častijo vojne veterance. „Deatsches Volksblatt", ki je gotovo velepatriotični list, piše: K nami pride stari, slepi mož, lačen, proseč. Nadlovec cesarske armade, ki je 12 let, 8 mesecev in 4 dni aktivno služil, ki se je udeležil vojne na češkem in ki je dobil za posebno hrabrost kot zapovednik nekega oddelka pri vstaji v južni Dalmaciji dne 7. novembra 1869 pri Lapčiču srebrno hrabrostno medajlo. Kako skrbi zdaj država za tega moža, ki je toliko časa domovini služil in ki je zdaj za delo nezmožen? C. in kr. vojno ministerstvo, ki plačuje 617 penzioniranim generalom vsako leto čez 6 milijonov kron (na 500 aktivno služečih vojakov pride 1 penzionirani general), se je dne 20. februarja 1913 za vbogega bivšega nadlovca zavzelo in mu je priznalo sledeče pristojbine: vsak dan 10 vinarjev iz taksnega sklada in vsak dan 5 vinarjev miloščine. Vsako leto (!) dobi torej ta stari vojak vsega skupaj 29 kron 25 vin. To je vse . . . Ogri, ki so služili v revolucijski armadi 1. 1848, dobijo najmanje 600 kron letne penzije. In pri nas 29 K . . . Iz Spodnje-Štajerskega. Pozor pred šarlahom ! Več tednov sem že divja v nekaterih občinah ptujskega okraja grozna kužna bolezen š a r 1 a h ali škrlatica. Po navadi je združena z difterijo, njene posledice pa so mnogokrat ali takojšna smrt, ali pa vnetje ledic. Opozarjamo stariše, daje šarlah jako nevarna, zavratna bolezen. V neka- terih občinah v Halozah je že grozno veliko nadebudnih nedolžnih otrok pomrlo. Tudi v mestu so se Že pojavili slučaji te bolezni in v par tednih je 7 otrok umrlo. Oblast in zdravniki delajo z vsemi močmi nato, da bi strupeno to bolezen zatrli. Tako je oblast več šol zaprla. Tstotako je c. k r. o k r a* j n o glavarstvo prepovedalo udeležbo šolske mladine pri procesijah s v. Resnega Telesa v farah Novacerkev in Št. Vid pri Ptuju. Ednako tej prepovedi se je tudi v Ptuju skušalo otroke varovati. Odrašeni ljudje, fantje in dekleta, seveda ne padejo pod to odredbo. Glavna stvar pa leži na stariših. Vi kmetski stariši vendar večidel nimate dru-zega nego svojo deco! Ne izpostavljajte jo nevarnosti, ne izročujte jo tej bolezni! Naznanite takoj oblasti vsak slučaj šarlah a , kar zahteva tudi postava. Ne vlačite otroke po velikih dražbah, po gostilnah; šarlah je zavratna bolezen in na rokavu ali robu obleke se je lahko domu prinese. Ako imajo sosedovi otroci to bolezen, ne pnstite vaših tja; zdravi otroci naj ostanejo zdaj sami za-se. D e-sinficirajte hrame s korbolom, lizolom ali lisoformom. Vsak mora skrbeti, da se Šarlah zatre. Brezvesten je, kdor se ne briga za zdravje otrok, kdor ne prepreči bolezen, predno pride, kdor ne naznani bolezen oblasti ali zdravniku ! Dolžnost starišev je, te nauke vpo-števati! 0 polomu posojilnice v Šoštanju se še poroča: Dogodki na zadnjem zborovanju šoštanj-ske posojilnice, o katerem smo v zadnji številki natanko poročali, spominjajo na čase, v katerih se je pričelo sramotno gospodarstvo v tej prva-ški posojilnici. Vse se je takrat godilo v znamenju sovraštva zoper Nemce. Takrat so prvaki v Šoštanju vohunili pri Nemcih, denuncirali Nemce v državnem zboru ter v časopisih, oplju-vali nemško deco zaradi pozdrava „Grii8s Gott", napadali uradnike na cesti; s tem se je hotelo Nemce in naprednjake preplašiti. V tem času (1903 do 1904) se je tudi ustanovilo fabriko Ivana VoŠnjaka, to pa pod patronanco dra. Franca Mayer. Namen te ustanovitve je bil ta, da bi se neko nemško podjetje uničilo. Dr. Franc Mayer, ki se dela zdaj tako nedolžnega in ki trdi, da takrat vkljub svoji 6 letni odvetniški praksi o financielnih zadevah ni ničesar razumel, bil je s svojimsolicitatorjem Planinšekom takrat glavni vodja. Vsi vrabci so žvižgali raz strehe, da je VoŠnjak vsako soboto denar za izplačilo svojih delavcev kar iz posojilnice vzel. Dr. Mayer poznal je tudi vrednost fabričnega posestva, na katero je dala posojilnica 250.000 kron, iz takratnih sodnijskih cenitev. On in takratni odborniki so bili o stvari natančno podučeni in so vkljub dopustili, da se je toliko denarja na prazen nič posodilo. Tako se je delalo takrat tudi pri drugih prvaških ustanovitvah, pri Lampretu, Rajšterju itd. Zdaj seveda so prvaški zapravljivci mislili, da je trava čez zadovo zrasla. Pa so se zmotili, kajti resnica se ne da zadušiti! Sejmi V Ptuju. Na živinski in konjski sejem, ki se je vršil dne 20. maja, prignalo se je 710 kosov govede in 110 konjev. Dne 21. maja zopet se je postavilo na sejem 830 prašičov. Prihodnji Bejem s konji in govedo v Ptuju se vrši dne 3. junija t. 1., prihodnji svinjski sejem pa dne 4. junija. Vlom. V Konjicah vlomil je neki tat v gostilno Fillipitsch in ukradel iz neke nabiralnice denar ter dve škatlji cigaret. Zaprli so že večkrat predkaznovanega posestnika Johana Steier v okolici Radgone, ker je grozil svoji ženi ter svojeun sinu, da ju bode ustrelil. Izpustili so iz zapora hlapca Steringa iz Slemena, ki se ga je dolžilo umora. Sodnija ni mogla najti nobene krivde. Zaprli bo v Celju delavca Petra Bonejo, ki je izvršil več vlomov in tatvin v železniškem magacinu. Ustrelil se je v Gradcu vrtnar Reinhold Bischof iz Ptnja. Nesrečnežu se je bržkone zaradi ponesrečenih financielnih poskusov duh omračil. Tatinski dezerter. V Remšniku vlomil je tat v Stepišnikovo krčmo in ukradel 140 kron mornarica je logoče sovraJ patrijotu naj' Kir mora vsak za ničvredni S Suttnet, Ljublja zastonj in frar lUgo. Neverjetc irnim kupcem . . , Sund-ure jako Gez par dni M**e <•"> iz lastni denarja. Orožniki 80 tata kmalu vjeli, neki E.Franek iz Češkega, ki je v Olo; dragoncev dezertiral in potem fehtal ar kakor je ravno prilika nanesla Detemorilka oproščena. Pred celjsko imela se je posestnikova hčerka Ana Dobrine zaradi detomora zagovarjati. rodila otroka, zamašila mu je z listjem ga položila v prazni hlev mrliča pokopala. Skornik se zagovarja & trl^mo™ do'bra je mislila, otrok je prišel mrtev na svet. |ne in pri temu . niki so temu zagovoru verovali in so ^ffihT^Amet vprašanja o krivdi; tako je bila detonBur na te Trslic' onroščnna Mn°K4 niliJone oproščena. ^ ^ „ M di),anje koz Detomor. Sodniji v Konjicah izročili >lezen. Tudi po=r ""jo potem giht vsega je ra ijbolje Felle luid z m. „El7. (Hrvatsko), I Zam»remo ta V avstrijski al 62.0;0 bolnih d izbo nezmožnih. it vhod za želo* železniški minister pl. Korster maffi^^^u1" te dni službeno na Koroškem. >j» opozarja. d> Huzarji za tatom. Brezposelni delavecl^ob^enjim'' K ran t. nkradel je pri Celovca nekemu etra: k0'0 '» zdrave. trn kolo. Huzarji pa so tata opazili in nal" ~ zasledovali. Vjeli so ga v mestu in oddali» JjOtO" Pobalinstvo. V Celovcu so neznani r 100 kron vrednega psa trgovca Langa ij z nožem tako ranili, da je pes kmalu na: ginil. ■ Smrt pijanca. V Feffernitzu pri PatoB našli so v hlevu vžitkarja Rupreta Bainnt vega. Zvečer se je bil preveč napil in m p p j sestnikovo hčerko Marijo Gorišek iz DobJ Njen ljubček ji je postal nezvest in je rajej oženil. Iz žalosti pa je Marija Gorišek i novorojenega otroka umorila ter v volo] Iz Koroškega. lec, dne 28 dne 21. i vsled tega kap zadela. Samotna Smrt. Vžitkarica Marija nabirala rože na „San-alpe." Našli so J-Rnfnrnrrtf mrtvo ležati. Bržkone jo je srčna kap zA"'1 »JvL p Tat. Že opetovano težko predkazcS.000 do 19.« hlapec Johan Lammer pri Ettendorfa niP" ^^V je kočarju Ramprechtu 125 kron. Dali 4/, Ctir " pod ključ. eu ildr Slepar. Delavec Florijan Kolenc bb jer^™1^" "" po občini Radsberg in se je kmetom preds^na oskrba. ie vsak teden od za davčnega uradnika. Zahteval je od kde T^ Ali ifeetrtek' v Bo Poizvedbe p da mu morajo polovico davka plačati se niso dali oslepariti. Orožniki bo in sodniji oddali. Tat Posestniku Tomažu Orasch v bergu ukradel je neki tatinski berač d s 330 K denarja. Vlom. Hlapec Maks Faseder ukradel jemu gospodarju, trgovcu Schader v Bergn. **~~ stvari in 370 K denarja. Potem si je „ei v».r od nekega sohlapca zlato uro in verižico Star Linle, Ar laj IV., Wiede Julius Poppe !k, Sildbalinsl « Dolenc. L .dvorska ulica sold Franki, G Joanneunirin^, pobegnil na istotako ukradenem kolesu. Verami "ma stadtn so ga vjeli, ali imel je le Se 15 ■Tkurjega' oče narja in kolo. Tat pravi, da je 150 K priPiMSp^v lanju izgubil. ice z garanc Požar. Posestnici Stadler v Ritzendorf mom i kr° gorela je hiša z gospodarskim poslopjem uP*"«^ s mičnino. Vae, kar je nesrečnica imela, it' prcdal 1-; " relo. Tudi tri osebe so pridobile težke op ki se je z užigalicami igral. K, se zdaj z; Težka nezgoda. Iz voza padel je m^koj £roda čar Planninz iz Velikovca in se :ežko HfW ™08C Vzrok nezgode je ta-le: Iz n čega automobila vrgel je nekdo t. zv. .if« f\\\r ki se razpoči; vsled tega se je konj splaS"1 ywi ___________________________________jlata veri Književnost in umetnoa Avstro-ogrska vojna mornarica. Va zdaj zanima za našo c. in kr. vojno mornarico:;} državljan se zaveda važnosti ter pomena nadalje: popolnenja naše flotilje. V svrho boljšega pri sedanjem stanju, možnosti hranjenja itei. naJe :. »»J daje najboljšo sliko ravnokar v zalogi M. Quidde*r',,r""v'ja ! Dunaj L, izišla šematično-statistična pregledna tali prinaja: 1. Ureditev vsega parniškega materija!iv_ ... • ■ Natančni popis vseh bark z navedbo njih imen. .■,">0,Jn" Zanimive navedbe o dolgosti, širokosti, globočin>'j?u.'n| "a " stornosti, moči strojev, pancerjih, topovih, hitrosti^,, vprašan moštvu itd. posameznih razredov bark, ter detajltoa g. Florin likosti, vplivu in trajanju modernega 30'5 ccnd»«urn, Sp. skega topova. — 4, Načrt o razdelitvi artilj^g modernem dreadnoughtu. — 5. Pregled bojne evropejskih držav. — 6 Tabela činovnega n častnikov in moštva naše vojne mornaiice. —;^_ je ministerstvo potrdilo; izdala se je s pomočjo ■_ J I skega >Flottenvereina«. Velikost tablje je: 70 :1(T Cena znaša le K 2'— in je razmeroma jako nizla! se v vsaki knjigarni ali pa naravnost od zaloge, I — 5 — Tat« nucu r krade) r a mornarica je jako važna v odporu monarhije zoper ! mogoče sovražnike. Zato zamoremo to tabljo vsa-o patrijotu najtopleje priporočati. , Kir nora vsakdo vedeti, da pri nakupu ur svojega denarja 1 PT'ta)'^ a ničvredni Sund, to se vidi v krasnem katalogu fabrike •L' II Suttner, Ljubljana St. 701. Vsakdo naj bi ta katalog z do- korDlfe ko astoni in franko zahteval, predno kupi ure, zlato ali sre- O J6 II l^"- Neverjetno je, koliko ničvrednega šunda se danes , . lormim kupcem pod krinko „cenosti" obesi. V resnici so te USta e< Sjnd-ure jako drage, ker se [kmalu pokvarjjo. Le prave potem Hkeora iz laslnc protokohrane fabrike ur v Švici firme H. ", Kr ftateia ima tudi glavno zastopstvo fabrike ur nZenith"), i tem, i, tu mora dobra ura dati, kažejo čas natanko, so izborno t. Pow *""" p" lemu ^ako oene 'že otl ** *'10 "aPre-i'' ^o ^a Je .. i khfec trajao zadovoljen. To prizna tisočero priznanj m. nj. zaiUKS |p uti!i iz Amerike in druzega inozemstva. Naj bi se vsaK "Omorill K ul -a 1|! vrsli,:P oziral. litgl nilijonev por (luknjic) ima človek v svoji koži. One Ejo u dihanje koze, zamorejo pa postati tudi vhod za nečistost hd. Tudi posredujejo lahko mokroto in prehlajenje; tako •f potem giht, revma, neuralgije in ednaka bolestna trp- Wl h vsega je razvidno, da je treba kozo skrbno negovati. V aie dm itali lajbolje FeHerjev dobrodišeči. desinfikujoči čistoči zeliščni . ' ■ tisi i zn. „Klza-fluid" od apotekarja E. V. Feller v Stubici k SVOje «| iHrraUko), Ki se razpošilja za b- kron 12 stcklnrc i io Yrfil to-tamorenio ta tluid i/, lastne izkušnje vsakemu priporočati. " V »strijski armadi bilo je v letih 1897 do 1900 9408 mož tbiO bolnih dnevih na boleznih zobov ter zobnega mesa bt:o nezmožnih. Grozno veliko število! Ako se pomisli, da tU vhod za želodec in se v njih pri pomanjkljivem negovanju ,.. k množine bolezenskih snovi nabirajo, potem se razume, da 30.ll 80 nowjsem času povsod na važnost racionelnega ustnega ne- Bji opozarja. Dobro sredstvo za čiščenje zobov, kakor je n. •p ropv kalodont, zjutrsj in zvečer rabljeno, varuje pred marsi- ■VeC rn g obolenjem želodca in vzdržuje zobe do pozne starosti atražmoi **in »drave. ill 80 obertti na kod T, • • -i si •!] L Loterijske številke. 65, 30, 62, 72, 33. 81, 86, 32, 44, 85. 5a1vjelillK'dne28-maJa t nato J .iji* 21- maJa Patermoi ainer in merik o 3-16 Rogaii od :a8p° i°J ijerpena ilkaznofl »i« is.ooo tons r i__ kiti parniki z dvojnimi ta ukr* iraTtami ,ali B0 !l Star Line »P, ie H ""*""""parniki se je ra lamemt_ [ireasta1 od krni Ali kri goljufa | v Kali č dena adel je ] 3erga, i „SpOB0| rižico teti esa. V še 15 K] > K pri | zendorfaj pjem in iela, je] ike opei onemi 1 je gosi težko i mimo • zv' »*.-, nj splašilj etnosl ZuriB cone •skrbi. Odpoto-mk teden v soboto [i York, vsakiti 14 dni ik v Boston, [Mmdbe pri: Lille, Anlwerpen, Wiedenergurtel Popper, Inns-bahnstrasse 2, Otitic. Ljubljana, a ulica 41, Leo-Fratkl, Gradec, :uniring 16. Orožje in kolesa na obroke; deli najcenejši. 111. cenik zastonj. F. Dušek, tvor-nice pušk, koles in šivalnih strojev, Uporno n. drž. železnici št. 2052 (Češko). rica. Vsal Drnarico ia] i nadaljnej Šega pregl td. naše ,1. Quidde, 'ledna tabljaf. )o kron! ud, ako moj uniče-lio ,.Ria-maziio", [ kurjega očesa, brada-" i koie v 3 dneh brez Lw odpravi. Cena 1 i garancijskim pis-Dnom 1 krono. 447 Kaschau I .'224 (Ogrsko). nostni nakup. ■kočija, nakupna cena * za 800 kron Ikoj proda pri irju Moses, Ptuj, [ Draugasse. 620 obroke Lata verižica 626 60 gramov težka K 140- K 4-■a mesec. Prvu-rstredna srebrna nnntoar-ira, 3 srebrni pokrovi IK 14--. Se pošilja povsod. Kdor ni uro in verižico J ptfe takoj. R. trgovina z zlatim lila-ndeiDirg št. 198. T5£t- w,'ivi hlaPec globočino, ih, hitrosti «1 iar čaj po „KBIIer" pri prebavnih in črevesnih težavah 120 C?na K 160 in K 260 za zavoj. Se dobi pristno v apotekah; Kjer te ne, tam se obrnite naravnost na izdelovalca W* J. EICHLER "P« apoteka „Zum guten Hirten" Gradec, LeonhardstraBe 6. Jermenarski in sedlarski pomočniki ter iikušeni delavci se takoj sprejmejo. Vprašanja z naznanilom znanja ter zahtevane plače odg. predstavljenje v fabriki usniatega blaga Chri-»tof Xenner, Celovec (Klagen-fnrt). 509 2 učenca i iz boljše hiše se takoj sprejmeta v trgovini z mešanim blagom P. Drofenik, Poličane (Poltschach) na btajerskem. Ženitna ponudba. Pošten mladenič srednje sta-roBti, ki ima prav lepo posestvo in zelo na lepem kraju, kjer je sposobno tudi za gostilno, želi v zakon pošteno mladenko, ki bi imela kakih dve tisoč kron. Naslov: Kabr-mcister poste restante Ober-1'uls.sau b. Pragerhof. 532 Xrgovina z mešanim blagom se pod lahkimi pojroji takoj proda. Več pove Juri Kurlins. Sv. Trban pri 1'lnju. 527 Hlapec k enemu konju in za vsa dela pri hiši se sprejme pri gosp. Jrglitseh, Račje (Kranichsleld) ime na vsako poljsko k 2 konjema takoj Vprašanja je vpo- ter detajle o §. florian Micltelitsch 30-5 centin »n, Sp. Stajer. 531 itvi artiljet«) led bojne Dvnega raoC natice. — pomočjo je: 70 : lflOl ijakonizkaj od zaloge, Dobro vino 9 polovnjakov, liter 48 vin. iz leta 1912, Rodinsberger, ima za prodati Johan Sprach, oose8tnik v Rodinsberg«, pošta Lichtenegg pri Pt«jn. 626 Naročite, Werndl-infanterijske puške model 67/77 za krogljo, nastavek, strelja na 2.200 korakov, samo K 8-60; 60 pa-tronov K 8'—. lata puška, prenarejena v Lancaster-puško za srotne patrone, kaliber 28, dobro vstreljena na 60 korakov, samo K 12- -. 60 patro-nov K 6'—. Friedrich Ogris. puikar, St. Margareten in Rosental. na Koroškem. +Korpulenca+ debelost odpravi znameniti pristni dr. Bithterjev čaj za zajntrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K i 60, 8 zav. K 7-—; dopo-Siljatev poštnine prosta od instituta. ,IIermrs-, Miinehen 154, Bsaderstr. 8. — Spričevala: dr. med. Qn.: konstatira 6—6 ja celo '.)' , kg znižane teže v ca 21 dneh. lir. W. K. v K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Seli. E. v B. Sem jako za-uuvuljen h čajem za zajutrk, ker je moja teza se znižala. (imna M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže. 816 Pozor! S 60.000 parov čevelj! 4 pari Čevelj samo K 81—. Zaradi uslavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para mo3kih in 2 para ženskih Snir-čevelj, usnje tuj. ali črno ga-lo3. Kapen-hezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. najnov. fasija, velikost po Štev. Vsi 4 pari koStajo le K 8—. — Pošlje po povzetju C. Wiener, eksport čevelj, Krakov št. 206. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Veleelegantna vila v CeljU 634 jako nežna lega, 10 minut od mesta oddaljena, z 2 lepima stanovanjima, vsako s 8 velikimi sobami s parketnimi tlomi, sobe za slažinčad, za kopelj, predsobe, kuhinja, špajz, balkon, lepa terasa s krasnim razgledom, tudi man-sarde (soba in kuhinja), lep vrt za zelenjavo, sadonosnik, krasna vrtna hišica, velike zidane drvarnice, še 6 let davka prosto, se poceni proda. Več se izve v Savodni-Celj«, restavracija „znr Kahnfahrt." Hlapec za enega konja, zanesljiv in trezen, se takoj sprejme pri stavbeniku A. (loinzy, Opčina pri Trstu. 687 Velika preša, m skoraj nova, na kateri se za-more spreSati obenem 6 polovnjakov pijače, se za nizko ceno proda. Naslov oziroma prodajalec se izve pri urbanistu v Poljčanah. £36 Hrami - z lepimi sobami in z vrtom, posebno za penzioniste primerno, dobro idoče gostilne blizo Ptuja, gostilna s trgovino vred, na železni postaji, celo blizo farne cerkve in blizo mesta Maribor, za mesarja tudi primerno, in Se več, so takoj po dobrih pogojih za prodati; vefi se izve pri Alnjzu Mir v Ptnja, Wagplata Nr. 6. Novo zidana 496 PT* hiša z gostilno in nekaj zemljišča, z večimi prebivalci, leži ob prvorazredni okrajni cesti, 2 minuti od postaje, poleg fabrike, kjer dela par sto delavcev, se takoj proda. Vpraša se pri gosp. Jos. Mochoritseh, hotel v Poličanah. lesLPLATZMEISTER lesne branje, najbolje ako je iz okolice Celja, zmožen nemškega in slovenskega jezika tudi v pisavi, popolnoma verziran v prevzetju, nakupu, ekspediciji in prodaji okroglega, stavbenega in rezanega lesa. Ofert s spričevali je poslati na: 530 štaj. lesna industrija, [TI IE L Kflfl družba z omejeno zavezo ? f»f}€>2l za sadJe 1 &&31 in grozdje Herkules (WfESO v brezmadežnem stanja. Grozdje se lahko trosi 1.600 litrov. Vsebina prešine korbe 1.000 litrov. Dolgost špindelja s prešinim zobkom iz kovanega železa 2.400 m/m s 4 delno prešino korbo. — Cena 300 kron. Proda 53s X1- C. ScliTxrab, ZFt-uj. Revmatizem, giht, išias Rimske terme v Monfalconi. Sezija 16. maja do srede oktobra. Terme 40°, znamenita močvirna kopelj z naravnim fango v Monfalconi, masaža, elektroterapija. Uspehi proti gihlu, išias, kron. revmatizmu v členkih in muskelj-nih, posledicam zlomljenih kosti in luksacij, starim eksudatom, ženskim boleznim itd. Topla klima, bivanje ob morju. V kopenskem etablisementu izborna prebrana in peneija. Zmerne cene. lnterurb. telefon št. 26. Voz pri postaii in barki. Prospekte razpošilja direkcija J. M. Graf. 497 Selharska obrt v najboljšem obratu in z mnogimi odjemalci v Spodnještajerekora, na industriji bogatem mesta, se skupaj s pohištvom in zalogo blaga pod jako ugodnimi pogoji takoj iz proste roke proda. Vpraša se pod „Selcherei-Geschaft" na upravo tega lista. m Ena ura? Ako naj bode v resnici dobra, naj ne donaša vsak hip jezo, temveč trajno veselje, potem Vam svetujemo, ako hočete tako kupiti, da se obrnete na pravi vir, torej na švicarsko fabriko ur. Da se zamore jdobiti ure brez eolninskih izdatkov po originalnih fabričnih cenah, drži švicarska labriica ur fa-brično zalogo v Ljubljano, kjer se oddaja ure že od K 410 naprej; le natanko naj se piše naslov H. Suttner v LJubljani št. 701. Ta firma nima samo lastno protokol irano fabriko ur v Švici (fabrična znamka >Iko«), temveč tudi glavno zastopstvo fabrike za ure .Zenith«. Zastonj in franko dobi vsak naš čitatelj veliki krasni katalog o urah, zlatem in srebrnem blagu; treba je le dopisnico na tvrdko Suttner pisati. Št. 410. Nikel-patent-Roskopf ura, ki gre 36 ur . K 410. St. 1. Nikelcil.remont K 5—. Št. 719. Srebrna cil. rem. K 780. Št. 866. Nikel-verižica s priveskom .... K 1'—. St. 8-5. Srebrna verižica, 30 gramov težka . . K 4"40. RazpoSilja po povzetju ali naprej-plačilu »vote. Kar ne dopade, se zamenja ali denar nazaj. 504 Okrajni odbor ima oddati 3 pinegavske bike od oskrbe štaj. hranilnice v Podlehniku v starosti okroglo 1 leta. T to svrho razpisuje za torek, dne 3. junija 1913 ob 10. uri dop. licitacijo na mestnem živinskem sejmišču, kjer se bodejo živali tistemu oddale, ki največ ponudi. Okrajni odbor v Ptuju, dne 28. maja 1913. Načelnik: Jos, OKiMG 1. r. 18.000 llanelnih odej rešenih pri nekem požaru, nepoškodovanih, samo z malimi vodnimi madeži 525 Tigerske odeje svetovnoznane neumrljive, ca 190 cm dolge en kos K 170, bordo, drap, svitlo rdeče, s krasnimi traki, ca 180 cm dolge en kes K 2-20, šolsko karirane, 11 barvne, ca 180 cm dolge en koi K 2'60, Pošlje po povzetju, pri najmanje 6 kosov franko — - JOSEF MIK0TA, Koniginhof, a. E. ■■ 5i0 Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čai za kopanje* ob delavnikih od do S. ure popoldne (blagajna je 18. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do lfi. ure dopoldne. 1 kopelj z vročim zrakomTparo „Brauiefcad" z rjuho K — -oOi postrežba •10. ro ali | IreZbaJ Sirolin Roche „ olajša in odravi prsna bolezni, kašelj, katar, influenco, astma. Originalni zavoj a, K 4"— se dobi v vseh apotekah. 305 — 6 — Ww- mlvoiPsronespii1 mnogo izboljšana Bordelaiska mešanica v gotovem stanju. Se piime četo na vlažnem listju. Se lahko rabi pri vsaki rosi. — Nima Ostanka (Sati.) — Brez-h številna priznanjevalna pisma. rabite v lastnem interesu prašek bakrenega žvepla proti strupeni rosi'(\lehitau), Bagol za boj zoper mrvncja in kislega črva (Heu- und Sauerwurm), Ealifornska prekuha zoper sadne Ikodl.ivcc, gosenični Um zoper razne gosenice itd., Laurina za poletni boj zoper škodljivce, Lauril karbolinej za zimski boj, Lauril drevesni vosek za cepljenje, Ichneumin za nežne rožice, Nikotin Quassia ekstrakt za škrooljer.je v drevesnih šolah, Topomor zoper poljske miSi, Pampil zoper mrcesje in ose. — Zahtevajte natančni popis in navodilo za rabo gratis in franko od generalnega zastopstva „Forhin" fabrike materiala za vinogradniško Škropljenje: Konstantin Ziffer, Dunaj XIX,, Gatterburgg. 23. Vozički za otroke ^ (KinderSitz- und Licgewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, poiteno in točno ustreže. 3&* BUliTA SLIIW1TSCH, trBOViHa V PTIliU. la odpuščene rezerviste! Več delavcev in 1 kučijaž ee sprejmejo pri dobri plači. Akcijska družba Stahlwerke, WeiBenfels pri Trbižu. 613 130/13 635 Razprodaj alni edikt. Na zahtevanje Franca Scharlach, posestnika v Ve-račah, zastopanega po g. dru. Richardu Zirngast, odvetniku v Kozjem, vrši se dne 25. julija 191 !5 dopoldne ob 9. uri pri spodaj označeni sodniji, soba št. 6, razprodaja posestev: I. E. št. 62, 123, 124, 346, 381 in 392 k. o. Vir-štajn, obsegajoče gostilno z mesarijo, gospodarsko poslopje, vinogradi in sadonosniki, njive in gozd, z vsem, kakor pohištvo za stanovanje, gostilno in mesarijo, gospodarsko orodje; — II. E. št. 198 k. o. Virštajn in E. Št. 114 k. o Dobležič, obstoječe iz vinogradniške h.še ter vinogradov z eno prešo in 3 »legbalken«; — III. E. št. 95 in 315 k. o. Verače, obaezajoče njive, travnik in gosd; — IV*. E. št. 220 k. o. Verače, obsegajoče travnik, — in sicer vsaka skupina za-se ali pa vse štiri skupine skupaj. Posesti, ki pridejo na razprodajo so in sicer z vsem, kar zraven spada, tako-le cenjene: ad I. na.....22.994 K ad II. na.....3.950 K ad III. na .... 1.720 K in ad IV. na.....450 K. Najmanjša ponudba znaša in sicer: »d I......15.329 K ad II.......2.633 K ad III......1.156 K in ad IV.......300 K, ali skupaj ad I., II., III. in IV. per 19.480 K; pod temi svotami se razprodaja ne zgodi. Razprodajalni pogoji in posesti se tikoči spisi (hipotečni, zemljiško-knjižni izvleček, katasterski izvleček, cenilni protokoli itd.) se lahko pri spodaj podpisani sodniji, soba št. 3, med uradnimi urami vpogledajo. Pravice, ki napravijo to razprodajo nedopustno, se morajo najkasneje v določenem razprodajalnem terminu pred začetkom razprodaje pri sodniji naznaniti, ker drugače se jih z ozirom na ta posestva sama ne bi moglo več vpoštevati. O nadaljnih dogodkih razprodajalnega ravnanja ss bodejo osebe, ža katere so v tem času na posestvih pravice ali bremena vtemeljena ali se jih bode tekom razprodajalnega postopanja vtemeljilo, v tem slučaju le s spisom pri sodniji v znanje postavile, ako ne stanuje ne v okrožju podpisane sodnije, pa tudi ne naznanijo pooblaščenca za dostavljanje, ki mora v sodnijskem kraju stanovati. [. ta. okrajna soitoija v Kozjem, odd. dne 19. maja 1913. (Podpis). Dve hiši na prodaj! 25 minut od mesta Celja; ena je nova hiša s petimi sobami, kuhinjo, kletjo, gostilniško koncesijo in trafiko; pripravna je za trgovino; druga hiša je s 3 sobami, kuhinjo, dvemi kletmi, v dobrem stanju, z gospodarskim poslopjem, štirimi orali zemljišča v lepi ravnini in sadovnim vrtom. Pojasnila daje 529 Franc Pušnik v Gaberjih pri Celju. Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fahrtf.nih cenah kot najboljše orožje za hranitev i&viii z.«: \.u iv u .;w naprej. riuuen-pu&Ke m Karauinerji, uvu-cevne Lancaster-lovske-puške od 36 K naprej. Patrone, ovitke patronov itd Onik zastonj in franko. 34 Priporočljiva domača sredstva. 279 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekL 120 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a jV60. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K V—. Raz-pošiljatev L. HerbSt, apoteka, Bleiburg na KoroSkcm. I Ženitna ponudba! Prevzel sem po svojih stariših obrt z večjim posestvom. Ker sem bil sedaj v tujini in mi manjka poznanstva, iščem znanje z eno mladenko tem potom. Ponudbe se prosijo pod „Dobra gospodinja" na upravo tega lista. Moritz Rau< trgovina s steklom Celje, Rathausgjj priporoča svojo dobro sortirano zalogo v steklu, poiw raenju (Steingut), posoda za gostilne in zasebnike, taleči stavbe, namizne in viseCe svetilke, zrcala in slike. Vel in najceneje. Prosi se za mnogobrojni poset" I NaJboSjša psmska razprodajil Oiavnati ča svojo usnatega b kupovanje i in kadilne bestek, žlic itd. Blaga Ceno perje za p._ l^«v*«U.nil.U*"k0 b'aP s k te h; ■« poi Miki ! Razno blag bera 4 K; kolin antiki .„ ck-Iarla f 1 k( najfinejših ii»iatli »> sl"eH"' J, ssRih 6 k+o h, 8 K; i h ajoce reci. I (Daunen) sivega 6 K,"[ .: PogebnO 10 K; najfinejši prani 12 K. Ako «e vzame 6 K, p)ld t*' g«3"* BotattB postelja -"QR1 iz krepkega, rdečega, prvega, belega ali rumenega na tnlient, ISO cm dolg, 120 ta feok, z t javnima U naka 80 cm dolga, 60 cm te-oka, napolnjene i run trajnim in namnaitrm aerjea za postelje 16 K; y»'. ' nauae 24 K; posamezni tubenti 10 K, 12 K, 14 K, i.iazine S K, S K 60, 4 1. 8« pošlje po povzetju prej franko. Izmenjav* ali imitav franko dovoljen«, dopada denar razni. S. Baniacn, Desohenla ttiki, (Boklti). Cenik para in banko. Vsem gospodinja! Ako hočete sveže, dobro špecerijsko jako nizki ceni kupiti, potem pojdite več kot 40 let obstoječo trgonaol Hans Sirk, MariboJ poslopje rotovža, Hauptplatz. 6U za gladko slamo, s pripravo za pretresanje slame, sitom (Siebwerk), ednostavnim in dvojnim pucanjem za obrat z motorji, vodo in nagepeTJ najnovejše in najtrajnejše konstrukcije, izdelujejo in prodajajo O fabrika kmetijskih in obrtnih strojev II., Taborsfrasss št. 71. Frankfurt a. M., Berlin, 700 odlikovanj. Bogati ilustr. katalog št. 89 zastonj in franko. ISče se zast .*• Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič- nem uradu. Mestni denarni zavod. #.» priporoča se glede vsakega med hranilnične zadere spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem : - vstreže. s $ OMenje $ $ z avst. ogersko $$ $ banko. $ m m m m Ravnateljstvo, m Vstanovijej leta 1862 # *l Giro-konto| podružnici^ ogerske : v Grad -♦-♦■ Uradne za poslov strankami ] delavnikih 1 8—12 irormca < i oljši in na >! Strešna tljivo nizk mokrot 1232 — 7 na glavnem trgu zraven apoteka »poroča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih usnatega blaga kakor kofre, taike za šolo, [nakupovanje in za denar, toaletne reči, pi- in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger Ne itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi itarsko blago npr. korbe za potovanje vseh Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, n sklede, flaše, glaže in drugs v to stroko lajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. Posebno lepe reči pa za M dO K 1*20. za 12,14,16,18, 20 K In tudi finejše sorte v velikem izbira se do-r veliki trgovini Koss CELJE Bft kolodvorskem prostoru. cenik). [ivornica opeke (Ziegelwerk) Celje Ed. Unger-Ullmann. cljši in najcenejši materijal za pokrivanje ■h! Strešna opeka in opeka za first po pre-■etljivo nizki ceni! Ta materijal ne predere leia mokrota; tudi se ne zbije in je izredno trajno. (I (lohnung- iind Dienstvermittlung) za m službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. *^W Vprašanja in pojasnila V mestni Stražnici (rotovž). Neprijetne lasi i84 v obrazu, na rokah, odpravi tekom 6 minut ta. 1. mi otoiirtt las, gar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, ena doza za K 4-— zadostuje. Pošlje strogo diskretno. Ros. dr. L RIX laboral. DUNAJ, IX., Berggasse 17/11. Zaloge v Maribora: lekarna pri „angelju varuhu," lekarna „Marija pomagaj" in pariumerija Wolfram, v Ljubljani lekarnar pri „zlatem _______jelenu", v dižavi A. Kaučič in Adria -Drogprle."________ Bohnel ure za birmo H leta pisni so dobre in cene. Niklasta ura z verižico . . . Goldin-ura z verižico .... Jeklena ura z verižico . . . Srebrna imit. dvojni mantelj Tula ure......... Srebrna ura t verižico . . . Dopa ure......... 14 karat, zlata ura...... Ornega-ura........ Ure na zapestnici, nikel. . . Ure na zapestnici, jeklo . . Ure na zapestnici, double . . Ure na zapestnici, srebro . . Ure na zapestnici, zlato . . . Zlate verižice za gospode . . Zlate vratne verižice . . . . Zlati prstani, masivni . . . Zlati uhani........ garancije. Pošlje po povzetju. O Dunaj, IV., Margaretenstralte 27 j 51. 6.— 7.— 8.— 12.— 18.— 20,— 6.— 6-— 7-— 8.— 24-20.— 10.— i.— &•— 234 O Originalni fabrični cenik zastonj. •iSa Na novem lentnem trgu (Lcndplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Zahtevajtej v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š t ajerčeve" už i g al i c e. V velikem se jih naroČi naravnost pri „Landerbank", Dunaj I.. drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. se dobi rezano blago, perilo In obleke pri Adoifu vvesiak, Maribor, Frettiausoasse-rlagysrraDe. do novega Hauptplatza proti „Narodnem domu") v novo zgrajeni JVVarenhalle." iti njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar net le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, jkbuke* če^Bje, sploh obutalo, štrikan© in šifgnast© srajce, kravate, otročje vozičke, nagrobne vence En trakove, z eno besedo vse. . ----- �706 63 34 523i ODREZKEi možkega in ženskega blaga; kateri so se nakopičili tekom sezone, prodam, J dokler so še v zalogi, po jako nizkih cenah.; ■ Blagovolite torej izrabiti priliko in za- ; htevajte brezplačno povzerjenje, katero ; pa blagovolite vrniti v teka 8 dni. J razpošiljalnica sukna : FRANC ŠMID j JSgerndorf Nr. 210, avstr. Šlezija. 523) I in franko vsakomur svoj glavni! katalog o dobro idočih žepnih, stenskih in budilnih urah nadalje o vseh vrstah godbenih instrumentov; priporoča se, istega ob dani potrebi potom dopisnice zahtevati. L in lir dvorni lifeiant Hanns Konrad, razpošiljali diSa, Brin l\. 4659 (Češko.) Dobre niklaste žepne ure K 420, 6 —. Niklasta budilnica K 290, ki srcti ponoči K 3S0, budilnica z dvojnim zvoncem K 3-80, okrogle ure za kuhinjo K 8 20, ure-kukavice K 7-60. 8 60. Moderne miniatur-ure na pendelj in „federcug« K 13-50, ure na oteze in pendelj K 6&"—, 60'— itd. Velisa izbra v godbenih instrumentih: gosli K fi-tfO, 7-—. Prim- in koncertne citro K 16'—, 22'—. Govorni aparati na plate K 22'—, 30'—. Brez rizike! izmenjava dovoljena aH denar nazaj! Se posije direktno zasebnikom po povzetju ali naprej-plačilu. 434 Grand prix svetovna razstava Pari« 1900. 816 Kwizda restitucijski fluid Umlvalaa voda za konje. Cena: 1 Mekleniea K 2'80. Se rabi čez 60 let v dvornih hlevih in hlevih za dirke za okrep-canje pred in zopetno okrepčanje po velikih štrapaeah. pri trdih kitah itd., napravi konja izreduo zmožnega v trainingu Kwizda restituoijski fluid -"»* se dobi pristen le s to varstveno znamko. Se dobi v vseh apotekah in drožerijah. Vsak dan poštna razpošiljatev po glavni za- Franz Joh. Kwizda, ^kS«."^ in kralj. bule. dvorni liferant ____ okrožni aputekar Korneubnrg pri Dunaja._______316 Brata Slawitsch v Ptuju FtooipliK in Ungiitorgiin priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: I'©L /LB8-Jj=t Singer A ročna mašina K 60'— Singer A .... K 60— 70-— DUrkopp-Singer . K 70'— 90-— Durkopp-Ringschiff za Šivilje .......K130-— DUrkopp-Zentralbobbin za Šivilje.....K140 — Darkopp-Ringschin* za krojače......K160 — DOrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Lususausstattung..............K160"—180'— DurkOFP-Zylindcr-Kkuitik »a čevljarje......K160—180'— Minerva A..................K 120— Minerva C za krojače in čevljarje........K160'— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nitje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obme, ker soUdnost je le tistim znana, kateri imajo maline ad nas. Cenik brezplačno. 6 Opomin : Durkopp-mašine so izborno primerne za vsa Šivalna dela in štikanjc. Navodilo za Slikanje dobi vsak kupec zastonj. Izdajatelj in odjovomi nrtdnik: Kazi Linhart. iooo kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasacn povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasm oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in jo priznan balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni bulram se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospo&j] po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garazlj Ako to ni res, plačamo Obs. diskretni zavoj. vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Car« nspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi Gospod Josef Silhany piše: Velecenjena firma! iCer je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast tt prosim, da mi pošljete en Daket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespoštovanjem Cara-Haus, Kopenhagen. Josef Silhany, Erszebetfalva, . Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer 2 dobrini moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni batom a! moja brada postane brezdvomno krepkejsa kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha.in zarrd Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče »odem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Zl zahvalo ostajem Vaš „ v M Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in rael pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron.I Hajerc" iz! nek, datirar [naslednje fočnina v< Jjo : za p-one, za | razmern 4K50\ |o; za Nerr ,celo lelo Heriko pa igo ino; li naroči na visa Naročn laprej. F )/. seproda jnišivo : se n gleda islopje št (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Staj. deželno zdravilišče & staroznana Akratokopelj 37» C. Termalna, zračna, peskovna, solnčna in \^W. elektr. kopelj, novo zidane ele- * > #PPl gantne separatne kopelji, ter- .»^^ Pilili malni pitni studenec. Krasni 4 ^\ vjvIJ Uo zdravilni uspehi pri C*"J- Poštni in brzojavni ženskih in i i vrnili ^y urad, električna raz-boleznih, gibtn, . *A svetljava, vodovod, krasni revmatizmu ^^ * park- == ^ilke cene' === Sy Autoomnibns Celje-kopelj Nenbans. iti v Poizvedbe in prospekti brezpl. po rentnem uradu. 431 Potrebujete orožje? Za lov, šport, vrt ali hranitev ? Potem naročite takoj cenik št. 17 svetovno-znane, strogo reelne firme A. Antonitsch, fabrika pušk, Borovlje 41, (Koroško). Brezplačno! 437 Špecialiteta: Ojstro-strelni revolverji, flobert- in autornatične pištole v postavno dovoljeni dolgosti. JUJT* Stare puške vzamem v zameno I "SKI P. n. Zadrugam, vinogradnikom, ekonomom priporočam svojo zalogo potrebščin za W* kulturo in kmetijstvo. ' 4P| „Forhin", izborni preparat za uničenje pcronoipore. Katri.mtlrro-sullat (podivepleiio-kisli natron). (Igljinii-kislo apno. Natrinmbi-siillii. Reagenčui papirji. Brumata-lim. Lim za gosenice. Drevesni vosek. Tekočina ireplenega apna itd. Poštna in železniška posi-ljatev takoj! VpraSanjam se takoj odgovori. Postrežba strogo reelna. Adler-droierija mag. pbarm. Karl Wolf, Maribor, llerren-gasse St. 17, nasproti Edmund-Schmidgasse. 462 Pozor posestniki! Lesne deske, štafelne, late in švartelne, kakor tudi vsake vrste mreže iz drata za ograje, potem vse vrste farbe, laka, firnajza in karboli-neuma, cementa, apna, traverze, strešni in zidani cigelj, kakor tudi vsake vrste železnine, najcenejše pri tvrdki Alois MatSChek V Mariboru, Tržaška cesta, poleg bolnišnice. 214 I Vzorce franko od voljnenih in modnih pralnih štofov 330 i Iter relika Nažo n nesrei vojašk obrsta Brez* ovine s: ijegovo danes I B^T cefirjev ta Ustanovljena leta 1879. Štev. konta poštne hranilnice 3201 - Žiro-konto pri avstro-ogrski banki [ Sprejema vsak dan hranilne vloge, izposoja mace štedilnice in daje vsak dopoldf rado volj no in brezplačno pojasnila! vseh hranilničnih zadevah, czg Renti davek plačajo šparkasa sama. 1 Za vloge jamči razven rettrvKfc^ sklada mestna občina o Ortaožu |0 grozno vsem svojim premoženjem, is, ki ga j. naravnost Šparkasa je podvržena državnem I2leni zavezn zorsfvu in državni reviziji in je torjjti ako bi za vloge najzanesljivejši in najNt* RQsiJ°, hude I Redi Jn ega I al. Življ iselo tort ta zlo a. Zade ralni adjt od te a\ |V predsobi i pomagali stane moja in*« /j^f So nizkotne. iti pa je, t pravega mogel, dt vo vzorne z zlalnim m jako dobrin ijivim koicf.* bamomor: traj pekrori J „ „ s t „ natančnol4~_° T SK,e 2 leti iw rašcine ter liazp)šiiji>«tov prišel j r"VJ%nziral ter nejši denarni zavod. Ravnateljstvo Fr. Werhonig, urar, PP platnih, damastih, opreme za neveste itd. razpošilja --------V. J. Havliček & brat Podebrady (Češko). zdravijo H tičejo špijoi imel vpog ga je revmati Kakor mr .v. tudi Redi i isias Ti.tol • XU Rl.nl.. . I 55 ��//5B