ŽIVILSKEGA KOMBINATA ŽITO št. 6 JUNIJ Izdaja živilski kombinat ŽITO — 61000 Ljubljana Smartinska 154 »ŽITO« LJUBLJANA n. sol. o. Smartinska 154 TOZD MLINI LJUBLJANA n. sub. o. tozd PEKARNA Ljubljana n. sub. o. TOZD ŠUMI LJUBLJANA n. sub. o. TOZD MALOPRODAJA n. sub. o. TOZD IMPERIAL KRŠKO n. sub. o. TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA dolenjska n. sub. o. TOZD TRIGLAV LESCE n. sub. o. TOZD GORENJKA LESCE n. sub. o. TOZD PEKARNA KRANJ n. sub. o. DSSS Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik: Janez Slovenc Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO, Smartinska 154 Tel. 41-673, int. 32 Za delavce kombinata je gla/nik brezplačen Tisk: Tiskarna Ljubljana Ljubljana, Tržaška 42 Na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v pro-metu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) daje sekretariat za infor-macije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije na vlogo Živilskega kombinata ŽITO, Ljubljana mnenje, da šteje glasilo »GLASNIK« med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v Prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Leta borbe in zmag Ker letos praznujemo veliko obletnic Zveze Komunistov Slovenije in nasploh vsega članstva, posebno pa našega sekretarja tov. TITA, smo se zbrali obenem, da osvežimo spomin na prehojeno pot naših dolgoletnih članov Zveze komunistov. Vsi vemo, da ravno letos mineva 40 let ustanovnega kongresa KPS na ČEBINAH, nadalje 40 let od prihoda tov. TITA na čelo naše partije in obenem enega dragih jubilejev 85-letnice njegovega rojstnega dneva. Zato je tudi prav, da spregovorimo nekaj besed danes na tej svečani seji naše osnovne organizacije ZK. V času oktobrske revolucije in vračanja naših ljudi po končani prvi svetovni vojni domov, se je začela prebujati delavska zavest. Z ustanavljanjem KPJ in njenim delovanjem se je buržoazija ustrašila za svoj obstoj in oblast. Da bi to zatrli je takratni kralj Aleksander proglasil 6. januar 1929 leta za tako imenovano šestojanuarsko diktaturo. To je bila posledica takratnega družbenopolitičnega razvoja države in rezultat ocene, da se politika državnega uni-formizma ne more več uspešno sprovajati na parlamentarnih osnovah. Uvajanje šestojanuar-ske monarhistične diktature je pomenilo, da je takratni režim napovedal vojno KPJ in celotnemu naprednemu gibanju. Med to gonjo so se razna vodstva meščanskih partij pasivizirala, edino KPJ in SKOJ sta začela neizprosen boj proti diktaturi. Diktatura ni mogla uničiti partije, pač pa je oslabila njeno delovanje. Komunisti, ki so se vračali iz ječ so začeli obnavljati partijske celice. Pri nas v Sloveniji so se lotili obnavljanja partije tovariši Edvard Kardelj in Boris Kidrič. Leta 1932 so ustanovili pokrajinski komite KPJ za Slovenijo. Partija je bila vse glasnejša, začela je zbirati okrog sebe delavski razred lin v tej smeri je njena dejavnost z vsakim dnem naraščala in se krepila. Leto 1934 je bilo pomembno za razvoj KP in komunističnega preobrata nasploh v Jugoslaviji. Tega leta se je vrnil iz ječe tovariš TITO, okrog njega pa so se zbrali vsi pošteni in pravilno usmerjeni komunisti, katerim je bila jasna orientacija, edinstvena smer in pot v vodstvu KPJ. Proti koncu 1934. leta je bila v Ljubljani IV. državna konferenca, katera je potrdila pravilno smer konference v Goričanah. Na tej konferenci je bil sprejet sklep o ustanovitvi komunistične partije Slovenije, Hrvaške in v »bližnji prihodnosti« še KP Makedonije. Od te četrte konference so minila 3 leta boja slovenskih komunistov v revolucionarni akti-vizaciji. Tega leta se je vrnil tov. KARDELJ v domovino in začel uresničevati sklepe četrte konference KPJ o ustanavljanju KP Slovenije. V tem času je tov. Kardelj poklical tov. Miha Marinka in mu predlagal, da najde skrivno mesto v Trboveljskem revirju za sklic ustanovnega kongresa KP Slovenije. Končno sta se oba sporazumela za ČEBINE. V noči med 17. in 18. aprilom 1937. leta se je zbralo enajst delegatov partijskih organizacij Slovenije. V zvezi s tem se je postavljalo vprašanje ali ustanovni kongres bo ali ne. Odločeno je bilo, da se ta zgodovinski zbor izvede. Tovariš Kardelj je podal poročilo o delu partijskih organizacij na Slovenskem in o razmerah v svetu v luči naraščajočega Hitlerjevega nacizma in fašizma. Obenem je kongres enoglasno sprejel manifest, ki ga je podal tov. Kardelj. Ta dokument, čigar okvire so izdelali tov. TITO in tov. KARDELJ je jasno kazal na razmere v deželi in v svetu, kazal je na avantgardno vlogo delavskega razreda v teh usodnih dneh za slovensko ljudstvo. Eno od glavnih poglavij tega manifesta je, kjer se govori o bodočnosti slovenskega naroda in njegovega obstoja v svobodni skupnosti bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne demokratične države. JPIIJ ■ I' ■ * 8f J§ 4. JULIJ -DAN BORCA Letošnji dan borca bomo proslavili slovesno — tako kot vsako leto — a letos še posebno z velikim zborom brigad in mladine v Beli krajini. Tega dne se borci spominjamo težkih, a slavnih dni, tistih časov, ko smo bili Slovenci obsojeni na smrt. Ves svet je trepetal pred grozečim barbarskim fašističnim vojnim strojem. Evropske države so se druga za drugo predajale in prepuščale ljudstvo in imetje na milost in nemilost fašističnim okupatorjem. Tudi jugoslovanska vlada in kralj sta pobegnila iz države in prepustila deželo in narode okupatorju. Ljudi sta prevzemala obup in razočaranje. Toda sovraštvo do okupatorja in domačih izdajalcev je bilo preveliko, da bi mirno sprejeli okupacijo. Vse politične stranke v bivši Jugoslaviji so bile kompromitirane, le KPJ je bila sposobna, da povede narode v boj proti okupatorju. Tako je prišlo do zgodovinske seje CK KPJ. 4. julija 1941 je bila v hiši pokojnega Vladi-mira Ribnikarja na Dedinju seja politbiroja KPJ, na kateri je bilo sklenjeno, da se takoj začnejo formirati partizanski odredi za boj proti okupatorju in ustanovljen je bil glavni štab za Srbijo. V V proglasu CK je pisalo: » ... vi, ki ječite pod okupatorsko peto, vi vsi, ki ljubite svobodo, ki nočete fašističnega suženjstva — vedite, da je prišla ura boja za vašo osvoboditev izpod fašističnega jarma... Vaše mesto je v prvih bojnih vrstah delavskega razreda, ki se bije za svojo in vašo resnično svobodo in neodvisnost ...« Tako je postal 4. julij zgodovinski dan in je posvečen borcem za svobodo in neodvisnost. Borci se na ta dan spominjamo neprestanih bojev, neprespanih noči, lakote, mraza, dolgih pohodov, bojev za orožje in municijo, padlih tovarišev, ranjencev, ki so v težkih bolečinah umirali brez zadostnih zdravil. V trpljenju in junaštvu borcev sta se skovala tovarištvo in bratstvo med narodi. Tako kot v najtežjih časih, so borci ves povojni čas v prvih vrstah graditeljev naše socialistične domovine. Skupaj z vsemi naprednimi ljudmi in mladino so borci čvrsto odločeni čuvati pridobitve naše revolucije. Letošnji 4. julij pa naj bo še posebno svečan, saj proslavljamo jubilej prvega državljana, borca in heroja tovariša Tita. Vse misli in želje nas vseh ob 4. juliju so gotovo — mir in bratstvo med narodi, za srečno bodočnost. FRANC TAURER-PLAHUN POROČILO SLUŽBE INFORMIRANJA Dosedanji samoupravni sistem je bil v bistvu zasnovan pred leti in kasneje prilagojen novim amandmajem k Ustavi 'in vse pogostejšim integracijam. Pred ustanovitvijo TOZD in podpisom samoupravnega sporazuma je temeljil na 18 delovnih enotah, ki štejejo od 8 do 240 zaposlenih, z organizirano notranjo samoupravno strukturo. Vsaka delovna enota ima svoj delavski svet in pet komisij. V okviru kombinata pa obstaja DS, PO in 9 komisij s statutom kolektivnih izvršilnih organov. Pravice in dolžnosti posameznih organov so določene v statutih in drugih splošnih aktih. V delu samoupravnih organov je vključenih 650 delavcev. Omenjena raven samoupravljanja, njegova struktura in organizacija so zahtevale ustrezen način informiranja, ki je bii organiziran na pobudo družbenopolitičnih organizacij in ostalih dejavnikov. Ta naj bi pravočasno posredoval delo samoupravnih organov, povezoval delo med njimi, strokovnimi službami in družbenopolitičnimi organizacijami z razpravami, kritičnimi spisi o odločanju in sklepanju o vseh pomembnih vprašanjih, ki so vezane na kombinat, delovne enote in posameznika. Družbenopolitične organizacije so težile, da Je treba vsakega posameznika seznaniti z delom samoupravnih organov. Vsak naj bi bil z oceno in razpravo posegal v vsa dogajanja, zlasti na zborih delovnih ljudi in skrbel, da bi bili sklepi tudi uresničeni. V zadnjih letih je postalo jasno, da so bili z rastjo kombinata delavski svet kombinata kot tudi poslovni odbor in komisije pri delavskem svetu vedno bolj odmaknjeni od vse večjega kolektiva in da se je tako vse bolj uveljavljala posredna oblika samoupravljanja, medtem ko je bila funkcija zasedanj svetov delovnih enot kot tudi zborov delovnih ljudi vse bolj le informativna. Potreba po večji decentralizaciji upravljanja in drugačnem formuliranju upravljanja ter vodenja je vsekakor obstajala, ko so bili sprejeti delavski amandmaji oziroma objavljeni osnutki novih ustav. Izgradnje novega samoupravnega sistema smo se lotili programsko. V proces oblikovanja novih odnosov smo vključili kar največ delavcev, s tem da smo organizirali komisije v delovnih enotah in osrednjo delegatsko skupino, ki je ob pomoči strokovnih služb pripravila predloga samo- (Nadaljevanje na 3. str.) V manifestu so bili najprej zapisani in nakazani cilji in način, kako to izpeljati, kar citiram: »Najnaprednejši in najzavednejši ljudje v slovenskem ljudstvu so svestni, da je v teh težavnih dneh za slovensko ljudstvo samo ena pot: potrebno je prenehati s politikantstvom in medsebojnim obtoževanjem v demokratičnih vrstah. Združiti se morajo vse sile, katerim je pri srcu usoda slovenskega ljudstva« in nadalje »ustanovitev KR Slovenije bo pospeševala rast našega kadra in jo bo tesneje povezovala s slovenskim narodom. Naši komunisti morajo ravno zato, ker so dobri internacionalisti, biti dobri Slovenci. Poznati morajo svoj narod, prav tako tudi njegovo preteklost in narodnostne posebnosti, ker bodo le na tak način povezani z ljudskimi množicami. Istočasno pa morajo vedeti, da je bratsko sodelovanje s komunisti in vsemi antifašisti drugih jugoslovanskih narodov nepogrešljivo jamstvo za zmago.« Na kraju je bil tako izvoljen 9-članski Centralni komite Slovenije in 3 kandidati. Za prvega sekretarja CK KR Slovenije je bil Izvoljen Franc LESKOŠEK-Luka. Ustanovni kongres KPS je zapisan v zgodovini slovenskega naroda kot eno največjih dejanj v njegovem tisočletnem razvoju. Pomenil je začetek nove dobe, ki je leta 1945 z ostalimi narodi In narodnostmi izvojevala v štiriletni krvavi vojni svobodo in izšla z tisočletnega hlapčevanja, ustanovila je OSVOBODILNO FRONTO in partizansko vojsko, pognala okupatorja in domače izdajalce. Z zmago v vsej Jugoslaviji je ustvarjena samoupravna socialistična Slovenija v trdni celoti Titove Socialistične Federativne Republike Jugoslavije. Istega leta 17. avgusta 1937 je prišel na čelo naše partije tov. TITO. V tem času je KPJ preživljala eno največjih svojih kriz. izbit je konflikt s Kominterno in nastala je nevarnost od frakcionaških in grupaških bojev, z namenom, da se prenesejo razprtije v partijo in preobrat v deželi in to v trenutku, ko nam je bila potrebna največja enotnost. Tovariš TITO je sprejel borbo in z najnaprednejšimi silami v Partiji in gibanju izšel kot zmagovalec. Med tem časom se je tov. TITO boril za priznanje naše partije pri kominterni, pošiljal pisma, poročila in telegrame sekretarju IK (izvršnega komiteja) kominterne in tov. Dimitrovu s prizadevanjem, da se že enkrat za vselej reši vprašanje KPJ. Takšna vztrajna Titova borba in dokazovanja so privedla kominterno do tega, da je 5. januarja 1939 priznala KPJ in je tov. TITU-Valterju, kakor so TITA v kominterni imenovali — dal mandat, da je še naprej vodja KPJ, sedaj kot sekretar. Od takrat so se dogodki vrstili izredno hitro. TITO je podal razglas vsem komunistom Jugoslavije, sledili so posveti in posvetovanja, fašizem je bil prisoten tudi pri nas, partija se je pripravljala za osvobodilni boj. Nato je prišel 6. april 1941, zatem napad na Sovjetsko zvezo. V tem usodnem času je edino partija ostala zvesta ljudstvu. Z razglasom je pozvala Jugoslovanske narode na vstajo. Začela se je porajati nova Jugoslavija in to v času ene največjih nacionalnih katastrof, ki je doletela naše narode. Tukaj na naših tleh se je od vse zasužnjene Evrope najprej dvignil upor — vstaja, katera je prerasla v osvobodilni boj naših narodov in narodnosti. Ko je TITO pozval vse napredne sile v boj, izhajajoč, da se moramo opreti na svoje lastne sile, ne pa čakati, da nas nekdo osvobodi, je TITO že avgusta 1941 dejal: »Kdo nam bo prinesel svobodo, če se zanjo sami ne bomo borili?« In ml smo se sami borili! Zmagalo je ljudstvo v revoluciji s partijo in tov. TITOM na čelu. Zato je zmaga naše revolucije neločljivo povezana z obstojem in vlogo KPJ, njeno usposabljanje pa je neločljivo povezano s TITOVIM delom. Tovarišice in tovariši, lahko smo ponosni na preteklo 40-letno pot ZKS, na našega sekretarja ZKJ tov. TITA in našo revolucijo. Lahko smo zares ponosni, da smo člani tako čvrste in enotne partije, katera ni nikoli klonila in se vdala. Zato mi na kraju dovolite, da vam v imenu vseh naših komunistov naše 00 ZK zaželim ob jubilejih: 40-letnice ustanovnega kongresa KPS na Čebinah, prihoda tov. TITA na čelo partije in njegovega 85. rojstnega dne, da bi nas vodil še naprej v zmage in izgradnjo naše samoupravne socialistične domovine. NAJ 2IVI ZK, NAJ ŽIVI NAŠ DRAGI TOVARIŠ TITO! Med delom... Veliko lepše ... Prireditev v Bistri Med prireditvijo V okviru letošnjih proslav: ob 40-letnici prihoda tov. Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije in njegovega 85. rojstnega dneva, je naša sindikalna organizacija — Pekarna priredila proslavo ob našem mlinu v Bistri. Povabili smo vse delavce, kakor tudi upokojence. iz Ljubljane smo odšli v soboto, 21. maja, ob 12. uri s Trga revolucije. Trije avtobusi so nas odpeljali v Bistro, kjer je bilo že vse pripravljeno. Prostor je bil lepo okrašen z zastavami in Titovo sliko, pa tudi vreme se je pridružilo slavnostnemu razpoloženju. Tov. Rudi Cedilnik, ki je napovedal program, je prepustil mikrofon predsedniku sindikata, tov. Zenanu, ki je opisal Titovo življenjsko in revolucionarno pot, uspehe, ki smo jih pod njegovim vodstvom dosegli. Nato je bil na vrsti kulturni program, ki so ga izvajali mladinci in mladinke, ter pevski zbor, ki je zapel več pesmi. Vsem izvajalcem smo se zahvalili s prisrčnim aplavzom. Po končani proslavi smo imeli piknik. Ob hrani in pijači so nam fantje zaigrali vesele in poskočne melodije, tako da smo se zavrteli kar po dvorišču. Tudi zapeli smo, bolj ali manj ubrano, vendar iz srca. Kar prekmalu so se avtobusi vrnili po nas in nas dobro razpoložene odpeljali v Ljubljano. Vsem prirediteljem in nastopajočim se najiep-še zahvaljujemo za čudovito popoldne in kličemo: Titova misel — naša misel! Stana Gorišek Naša mladina pri urejanju spomenikov NOV Končni izdelek ... (Nadaljevanje z 2. str.) upravnega sporazuma. Kljub hotenjem posameznikov in celotnega kolektiva smo potrebovali določen čas za spoznanje, da gre za proces, ki se ga ne da speljati v enem mesecu in da gre za določitev in sprejetje pravil obnašanja v prihodnosti in ne za enkratno oblikovanje odnosov v kombinatu. V skoraj enoletnem obdobju smo oblikovali devet temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost Skupnih služb ter podpisali samoupravni sporazum o združitvi TOZD v kombinat ter sprejeli statute temeljnih organizacij združenega dela in samoupravne sporazume o medsebojnih razmerjih TOZD in DSSS. Samoupravni sporazum o združevanju TOZD v Živilski kombinat ŽITO je osnovni akt, kjer so podana načela samoupravnega urejanja razmerij med TOZD v kombinatu. S podpisom tega dogovora pa nikakor še niso uveljavljena vsa načela, kijih prinašajo amandmaji oziroma osnutki ustav. Glede na izdelavo in sprejem statutov TOZD pa bo potrebno organizacijsko izvesti reorganizacijo samoupravljanja v TOZD. Z razčlenitvijo razmestitve zaposlenih bo potrebno organizirati informacijsko samoupravne skupine kot izhodišče informacijskega sistema, ki je pogoj za vključevanje delavcev v samoupravljanje. Dosedanji sistem predstavnikov v samoupravnih organih delovnih enot ni temeljil na takšnem sistemu in je imel zato vrsto pomanjkljivosti. Nadalje bo potrebno še poglobiti delo, to je usposabljanje in izobraževanje delavcev samoupravljalcev za Razumevanje informacij, za upoštevanje le-teh in za aktivno vključevanje v upravljanje na tej osnovi. Samo teko bodo -lahko preprečili koncentracijo samoupravnega odločanja v ožjih sku-Pinah in hkrati preprečili nastajanje tehnobirokratskih struktur. To so naloge, ki Jih morajo reševati celotni družbenopolitični aktivi TOZD 'in samoupravni organi. Veliko aktivnost zaposlenih delavcev v organih upravljanja kaže podatek, da je v Svetu delegatov, delavskih svetih TOZD, Svetih delovnih enot in v kolektivno izvršilnih organih vključenih 850 delavcev od skupno 2000 zaposlenih. Volitve v Svete delovnih enot, v delavske svete TOZD in v svet delegatov kombinata ter v kolegijsko izvršilne organe so bile izvršene v decembru 1973 in v januarju 1974 v skladu z določbami zakona o konstituiranju organizacij združenega dela. Za člane Sveta delegatov, člane delavskih svetov TOZD in člane svetov delovnih enot ter člane kolegijsko izvršilnih organov je določena 2-letna mandatna doba. Poročilo o gibanju proizvodnje za pet mesecev leta 1977 Letni plan proizvodnje za TOZD Šumi je 5.051.000 kg. V prvih petih mesecih letošnjega leta smo realizirali 2.208.236 kg, to je 43,7%. Primerjalno z lanskoletno realizacijo za pet mesecev, smo realizirali le 1.860.113 kg, to je le 35,8% z ozirom na letni plan 1976. Čeprav se srečujemo z zelo razgibano proizvodno problematiko, to so predvsem strojni zastoji, izpadi zaradi sirupa, pomanjkanja embalaže, včasih tudi surovin, so kljub temu dani vsi pogoji, da realiziramo letni plan, kar je brez dvoma naš zaželeni cilj. Lahko navedemo tudi to, da tako izredne prodaje naših artiklov, kot je v letošnjem letu, že dolgo ne pomnimo in pri tem gre brez dvoma zasluga tudi naši prodajni službi. ______________________ Tako lahko rečemo, da hodita naša proizvodnja in prodaja v koraku in da se bomo v mesecu juniju prav potrudili (delali bomo vse sobote), da bomo sploh lahko ustvarili primerno zalogo naših artiklov v času remonta od 1 do 23. julija, da ne bo prišlo do večjih izpadov. Posebno smo zadovoljni, da imamo take artikle, kot sta Herba in Visoki C, ki predstavljata skoraj 50 % mesečne realizacije. Želeli pa bi se še ;nadalje razvijati v smeri razvoja, kar nam bi omogočilo nove artikle, ki bi bili kvalitetni in iskani na tržišču. Zato bomo vložili vse sile v to, da bomo čimveč lin kvalitetnejše proizvajali, s tem pa dosegli večjo produktivnost, ter na ta način skušali obdržati prodajo na nivoju, kot je bila v prvih petih mesecih. Sonja Štergelj kaC (5 i e A N 5E P ROiZ vODH 3 E 7 K anditni cc\ daA&k. Desertni fccutfučiic dkO m 200 Legendo: ...... rotit. 197£ ___-^Tl ___mot. '97T uro J-ncC 'ttc- o2C bCC Lag ki jo je kandidat nazadnje obiskoval, če nima ustrezne srednješolske izobrazbe. 2. Potrdilo o trajanju in uspehu zaposlitve, če je bil kandidat po končani šoli zaposlen. 3- Kratek življenjepis. ?/„ Izpisek iz rojstne ma-ticne knjige. Pijava mora biti kolko-vana z upravno takso za 2,00 din. Kandidat, ki se bo pravočasno prijavil za vpis na katerokoli visokošolsko delovno organizacijo v SR Sloveniji, se lahko jeseni vpiše na drugo organizacijo brez posebne prijave, če sicer izpolnjuje pogoje za vpis. Ob vpisu mora predložiti odjavnico, ki jo izda tista visokošolska delovna organizacija, na kateri se je prijavil za vpis. Obveznost prijav do navedenega roka velja tudi za kandidate, ki bodo delali končni izpit na srednji šoli v jesenskem roku. Ti bodo seveda priložili overjen prepis spričevala o opravljenem končnem izpitu naknadno, morajo pa k prijavi Priložiti potrdilo srednje šole, da bodo opravljali končni izpit v jesenskem roku. V nadaljnjem obdobju je potrebno izpopolnjevati organizacijske oblike, zlasti nadzor v posameznih sektorjih in odpraviti navedene slabosti z uvedbo enotnih kriterijev v vseh sektorjih. Predvsem moramo izkoristiti nove kvalitete, ki jih taka organizacijska oblika nudi, predvsem pri usmerjanju podaljšanega delavnika, ki ga lahko odredi vodja službe ob povečanem obsegu dela oziroma skrajšanju delovnika v časovnih obdobjih, ko je obseg dela manjši. Z reorganizacijo FRS se bo moral stabilizirati položaj tudi v tej službi in prav FRS bo moral polagati največjo pozornost pri razporejanju in odrejanju delovnega časa ob povečanem obsegu dela. Omenjena analiza nudi le analizo splošnega stanja z uvedbo premakljivega delovnika oz. vpogled na Izboljšanje delovne discipline in organiziranosti dela na podlagi teh splošnih podatkov, ki kažejo le na globalno izboljšanje razmer. Podrobneje pa lahko dobijo stanje, ki je nastalo, zlasti boljši izkoristek delovnega časa, večjo angažiranost zaposlenih tj. funkcionalnost v celoti, le sektorji sami predvsem vodje služb — direktorji sektorjev. Prav s te strani pričakujemo določen odgovor o uspešnosti novega delovnika. Vse dosedanje ocene in pobude so prišle s te strani, pa so bile pozitivne in vzpodbudne in so dajale le nekatere smernice odprave manjših pomanjkljivosti, predvsem tehnične narave. Izdelal: Direktor Vodja pom. služb splošnega sektorja Vladimir Svet Janez Slovenc Potreben predvsem pravilen odnos da premakljivega delovnega časa Pri organizaciji dela ne smemo pozabiti na organizacijo delovnega časa. Pri tem se srečamo z vrsto problemov: trajanje dnevnega dela, trajanje tedenskega dela, začetek dela, urnik izmenskega dela, razporeditev in čas trajanja odmorov. Pri obravnavanju delovnega časa ne smemo pozabiti na urnik — to je predvsem na čas začetka dela posamezne izmene. V naših gospodarskih organizacijah se je uveljavi tak urnik, da začne z delom I. delovna izmena (ki je daleč najštevilnejša) že ob 6. uri zjutraj. Temu urniku je prilagojen promet, obrati družbene prehrane in celoten način življenja. Če poskušamo analizirati, zakaj smo se tako oklenili tega urnika, pridemo do naslednjih ugotovitev: velik del naših delavcev je sodil v prvo obdobje našega gospodarskega razvoja v skupino polproletarcev. Takih delavcev je še danes mnogo. Ker se niso povsem odtrgali od zemlje, ki jim še vedno predstavlja vir dodatnega dohodka, so s takim urnikom zadovoljni. Sedaj pa poglejmo ta urnik z druge strani. Najprej se ustavimo pri vprašanju storilnosti delavcev. Če se delo začne ob 6. uri, mora večina delavcev vstati že pred 5. uro, da pridejo pravočasno na delo. Mnogi vozači vstajajo še prej. To pomeni, da je noč prekratka in da posebno mladim delavcem, ki zvečer ne hodijo zgodaj spat, manjka spanja. Mnogokrat prihajajo nespočiti na delo. Ne gre pa samo za prekratek čas spanja. Tudi če človek spi 7 ali 8 ur (v zadnjem primeru bi morali mnogi delavci v posteljo že ob 20. uri), je v zgodnjih urah za delo nerazpoložen, neaktiven, lahko bi rekli, da je že po naravi nepripravljen za delo. Pregovor »Rana ura — zlata ura« je iz kmečkega življenja in za današnje življenje industrijskega delavca ne drži. Človek je tisočletja živel po naravnem ritmu. Z dnevom se je začela njegova aktivnost in z mrakom je prenehala. Zato je bil pozimi čas aktivnosti kratek, poleti pa je bil ta čas mnogo daljši. Človeški organizem je še vedno usklajen z naravnim ritmom. Z dnevom šele postanemo aktivni — to pomeni, da nas šele dnevna svetloba polno aktivira. Usklajenost z letnimi časi je tudi v tem, da potrebuje organizem pozimi več spanja kakor poleti. S tem, da začnemo pozimi z delom že ob 6. uri zjutraj, ko je še trda tema, delamo nasilje človekovi naravi. Zato je povsem razumljivo, da je storilnost v prvih urah dela občutno nižja kot če bi začeli z delom kasneje. Pri poskusih, ki so jih dve leti zaporedoma delali v večji tovarni, so ugotovili, da je samo na račun premika od 6. na 8. uro, zrastla storilnost v zimskem času za 7 do 10%. Prav tako pa je pri takem urniku manj nesreč v prvih urah dela. Med najbolj odmevne novosti pri organizaciji delovnega časa sodi vsekakor prelom s togimi oblikami in uvajanje spremenljivih oblik, med katerimi je pri nas naletela na posebno pozornost oblika premakljivega delovnega časa. Prednosti in slabosti premakljivega delovnega časa bi se morale odražati na objektivnem planu: količina, kvaliteta, gospodarnost dela ipd. in subjektivnem planu: zadovoljstvo pri delu in izven dela, delovna morala ipd. Da bi ugotovili vpliv premakljivega delovnega časa na nekatere objektivne in subjektivne variable in preverili ustreznost osnovnih določil premakljivega delovnega časa, so v neki veliki slovenski delovni organizaciji (kjer so že 4 mesece poskusno delali v premakljivem delovnem času) izvedli raziskavo. Rezultati so pokazali, da so osnovna določila sistema premakljivega delovnega časa sprejemljiva za večino delavcev. Kljub štirimesečnemu poskusnemu delu se premakljivi delovni čas še ni popolnoma uveljavil, saj večina delavcev prihaja na delo in odhaja z dela po starem. Videti je, da premakljivi delovni čas še bolj funkcionira kot potencialna možnost, ki jo večina uporablja le včasih in manj kot splošna in dokončno uporabljena organizacija delovnega časa. Razlogi za to so številni in jih lahko le domnevamo: prekratek čas, v katerem se navade še niso izoblikovale, »Čakanje« na dokončno uveljavitev premakljivega delovnega časa, strah, da bi se premakljivi delovni čas s popolno uveljavitvijo sprevrgel v obliko deljenega delovnega časa, ki je pred leti preživel splošni odpor in popolnoma propadel. Večina delavcev smatra, da so delovne sposobnosti ter učinkovitost, poslovni stiki s strankami in sodelavci, delež in izkoriščanje prostega časa ostali nespremenjeni. Večina občuti izboljšanje, domala nihče poslabšanja. Premakljivi delovni čas — zlasti raztegljivi čas prihoda na delo — pomeni v nekem smislu prilagajanje delovnega časa biološkim, psihološkim in socialnim značilnostim posameznika. To pa se odraža v: izboljšanju naspanosti in spočitosti, boljša izkoriščenost prostega časa, izboljšano splošno počutje, vse to pa na povečani delovni sposobnosti in učinkovitosti. Prednosti premakljivega delovnega časa so sicer še nejasne, vendar je to razumljivo, saj le malo delavcev izkorišča vse možnosti premakljivega delovnega časa. Uvajanje premakljivega delovnega časa zahteva dobro organizacijo dela, navade oz. disciplino posameznikov, predvsem pa ustrezen odnos do dela. Davidovič-Primožič Biserka ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi nepozabnega očeta, brata, strica in matere, sestre in tete: Draga Perca in Ivanke Kogovšek se najtopleje zahvaljujemo vsem sodelavcem Kombinata ŽITO, ki so ju pospremili na njuni zadnji poti in položili vence oziroma cvetice na njun prerani grob. Posebna zahvala tudi pevcem, govorniku, kakor tudi vsem, ki so se kakorkoli potrudili, da je bila njuna zadnja pot lepa. V imenu vseh žalujočih: sinovi Niko, Branko, Jože, hčere Vera, Dragica, sestre, bratje in drugo sorodstvo. Potrošnik, ti si kriv! »Potrošniki so krivi, da nam je ostalo 15 ton kruha.« Ker je za Silvestrovega zmanjkalo kruha in so bili občani, ki jih v takih primerih označujemo s potrošniki, besni, so peki poskušali popraviti napako za 1. maj. Napekli so gore kruha, pri tem pa niso imeli niti toliko časa, da bi se ozrli skozi okno in pogledali, kako vreme je. Na žalost je bilo lepo in ker so bili prazniki, je večina Ljubljančanov odšla na izlete, k sorodnikom, ali pa na krajši dopust. Poleg tega so bili prvomajski prazniki dolgi in med tem časom so bile trgovine zaprte, tako da ni mogel kupiti kruha nihče, tudli tisti ne, ki bi ga rabil. Tudi to so peki enostavno prezrli. Ker pa so odprli novo linijo za peko kruha, ki je baje sposobna speči kruh skoraj za pol Ljubljane, so pritisnili na gumb in čakali, kaj bo. Toda na žalost so bili prazniki, v katerih so Ljubljančani zapustili svoje mesto in tako se ni zgodilo nič, razen da je kruh ostal v skladišču. Tovariši iz »Žita«, ki v glavnem preskrbujejo Ljubljano s kruhom so odločno izjavili, da se takih igric več ne gredo. Ali bodo potrošniki kupovali toliko kruha, kot ga napečejo, če ne, pa bodo ubrali drugo pot; spekli ga bodo vedno manj kot znaša poraba, preostali občani pa naj si kupijo moko in kvas ter sami pečejo kruh doma. Nehote sem se spomnil na našo lesno industrijo, ki proizvaja pohištvo Ludvika XIV., pa tudi drugih vladarjev in stilov, pri tem pa pozablja, da so stanovanja dandanes majhna. Verjetno le zaradi skromnosti še niso ugotovili, naj si vsakdo naredi pohištvo sam, po meri, oni pa bodo izdelovali takšnega, kot mislijo, da je prav. Če pa slučajno ne bo šlo v prodajo, bo za to kriva država (ki izumira), previsoki davki, dajatve, itd., pa tudi delavci. Kaj pa vodilni? Pred časom so sindikati sprejeli samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, v posameznih dejavnostih, ki v posebni kategoriji obravnavajo in vrednotijo tudi odgovornost vodilnih oseb, še posebej pa vrednotijo njihov napor za sprejemanje pravilnih odločitev. Vprašanje je, zakaj so bili sklenjeni taki samoupravni sporazumi, če pa je vendarle jasno, da so potrošniki vsega krivi; če pa ne ravno oni, pa kdo drug. »Tovariši, toda ostalo nam je 15 ton kruha.« Ne verjamem, da je to popolnoma nekoristen proizvod, saj bi se ga še marsikje dalo uporabiti, ne samo za drobtinice, ki kot pravijo v »Žitu«, baje ne gredo v prodajo. Verjetno bo treba nekaj storiti in ne samo obtoževati potrošnikov, da niso kupili kruha. Še posebno zato ne, ker so peki občane navadili, da si morajo kruh pred prazniki preskrbeti vsaj do 12. ure, kajti drugače ga zmanjka. Žal so naredili prav v nepravem času, potem ko so potrošnike odvadili kupovati kruh, se jezijo, da ga nočejo. Toda še bolj zaskrbljujoče je mnenje prodajalcev kruha v maloprodaji, ki so ostali s suhimi štrucami. »Prav privoščim vsakemu, da bo ostal brez kruha, če ga ne bo kupil do štirih popoldne,« je dejala neka besna prodajalka. »Prav imate, gospa, še nikoli se ni zgodilo, da ga ne bi kupila že zjutraj,« je pritegnila na-lišpana »madame«. Vprašanje pa je, ali si bo moral delavec potem, ko je končal 8-urni »šiht« v tovarni, še sam peči doma kruh? B. P. ODGOVOR UREDNIŠTVA P. S. Članek, je bil objavljen v Delavski enotnosti, in smo nanj tudi odgovorili. Kruha namreč napečemo toliko, kolikor ga trgovina naroči, nikakor pa ne, da bi želeli, da nam ostaja ali pa da ga zmanjkuje. Jasno je, da se bo vsak trgovec raje izgovoril na proizvajalca, kot pa, da bi priznal; to se večkrat sliši — bolje da ga zmanjka, kot pa da ostane! UREDNIŠTVO 5 glasnik ŠTUDIJ OB DELU Ob delu se lahko Izobražujejo študenti, ki so v rednem delovnem razmerju ali iz kakšnih drugih utemeljenih razlogov ne morejo obiskovati rednih oblik pouka. Študenti, ki se izobražujejo ob delu, imajo enake pravice in dolžnosti kot drugi študenti, razen pravic in dolžnosti, ki so s statutom visokošolske delovne organizacije vezane na status rednega študenta. Kandidat za študij ob delu mora poleg listin, navedenih od 1. do 4. točke, priložiti še: 1. Potrdilo o lastnosti delavca v združenem delu z navedbo delovne dobe in opisom dela. 2. Kandidati, ki niso zaposleni, priložijo potrdilo pristojnega organa ali organizacije, da obstajajo upravičene okoliščine, zaradi katerih ne morejo obiskovati predavanj kot redni študenti. 3. Izjavo, da bodo plačevali določene stroške za študij sami, ali izjavo organizacije združenega dela, da bo poravnala stroške študija. VPIS BO MED 1. IN 15. SEPTEMBROM 1977. O dnevih vpisa bodo šole kandidate posebej obvestili e. Prijavo z zahtevanimi prilogami je treba poslati na naslov šole ali pa predati osebno v vložišču šole vsak dan od 10. do 12. ure. Podatke o vpisu objavljamo v prilogi. eeeee»eeeoeesesee@i bonbon VISOKI šm z S »••••••••o IN VENDAR JE LJUBEZNIV Mož se pritožuje prijatelju: »Ne vem, zakaj ije moja žena jezna mame. Saj ji vsako jutro prinesem kavo v posteljo. Le še zmleti jo mora...« PRLEŠKA Prleka se vračata z zabave pa se začneta pogovarjati: »Ti, Hanzek, si že kdaj videl vraga?« »Ne še.« »Potem pa poglej v toto mojo (denarnico.« »Saj m'i nič motri.« »Vidiš, to je vrag!« Kronološki pregled zveznih in republiških predpisov A) ZVEZNI PREDPISI 1. Zakon o deviznem poslovanju in kreditnih poslih s tujino 2. Zakon o kreditih železniškim transportnim organizacijam združenega dela za obratna sredstva (Ur. I. SFRJ, št. 19/77): Da bi se zagotovila za železniške transportne organizacije združenega dela obratna sredstva, bo dovolila- narodna banka Jugoslavije po narodnih bankah republik in narodnih bankah avtonomnih pokrajin v I. 1977 bankam kredit v skupnem znesku 1,000.000.000 din, ki ga bodo le-te dale železniškim transportnim organizacijam združenega dela za obratna sredstva. Narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin bodo nudile kredite bankam z vračil n im rokom 8 let po obrestni mehi 6 % na leto. Kredite bodo banke vračale v 6 enakih letnih obrokih. Kredite bodo banke dale železniškim transportnim organizacijam združenega dela z vra-čilnim rokom 8 let, po obrestni meri, ki ne sme biti večja od 6,5 % na leto. Železniške transportne organizacije združenega dela pa bodo odplačale kredite v 6 enakih letnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsako leto 15. marca. Prvi obrok zapade v plačilo 15. marca 1980. Znesek kredita iz prvega odstavka se razdeli med posamezne železniške transportne organizacije združenega dela na podlagi Samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo železniške transportne organizacije združenega dela v okviru skupnosti jugoslovanskih železnic. Železniška transportna organizacija združenega dela določi banko, ki bo dala kredit. 3. Zakon o zagotavljanju sredstev federaciji za pristop SFRJ k Interameriški banki za razvoj (Ur. I. SFRJ, št. 19/77): Ta zakon govori o zagotovitvi določene višine sredstev federacije za pristop SFRJ k Interameriški banki za razvoj. Za pristop Jugoslavije se zagotovi v proračunu federacije 70,643.460 din. Za člansko vlogo SFRJ, ki se plača Interameriški banki za razvoj na njeno zahtevo, bo zagotovila federacija iz sredstev stalne proračunske rezerve poleg zgoraj omenjenega zneska še dodatna sredstva. Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SFRJ. 4. Zakon o uporabi grba, zastave in himne SFRJ in o uporabi podobe in imena predsednika republike Josipa Broza-Tita. (Ur. I. SFRJ, št. 21/77): Zakon ureja uporabo grba, zastave in himne SFRJ ter uporabo podobe in imena predsednika republike. Grb in zastavo SFRJ je dovoljeno uporabljati le v obliki in z vsebino, ki sta določeni z ustavo SFRJ. V grb oz. na zastavi SFRJ ni dovoljeno ničesar vpisati, oz. napisati niti ju spreminjati. Izjemo, če je to predpisano z Zveznim zakonom je dovoljeno grb ali zastavo uporabiti kot sestavni del drugih emblemov oz. znamenj ali na zastavi SFRJ zapisati določeno ime ali datum. Kot himno SFRJ je dovoljeno izvajati le napev in besedilo, ki ju je določila skupščina SFRJ. Grba in zastave SFRJ ter podobe in imena predsednika republike ni dovoljeno uporabiti kot blagovno ali storitveno znamko, vzorec ali model, niti kot katerikoli drug znak za zaznamovanje blaga ali storitev. Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SFRJ. B) REPUBLIŠKI PREDPISI 1. Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Ur. I. SRS, št. 7/77): Občina pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino, jih upravlja po svojih organih ali pa jih -izroča v upravljanje komunalnim skupnostim oz. stavbni zemljiški skupnosti ali krajevni skupnosti. Stavbno zemljišče se mora urejati v skladu z urbanističnim in zazidalnim načrtom ter sred- njeročnim planom in letnim programom urejanja stavbnega zemljišča. Urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo stavbnega zemljišča za gradnjo in opremljanje stavbnega zemljišča. Urejanje stavbnega zemljišča financira uprav-Ijalec temeljne in druge OZD, Organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, samoupravne organizacije in skupnosti stanovanjske zadruge in investitorji. Oddaje stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo. Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča morajo biti v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini ter morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča. Občinska skupščina- lahko predpiše, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo, in sicer s predpisom določi merila, po katerih se določa višina nadomestil glede na ugodnosti, ki jih zemljišče daje. Nadomestilo za uporabo je dolžan plačati neposredni uporabnik zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe, višino nadomestila pa zavezancu določi za komunalne zadeve pristojen občinski organ z odločbo. Ta zakon začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SFRJ. 2. Zakon o samoupravnih sodiščih (Ur. I. SRS, št. 10/77): Ta zakon določa načela za organizacijo, sestavo in pristojnost samoupravnih sodišč. Samoupravna sodišča so samostojni družbeni organi, ki z enotnim sistemom oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi spremljajo sodno funkcijo v mejah svoje pristojnosti, določene z ustavo, zakonom in aktom o ustanovitvi. Pri upravljanju sodne funkcije so neodvisne in sodijo po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih ter v skladu s socialistično moralo. Samoupravna sodišča so samostojni družbeni organi, ki v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravljajo sodno funkcijo v mejah svoje pristojnosti, določene z ustavo, zakonom in aktom o ustanovitvi. Pri opravljanju sodne funkcije so neodvisna in sodijo po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih ter v skladu s socialistično moralo. Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom (ustanovni akt) in sicer jih ustanavljajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani. Za določeno vrsto sporov pa se samoupravna sodišča lahko ustanovijo tudi z zakonom. Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot stalna ali kot priložnostna sodišča. Kot sodniki sodijo delovni ljudje in občani, ki jih za določen čas, največ pa za 4 leta izvolijo delovni ljudje in občani neposredno ali po svojih delegatih v organih upravljanja. Za sodnika samoupravnega sodišča je lahko izvoljen tudi sodnik rednega sodišča, če ni v zakonu ali v ustanovitvenem aktu drugače določeno. Samoupravno sodišče sodi v senatu, v katerem je liho število sodnikov, najmanj pa trije, in sprejema odločitve samo na seji. Obravnavanje pred senatom je javno, postopek je usten in neposreden. Pred samoupravnim sodiščem se ne plačujejo takse, postopek je brezplačen, če ustanovitveni akt ne določa drugače. Pravnomočne odločbe samoupravnih sodišč in poravnave, sklenjene pred samoupravnimi sodišči, so izvršljive, če zakon ne določa drugače. Pravnomočne odločbe, ki so primerne za sodno izvedbo izvršujejo redna sodišča. Predlog za preizkus zakonitosti se lahko vloži, če je bila s pravnomočno odločbo oz. poravnavo samoupravnega sodišča prekršena ustava, zakon, samoupravni splošni akt ali mednarodna pogodba. Predlog se lahko vloži v treh mesecih od dneva, ko je postala odločba pravnomočna, zakonitost pravnomočne odločbe oz. poravnave pa presoja tisto sodišče, ki bi bilo sicer pristojno za odločitev v sporu, če o sporu ne bi odločilo samoupravno sodišče. Za poravnavanje in odločanje v sporih med družbenimi pravnimi osebami in med družbenimi pravnimi osebami ter fizičnimi osebami, ki izhajajo iz medsebojnih pogodbenih odnosov, ustanavljajo delovni ljudje in občani stalne arbitraže. Stalne arbitraže ustanavljajo tudi temeljne organizacije združenega dela, organiziranje v Gospodarski zbornici Slovenije in v drugih samoupravnih organizacijah. Za rešitev posameznega spora, ki je že nastal, ali vseh bodočih sporov, ki utegnejo nastati iz določenega pogodbenega razmerja, se ustanovi priložnostna arbitraža. Za reševanje sporov o pravicah in dolžnostih iz samoupravnih odnosov, ki nastajajo v okviru organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti ali med njimi, se v skladu z zakonom ustanavljajo notranje arbitraže. V dveh letih po uveljavitvi tega zakona se morajo uskladiti z njim vsi predpisi in samoupravni splošni akti, ki niso v skladu s tem zakonom. 3. Odredba o dajanju podatkov o porabljenih sredstvih za ljudsko obrambo v letu 1976 (Ur. I. SRS, št. 11/77): Odredba govori o tem, da morajo uporabniki družbenih sredstev, dati službi družbenega knjigovodstva podatke o sredstvih, ki so jih v letu 1976 porabili za potrebe ljudske obrambe, in sicer na podlagi obrazca, ki ga določi Republiški sekretariat za finance. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Prostovoljna mladinska delovna akcija v TOZD Šumi, kjer so mladinci pokazali veliko delavno zavest tehnika nas bo tolkla po glavi če smemo verjeti, da bo napredek na znanstvenem 'Področju bezljal s tempom zadnjih let 'in ne s tempom zadnjih tisočletij, potem se nam obetajo zoprni časi. Tehnika inas bo zasužnjila v vseh pomenih besede ‘in ne samo v tistih, ob katere se spotikamo danes. Seveda bo še vedno kje kaka tretjina sveta živela v srednjem veku in tretjina v starem, in če lahko sklepamo, da se značaj ljudi ne bo bistveno spremenil, potem bo za ograjo, nekaj metrov °d sveta tehnike in napredka, še vedno umiralo od lakote osemdeset 'ljudi na minuto. Ampak mi bomo na tej strani ograje. Upajmo. Ampak pustimo resne misli in poglejmo, kako bi 2070. teta tekel najobičajnejši ljubezenski dialog. ČNA: Na rami imaš las. ON: Oh, včeraj sem se stri-gel. Saj Vidiš, da je kratek. ONA: že, ampak nekoliko temnejši, kot so tvoji. Za vsak primer ga bom nesla v Pregled. ON (nekoliko bled): Le kaj boš imela od tega? ONA: Oho, pulz se ti je >po-večal in kot vidim, se ti je temperatura zvečala na devetintrideset, pritisk pa na sto šestdeset. (Vse to odbita na uri podobni napravi, 'ki jo ima na roki.) ON: Ko pa zganjaš ljubosumnost brez potrebe! 'ONA: To bomo še videli, še brez potrebe. Z novim kompjuterjem, ki so ga na Cankarjevi odprli za splošno uporabo, je stvar lahka. Vržeš v odprtino takle las in dva kovača, ven pa ti 'Pride kartica z vsemi podatki bivšega 'lastnika lasu, vključno spol 'in mere, pa še reklama za šampon. Las dobiš seveda tudi -nazaj. ON. Oslarija, česa se vse-ne spomnijo. Raje naj 1 dali denar za otroški vrtec. 0NA; prav mika me, da bi v ljubila svoj aparat za bra-nJe misli in te »prečitala«. °N (besen): Izvoli! ONA (zavrti neki gumb pod Plaščem, nato prisluhne, od jeze pozeleni, prestrašeno zatuli in začne bežati in klicati): Policija, na pomoč, na pomoč, utopiti me hoče v žlici vode! Pa ne samo -da bomo brali misli, poleg barvne televizije bomo imeli globinske slike, mikrofone na daljavo, telefone brez žic in telefone brez telefonov, kontrolirali bomo temperament (svoj in tuj), letali z majhnimi motorji, ki jih bomo nosili v žepu, živeli od tablet, za nas bodo delali stroji in računalniki... Mi 'ne bomo imeli drugega dela, kot da bomo posedali Pred hišo in premišljevali, kako bi bilo lahko na svetu zanimivo, če se polovice teh iznajdb ne bi bili spomnili. Spomladanski veleslalom na Prisanku ŽITO — tretje REZULTATI »PRISANK 77« Del. Ime in priimek organiz I. tek II. tek Skupaj C KATEGORIJA: NAD 45 LET STAROSTI 1. Bernik Ivan Tiki 30,38 31,72 62,10 2. Berlič Milan Tiki 36,38 39,22 75,60 3. Kobilica Dimitrij Saturnus 39,73 41,43 81,16 4. Lipicar Drago Žito 40,96 42,99 83,95 5. Hvasti Franc Tiki 42,93 44,23 87,16 6. Dečman Anton Vevče 45,90 44,75 90,65 7. Žgajnar Jože Vevče 40,09 53,64 93,73 8. Bekš Milan Saturnus B KATEGORIJA: OD 35 DO 45 LET 45,63 80,51 126,14 1. Poljanec Vito Saturnus 30,81 32,23 63,04 2. Kralj Sašo Saturnus 32,11 33,26 65,37 3. Pirc Jože Žito 32,35 33,45 65,80 4. Luštrek Roman Totra 32,43 33,77 66,20 5. Pirkmaier Andrej Vevče 35,88 31,84 67,72 6. Ažman Franc Žito 34,37 34,47 68,84 7. Južina Jože Tiki 35,13 35,53 70,66 8. Bricelj Janez Totra 35,27 36,47 71,74 9. Lenarčič Franc Tiki 36,15 37,06 73,21 10. Bricelj Boris Totra 39,44 39,60 79,04 11. Podboj Miloš Saturnus 38,61 40,78 79,39 12. Škrbinek Danilo Vevče 34,77 44,78 79,55 13. Kunšič Tone Saturnus 41,63 42,63 84,26 14. Joželj Marija Vevče 140,73 211,48 352,21 A KATEGORIJA: DO 35 LET 1. Kreč Martin Saturnus 33,99 31,81 65,80 2. Humerca Janez Žito 35,03 31,75 66,78 3. Selan Peter Vevče 32,85 34,50 67,35 4. Švaro Miloš Vevče 32,55 34,87 67,42 5. Novak Niko Tiki 34,30 36,37 70,67 6. Sovine Nuša Saturnus 35,93 35,05 70,98 7. Trtnik Janez Vevče 36,83 34,65 71,48 8. Bonča Andrej Tilki 36,44 35,83 72,27 9. Kašper Peter Tilki 37,34 37,76 75,30 10. Žagar Drago Vevče 37,62 38,23 75,85 11. Studen Stane Saturnus 39,49 36,48 75,97 12. Možek Boris Vevče 40,64 38,33 78,97 13. Vilfan Vid Vevče 43,40 40,94 84,34 14. Babnik Milena Vevče 45,18 46,57 91,75 15. Lampič Edo Saturnus 60,71 33,07 93,78 16. Koder Marija Žito 39,49 56,72 96,21 17. Jakopin Brane Tiki 37,83 58,82 96,65 18. Lorbek Vanja Vevče 69,58 87,91 157,49 19. Denša Jani Tiki 44,59 159,35 203,94 ODSTOPILI: Št. 30 Fattori Vojko Št. 56 Kanič Uroš Št. 43 Keber Jože Saturnus Tiki Totra 30,73 — odstop — — odstop 74,32 — odstop — vrata 16 — vrata — vrata 13 EKIPNA UVRSTITEV: 1. Tiki — skupni čas 203,43 (Bernik Ivan 62,10, Južina Jože 70,66, Niko 70,67) Novak 2. Saturnus — skupni čas 210,00 (Kobilica Dimitrij 81,16, Poljanec Vito 63,04, 3. Žito — skupni čas 4. Vevče — skupni čas 216,53 225,72 Kreč Martin 65,80) (Lipicer Drago 83,95, Pirc Jože 65,80, Humer-ca Janez 66,78) (Dečman Anton 90,65, Pirkmaier Andrej 67,72, Selan Peter 67,35) ORGANIZATOR Ponudba iz Bovca Ste že kdaj razmišljali, koliko pomeni za vaše zdravje čist zrak? In koliko ste do sedaj že storili za vaše boljše počutje? Prav gotovo bi bili mnogi izmed vas v dilemi, če bi vas kdo vprašal KAM? Preprosto. Bovec z okolico in dolina Trente skrivata v sebi vse tisto, kar vas bo prijetno presenetilo in na delovno mesto se boste vrnili spočiti in vedri. Da boste lažje našli pot k nam in da boste že ob prihodu seznanjeni z našo lepo okolico, še nekaj besed o tem: Do Bovca je možno priti preko Nove Gorice ali preko Škofje Loke in Cerknega ali preko Idrije. V poletnih mesecih, je odprta cesta preko Vršiča, tako da je možno priti v Bovec direktno iz Kranjske gore. V času, ko je cesta preko Vršiča zaprta, pa je potrebno nadaljevati pot iz Kranjske gore do Rateč nato v Italijo in preko Tarvisia in prelaza Predel v Bovec. Bovec je prijetno majhno mestece v Gornjem Posočju (približno 2000 prebivalcev) in leži na 438 m nadmorske višine. V Bovcu je poleg običajnih trgovin še banka, pošta, knjižnica, lekarna, zobozdravstvena in zdravstvena ambulanta, nekaj manjših industrijskih podjetij kovinske, lesne in tekstilne stroke. S svojimi naravnimi lepotami in sodobnimi hoteli ima Bovec najboljše možnosti za celoletni turizem. Bovec je tudi prijetno izhodišče za mnoge planinske ture in izlete ter sprehode v okolico: Dolina Trente z izvirom reke Soče, Log pod Mangartom, Slap Boka, jezero Plužna, sotočje rek Koritnice in Soče. Edinstvene možnosti lova, ribolova, vedno več zanimanja pa je tudi za kajakaštvo na kristalno čisti Soči. Ne smemo pozabiti omeniti tudi našega Kanina, edinega visokogorskega smučarskega središča v Jugoslaviji, kjer je smuka možna do konca meseca julija. Kanin pa je zanimiv tudi kot izletniška točka, kamor vas popelje gondolska žičnica, dolga 6000 m, ki premaga višino 1800 m v času 35 minut. Cene žičnice v letu 1977 znašajo: povratna karta 40 din, dnevna karta 70 din in tedenska karta 300 din sta namenjeni smučarjem. Za sindikalne izlete nudimo posebne popuste. Žičnica obratuje vsak dan, razen ponedeljka ob 8., 9., 11., 13. in 15. uri. Ob ponedeljkih opravljamo redna vzdrževalna dela žičnice in zato pelje žičnica na Kanin le ob 9. uri, s Kanina pa se vrača ob 15. uri. Če se odločite priti na počitnice v Bovec, se lahko odločite ali za hotel Alp (120 ležišč) ali za hotel Kanin (240 ležišč). Arhitekt Lajovic, ki je projektiral hotel Kanin je dobil nagrado časopisa »Borba« za leto 1973 za najboljšo arhitektonsko rešitev — vklopitev objekta v okolje. Mogoče boste objavili informacijo o možnostih letovanja v Bovcu. Vsem članom sindikata, ki prinesejo s seboj izrezan naslov članka, objavljenega v tovarniškem časopisu, bomo nudili penzion v dvoposteljni sobi po ceni 195 din po osebi — turistična taksa, prijava in zavarovanje so v ceni že vključeni v hotelu Kanin in po ceni 165 din v hotelu ALP. Če biva v sobi še tretja oseba plača za polni penzion 30 din manj, otroci do 7 let starosti, ki bivajo s starši v isti sobi pa imajo 30% popusta. Sobe imajo kopalnico s straniščem. Če koristite penzion v enem izmed naših hotelov, in želite na celodnevni izlet ali na smučanje na Kanin, lahko dobite v recepciji naših hotelov bon, ki vam omogoča koriščenje penzionskega kosila na Kaninu. V naši restavraciji Prestreljenik na višini 2202 m. Naša restavracija ima 400 sedežev. Vsi gostje naših hotelov imajo brezplačno na razpolago bazen v hotelu Kanin (dimenzije 16X8 m), ki je od hotela ALP oddaljen le 50 m. Vsak dan razen ponedeljka imamo v hotelu ALP plesno glasbo, kegljišče pa obratuje dnevno od 16. do 23. ure, razen ob torkih. V obeh hotelih imamo tudi TV aparat namenjen gostom. V primeru slabega vremena pripravimo v hotelu družabne prireditve, ples v holu ter organiziramo peš izlete v okolico. Pričakujemo vas v dolini Soče! ALPSKI TURISTIČNI CENTER Bovec LETNE ŠPORTNE IGRE ŽIVILCEV • • • ZMAGA MERXA CELJE — junij — Na IV. poletnih športnih igrah živil-cev iz Slovenije je nastopilo kar 24 osnovnih organizacij iz kmetijstva, živilske in blagovne industrije. Moški so se pomerili v desetih, ženske pa v štirih športnih panogah. Rezultati, moški — odbojka: 1. Merx, 2. Ljubljanske mlekarne, 3. Hmezad (Žalec); streljanje: 1. Inles (Mb), 2. Pivovarna (Laško), 3. Merx (Ce); namizni tenis: 1. Kolinska (Lj), 2. Eto! (Ce), 3. Slovin; kegljanje: 1. Mlinotest (Ajd), 2. Intes, 3. Emona; nogomet: 1. Lj. mlekarne, 2. Intes, 3. Žito (Lj); rokomet: 1. Merx, 2. Intes, 3. Hmezad; kros: 1500 m: 1. Fructal-Alko (Ajd), 2. Mlinotest, 3. Hmezad; posamezniki: 1. Džinovič 4:06,7, 2. Štor (oba Fruktal-Alko) 4:08,4, 3. Pavlič (Hmezad) 4:11,4; vlečenje vrvi: 1. Union, 2. Žito, 3. Kolinska; šah: 1. Intes, 2. Agrokombinat (Žalec), 3. Merx; košarka: 1. Mera, 2. Union, 3. Fructal-Alko; ŽENSKE, namizni tenis: 1. Merx, 2. Emona, 3. Kolinska; streljanje: 1. Kolinska, 2. Merx, 3. Fructal-Alko; kegljanje: 1. Intes, 2. Mlinotest, 3. Hmezad; kros, 800 m: 1. Savinski magazin, 2. Mera, 3. Intes, posameznice: 1. Urankar (Sav. m.) 2:13,7, 2. Pan (Mera) 2:21,4, 3. Kocu-nik (Intes) 2:24,2. Končni vrstni red: 1. Mera (Celje) 211 točk, 2. Intes (Maribor) 199, 3. Kolinska (Ljubljana) 182, 4. Fructal-Alko (Ajd) 161, 5. Žito (Lj) 159, 6. Mlinotest (Ajd) 153. K. JUG SAMSKA — In kaj pravi tvoja žena, kadar se pozno vrneš iz gostilne? — Saj nimam žene! — Zakaj pa potem tako dolgo ostajaš z doma? TURIZEM Razvajen turist se zlekne v travo in modruje: »Le zakaj mest ne gradijo raje na dežel!? Tu je zrak toliko čistejši.« NEVARNOST Ivko je bil z očetom v iki* nu, ikjer je gledal, kako si indijanska plemena mažejo obraz z barvami. »Zakaj pa to delajo?« je bil radoveden. »To je običaj pri Indijancih, kadar se pripravljajo na bojni pohod.« Drugi dan prihiti Ivko razburjen k očetu: »Očka, mamica se pripravlja na bojni pohod!« Rekreacija za zdravo telo (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Tudi za ohranjevanje zmogljivosti srca in ožilja izbiramo med takimi sredstvi ali tistimi športno-rekreacijskimi dejavnostmi, ki so ciklične narave in trajajo neprekinjeno najmanj 4 minute. Ta čas je seveda lahko tudi daljši, vendar je odvisen od mnogih dejavnikov. Med temi so posebno pomembni: starost, spol, zdravstveno stanje, stopnja treniranosti itd. Med organskimi sistemi, ki prav tako odločajo o vitalnosti organizma, so tudi dihala. Tudi za pljuča je znano, da z leti postopoma izgubljajo svojo prožnost in vitalno kapaciteto, ki se kaže v količini zraka, ki jo pljuča lahko v enem poskusu iztisnejo. Primerna in načrtna dejavnost pomeni tudi v tem primeru učinkovito sredstvo, da se funkcionalna sposobnost dihalnega sistema ne zmanjša prehitro. Poleg teh organskih sistemov pa so pomembni tudi drugi. Športno-rekreacijske dejavnosti za starejše ljudi Kot smo že omenili, pomeni načrtna rekreacijska vadba v pravem pomenu besede nasprotno utež vsem doslej naštetim procesom upadanja, ki spremljajo človeka v drugi polovici življenja. To učinkovitost so že v preteklosti spoznali številni zdravniki, higieniki, učitelji telesne kulture in drugi. Mnogi med njimi zagovarjajo mnenje, naj bi vadili vsak dan po eno uro, kar še posebno velja za obdobje življenja, o katerem govorimo. Nekateri predpisujejo posebne vaje, ki naj bi jih starejši delali dva do trikrat na teden, svoj program redne vadbe pa naj bi izpopolnili tudi z drugimi športno-rekreacijskimi dejavnostmi. Ob tem pa strokovnjaki svarijo, naj bi se starejši ljudje (stari 50 let in več) izogibali takim gibalnim nalogam in tistim dejavnostim, pri katerih se zahteva večja hitrost izvajanja, sunkovitost, neritmičnost, močno znojenje, pospešeno delovanje srca in ožilja ter dihal itd. Vaje naj bi izvajali počasi, z vmesnimi odmori, ob primerni odmeri in intenzivnosti. Med številnimi športno-rekreacijskimi dejavnostmi moramo omeniti posebno tiste, ki1 precej vplivajo na boljše prilagajanje srca in ožilja, dihal itd. To so živahna peš hoja, izletništvo, planinstvo, potovalno smučanje, kolesarjenje, plava- Korisfno za organizem nje, čolnarjenje, poleg teh pa še lov in ribolov, kegljanje, balinanje, namizni tenis ter razne igre, kot so odbojka, košarka, nogomet in druge. Mnogi avtorji dajejo številne praktične napotke in priporočila glede navedenih dejavnosti. Kot že omenjeno, naj bi gimnastične vaje izvajali trikrat tedensko. Izbrali naj bi jih tako, da bi z njihovo uporabo vplivali na posa- mezne mišice, mišične skupine, vezi in sklepe oziroma na ta sistem, kot celoto. Glede vadbe, ki vsebuje gimnastične vaje, velja mnenje, naj bi izbirali- vaje med tistimi, ki so namenjene krepitvi mišičja rok in ramenskega obroča, prav tako pa naj bi delali vaje za povečanje in ohranjevanje gibljivosti v ramenskih sklepih. Potrebne so tudi vaje za krepitev trebušnih in prsnih mišic ter hrbtnega mišičja. Vaje za povečanje in ohranjevanje gibljivosti hrbtenice so med najpomembnejšimi. Ob tem pa ne smemo zanemariti mišic nog in kolčnega obroča, prav tako pa skrbimo za optimalno gibljivost v ustreznih sklepih. Ob spoznanjih, da je uspešno delo na področju športne rekreacije precej odvisno od propagande, naj povemo, da tudi starejši ljudje menijo, da skrbno pripravljena propaganda spodbuja k redni vadbi. Različni plakati, letaki, kartoni, značke, so poleg sredstev javnega obveščanja zelo učinkovita propagandna sredstva. Koristno za organizem Raziskave iz neposredne prakse kažejo, da je še veliko takih občanov, ki so premalo seznanjeni z vrednostmi vsakodnevnega rekre-liiranja. Tisti pa, kii so že tako ali drugače aktivni, si želijo primernega zdravstvenega nadzora in dobro strokovno vodstvo. Znano je, da rekreacijska vadba ne izključuje elementa tekmovanja in da mnogi tudi želijo doživeti radosti zmage oziroma vsega tistega, kar prinaša s seboj tekmovanje. Cilji takih tekmovanj pa se bistveno razlikujejo od klasičnih tekmovanj v tej ali oni panogi, na tej ali oni ravnil Tekmovanj si želijo tudi starejši, čeprav precej manj kot mlajši, ter moški in ženske, pri čemer so moški nekoliko bolj v ospredju. Iz povedanega je razvidno, da bi morali športni rekreaciji starejših občanov posvečati več pozornosti, kot smo jo doslej. To še posebej velja za društva Partizan in druge teles-nokulturne organizacije, prav tako pa tudi za delovne organizacije, zavode, ustanove, krajevne skupnosti ali za kraje, kjer starejši občani delajo iiln živijo. Pred delavci s področja športne rekreacije so torej zahtevne naloge, vendar upamo, da jih bomo s skupnimi napori tudi uspešno rešili in pripomogli, da bo športna rekreacija postala sestavni del življenja vsakega, še posebno pa starejšega občana. V ta namen uporabljamo različna gibanja in gibe, zamahe iin zasuke, klone, kroženja, dviganje trupa itd., to pa lahko v zvezi z različnimi orodji in brez orodja. Pri tem nam koristno služijo različne žoge, težke žoge, bremena, uteži, palice, kolebnice itd., prav tako pa številne naprave, orodja in rekviziti, ki so namenjeni vadbii v TRIM-kabinetu. Upamo, da posameznikom, organizatorjem rekreacije in vsem drugim, ki se ukvarjajo s to problematiko, na osnovi dosedaj povedanega in ob uporabi ustrezne literature, ne bo težko vstaviti primernih kompleksov vaj tako za posameznike kot tudi za skupine. V okviru redne rekreacijske vadbe je treba vsak dan hoditi peš in to najmanj 3 do 5 km s pospešenim korakom. Plavali naj bi skozi vse leto in po možnosti tudi v zimskem bazenu. Predlog vadbenega programa dalje zajema igre dvakrat tedensko, enkrat tedensko izlet peš ali s kolesom, plani-narjene ali- lov, pozimi; pa uporabo smuči. Poleg tega pa strokovnjaki navajajo tudi določene metodične smernice, ki naj bi bile vodilo pri vadbi starejših. Med te prav gotovo sodi postopno ogrevanje pred vadbo ali določeno dejavnostjo, ki zahteva večjo stopnjo ogrevanja pred vadbo ali določeno dejavnostjo, ki zahteva večjo intenzivnost. Kot smo že omenili, naj bi se izogibali vajam maksimalne moči, hitrosti, hitrih reakcij, kjer bi lahko prišlo do nekaterih poškodb. Razumljivo je, da moramo izbiro dejavnosti prilagoditi spolu, starosti, zdravstvenemu stanju, stopnji prilagodlji- vosti posameznih organskih sistemov, počutju, ugodju ali neugodju itd. Dejavnosti ali vsakdanja vadba naj bi bila po možnosti na planem, izleti ne predolgi in ne preveč naporni. Prizadevati si je treba, da vadba teče neprekinjeno ali da je daljših večmesečnih odmorov čim manj. Nevarno za organizem Možnosti za dnevno, tedensko ali mesečno načrtovanje dejavnosti za starejše je zares veliko. Program lahko zajema dnevno npr. gimnastične vaje, ki jih delamo doma, v telovadnici ali TRIM-kabinetu. V enem dnevu lahko napravimo krajši izlet, drugi dan je na vrsti namizni tenis in plavanje, tretji dan odbojka ali kolesarski izlet, delo na TRIM-stezi itd. Kombinacij, ki se ponujajo, je res veliko. Zato upamo, da bosta skrbna izbira in prizadevnost organizatorjev rekreacije in drugih delavcev tudi- na tem področju rodila uspeh in dosegla želeni cilij. Nevarno za organizem Nekaj spoznanj o športni rekreaciji starejših v naši vsakdanji praksi Ob koncu naj navedemo še nekaj izsledkov raziskav, ki obravnavajo področje športne rekreacije starejših ljudi v našem ožjem slovenskem prostoru -in ki bodo, tako upamo, v pomoč delavcem na tem torišču. Podatek, ki ga bomo najprej navedli, sicer ne pove nič novega, pa vendar tudi zadnje raziskave potrjujejo, da je na področju športne rekreacije aktivnih še vedno precej več moških kot žensk. To velja skoraj za vsa starostna obdobja, še posebej pa za tiste posameznike, ki so prešli 40. leto starosti. To neugodno razmerje moramo čimprej popraviti v korist starejših. Prav tako nam raziskave razkrivajo, da je redna in sistematična rekreacijska vadba vse bolj domena uslužbencev in vodilnih delavcev, mnogo manj pa delavcev, upokojencev, gospodinj in drugih. Treba pa si bo prizadevati, da bi postalo redno ukvarjanje s športno-rekreacijskimi dejavnostmi sestavni del delovnega dne občanov omenjenih poklicev, ki so sedaj preveč v ozadju. To je neke vrste boj proti odtujevanju telesne kulture nasploh, posebno pa še v sedanjem času, ko smo se na novo organizirali in financiranje telesne kulture zakonsko utemeljili. Mnogokrat se v praksi porajajo vprašanja o poteh in načinih, kako pridobiti ljudi za redno in načrtno rekreiranje. Analiza želja in interesov ali motivov, kot temu tudi pravimo, kažejo, da so starejši posamezniki dejavni na omenjenem področju predvsem zaradi izboljšanja in ohranjanja zdravstvenega stanja. Moški bi pri tem tudi radi pridobili in ohranili dobro psihofizično kondicijo, žene pa bi rade poleg zdravja, ki je zelo v ospredju, ohranile ustrezno telesno težo — »vitko linijo«. Ob tem naj povemo tudi to, da si starejši ljudje želijo med rekreiranjem stikov s prijatelji in da so željni tudi razvedrila.