Lex Kolisko. D u n a J, 5. novembra 1913. Lex Kolisko }e naperjen v prvi vrsti proti velikim češkim manjšinam na Nižjem Avstrijskem, posebno pa na Dunaju, kjer bijejo Čehi hud boj za obstanek. Občina jim ne da šol, vlada tudi ne in zato so si jih vkljub temu, da imamo § 19 drž. osnov. zakonov morali ustanoviti sami. Seveda s tem križev pot čeških šol še ni bil končan. Krščansko - socialna večina dunajskega občinskega sveta je ponovno z nasiljein zaprla vse Komenskega šole. Da pa se za vedno prepreči ustanavljanje ieškili šol in onemogoči tudi že obstoječe Komenskega šole na Dunaju, določa tudi lex Kolisko, da se sme privatnim in meščanskim šolam podeliti pravico javnosti le v tem slučaju, če Je učni jezik na teh šolah nemški. Vlada bi sicer jako rada predložila ta zakun v sankcijo, a nima dovolj poguma, in tako lex Kolisko vkljub temu, da se nahaja na dnevnem redu nižjeavstrijskega deželnega zbora vsako leto, še vedno ni mogel dobiti najvišje sankcije. Vlada si je pač dobro v svesti nevarnih posledic, ki bi nastale, če bi postal sklep nižjeavstrijskega deželnega zbora v resnici zakon. V tem slučaju bi bil namreč ustvarjen nevaren prejudic, in dežele, kjer se nahajajo Nemci v manjšini, bi potem z mirnim srcem in mirno vestjo lahko vrnile Nemcem milo za drago, kar bi seveda ne bilo po politiškem rezonu. Tudi Nemci sami so prepričani, da je naravnost nemogoče doseči sankcijo tega škandaloznega zakona, vendar pa vkljub temu nočejo mirovati, atnpak hočejo izsiliti od vlade, da predloži zakon cesarju v sankcijo. Da bi dosegli ta svoj namen, delujejo sedaj na tem, da bi sprejeli tudi vsi ostali avstrijski deželni zbori ta zakon. Seveda tudi ta akcija ne bo dosegla svojega uspeha. Ce bi ga pa, tedaj bodo s šibo, ki jo pletejo za Slovane, tepeni tudi Nemci. Vsak šovinizem se maščuje, pa se bo tudi ta!