_LL Ji Izhaja vsako sredo. Naročnina: za celo leto Oin 30'— za pol leta ,, 1S-— za inozemstvo za celo leto Din M-— Inserati po tarltu. • Pismenim vprašanjem naj so priloži znamko za odgovor. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Ccslo -9.VJI. 193U' Kmet, delavec In obrtnik na) bodo narodu vodnik ! Vsakdo všivaj vse sadove svojega dela In marlflvostt! 31 Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toll se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava |e v Ljubljani v Kolodvorski ulici St. 7. — Telefon nter. št. 2506. — Račun dri poštni hranilnici št. 14.194. Za mir ln spravo? Dober teden je tega, kar so se pojavili v »Slovencu« članki, v katerih s© poziva slovensko ljudstvo k miru in spravi. Člankar pravi v glavnem, da je bilo brezplodnega bratomornega boja že dovolj in da je že zadnji čas, da se znajde vse, kar je slovenskega, pod enim samim klobukom. Pogoj za mir in spravo pa vidi pisec v glavnem v tem, da bi vsi priznali vrednost in pomen katoliške vere za naše javno življenje. Članki, ki sta jih objavila »Slovenec« in »Domoljub«, so obudili v naši javnosti precej pozornosti in zato smatramo za potrebno, da povemo tudi mi o tej zadevi svoje stališče. Podlaga vsega našega znanja je naravoslovje. Opazovanje narave pa nas uči, da življenje nikdar ni mir, ampak je večna borba. V naravi se vse neprestano giblje, vse se suče, vse se vojskuje za svoj obstanek. Kar miruje (čeprav le navidezno), je mrtvo in nič vredno. Ta nauk nam daje narava in ta nauk velja tudi za naše življenje in za življenje našega naroda. In zato pravimo: Mi nismo za mir, ki pomeni našo smrt, ampak smo za življenje. Ker pa hočemo živeti, moramo biti pripravljeni tudi za borbo, ki je zvezana z življenjem. Naš narod je bil dolga stoletja miren. Zato pa je bil tudi takorekoč mrtev. Samo en sam njegov večji žiljenjski poskus poznamo: dobo kmečkih bojev! Drugače pa je bilo naših ljudi ena sama ponižnost, ena sama po-hlevnost, torej tudi ena smrt! To je pomenilo za nas »mir«! Vsak je delal z nami, kar je hotel. Mi smo bili podobni mrtvemu polenu, ki ga gospodar vrže kamor ga hoče, a kamor ga vrže, tam obleži. Dajali so nam postave, enkrat take, enkrat take — mi se nismo nikdar zganili, ampak smo mirno sprejemali, kar so nam dali. Klicali so nas v vojske in mi smo šli, pa nismo nikdar nič vedeli, kaj, kako in zakaj. Potem so nas pošiljali zopet domov, pa zopet nismo nič vedeli, kaj, kako in zakaj. Vse to se je dogajalo z nami, ker smo bili mrtvi, ker v nas ni bilo življenja, ker smo bili mirni! Takšno življenje pa ni nobeno življenje! Človek, ki sam ne ve, kaj hoče, in ki se za to, kar hoče, noče boriti, ni človek. Takemu bitju pravimo »crka«! Prav to velja tudi o življenju naroda. Narod, ki ne ve, kaj hoče, in če ve, pa se noče boriti ali pa se ne more boriti za svoj ideal, ni narod, ampak je mrtva masa, podobna čredi ovac, ki jo vsak volk lahko trga, kakor jo hoče. Tak narod mi ne smemo biti, ampak biti moramo narod, ki se zaveda, da hoče to in to, biti pa moramo tudi narod, ki se hoče in zna za to, kar hoče, tudi boriti. V tem smislu smo mi vzgajali ljudi doslej in tako jih bomo vzgajali tudi še naprej, ker vemo, da je samo borben narod nekaj vreden. Zato smo tudi vedno vodili najostrej-šo borbo proti tisti prokleti ponižnosti in po-hlevnosti, v kateri smo cela stoletja propadali, in smo se borili za ponos in za samozavest! Čisto nekaj druzega pa je, če misli kdo pod »mirom in spravo« to, da naj bi se nehal naš stari, dosedanji domači boj in naj bi se postavilo vse naše javno življenje na novo podlago. Za tak »mir« smo bili mi že zdavnaj! Baš mi smo bili prvi, ki smo vedno in vedno v dobrih, pa tudi v ostrih besedah opozarjali in učili ljudi, kakšna velikanska bedarija da je za nas, če si domišljujemo, da bomo ravno mi Slovenci rešili vprašanje svetovnega nazi-ranja — vprašanje, ki ga svet ni rešil doslej in ga tudi nikdar ne bo! Vprašanje o svetovnem nazoru ni stvar politike in ni stvar javnega življenja — saj je sam Kristus rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta! Zgodovina pa nam tudi kaže, da je vpletanje vere v politiko povsod rodilo nesrečo, ker se zloraba vere za posvetne namene vedno maščuje. In ker smo mi to spoznali, smo vedno pisali, da je treba staro »svetovno - nazorno« podlago našega javnega življenja in ž njim združeno borbo opustiti, ker politika ni nobena vera, ampak je pamet. Iz tega spoznanja se je rodil tudi ves naš kmečko-socialni pokret (ne samo pri nas, ampak po celi Evropi), ki vere nikomur ne jemlje, na drugi strani pa zahteva, da je treba vladati tako, da bo prišel do največje pravice tisti, ki vse redi, in to je kmet. Ta naša zahteva pa ni zadeva vere, ampak stvar pameti in razuma. Od tega našega načela mi ne bomo odnehali nikdar, ampak se bomo za zmago svojega načela borili — borili, ker je borba življenje in ker hočemo mi živeti kot ponosni ljudje in kot samozavesten narod! Uradno poročajo: Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve je z odlokom z dne 3. julija 1930 pod št. 35.751 na podstavi člena 26 zakona o banski upravi imenoval za člane banskega sveta Dravske banovine: za srez brežiški: L i p e j Franc, posestnik in trgovec v Brežicah; za srez gornjegradski: Steblovnik Martin, predsednik občine v Šmartnem ob Paki; za srez dolnjelendavski: L i tr op Štefan, obrtnik in preds. občine v Strnišču; za srez dravogradski: M r a v 1 j a k Peter, ekonom v Vuhredu; za srez kamniški: Štre in Ivan, posestnik v Kaplji vasi; za srez konjiški: Košir Anton, predsednik občine v Vitanju; za srez kočevski: Ramovš Jakob, župnik v Velikih Laščah; za mesto Kočevje: Dr. Sajovic Ivan, odvetnik v Kočevju; za srez kranjski: D e t e 1 a Oton, občinski odbornik v Preddvoru; za mesto Kranj: P i r c Ciril, predsednik občine in trgovec v Kranju; za mesto Tržič: Lončar Ivan, predsednik občine in hotelir v Tržiču. za srez krški: Kurent Alojzij, dekan v Leskovcu pri Krškem; za mesto Krško: Pfeifer Joško, posestnik v Krškem; za srez laški: Roš Franjo, predsednik občine v Laškem; za srez litijski: Lebinger Hinko, trgovec in predsednik občine v Litiji; za srez logaški: Oblak Gabrijel, predsednik občine in posestnik v Logatcu; za srez ljubljanski: Babič Valentin, posestnik v Glincah pri Št. Vidu; za mesto Ljubljano: Prepeluh Albin, publicist in bivši poverjenik pokrajinske vlade, dr. Kr a m e r Albert, novinar in bivši minister, K r e g a r Ivan, obrtnik in občinski odbornik in Orehek Fran, hranilnični ravnatelj, vsi iz Ljubljane; za srez ljutomerski: R a j h Jakob, posestnik iz Ljutomera; za srez mariborski desni breg: Robič Srečko, posestnik in predsednik občine v Limbušu; za srez mariborski levi breg: Šterbi-nek Ivan, posestnik v Vršniku; za mesto Maribor: Dr. Juvan Alojzij, odvetnik in predsednik občine, dr. Pivko Ljudevit, profesor, in G o 1 o u h Rudolf, šef borze dela, vsi iz Maribora; za srez murskosobotski: P a p 1 i k Fran, župnik v Pučincih; za mesto Mursko Soboto: Benko Josip, industrijalec in predsednik občine v Murski Soboti; za srez novomeški: Dr. K ulove c Fr., bivši minister iz Novega mesta; za mesto Novo mesto: Dr. Reže k Josip, odvetnik in predsednik občine v Novem mestu; za srez ptujski: Vršič Iv., predsednik občine pri Sv. Marku; za mesto Ptuj: Dr. S.enčar Matej, odvetnik v Ptuju; za srez radovljiški: L avti žar Josip, trgovec v Kranjski gori; za mesto Jesenice: Dr. Obersnel Maks, glavni tajnik KID na Jesenicah; za srez slovenjegradski: Čižek Alojz, župnik v Slovenjgradcu; za srez celjski: Mihelčič Alojz, trg. in posestnik na Bregu pri Celju; za mesto Celje: Goričan Alojzij, odv. in predsednik občine v Celju; za srez čabarski: Dr. K or itn i k Bogdan, odvetnik in preds. občine v Čabru; za srez šmarski: Gajšek Florijan, gostilničar in predsednik občine v Loki. Moč in delokrog banovinskih svetov. Obenem z imenovanjem banovinskih svetnikov je osrednja vlada objavila tudi pravilnik za delovanje banovinskih svetov. Ta pravilnik odreja čisto natančno dvoje: 1. delokrog banovinskih svetov. 2. Njihovo moč. Delokrog banovinskih svetov je sledeč (član 4 pravilnika): .. morajo motriti predvsem gospodarski, socijalni in kulturni razvoj srezov (okrajev) in mest, za katere so postavljeni. Banu izročajo spomenico s potrebnimi predlogi v tem pravcu. Naposled morajo dajati nasvete o poslih v poljedelskih svetih, o zadevah drevesnic, oglednih in kontrolnih postaj, o pospeševanju živinoreje in perut-ninarstva, >o ustanavljanju banovinskih konjušnic, o strokovnem šolanju 'kmetovalcev na banovinskih poljedelskih šolah, o vzdrževanju in ustanavljanju novih banovinskih bolnic, dečjih domov, možkih in ženskih hiralnic, banovinskih zdravilišč in kopališč, o podpiranju po elementarnih škodah prizadetih krajev, o vzdrževanju obstoječih in o gradnji novih cest in železnic, kakor tudi o vzdrževanju in zidanju šolskih zgradb, o regulaciji rek in hudournikov, o podpiranju Sokola, kulturnih in človekoljubnih društev, ter kulturnih in človekoljubnih društev, skratka, o vseh vprašanjih, ki se pojavijo v tem pogledu v njihovih krajih. Člani banskega sveta lahko dajejo mnenja in nasvete v tem pogledu za vso banovino (torej ne samo za okraje, za katere so postavljeni, op. ur.). Moč banovinskega sveta je določena v istem članu pravilnika (čl. 4) z besedami, da morajo motriti, gospodarski položaj v svojih krajih, da smejo banu izročati spomenice s potrebnimi predlogi in končno, da dajejo nasvete o zgoraj naštetih zadevah. Te določbe so za prakso jako važne, kajti iz njih sledi, da banovinski sveti niso in ne bodo nikak parlament, ki ima v svojih rokah odločilno moč in katero izvaja z glasovanjem, ki je za vlado obvezno, ampak so mišljeni le kot posvetovalni organ bana oziroma vlade. Banski svetniki bodo lahko predlagali in svetovali, toda na te predloge in nasvete ban (vlada) ni vezan, tudi če jih sprejme večina članov. Če jih sprejme in upošteva, je prav, če pa ne, je tudi prav. To morajo vedeti zlasti ljudje po deželi, da ne bodo delali kakšnih napačnih ali pre- dalekosežnih računov! Pomnijo naj, da so po pravilniku za banske svete banski svetniki vse nekaj drugega, kakor so bili nekdanji poslanci: sklepi poslancev so bili obvezni za vlado, sklepi banskih svetnikov so pa za vlado le nasveti. Intervencije. Važen je tudi član 5 pravilnika, ki govori o intervencijah: »Člani banskega sveta se ne smejo ume-šavati ali vplivati na reševanje in sprejemanje sklepov v poslih upravnih oblastev in se morajo vzdržati vsakih intervencij pri oblastih. Delo banskih svetov. Banski sveti ne bodo imeli mnogo sej. Po členu 6. pravilnika se sestaja banski svet redno le enkrat na leto, a seje tega zasedanja trajajo lahko le največ 15 dni. Po čl. 13 pravilnika pa lahko sklicuje ban člane banskega sveta tudi na izredne seje, ki pa ne smejo trajati dalj kot 5 dni. Seje sklicuje ban (čl. 7) in prostore za seje določi tudi ban (čl. 8). Sejam predseduje ban (čl. 9). Poleg bana in poleg članov banovinskega sveta prisostvujejo sejam lahko le še pomočnik bana in načelniki oddelkov banske uprave, ali pa referenti, ki jih pozove ban. Sejam mora prisostovati vsaj polovico članov. Svoboda govora je omejena v toliko, da odreja pravilnik (čl. 18, 19), da smejo člani sveta govoriti le, ko dobe besedo, in le o predmetih, ki so na dnevnem redu. Ban pa sme odrediti, da nihče o istem predmetu ne sme govoriti več ko dvakrat, sme pa omejiti tudi čas govora. »Politika« izključena! Iz pravilnika, ki skrajno natančno ureja vsako podrobnost delovanja banovinskih svetov, je dalje razvidno, da je iz banovinskih svetov vsaka »politika«, kakor smo je bili vajeni pred 6. januarjem, popolnoma izključena. To dokazuje že delokrog banskih svetov, ki dopušča govorenje le o gospodarskih zadevah, ki imajo opraviti edino le s pametjo in s praktičnim strokovnim znanjem. Tudi to okolnost moramo še posebej podčrtati, da ne bo nepotrebnih razočaranj tam, kjer so ljudje pričakovali morebiti kaj drugega. Vzgoja kmečke mladine. (Nadaljevanje.) Kmet ne pozna svoje zemlje, oziroma vzrokov njene preskromne plodnosti, niti sredstev za njeno izboljšanje; ne pozna rastlin in njihovega življenja. Tuje so mu pri-rodoslovne vede, tuja tehnika, tuja smotre-nost v gospodarstvu. — Kako naj v takih razmerah izvabi iz zemlje večje in boljše pridelke? Ali moremo od njega zahtevati, da se seznani s kmetijskim knjigovodstvom, ali — kar je še veliko večjega pomena — da si preskrbi zdravo stanovanje? Tudi je povsem naravno in razumljivo, če je protiven zložbi razkosanih zemljišč. Tudi pravde za neznaten kos zemlje, pijančevanje, nemoralnost itd. itd. spadajo v to poglavje. Vsi ti in drugi pojavi, ki jih tako radi in neusmiljeno otepamo, so nanizani na niti kot naravne posledice nečesa, kar ni bilo v redu. Kmet vedno bolj obupuje nad lastno mi-zerijo in potaplja svoje težave v uničujoče strasti, v strupe, ki naj mu vsaj za hip pričarajo uteho in lepše življenje. Ne smemo zabiti, da tudi vklenjeno življenje in vtesnjeno obzorje ima svoje vžitke in zadoščenja, a zapomnimo si tudi, da imajo uničujoče strasti dve mlakuži: bogastvo in revščino. In kam vodi nit teh poraznih posledic? Najlepše in najdražje mora pod to pezo vpog-niti hrbtenico— to je naša kmečka mladina. Pred seboj imamo mladost, iz katere odseva starost, iz življenja smrt. — Danski kmet je že davno zadrugar, to je odločujoč činitelj v tempu in ritmu socialnega življenja. Tudi pri nas je že lepo število zadružno-gospodarskih ustanov, saj tvori njihovo število že lepo tisočico. To je res. A z ozirom na naša dosedanja izvajanja moramo pribiti resnico: Dosti je zadrug, a prav malo zadrugar je v. Zadružno gospodarstvo zahteva splošno izobrazbo, ki usposobi gospodarja za razumevanje odnosov v gospodarskem življenju. V enaki meri je potrebna strokovna izobrazba, ki ustvarja čim več odvisnih produktov in tako posredno sili gospodarja v zadrugo že samo število zadrug poedinih skupin podkrepi j a našo gornjo trditev. Prvo mesto zavzemajo zadružni denarni zavodi in nabav-ljalne prodajne in konsumne zadruge, torej zavodi bolj obrambnega značaja, kot pa priča o gmotni in duševni prosveti kmečkega ljudstva. Pritlikavo je število zadrug kmetij sko-tehničnega značaja, osobito mlekaren. še ena resnica je, ki je ne smemo prezreti : Učinki ali uspehi zadrugarstva bi se morali v prvi vrsti očitovati na kmečki imovini in to po edino zdravem načelu: Iz produktivnosti v produktivnost. — Iz vsega tega sledi, da je pred nami ogromno polje dela. Vem, kaj moramo za-početi svoje delovanje ravno po mladini. Dokler pa iščemo z drobnogledom skupno polje, prvega življenskega vprašanja, ki smo mu vsi podrejeni, ne moremo v pravo smer z razumom, srcem in dobro voljo. Če občutimo krivice, ki ljudstvo tako stiskajo v njegovo in splošno zlo, in vemo, kje je njih gnezdišče, — ali moremo ostati brezbrižni! To bi ne bilo niti junaško, niti človeško, niti narodno, niti kulturno. Tukaj je jedro narodne vzgoje, ki se ji pridružujejo naj plemenitejši možje in misleci, tukaj, v vzgoji dela. Ni končni smoter v strokovnosti, v tehniki. Ne! To bodi le sredstvo za končni smoter, t. j. za čim večjo skladnost med snovno in duhovno kulturo, za ustvaritev močnih osebnosti. A ni skladnosti, dokler so si mogočni udarci mišic in duha tuji, dokler morajo ustvarjajoče roke iskati v delu le iskro telesne potrebe. Tajno teh večno nujnih energij in njih učinkov mora ravno napredno strokovno delo oproščati. Veliko in plemenito načelo je izboljšalo Danca, nato šele njegovo oralo. Po isti poti je hoditi tudi nam. Najprej notranja razporeditev, notranja kultura. Vsa strokovna izobrazba bi bila vedno podrejena, če bi na usmerili svojega dela na pot, ki naj vodi kmeta v spoznanje, kdo in kaj je on kot del človeške družbe v gmotnem in duhovnem pogledu in kaj mu kot takemu pritiče. V kmetijstvu gre za milijone majhnih in neznatnih obratov, baš obratno kakor v industriji. Kmetije se morejo uspešno upirati navalu močnih in se razvijati, le če se neznatni znaki, a krajevno razpršeni delci združijo. To je nujnost časa. Noben narod ne more danes procvitati brez visoko razvitega kmetijstva. Tudi se morejo edino na tej osnovi, osobito pa v naših razmerah, uspešno in naravno razvijati ostale gospodarske veje. Znano je, kako mogočno vzgojno sredstvo so prvi uspehi iz strokovnega napredka, kako opogumijo in krepijo voljo. A ko gredo odvisni sadovi iz rok, je gospodar razočaran. «Tržni duh» ga potisne v presenečenje, od koder zre v ničnost svojih preuranjenih računov. Njegove sanje padejo na ničlo, njegova znatnost v neznatnost in pomembnost v nepomembnost. In pogum klone. Najkrajša in najuspešnejša pot iz te zagate je obujenje prvotne solidarnosti ali zadružno gospodarstvo. Zadružništvo je najboljše vzgojno sredstvo in istočasno prvi nosilec kulture. Zadrugar kmalu spozna, kaj namreč hoče in se vspne v aktivnost. Nikoli ni mogoče dovolj poudariti etičnega pomena zadružništva. V ospredje stopajo duševne vrednote, človek s svojim kalibrom, z načinom mišljenja in voljo svoje duševne sposobnosti zastavi, da doseže gotovo cilj. To pa je toliko več vredno, kolikor prihaja vedno bolj v poštev kakovost. Kakovost pa je izraz notranjosti, je stvar srca in odgovornosti- (Pride še.) ZVEČER za namakanja pa je pranja gotovo/ Važna izjava vlade. Dne 4. julija t. 1. je centralna vlada objavila izjavo, v kateri ugotavlja nove smernice jugoslovanske politike, ki sloni na manifestu Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929 in zakonu od 3. oktobra 1929. S tem zakonom je dobila naša država svoje končnoveljavno ime Jugoslavija in bila definitivno razdeljena na 9 banovin. Izjava utrjuje, da današnji režim izključuje politične stranke, ki ne obstoje več in se tudi ne bodo nikdar več vrnile v svoji stari obliki. Vse javno življenje z vzgojo mladine vred se mora usmeriti v strogo jugoslovanskem duhu. Z zakonom od 6. decembra 1929 je bil ustanovljen Sokol kraljevine Jugoslavije, ki s svojim integralnim nacijonalnim značajem nadomešča vse sliene dosedanje plemenske in verske organizacije. Razvoj Sokola med širokimi sloji naroda, med katerimi vrši svojo kulturno in prosvetno misijo, tvori del programa državne politike, ki se mora brez obotavljanja izvesti. Država je dolžna, da omogoči priznanim veroizpovedim popolno moralno misijo, samostojen razvoj in enakopravnost, da bodo one odgovarjale svojim visokim nalogam in pa dolžnosti zaupanja vrednega in iskrenega sodelovanja v nacijonalnem življenju države, izogibajoč se pri tem vsake politične akcije in interesov v kateremkoli pogledu. Važno je dejstvo, da izjava sama poudarja, da so bili s temi smernicami soglasni vsi ministri. Kmetski praznik na Krškem polju. Drugi kmetski praznik se vrši letos na zgodovinskem Krškem polju v nedeljo dne 20. julija t. 1. Kakor je proslavilo kmetsko ljudstvo Mislinjske in šaleške doline 6. jul. praznik kmetskega dela, tako proslavlja na Krškem spomin na junaške kmetske punte in boje za svoje pravice. Tam, kjer je zaveden in ponosen slovenski in hrvatski kmet postavil v borbi proti nasilnim grofom svoje bojne vrste, tam se bodo zbrali tudi v nedeljo 20. julija potomci slavnih Gubčevih upornikov, da počaste spomin mučenikov in zbero novih moči v borbi za socijalne in gospodarske pravice vseh kmetov Jugoslavije, Slovencev, Hrvatov in Srbov. »Vas je vas in brez vasi ni ničesar,« tako je rekel naš narodni kralj in tega se mora zavedati v polni meri tudi jugoslovenski kmet, če hoče, da mu bo pripadla prva beseda v javnem življenju. Pristopajte k »Kmetijski Matici« Ing. J. Teržan: Konjske dirke. — Tekma koscev. Veliki zeleni plakati so vabili narod na kmečki praznik 6. julija v Slovenj gradeč. Program je bil bogat. Po cerkvenem obredu razna strokovna in agrarno-politična predavanja, popoldne pa narodno veselje, tombola, konjske dirke, tekma koscev, godba, ples in pesem. Ta kmečki praznik, ki je nastal sam ob sebi iz narodnega stremljenja za manifestiranje skpunosti slovenskega kmečkega stanu, je uspel nad vse veličastno. Prejšnja leta so Mislinjsko-dolinski kmetovalci-zemljedelci proslavljali praznik sv. Cirila in Metoda vedno v stari običajni obliki s kresovi po hribih, gostijo in pesmijo pri kresu v vasi. Letos pa so hoteli slovenskima apostoloma prirediti tudi svečano manifestacijo v obliki kmečkega praznika z dodatkom strokov-no-gospodarskega značaja. Ta ideja naše narodne svetinje združiti z modernimi in gospodarskimi potrebami današnjega časa, je v tem kmečkem prazniku v Slovenjgradcu v polni meri uspela. V sebi krije zelo veliko narodno svest, ki se pa še ne more roditi: združitev vseh, ki obdelujejo zemljo, skupnost vseh zemljedelcev. To je znak zdravega razuma in napredka, ki se je tudi v polni meri manifestiral. Narod je vedel, da je to njegova prireditev. Vse je šlo v vzornem redu brez velikih predpriprav in rediteljev. Vsak je bil obenem reditelj in gost, delavec prireditve in udeleženec, ki je prišel, da se navžije veselja in zabave. Tombola, ki je imela za dobitke same predmete, ki so kmetovalcu v korist, se je izvršila hitro in v redu. — Ljudje so prvič igrali po načinu prave tombole in so v par minutah vsi razumeli pravilni sistem igranja tombole. Nad vse zanimive pa so bile konjske dirke. To je bila prva prireditev te vrste. Nobeden od udeležencev se še ni nikoli udeležil konjskih dirk. Zato se je pa v prvem trenutku godilo tako, kot se godi kmečkemu fantu, ko vstopi v veliko plesno dvorano z gladkim parketom. Težko hodi, balansira, da ne pade. Toda korajža velja. Led smo prebili. Težki kmečki konji, vpreženi v dvoko-lico, drugi zopet s kmečkimi fanti kot žo-keji, so drveli po dirkališču v veselje in za-I bavo gledalcev. Zanimanje je vedno bolj in bolj naraščalo in ideja umne konjereje je zmagala. Gledalci so videli razliko sposobnosti konj. Na drugo dirko bodo prišli že ' kmetje z izbranimi in dobrimi konji, da pokažejo svoj ponos. Prva točka dirke je bila tekma štirih enovprežnih voz. Tekmovali so: Krničnik, Šerbak in šuler. G. šuler je prevozil 1200 m v 3 min. in postal zmagovalec. Druga točka so bili jahači na lahkih kmečkih konjih: gg. Kuher, šerbak, Jaš in Kreuh. Zmagal je Kuher, ki je prvi prišel na cilj in v 1 min. in 55 sekundah naredil 1200 m. Tretja točka, jahači s težkimi kmečkimi konji: gg. Knez-Skobir, Knez-Kotnik, Ivan čas, Bard in Hartman. Zmagal je Hartman, ki je v 2 min. in 30 sekundah naredil 1200 m. Zadnja točka konjskih dirk je pa bila tekma dveh dvovprežnih kmečkih kolesljev. Tekmovala sta: gg. Cehner iz Libeliča in Šotel iz šmartna. G. šotel je s svojimi figu-rantnimi 6 do 8 letnimi kobilami prevozil 1200 m v 3 minutah in 5 sekundah in tako kot prvi prišel na cilj. Ko je narod še bil v nervozi izida konjskih dirk, je fantovsko petje vzbudilo splošno pozornost: kosci v narodni noši z novimi kosami v dvoredih krepko stopajo na delo. Pričela je tekma koscev. Narod je navdušeno klical: živijo! Zapela je kosa! Par minut in poprej pisane parcele zelene trave ležijo v redeh. Vodja koscev je tudi zmagal kot najboljši kosec cele okolice, je včeraj dobil javno priznanje in pohvalo od 3000 gledalcev, čestitanje in stiskanje rok koscev pa je zaostalo. Dekliška pesem je zazvenela. Narod je naredil špalir in dekleta v narodnih nošah z rutami na glavi in grabi jami na ramah korakajo na senokoš, da nadaljujejo delo in da posuše dišečo travo, ki bo sladka krma živini. Narod je bil s svojim praznikom nad vse zadovoljen. Prišel je do spoznanja, da treba novih poti in skupnega, organiziranega dela v dosego svojih pravic in gmotnih uspehov. Ta pokret pozdravljamo, prirediteljem pa čestitamo, pred vsem gosp. ing. Vinko Vrhnjaku. Pismene opomine smo poslali nekaterim starim naročnikom, ki »Kmetskega lista«, za tekoče leto se nimajo plačanega. Kdor je prejel tak opomin, ga prosimo, da zanesljivo čimpreje poravna zaostalo naročnino, sicer bomo neljubo primorani vsem zamudnikom ukiniti nadaljno poši-ljatev lista. Uprava. Iz Rusije. Pretekli teden je zboroval v Moskvi veliki kongres vladajoče komunistične stranke. Ti vsakoletni kongresi sovjetov v Moskvi so važni iz dveh razlogov: na njih se odloča zunanje-politični pravec Rusije, rešujejo se pa na njih tudi vsa važna notranje-politična in gospodarska vprašanja ogromne ruske države. Stalin, generalni tajnik boljševiške stranke in diktator sovjetske Rusije. Glede notranje ruske politike je važno dejstvo, da je dosedanji diktator Stalin popolnoma zmagal nad svojimi nasprotniki. Čeprav bi človek mislil, da v stranki, kakor je komunistična, ne more biti nobenih notranjih sporov in razdorov, ker prisegajo vsi na en sam evangelij, je pa vendarle mogoče razlika v taktiki, t. j. v načinu, kako naj se program stranke izpelje. Glede «tak-tike» pa so se pojavila med komunisti velika nasprotja in nekaj časa je že kazalo, da bo prišlo do večjih osebnih sprememb v vodstvu ruske države, oziroma ruske komunistične stranke. Odločitev bi imela pasti na kongresu in je tudi padla: Stalin, dosedanji voditelj, je po poročilu o položaju, ki je trajal 8 ur, popolnoma zmagal. To se pravi, da se bo vsa ruska notranja in predvsem gospodarska, politika razvijala v dosedanjem pravcu. Najvažnejše vprašanje za Rusijo je pa dandanes njen gospodarski položaj. Glavno načelo ruskega gospodarstva je, da se mora vsako privatno gospodarstvo nehati in da preide vse gospodarstvo v državne roke. — Tega načela pa ni mogoče uveljaviti kar čez noč, kajti iz države, kolikoršna je Rusija, se ne da na hitro roko narediti ene same velike družine, kjer vsi delajo in producirajo, ena oblast pa plodove dela deli na posamezne člane-državljane. če hoče država (ali pa stranka) ta cilj doseči, potem mora gledati v prvi vrsti na to, da bo producirala in imela na zalogi vedno prav vse, kar si ljudje žele. Produkcija poljedelstva in industrije pa je v Rusiji še malo razvita in zato je država primorana, da nabavlja še danes mnogo blaga iz tujih držav. Da pa se otresejo odvisnosti od tujih držav, so današnji oblastniki v Rusiji izdelali velikanski načrt za gospodarsko neodvisnost ruske države. To je takozvani «petletni načrt», ker mora biti izpeljan do kraja v 5 letih. Petletni gospodarski načrt predvideva predvsem veliko industrijalizacijo Rusije. — Naprave, ki so jih že naredili in ki so še v delu, so velikanske in prekašajo daleč tudi velike industrijske naprave v Ameriki. Naravnost ogromne so zlasti elektrarne in pa fabrike za poljedelske stroje in fabrike za sukno in platno. Te velikanske naprave pa imajo za posledico, cla v Rusiji ni brezposelnosti, ker je ravno pri teh delih zaposlenih na stotisoče delavcev. Poročevalci evropskih časopisov, ki so bili na kongresu navzoči, pišejo, da bo petletni načrt gotovo izvršen, samo glede posledic si niso jedini. Industrializacija pa nima samo pomena, da prepreči brezposelnost, ampak ima še drug, veliko važnejši pomen. Industrijaliza-cija naj prepelje tudi ogromno maso ruskih kmetov v komunistični tabor, če bodo imeli kmetje na razpolago dovolj državnih strojev in dovolj državne obleke, bodo tudi zemljo obdelovali in kruh pridelovali za vse — pravijo ruski komunisti — in tako bo cela država ena sama velika delovna (komunistična) družina. Ravno v tem vprašanju pa leži največja težava, kajti mi vemo, da zemlja ni stroj in za druge nihče ne dela rad preveč. Podržavljenje zemlje sicer naglo napreduje, tako vsaj je bilo rečeno na kongresu, povedali pa so tudi, da rezultati uspeha še zda-leka ne odgovarjajo pričakovanju. Petletni gospodarski načrt je bil preračunan tako, da bi po preteku te dobe bila izvršena vsa dela, ki so potrebna za gospodarsko neodvisnost Rusije in pa za preporod ruskega naroda v komunističnem duhu. Jako dobri poznavalci ruskih razmer in gospodarskega življenja sploh so pa mnenja, da bo petletni načrt sicer izvršen, da pa ne bo zadostoval. Iz ene industrije se namreč razvijajo vedno nove, ki ustvarjajo za ljudi nove potrebe. Zato pravijo, da bo morala prvi petletnici slediti še druga in mogoče še tretja in zato je popolnoma negotovo, kako bodo vse te petletnice učinkovale na kmečke množice. Važno pa je dejstvo, ki smo ga omenili že zgoraj, da namreč preprečuje petletnica brezposelnost. To dejstvo je važno zaradi tega,' ker se ruska vlada, oziroma komunistična stranka opira v prvi vrsti na delavstvo, ki živi strjeno v velikih masah v ruskih mestih. Dokler imajo današnji oblastniki v Rusiji na svoji strani delavstvo, se čutijo doma lahko precej varne. Delavstvo pa imajo na svoji strani, dokler jim dajejo delo in zaslužek. Zato je prav verjetno, da bodo sledile prvi petletnici še- druge, če že ne iz drugih vzrokov, pa zaradi zaposlitve mestnega delavstva, ki je najtrdnejša opora današnjega režima v Rusiji. PO ZNIŽANIH CENAH KAKOR: ROKAVICE, NOGAVICE, ŽEPNE ROBCE, KRAVATE, FINO DAM-SKO, MOŠKO IN OTROŠKO TRIKO-PERILO, DIŠEČE MILO, TORBICE, ČIPKE,POTREBŠČINE ZA ŠIVILJE, KROJAČE, TAPETNIKE, ČEVLJARJE IN SEDLARJE NUDI JOSIP PETELINC. LJUBLJANA BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA ZAVOOO Tedenski koledar. 13. julija, nedelja: Marjeta. 14. julija, ponedeljek: Bonaventura. 15. julija, torek: Henrik. 16. julija, sreda: Devica M. Karm. 17. julija, četrtek: Aleš. 18. julija, petek: Friderik. 19. julija, sobota: Vincenc P. Mirne udi Revolucija v Boloviji v Južni Ameriki je končana. Predsednika republike Silos-a, ki je hotel zbežati v inozemstvo, so revolucionarji ujeli. Vladne posle je prevzel šestčlanski odbor. Ukinitev carinskih ovir. Da se odpomore obstoječi agrarni krizi, so se te dni vršili razgovori med Rumunijo in našo državo. Obe državi bosta stavili industrijskim državam jasen predlog, da sta pripravljeni ukiniti vse zaščitne carine na industrijske proizvode, če se industrijske države obvežejo s svoje strani, da bodo ukinile zaščitne carine na uvoz produktov iz Jugoslavije in Rumunije ter prevzele zfe Svoj trg gotov delež agrarnih produktov. Koliko je veljala Italijo vojna. V celoti je stala svetovna vojna Italijo 229 miljard lir (677 miljard dinarjev), kar znaša polovico vsega sedanjega italijanskega narodnega iletja. Stalin zmagal. Na kongresu komunistične stranke, ki se je vršil pretekli teden v Moskvi, je prišlo do popolne kapitulacije desničarske opozicije z izjavami Tomskega, Riko-va in Uljanova, ki so preklicali dosedanje svoje nazore ter so priznali politične smernice boljševiškega diktatorja Stalina, kateremu so izrazili popolno zaupnico. Francozi izpraznili Porenje. 30. junija so zadnje francoske čete zapustile vsa nemška mesta ob reki Reni. Po celi Nemčiji je vladalo radi tega dogodka veliko navdušenje. Povsod so bile izobešene zastave; v nemškem parlamentu pa se je vršila svečana seja, na kateri se je povdarjalo, da znači izpraznitev Porenja korak k pomiljenju med evropskimi narodi. Kmetsko gibanje na Ogrskem. V zadnjih časih je občutiti na Ogrskem precejšnje gibanje kmečkih slojev, ki živijo v silno slabih razmerah; zatrjuje se, da preti agrarna revolucija, če ne bo država poskrbela za nujno izboljšanje gospodarskega položaja vasi. H AID & NEU Šivalni stroii so prvovrsten nemški izdelek. Prodaja jih tudi na ugodne obroke. )CENTRA< Trgovina šivalnih strojev Ljubljana Miklošičeva cesta St 7/III. Zastopnike »prejemamo povsod. UloDicc Umrl je v Mariboru stolni župnik Franc Moravec. Vseslovanski kongres srednješolcev se je vršil te dni v Beogradu. Iz Čehoslovaške je prispelo 1500 dijakov in 150 profesorjev. Tudi iz Poljske je prispelo veliko dijaško zastopstvo. Težka nesreča na morju. V nedeljo ob 2. uri zjutraj sta trčila skupaj v Pašmanskem prelivu ob dalmatinski obali naš največji potniški parnik »Karagjorgje« in italijanski par-nik »Francesco Morosini«. V bližini otoka Galešnjaka je parnik »Francesco Morosini« zadel v levi bok »Karagjorgja« ter ga prebil do polovice palube. Hudo poškodovanemu parniku se je vendarle posrečilo se približati kopnemu, kjer je nasedel na pesek pri vasi Kručin, približno eno morsko miljo od kraja nesreče. Na »Karagjorgju« je bilo pet mrtvih, 7 težko in 20 lažje ranjenih. Brodolomce je prevzela na svoj krov italijanska ladja. Vzrok nesreče pripisujejo zastarelosti italijanske ladje. Na Gorenjem polju, okr. Novo mesto, je pretečeno sredo popoldne bila toča s hudim viharjem, da se je z voli uprežen voz in naložen s senom sredi ceste prevrnil. Toča je napravila precej škode. Zagradec. V soboto smo zaključili šolsko leto s službo božjo in v nedeljo z otvoritvijo prav lepe in zanimive razstave šolskih ročnih del. Na razstavi je bilo videti prav dobre šolske uspehe, in gre upraviteljici gospodični Ivan Albreht: Muzikantovo maščevanje. (Nadaljevanje.) i ■ , . ■ .. Ko se je Kosov Anže zavedel, je prosil, naj bi šli po gospoda. Tako se je torej v ponedeljek brž po maši odpravil gospod Janez tolažit motovilastega starega fanta, ki je v silnih bolečinah pričakoval smrti. Pred žrelom groba je povedal Anže, da ga teži hudo breme, s kakršnim si ne upa na oni svet. »Tisti Franc, ki si je ono leto vzel življenje, je bil moj — sin,« je stokal. Gospod Janez lastnemu sluhu ni mogel verjeti, toda krojač je povedal še enkrat in opisal vse natanko, da ni bilo več mogoče dvomiti. Pojasnil je tudi, zakaj se je bil slepi Hani izdajal za Andreja. Ko je bil Miklavov Andrej še fant, je hotel Anže nekoč zaplesati z njegovo Jero, Andreju pa se je to za malo zdelo in je šivankarskega muzikanta vpričo vseh v gostilni premikastil in ga potlej še kakor žabo zanesel venkaj na — lužo. Rapetovi vse priznanje. — Pri nas vlada že prava suša; od 4. junija, ko je nas obiskala toča, nismo imeli nobenega dežja, razun dveh malih ros, ki niti prahu nista zmočili. Vodnjaki so suhi ter je ljudstvo odvisno in navezano vse na reko Krko. Po polju zaradi suše že prav žalostno zgleda. Sprejem gojencev v vojaško glasbeno šolo. V vojaško glasbeno šolo v Vršcu se sprejme letos do 100 mladeničev v starosti 14 do 16 let, ki so dovršili osnovno šolo. Šolanje traja štiri leta. Gojenci se obvezno uče dva instrumenta. Prošnje sprejema komandant omenjene šole do 1. novembra. Izseljeniški dom v Splitu. Izseljeniški urad in borza dela v Splitu sta se dogovorila in sklenila zgraditi veliko palačo »Izseljeniški dom«, ki bo stala 6 miljonov dinarjev. V poslopju bo nameščena tudi borza dela in azil za brezposelne delavce. Delavci se povsod gibljejo in vsak dan pribore kako novo pridobitev. Kaj pa kmetje? Krojaški prikrojevalni tečaj v Brežicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v Brežicah tritedenski prikrojevalni tečaj za krojače. Ta tečaj se vrši. celodnevno od 28. julija do 16. avgusta t. 1. Pristojbina znaša 100 Din, stroške za učne pripomočke, ki pa predvidoma ne bodo znašali preko 100 Din, nosi vsak udeleženec sam. Da se vrši ta tečaj, je potrebno, da se prijavi najmanj 15 udeležencev. Prijave je poslati najkasneje do 20. julija Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. Smrtna nesreča rudarja. V pečujskem premogokopu (Ogrsko) se je smrtno ponesrečil delovodja Franc Maleš iz Kamnika. Nesreča se je pripetila ravno v trenotku, ko je Maleš ogledoval, če so rovi dovolj trdno pod- V noči se ni mogel kosati ž njim, zarotil pa se je tedaj, da se bo maščeval. To zakletev je izpolnil, ko je zapeljal Hano in jo prepričal, da je on — Andrej. Kasneje mu je bilo žal in ga je to vedno trlo, posebno pa takrat, ko si je pobič končal življenje. Večkrat je bil že sklenil, da prizna in popravi, kar je zagrešil, pa Use [je vselej zbak Zdaj prosi Boga in ljudi odpuščanja in voli svojo bajto — Hani — Gospod Janez bi bil rad izvedel še bolj natanko, toda ponesrečenca je govorjenje močno utrudilo. Sumljivo je začel begati z očmi okrog sebe in duhovnik se je moral podvizati. Jedva je bilo opravljeno, se je pričel smrtni boj. »Povejte jim,« je še zahropel Anže, potem pa nič več. Kakor je bila trpka vest, ki jo je slišal, ie gospod Janez le nekako pomirjen in po-tolažen odhajal proti župnišču, ko je nehalo biti Anžetovo srce. Upal je, da bo po tem sporočilu konec Miklavovega trpljenja, ki greni življenje ne le njemu samemu, ampak vsej družini in končno vsem, ki jih veže ž njo kakršna koli vez. PETO POGLAVJE. Gospod Janez je povedal Miklavovki, kaj j mu je na smrtno uro naročil in pojasnil Ko-i sov Anže; kajti Andreja nikakor ni bilo mo- prti s tramovjem. Leseno ogrodje se je zrušilo in delovodjo pokopalo pod seboj ter še dva druga rudarja, od katerih so enega vendarle rešili. Utonila sta pretekli teden v Kolpi pri Metliki Marija Ivanetičeva in mornar Jože Plut. Oba sta se šla radi neznosne vročine kopat. Gospa ni znala plavati in ko je zašla v globokejšo vodo, se je pričela potapljati. Na pomoč ji je priplaval mornar Plut, katerega se je pa potapljajoča se žena tako oprijela, da sta oba zginila pod vodo. Plut je prispel pred par tedni iz Amerike, kjer je bil 22 let. — Ivanetičeva je pa pričakovala te dni svojega moža tudi iz Amerike. Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef«-voda posebno pri porodnicah z J_zbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Najstarejši človek sveta je neki turški težak Zara Ago, ki šteje 160 let. Od mrtvih je vstal v Tunisu v Afriki nek deček. Ko so spuščali krsto v grob, so slišali iz krste jokanje. Krsto so potegnili iz jame, jo odprli ter našli fanta še živega. Silen potres je divjal 8. t. m. v nekaterih mestih Indije. — Potres je povzročil veliko gmotno škodo, pa tudi število mrtvih je znatno. Koliko se zapije na svetu. Beograjski abstinenti so imeli te dni veliko zborovanje, na katerem so t zahtevali, da se tudi v Jugoslaviji uvede »suhi« režim, to se pravi, da naj bi vlada z zakonom prepovedala uživanje alkoholnih pijač. Glavni predavatelj na tem zborovanju je povedal, da zapijemo v naši državi 7 miljard dinarjev (1 miljarda je tisoč miljonov). Na celem svetu se pa popije alkoholnih pijač za 400 miljard dinarjev. Puščavnica, ki ne bo imela veliko zaslug za nebesa. Italijanska grofica Vitolesci se je preobjedla življenja in bi rada poskrbela tudi za oni svet s tem, da si kot puščavnica visoko v gori očisti svojo grešno dušo. Toda ta puščavnica ne bo jedla kobilic in tudi ne na kamnu ležala. Na 2400 m visoki gori Monte Generoso je dala zgraditi krasno celico z ' imenitno opravo, do nje pa žično železnico, po kateri ji bodo dovažali hrano. V celico so goče pregovoriti, da bi bil odšel v župnišče ali da bi vsaj počakal župnika doma. Parkrat je duhovnik pokusil govoriti ž njim, ali Mi-klav mu je vselej pobegnil. Tudi s Hano je bilo križ. Dvajset let je živela v veri, da je ljubila Andreja, pa ji zdaj nikakor ni hotelo v glavo, kaj naj bi imel pri tem opraviti Kosov Anže. »Ali si poznala Kosovega Anžeta?« se je trudil gospod Janez ž njo. Hana je prikimala in v potrdilo zapela Anžetovo pesem o Mariji. »No, viš, Franc je bil njegov sin!« »Franc?! Franc je bil moj!« je branila slepotica. »Seveda, tvoj in Anžetov,« je pojasnjeval gospod Janez, a slepotica: »Andreja sem imela rada!« Končno se je moral župnik uveriti, da je tu ves trud zaman, Hana pa je jezna odšla. Andrej, Anže, Franc, vse se ji je mešalo po glavi. Ure in ure je preždela v samoti in premišljevala in ugibala, pa le ni mogla nikamor. Bolj kot dotlej se je poslej ogibala ljudi in tavala po samotah. Najbolj vesela je bila novice Jera, ki je upala, da bo ž njo spet uravnala moža. Previdno in obzirno je povedala Andreju, kaj je razodel Kosov na smrtni postelji, toda Mikla-vu je prišla rešilna tolažba prepozno. Grški privrertniki v Jugoslaviji in priprave za konferenco balkanskih držav. Pretekle dni je obiskalo večje število grških poljedelcev našo državo. Časnikarji, ki so bili z njimi, priobčujejo po raznih grških časopisih daljše članke o naših razmerah ter predlagajo gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo. Oktobra t. 1. pa se bo vršila v Atenah konferenca balkanskih držav, kjer bo govora o medsebojnih političnih in gospodarskih odnošajih. Porast mlekarskih zadrug. Snovanje mlekarskih zadrug je v naši državi zadnje štiri mesece poraslo za 3'5 odstotkov. Največ se jih je ustanovilo v dunavski, moravski in pa vrrdarski banovini. Razstava gob. — Na letošnji velesejmski prireditvi »Ljubljana v jeseni« bo prikazan gozd in njegove koristi. Imeli bomo priliko videti razstavo gob, načine sušenja gob, dobro in slabo sušene gobe; nadalje razne vrste suhih, za trg določenih gob. napeljali elektriko in namestili vse drug? udobnostne naprave. Najbrže ta grofica ne bo postala svetnica. Neznosna vročina v Sibiriji. Iz Rusije poročajo, da je nastala zadnje tedne po nekaterih krajih Sibirije strahovita vročina, ki znaša od 45 do 55 stopinj Celzija. Ob sibirski železnici so nastali po gozdovih ogromni požari, ki se razprostirajo po več sto kilometrov daleč. Na mnogih krajih je pričela goreti tudi železniška proga, ker so se vneli železniški pragovi. Požari resno ogrožajo mesto Beopulsk. Več sto oseb je že zgorelo. Predsednik čehoslovaške vlade v Dalmaciji. Čehoslovaški ministrski predsednik Udržal je prispel pretekli teden v dalmatinsko pristanišče Kupari na oddih. Kakor ie znano našim čitateljem, je predsednik Udržal član in pristaš čehoslovaške kmetske stranke in je prevzel predsedstvo vlade po obolelem Švehli, voditelju kmetskega pokreta na Čehoslovaškem. Še v zraku imajo premalo prostora. Nad vojaškim letališčem v Galati v Rumuniji sta trčila skupaj dva aeroplana in se popolnoma razbila. Pilota sta bila težje ranjena in so ju prepeljali v bolnico. Koliko žrtev je zahteval avtomobilski promet letos v Ameriki? Ameriški listi poročajo, da je zgubilo v prvem polletju letošnjega leta vsled avtomobilskega prometa 16.000 ljudi življenje. — Računajo, da bo do konca leta najmanj 31.000 človeških žrtev, to je več, kakor je padlo ameriških vojakov v svetovni vojni. Washingtonska vlada namerava sklicati konferenco prometnih strokovnjakov, ki bodo razpravljali o avtomobilskem prometu in o tem, kako naj se preprečijo nesreče. Z letalom je dezertiral te dni čehoslovaški pilot Kari Šehor. V Olomucu se je dvignil 6000 m visoko "ter jo nato urezal proti Nemčiji in se pri mestu Breslau spustil na zemljo. Čehoslovaške vojaške oblasti so uvedle preiskavo in dognale, da je imel mladi pilot veliko dolgov, ki jih ni mogel poravnati. Da se reši sitnim skrbem, je sedel v letalo in odletel v Nemčijo. Prijateljem je pustil za slovo pismo, v katerem pravi, da je imel samo dva izhoda, ali se ustreliti, ali dezertirati. Odločil se je za drugo. Huda železniška nesreča se je pripetila pretekli teden pri postaji Sasso v Italiji na progi Bologna—Firenza. Brzovlak, ki je prihajal iz Bologne, se je na postaji Sasso z vso silo zaletel v stoječi tovorni vlak. Oba stroja in vagoni so skočili s tira in se na drobne kosce razbili. Pokopali so pod seboj trideset smrtnih žrtev in večje število težko ranjenih potnikov. Nesreča je nastala vsled napačno postavljenih kretnic. Kako delajo Nemci? Poljedelska (agrarna) kriza je dandanes postala splošna bolezen in ni ga dela sveta in ni je države, kjer ne bi ta bolezen prizadevala državnikom in gospodarjem velikih preglavic. Glavni znak te 'bolezni pa je, da so cene poljskih pridelkov padle neverjetno nizko, cene industrijskega blaga in obrestna mera pa komaj vidno tslede cenam žita in živine, trdovratno se drže na stari višini, pač ker so industrija in banke trdno organizirani, kmetje pa precej manj. Vsi odgovorni činitelji pa se zavedajo, da je to stanje trajno nevzdržno, in zavedajo se tudi, da pade vse, če pade kmet. Zato ugibajo na vse strani, kako bi zlezli iz te zagate, in predlagajo najrazličnejša zdravila proti splošnemu propadu kmečkega stanu. Pri nas, pa tudi drugod, smatrajo mnogi, da bi bilo najbolj izdatno zdravilo visoka zaščitna carina na uvoz kmečkih pridelkov iz drugih dežel. Praksa pa kaže, da je to zdravilo lahko dvorezen nož, kajti visoki zaščitni carini za ene vrste blaga sledi drugod še višja carina na blago druge vrste, pa: smo zopet tam, kjer smo bili. V najnovejšem času so pa bistri Nemci zagrabili to vprašanje od druge strani. Nemčija je namreč dežela, kjer živi polovica prebivalstva od poljedelstva, druga polovica pa od industrije. Če zvišajo carino na žito, rešijo pač eno polovico, drugo polovico pa ubijejo sosedje s carino na uvoz nemških industrijskih izdelkov — ali pa narobe. Politika zaščitnih carin se je torej pokazala v Nemčiji za nemogočo in je bilo treba misliti na drugo rešitev. Nemški tehniki, ki stoje danes na višku, so na podlagi temeljitih računov dognali, da nemško kmetijstvo ne more tekmovati s tujim, ker je poljedelstvo n. pr. v Ameriki že vse mehanizirano (urejeno na stroje), v Nemčiji pa še mnogo premalo, čeprav kmetijskih strojev tudi v Nemčiji ne manjka. Na podlagi tega spoznanja so rekli: Našega kmeta ne bo rešila nobena carina, ampak rešil ga bo stroj, ki mu bo omogočil pridelovanje poljedelskih produktov tako poceni in toliko, da se tudi Amerikancem ne bo več izplačalo voziti svoje žito v Nemčijo! Tako si stojita danes v Nemčiji dve skupini nasproti: Ena hoče, da se ohranijo dosedanje stare metode obdelovanja zemlje in da se te metode zaščitijo s carino, tehniška skupina pa pravi, da je treba vse nemško kmetijstvo mehanizirati in vse preurediti na stroje, da bo domačega pridelka dovolj po brezkonkurenčnih cenah. Z energijo, ki jo pozna danes le nemška tehnika, so se lotili Nemci trdega dela. Oni ^edo, da ni vse za vsakega, ampak da morajo šele iznajti istroje, ki so primerni za značaj nemške zemlje. Da pa vse to preštudirajo, so ustanovili velik znanstven zavod, kjer najboljši nemški tehniki najrazličnejše stroje preizkušajo na njihovo delo in ceno. Vsak obrat vsakega koleščka je sto- in stokrat preračunan, da bi našli čim cenejše in čim boljše stroje. Strojno delo primerjajo s človeškim in zopet računajo in računajo. Nemški tehniki hodijo delat na kmete kot hlapci, samo da lahko v praksi primerjajo vrednost in rentabilnost starih in novih delavnih metod. Študiranje nemških tehnikov se pa ne omejuje le na stroje, ampak oni natančno računajo vsak korak, ki ga naredi kmet ali kmetica pri svojem delu, in računajo, ali je eden ali drugi korak res potreben ali ne. Premerijo n. pr. razdaljo od kuhinje do vodnjaka in izračunajo, koliko korakov napravi kmetica na dan, da znosi v kuhinjo potrebno ji vodo. Potem pa računajo, koliko bi isto delo veljalo, če bi ga opravil stroj. Tako študirajo vse do najmanjših podrobnosti. Ko pa je vse preudarjeno in preračunano, ustvarijo poseben tip te ali one vrste stroja, ki mora odgovarjati vsem zahtevam, kar je pač z največjo natančnostjo preračunano. In ker take stroje izdelujejo v velikih masah, so tudi primerno poceni. Tako delajo energični Nemci in ni dvoma, da bodo svoj namen tudi dosegli. Pri nas pa smo v tem oziru žalibog še daleč zadaj. Čeprav pa Nemcem ne moremo slediti takoj, bo vendar prav, če se za rezultate nemških raziskavanj zanimamo, da bomo ob svojem času znali vsaj to primerno uporabiti, kar se bo obneslo drugod. Švica in naše gospodarstvo. Mnenje naših trgovcev, da Švica s svojimi tri in pol milijoni prebivalci ni pripravno tržišče za naše blago, je precej zgrešeno. Že samo dejstvo, da mora Švica uvažati večji del živil iz inozemstva, dokazuje, da je švicarski trg uvozu živil odprt vsem poljedelskim državam — torej tudi naši državi. Da pa je naš izvoz v Švico — v primeri z izvozom prejšnjih let — v preteklem letu zelo padel, je temu krivo prvič: da vlada v naših gospodarskih krogih mnenje, da je švicarsko tržišče za našo proizvodnjo, posebno za naše poljedelske pridelke, premajhno in ne zavzema tolike potrošnje, ki bi zahtevala večji del vse naše žetve; drugič: da je bil v letu 1929. velik del naših proizvodov prodan v Švico s posredništvom Avstrije, Italije in Grške. Izgleda, da pomalem izgubljamo važno švicarsko tržišče, medtem ko se druge države dobaviteljice, ki prihajajo v poštev, trudijo z vsemi močmi, da pridobijo Švico kot kupca za svoje proizvode. Še leta 1927. je bila Jugoslavija poleg Argentinije največja dobaviteljica, a v letih 1928. in 1929. so nas prehitele poleg Argentinije še Madžarska, Italija, Nizozemska in še druge. V letu 1929. smo izvozili v Švico še največ jajec in perutnine, manj pa žitaric in ostalih proizvodov. Že sama statistika kaže, da je Švica uvozila v pretek, letu za okroglo 220 milijonov švicarskih frankov žitaric, od tega je odpadlo na Jugoslavijo samo 224.000 švic. frankov, kar je vsekakor zelo malo. Od živine pa se je najbolj obnesla trgovina s konji. Če pa upoštevamo, da vlada v Švici zanimanje predvsem za našo koruzo, rž, ječmen, pšenico, hmelj (!), perutnino, jajca, sveže in suhe češplje, sušeno meso, sveži zeleni fižol ter v manjši meri tudi za naš les, je pač jasno razvidno, da imamo v Švici ugodne gospodarske vidike, ki se bodo dali uresničili, če bomo našo proizvodnjo in našo zunanjo trgovino postavili na trdna, plodonosna tla ter v tej smeri in tem smislu živeli s Švico v tesnih gospodarskih stikih. * * * Ljubljanski živinski sejem 2. julija. Na živinski sejem je bilo prignanih 215 konj, 82 volov, 68 krav, 20 telet in 232 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 34 konj, 33 volov, 25 krav, 7 telet in 157 praiščkov. Dogon je bil prilično velik, kupčija pa ni bila posebno velika, ker ni bilo dosti kupcev. Cene volom nagibajo k popuščanju in so bile povprečno za kakih 25 par nižje. Za kg žive teže noti-rajo: voli I. 10 Din, II. 9 Din, III. 8 Din, krave debele 5—7 Din, krave klobasarice 4 do 5 Din, teleta 14-50^-15 Din. V Skoplju gradijo veliko tvornico sladkorja. Stroje bodo naročili iz Češke in Nemčije. Večji del materijala pa bo nabavljen na račun reparacij. Trzne cene v Ljubljani, dne 1. julija 1930. Govedina: na trgu 1 kg govejega mesa I. Din 18—20, II. 16—18, III. 12—16. Tcletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 24—25, II. 20—22. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din 25, II. 22—24. Drobnica: 1 kg koštrunovega Din 14—15, jagnje-tine 18—20, kozličevine 25. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 10, II. 8. Perutnina: piščanec majhen Din 12—15, večji 17—25, kokoš 30—40, petelin 25—35, raca 30—35, domači zajec manjši 8—15, večji 20—25. Pijače: 1 liter starega vina Din 18—22, novega vina 14—18, 1 čaša ■piva 3—3-50, 1 vrček piva 4-50—5, 1 steklenica piiva 5-50—6. Kruh: 1 kg beilega Din 5, črnega 4-50, rženega 4-50. Špecerijsko blago: 1 kg kristalnega belega sladkorja Din 13, v kockali 14, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli morske debele 2-50, soli drobne 2-75, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80. Mlevski izdelki: 1 tog moke št. 0 4-50, št. 2 4-25, št. 4 4-—, št. 6 3*50, kaše 5—6, ješpre-nja 6, ješprenjčka 10—12, otrobov 1-75—2, koruzne moke 3-50, koruznega zdroba 4—4-50, pše-ničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6, r/.ene moke 4. Kurivo: 1 nv' trdih drv Din 180, mehkih drv 90. Krma: q sladkega sena Din 80, polsladkega sena 75, kislega sena 70. Vse industrijske panoge v Nemčiji so pričele zniževati cene svojim produktom, da na ta način prebrodijo težko krizo, ki vlada na nemškem in še mnogih drugih tržiščih. Laneno olje Firnei Emailne In ostale lake Oljnate Ltarve in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno In po zmernih cenah pri EDIC-ZANKL D. Z O. Z. Tovarne olja.firneža, laka In barv LJUBLJANA-MEDVODE Podružn.: Maribor-Novl-Sad Lastnik: Franjo Medič Nudim prima cement DALMATINSKI znamke Titan in Dalmatia ter Dovje-Mojstrana po najnižji ceni. dalje vse vrste žeblje, trsje za strope, žico, kakor tudi moko, žito in razna krmila. Gašeno in negašeno apno dobavljam. Na željo dostavim tudi na dom, po primerni ceni! Ljudevit Stre, Krani ČILSKI SOLITER Dobavlja ga po konkurenčni ceni E H O % O M LJUBLJANA Kolodvorska ulica 7 Gospodarji, naročite si ga takoj ! Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi Družba „ ILIRIJ A" Ljubljana, Dunajska c. 48 Telefon 2820 Naročajta »KMETSKI LIST«! L. MIK U S Ljubljana, Mestni trg 15 Dežniki Na malo! Na veliko! Ustanovliena 1839 V Kolodvorska ulica JI. 1. Nudi po najnižjih cenah vse »iste deželnih pridelkov najfinejšo bana-*bo in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blag in ostale v to »t apnenega duSika daje TVORNICA U DUŠIK d. d. RUŠE « RnSah pri Maribora. Ta tvornica proizvaja latotako mešano umetno gnojilo »NITBOFOSKAL - RUSU«, katero aeatoji i* apnenega dušika, »vperfosfata in kalijeve aoll. Kdor t Nltro-toakalam gnoji, gnoji tetočasno i dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter ti prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna aaloga pri EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. OPEKO IN STRESNIKE vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo generalno zastopstvo za Dravsko banovino >Ekonom< Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 Pljučne bolezni so Pljučna tuberkuloza — je-tika — kašelj — suhi ka- ® šelj — nočno potenje — bronhialni katar — v grlu — bljuvanje krvi — krvi — občutek tesnobe — astmatično dihanje itd. je ozdravljivo! Na tfcoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj mojo knjigo »Nova umetnost hranjenja« katera je že mnoge rešila. — Ista se more uporabiti poleg vsakega načina življenja in pripomore, da se bolezen hitro obvlada. Teža telesa poraste in (jolagano ovapnenje zaustavi bolezen. Mnogi možje zdravniške znanosti potrjujejo vrednost moje metode in radi odobravajo porabo iste. Čim prej se začne z mojim načinom hranjenja, tem bolje. Popolnoma brezplačno dobite mojo knjigo, iz katere morete črpati mnogo potrebnega. Kogar mučijo bolesti in kdor se želi na hiter način temeljito in brez nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj piše še danes. Naglašam ponovno, da moja pojasnila dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveznosti od Vaše strani, ier bode Vaš zdravnik sigurno pristal na oni od prvih profesorjev kot izvrsten preizkušen novi način Vašega hranjenja. Zato je v Vašem interesu, da pišete takoj, in boste od mojega tamošnjega zastopstva postreženi v vsaki dobi. Črpajte pouk in pojačano voljo do življenja iz knjige izkušenega zdravnika. Ona obsega okrepitev in življensko tolažbo ter se obrača na vse bolnike, kateri se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. — Moj naslov: GEORG FULGNER, BERLIN - NEUKOLLN, Ringbahnstrasse Nr. 24. Abt. 616. II prodali leži Vala Motnost! Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet naših prvovrstnih predmetov, Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. NAJ TAKOJ JAVIJO svoj točni naslov osebe, ki se hočejo od nas naučiti lepega, snažnega in lahkega bivšega obrta, da si tako najdejo stalno in vrlo plodonosno domačo delo in postranski zaslužek. Javijo na jse samo oni, ki razpolagajo z vsoto najmanj 3650 Din, da si za-morejo tako nabaviti za to potrebni stroj. Pouk je brezplačen, zaslužek 10 do 12 Din na uro. Materijal za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročnikov lahko vsakdo dela tudi za našo tvrdko, ker tudi mi vsak čas za gotov denar prevzamemo vsako količino iz-gotovljene robe, zakar jamčimo tudi pismeno. Za odgovor je treba priložiti znamko. Grauert, tvornica strojev d. d., Generalno zastopstvo in skladišče, Osijek L, Krežmina Denar nsiožste najbolje In najvarneje pri dosnasem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON Račun poŠt. hranilnice St. 14.257 regisir. zadruga z neomejeno zavezo Brzojavi: »Kmetski dom" Telefon 2847 y LjubijSnŠ, TaVČarUlica 1 Telefon 2847 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po e^^sfe^fea Stanje vlog okroglo 30,000.000 dinarjev 6 % bres odpovedi, pri trimesečni odpovedi po ^^fBjpgr Rezerve nad 500.000 dinarjev 7 V« brez odbitka davka na rente iSaai Jamstvo ea vloge presega večkratno vrednost vlog Vlošne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE; Ob delavnikih od 8 — 121/, in od 3—4 '/„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12llt ure. Podruinici „v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, SlomSkov trg 3