Älov. 4. Ljubljana, meseca aprila 1889. Tečaj VII.
Btaveaski
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko,
si> sedežem na .Tesenicah (Gorenjsko).
• ♦< >♦•--
Izhaja vsaki mesec enkrat in sc pošilja udom brezplačno; ncttdom za 1 gld. 30 kr. na leto.
Inserati in prihtje računijo se po najnižji ceni. — Let ni na za ude znaša samo 1 ijld.
Xn rurajr se /tri preilsetln ixt rti ita Jesenicah.
OlMflf: Vslod česa pogini- zimi naiv.-.'- .VI..1 V (Dalj.-.) — Slio.l .Vl.t-Iarskili kupcev. — Pomnožita »li ojiiiVnjn slabih panjov v pomladi. — Zakaj nisn naša drevesa vsako l.-to rodovitna? — Vprašanja in odgovori. — Naši dopisi.
Vsled česa pogine po zimi največ čebel?
(Dr. Dzierdzon.) (Dalje.)
Težko pričakuje čebelar v mrzli zimi časa. ko so bo zopet mogel radovati veselega letanja in prijetnega šumenja svojih tolikanj ljubljenih čebel. Dokler mu je ta zabava zabranjena, zamore deloma si odpočiti. deloma pa dobre spise pregledovati iu tako v čebelarski znanosti napredovati: večkrat mora pa tudi k čebelnjaku pogledati iu se prepričati, če jim kaka spredaj naštetih nevarnosti ne žuga. V temnili čebelnih listnicah s tesnim prostorom tako opazovanje in pregledovanje ni posebno prijetno in se tudi ne splača, drugače pa jo pri dvojčičih, ki na prostem stoje. Pri popolni svetlobi, v neomejenem prostoru tako delo opravljati, je pač prijetna zabava. Ce potegnemo iz slame in tankih poličic narejeno pripore (duri), ki tudi za las ne reži iu slamnato spletenino, ki jo bila do dola potisnjena, kar se pri paznein pofenjanji lahko brez vsakega ropota in brez motenja lahko stori, pa imamo delo (satovje) prod sabo. Prvo ulico, v katerej čebele sede. lahko opazimo na dnu panjii po odpadlih voščenih pokrovcih, ali pa že pri strani čebele ngledamo. Neobsedoni satovi so vzamejo iz panju, ti so očistijo po njih visečih ali v piskricih tičečih mrtvili čebel. Ce nas gosto tekoči ali suh med na pomanjkanje vodo opomni, vlijtuo je nekaj v prazne čašice. Izpraznjeni satovi naj se s polnimi uadomostč. Sploh naj se opravi, kar je potrebnega. Tose tudi na nasprotni strani lahko narodi, ttnli tukaj so lahko da čebelam nova zaloga, iu čebelar potem lahko mirno spi. Pri pomanjkanji polnili satov, kar so letos lahko vsakemu pripeti, se lahko nadomoste s kosovi rumenega sladkorja, ki so prav do čehelnega sedeža pomaknejo. Sladkorne tablico (ploščice), katero si lahko vsak sam vlije, in sladui
sladkor (Malzzucker), ki se že v ploščicah prodaja, to oboje je še bolj pripravno, ker se lahko nad čebelnim sedežem ali pa pri strani satnikov ob sloni k čebelam potisne. Prazni prostor nad čebelnim sedežem se labko napolni z vlažnim mahom, in če so ta posuši, zamenja se z drugim. Tako pomnoženo mokroto v paujevem zraku pa med v odprtih čašicali iu sladkor na-se potegujeta, ter polom takem ta mokrota žejo iu sploh pomanjkanje vode odvračuje, iu ker žeja čebele vznemirja in jilt k izletu sili. pogine pri tem na tisoče čebel. Meni se dozdeva, da jo to odvračevauje žejo pripravnejše nego li napojne steklenico, ki pa sicer tudi niso za zavreči.
Pri preiskovanji, ki seje po velikem mrazu vršilo, zamoremo uataujko videti, kaj je vzrok smrti posameznih ali več čebel. Tu je bil morebiti sat na stranico tako pridelan, da ua pol preinrte čebele niso mogle prehoda v bližnjo ulico med satovi dobiti. V panjovih se satuiki uteži prehod ostri rob satnikovo poličice; v sredi satu pa zadnje (zaostale) čebele tudi ne dobe votline, skozi katero bi zlezlo k drugim čebelam, zato morajo po večdnevnem prcniirauji in utrpnenji naposled v resnici poginiti. Pa tudi dozdevno mrtve sc zopet ožive, če jih v škatljico poberemo in v žepu pri životuiku ali pri hlačah ogrejemo. Tudi s tem jih lahko rešimo, če jih z medom namažemo, ali z medom napolnjene, a pokrite piskrice okoli njih odpremo. Njih sestrice bodo kmalo med ovohale iu ga prišle lizat, s tem bodo pa otrpnjene revice ogrele ter jih smrti rešile. S takim, se ve da, ne prepogostim preiskovanjem, nekako vsak mesec jedenkrat, in še celo z nameravanim motenjem bi se lahko posameznim čebelam, ali pa še celim panjovom življenje rešilo, ki so se morebiti pri mrzli zimi zakasnili, ter se niso pravočasno za zalogo pomaknili, ali pa si zaloge v sedež nanosih. Takim panjovom so večkrat zgodi, da pri polnih satovih lakote poginejo. Tud se vsled takega vznemirjenja prve vrste ki so neusmiljenemu mrazu narbolj razpostavljene, ki mraz od drugih odvračujejo, razrušijo iu z novimi nadomeste.	(Konec prihodnjič.)
Shod čebelarskih kupcev.
Ker je kranjska čebela v družili državah na imenu žo precej časti zgubila in je v nevarnosti še v bolj slabo ime priti, hotela je slavna c. kr. kmetijska družba v Ljubljani to nevarnost kako zaprečiti. Sklicala jo iz lega vzroka vse čebelarske gg. kupce na sv. Jožefa dan t. 1. v Lesce h Krištofu, da bi se tam vzajemno posvetovali in pogovorili, kako iu kaj bi so ta nevarnost odstranila. Določeni dan prišel je kot zastopnik c. kr. kmetijske družbe g. (i. Pire, ter je došle gg. kupce — prišlo jih je 9, vseh je pa menda 13 — povabil v posebno sobo k posvetovanji. Gospod tajnik je pozdravil došle ter vso stvar nekoliko razložil potem pa prosil, uaj mu gg. kupci svoje misli o tej zadevi povedo. A li bili so tako različnega mnenja, da se zbog njih odgovorov ui moglo nič stalnega doseči. Vsak je svojo trdil; kar je bilo pa narbolj čudno, je bilo to, da je bila večina naravnost zoper to iu so rekli, da nočejo nič o tem vedeti iu naj vsak čebelar sam za se skrbi, /bog tega ni prišlo o tej zadevi do nikakoršucga sklepa. Ker je
pa g. Pire rekel, ila vlada vendar le hoče kranjskim čebelarjem pomagati in da ima nekaj denarjev za to pripravljenega, vpraša kako bi se isti denar obrnil. Iv toniu jo uasvetoval g. Modic naj ga razdeli, kakor je v naslednjem razpisu povedano. Predlog je enoglasno obveljal.
Razpis podpore starim kranjskim čebelarjem.
Podpisani odbor je ukrenil v svoji soji dne 31. marca t. 1., da vzbuja vesolje do čebelarstva in da ob enem pospešuje to stroko kmetijstva, podpirati staro kranjske čebelarje, ki so prišli brez lastne krivde ob vse svoje čebele. Na podlagi tega ukrepa javlja podpisani odbor, da bode dal tistim kranjskim čebelarjem v prvi polovici meseca maja 2 do panje (korita) čebel, ki v svoji prošnji na podpisani odbor dokažejo: a) da čebelarijo neprestano že najmanj 20 (dvajset let), h) da so brez lastne krivdo prišli ob vse svoje čebele, in c) da ne morejo si iz svojega premoženja drugih čebel kupiti.
Vsebina teli prošenj, katerih ni kolekovati, mora biti potrjena od gospoda župnika prosilčeve fare in od dotienega županstva. Ob veliki množici prosilcev si pridrži glavni odbor pravico izbrati najpotrebnejše. Prošnje je vložiti najkasneje do 27. aprila t. 1. pri podpisanem odboru v Ljubljani.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Dotični čebelarji naj ne zamude prilike, ter naj pošljejo svoje prošnje v pravem času.
-x-
Pomnožba ali ojäoenje slabih panjov v pomladi.
Ce v jeseni pri izbiranji plomenjakov šo tako varno in skrbno postopamo, vse slabo obljudene panjove odstranimo in lo take vzamemo, ki imajo dovolj ljudstva, dovolj dola in medii ter mlado matico, vendar bodemo pomladi dobili nakatere, ki so iz raznih vzrokov toliko ljudstva zgubili, da navadno potem nikoli do rojenja no dospejo iu so tudi pri dobri paši vedno lahki.
Slabim panjovom s premakljivi satniki jo lahko pomoči in jih dobrini enake storiti, ako se tem dajo satovi, v katerih ježe zrela zalega, da že čebele vun lezejo: ti so vzamejo uarinočnejšim, in so jim namesto takih prazni v panj obesijo.
Čebelarjem, ki lo se starimi panjovi čebelarijo ste dve sredstvi, čebele v panjovih si pomnožiti, v pomoč.
Zvečer naj postavi v močni panj z modom napolnjen lesen krožnik: za nekaj
časa bo poln čebel iu tako s čebelami napolnjen naj so v slab panj postavi.
'
Navadno so tu vmes mlade čebele, ki še niso nikoli i/, panju izletelc in te so, ker s polnim želodcem pridejo, dobro sprejete in ludi tukaj ostanejo. In če se to ne-katcrikrat ponovi, je slabi panj kmalu močnemu enak.
Drugo sredstvo nam ponuja zgodnja paša, kjer je, ali pa paša na cvetji semenske repe. Istega dne. ko čebele dobro berejo in utrujene iu obložene domov pridejo, nekako okrog 11. uro dopoluduc, prestavi se slab panj namesto močnega iu močni na mesto slabega. Na ta način si slabi panj k ljudstvu opomore. Matica, ko vidi. da je panj bolj obljuden, začno zalego bolj staviti iu širiti iu slabotno ljudstvo si tako dobro opomore.
Prestavljanje naj se pa zgodi še le, ko je že nekaj dni dobra paša bila. sploh je vspeli prestavljanja odvisen od trenutka iu časa. Kedar jo dobra paša, čebele ne pazijo preveč ua matico, tedaj se tudi ni bati, da bi pri takem prestavljanji matica bila v nevarnosti. Z \ ravnanjem panjov do enakosti so doseže tudi, da so prviči istočasni, kar je posebno dobro iu je tedaj tako vravuaujo res koristno.	i. ir—e.
--X-
Zakaj niso naša drevesa vsako leto rodovitna?
Vse rastline, ki že nekaj let na enem iu istem mestu žive, imajo veliko mladik in obilo listja ter drugih organov, s katerimi si privzemajo — srkajo — redilnih snovi iz zraka, katere pa v zvezi z vodo, katero po koreninah iz zemlje dobe, večinoma k razvitku lesa in listja porabijo. Pri takih rastlinah, kakor n. pr. pri hrastih, bukvah i. t. d., se ne ti rja od zemlje, da bi vsako leto dajala snovi, ki so potrebne k sadu. ta drevesa pa tudi vsako leto ne obrodi- želoda, žiru i. t. d., pač pa vsako leto povekšajo njih lesno rast in se z listjem bogato oblačijo. Glede te hrane iz zraka je pač vsejedeno, če je drevo li majhno li veliko, če je grm ali drevo, ker ima primeroma njegove velikosti iu njegovega obsega vsled njegove organizacije vedno dovoljno dotiko z zrakom.
A"se drugače pa je z narejanjom — razvitkom — sadja. Znano je, da naša sadna drevesa, če jih z gnojenjem ne podpiramo, po jedni bogati žetvi naslednje leto le malo, navadno pa po dveh dobrih letinah prav nič sadu ue obrnile. Sicer še skoro vsako leto cveto in dobro kažejo, toda cvetje večinoma odpade, brez da bi sad nastavilo. Ce bi mogla glavne snovi za razvoj sadja iz zraka dobiti, morala bi vsako leto v precej enakej primeri rodovitna biti, ker zrak. ki zemljo obdaje, ne more biti le za kak kraj nerodoviten, temveč je vsled medsebojne zveze v dihanji med rastlinami iu živalimi sploh vedno enak ostane. To, da je drevje eno leto rodovitno, a drugo nerodovitno, pripisuje se navadno vremenu, ki res lahko dobro ali slabo vpliva; vendar je pa ta vzrok lo zemlji iu njenemu stanu, v ka-koršnem je, prilastovati. Snovi za sadje mora večinoma zemlja dati, ako jih pa sama nima, tedaj jih tudi dati ue more. Ona jo vsa izsesana, mora se tedaj od-počiti in si novih moči nabrati, katere si pa s posredovanjem in z razkrojonjem raznoterih snovi pridobi, pri čemur pa vpliv koreninine delavnosti ua okrožne snovi, napredujoči razvoj korenin v novih zemeljskih delih iu marsikaj druzega nam še neznanega prevladuje, vsled česar se novi sokovi tako dolgo narejajo in izdelujejo, da jih jo dovoljna množina ter primerna sestava za odgoj sadu.
S pravilni m gnojenjem se take pomanjkljivosti v zemlji lahko zaprečijo, če se prava mera numcsčcuja moči vporabi. Ker še veliko sadjerejcev ne ve vrednosti, katero pravilno gnojenje sadnemu drevju daje, dovolj ceniti, hočem tukaj navesti zgled, ki nam vpliv gnojenja v pravi luči pokaže.
Gospod Goethe, vodja kralj. prus. učilnice za sadjerejo in vrtnarstvo v Geisen-heim-u na Heni, je pred dvema letoma pisal: V tukajšnjem zavodu ni bila do 1. ISSO. navada, da hi osobito sadnemu drevju gnojili. V jednem delil vrta se nahaja dvoročui kordon hruške Schatrin Girev, neke vrste, ki je prav malo znana, a zaradi njenih dobrih lastnosti zasluži, da bi jo v veČjej meri odgojevali. V 1. 1879. imeli so sadeži povprečno 50 mm na dolgost in 45 mm na širokost (debelost). 'L letom 1880. pričelo se je redno gnojenje in sicer se gnoji eno leto z gnojeni iz hleva, v drugem letu s tekočim gnojem (gnojnico) iu v tretjem letu pa z mi-ncraličncm gnojeni. Sadeži pred omenjene hruške bili so vsako leto nekoliko večji. Leta 1884. dobili smo sadeže, ki so imeli 78 mm na dolgost iu 05 na širokost.
Da bi ta ugodni vspeli vresničil ir v prakso spravil, je še pristavil, da se hruško iz I. 187!». zaradi njih male oblike niso mogle kot namizno sadje prodajati, temveč da so se le z drugimi vrstami vred prodale nekako po 2l/s vinarja; sadeži iz 1. 1884. prodali smo lahko komad po 10 vinarjev. To doseglo ni se samo pri tej vrsti, temveč pri vseh drugih. Da tako zboljšani dohodki v oči zbodejo, je lahko umevno, kajti cena zadnjega leta je veliko višja, nego ona 1. 187!).
Narboljši način pritlikovcem gnojiti je ta, da se pomladi prostor pod drevesom nagnoji z drobnim že gnjilim kravjim gnojem. Taka odeja ne daje zemlji le pri vsakej plohi ali dežju gotovo množino gnojilnih snovi, temveč jo varuje osušenja, kar je pri peščeni zemlji velike vrednosti. Sove da, da bi se takemu gnojenji z estetičnega stališča dalo marsikaj oporekati, vendar se je treba bolj ozirati ua način razširjanja iu lastnosti gnoja, ki mora že strohnel iu tedaj že zelo kratek biti. Na Francoskem se vidijo cele gredice tako pokrite iu sicer tako čedno in skrbno, da pogled nanje ni nikakor neprijeten. Ko se gnoj že začne v prst spreminjati, naj se v zemljo zakoplje iu nova odeja naj se na njegovo mesto naredi.
Drugi način gnojenja je z gnojnico, ki so z ravno toliko vode pomeša in v odprtih posodah pusti 8 dni stati. Pridene se na vsakih 20 litrov te tekočine eno post pepela, in tekočino se vsaki dan večkrat premeša. Da se gnojnica pusti stati, je potrebno, da se snov zamore skisati — prevreti ali skvasiti. ker gnojnica naravnost iz jame koreninam večkrat škoduje. Pridevek pepela je tudi potreben, ter da se z gnojnico vred meša, ker pri tem se razkroji; to pa naredi, da dobi gnojnica dovoljno množino kalija, kolikor ga za sadno drevje potrebuje.
Ce je tekočina dovoljno pripravljena, narede se okoli dreves brazde in sicer pri malih podobah iu pri kordonih iu malih piramidah blizo debla, pri velikih podobah, piramidah i. t. d. pa daljo proč. Hrazdo se narede po velikosti drevesa, če je drevo majhno, zadostuje brazda, ki drži eno ročno kropilnico, pri večjih drevesih pa 2—3. Ko tekočina v zemljo zleze, se brazda zopet zasuje.
Pri visokih deblih se gnoji, kjer so male koreninice, tedaj nekako v s, kro-ninega obsega; v ta namen narede se po velikosti drevesa 3—8 blizo 60—80 cm globoke luknje, v katero se gnojnica vliva.	(Konce prihodnjič.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 1. Nahaja se veliko oseb, ki prav rade med namesto sladkorja rabijo za oslajeujc jedi. toda med ima nekak poseben čuden okus, in ta (okus) jim ue ugaja. Iii Ii ne bilo mogočo, tej neugodnosti pomoči iu neprijeten meden okus odstraniti.	(i>\ p it.)
Vprašanje št. 2. Kedaj se spomladi smejo pričeti čebelo krmiti?
.1. ./. r 11 h.
Odgovor na 1. vprašanje. Da; k temu se priporoča naslednjo ravnanje: Dober med se dene kuhat, pa ne na hud ali velik ogenj, tako da le počasi vre. pene naj se pridno posnemajo, med vrenjem se vtakne 5 do ökrat belo razbeljen kos železa, postavim: debel žrebelj ali kak drug pripraven kos v mod, ki je tekoč. Ce se sedaj takemu medu prideno na 1 kg pičlo žlico dobrega vinskega cveta (špirita'), dosegli smo, kar smo želeli. Tako očiščen med je za kuhinjsko rabo precej boljši, nego sladkor.
Odgovor na 2. vprašanje. Kedaj ravno smemo pričeti čebelam polagati, ne da se trdno določiti, ker je to od vremena odvisno. Znano Vam je, da v zimskih mescih ne smemo čebel motiti, ker to bi jim več škodovalo nego koristilo. Ce je toplo in južno, smejo se že po svečnici krmiti, a boljše je če. do sušca ni treba. Ako so pa panjovi že tako suhi, da do sušca ne morete čakati, dajte jim med v satovji, če ga imate, v sili je pa tudi tak med dober. Gledati morate, da bodo čebele mogle po krmenji malo izleteti, da se malo očistijo. Po-kladajte v začetku, dokler je še bolj hladno v opoldanskem času, ko je na soluci kakih 8 do 10° R. toplote.
--X-
Naši dopisi.
Iz Ipavskc doline, z Oseka blizo Gorice. Ker sein postal ud čebelarskega društva, dobivam Vaš časnik. Rad sem bral in pregledoval dopise, iz katerih sem zvedel, kako je ta in ona reč drugod. Tudi jaz hočem p. n. bralcem tega lista povedati, kako je s čebelarijo v naših krajih. — Ljubi Kranjci, 110 čudite se, da poseženi nazaj v leto 1882. To leto bodemo pri nas pomnili, ker takrat začele so čebele zgodaj brati. Dne T. januarja videl sem čebele, ki so na nogah nosile cvetni prah ali „vznožno." Konec istega mesca je že sadje cvetelo. Vreme bilo je prav lepo do 25. sušca. Pri nas da čebelam črešnjevo cvetje narboljšo pašo od vsega sadja. Isto leto je pa od 25. sušca in do sv. Jurija, ravno ob cvetju črešenj, ves čas dežvalo. Rilo je prav hladno. Pred tem vremenom bili so vsi panjovi tako zasedeni, kakor ob času rojenja. O sv. Juriju bili so pa panjovi slabi, niso imeli ne medu in ne zalege, tako da so še le 10. rožnika začeli rojiti, čeravno bi bil o veliki noči vsak rekel, da bomo že o sv. Juriju roje imeli, a račun brez krčmarja rad spodleti. Poletje in jesen tudi niste bili bogati. Začetek je bil dober, a konec slab.
Sedaj preskočim v leto 1885. To leto so čebele dobro rojile a slabo brale, tako da so bile v jeseni skoro suhe. Od 55 panjov pustil sem jih za pleme 22, a od teh umrlo mi jih je 7 do spomladi. Ako ima pri nas panj 10 funtov blaga, lahko brez krmenja ostane.
Pri tej priložnosti Vam sporočim, kako različno pašo naše čebele imajo. (Je je ob črešnjevem cvetji vreme ugodno, prav dobro berejo in pridno satovje delajo. Jeden panj nabere do 3 funte na dan, vendar pa takrat niso tako močne (? menda medene) kakor po leti. Ko sadje odcvete, berejo čebele na neki detelji, katero v jeseni, po njivah po turšici sejemo. Na tej dobi? toliko, da napravijo za rojenje. Na to cvete „kaeovlje" (češminje), to trnje tako po medu diši, kakor da bi bile čebele na njem. Za tem cvetjem pokaže trava svoj cvet. Od 15. rožnika nadalje začne kostanj ovesti in cvete do S. malega srpana. Ako popred ne rojijo, pa rojijo ob tem cvetji. Do srede t. in. cvete trava po planinah bolj na višavi. Na tej paši so nekatero leto do sv. Lovrenca. V višavi 1000 do 1200 m je večji dol smrekov gozd. Na smreki berejo „lnaro" ali medeno roso. Smreke so vse mokre od medu, tako da včasih v toplih, gorkili iu jasnih dnevih med na tla kaplja.
Ta paša je pa samo v tem času, ni je prod no poznej, iu kadar je, je le v lepem vremenu; če je hladno in deževno, je ni nič, pa še po več let jo pogrešamo. Na tej paši se je letos jeden čebelar iz Kobarida zelo opekel. Pripeljal je SO panjov, katere jo doma na čisto djal, 20 ur daleč na Lokve na smrekovo pašo. Ko jih je na mesto postavil, bila je le še en dan paša. potlej pa je nastopilo slabo vreme. V 14. dneh so mu vsi pomrli, in je le prazne panjove domov peljal. Žalostno! Ajde pri nas nič ne sejemo. Od srede velikega srpana do srede kimovca cvete otava in žepek, tista trava, ki rase po peščenih in visokih planinah. Kožice ima belo iu je ped visoka.
Marsikateri bralec bode rekel, da pri takošnji paši nam čebele dobre dohodke douašajo. Kes, dobro bi bilo pri nas za čebelo, ko bi silnega vetra „burje" ne bilo. Po letu pride skoro za vsakim južnim dežjem in včasih po 8 dni v nar-boljši paši nič ne berejo, zato je pri nas za čebelorejo slabše, nego pri Vas na Kranjskem. Ko sein po Vaših krajih hodil iu se vozil po železnici iz bole Ljubljane v Kranj, in po Gorenjskem na Trobiž, občudoval sem polja ob ajdovem cvetu, ki so bila vsa bela. .Mislil sem si. tu je pač boljše za čebele, nego jo v naših krajih.
Pri nas imamo še malo dzierzonovih panjov, temveč le stare nizke. Moji paqjovi so skoro vsi po 2? palcev dolgi. 11 palcev široki in ü palcev visoki. Na vsaki končnici imam steklo ali šipo. da vidim v panj, kako notri delajo in ali bodo kmalo rojile. Za vsak panj vem 3 ure popred, prodno roji. Skozi oknice spoznani, bo li panj rojil isii dan ali ne. S tem si veliko časa prihranim, ker ni treba na roje čakati. Da so pa v panj no svetli, iinam oknice z deščico priprto.
Pustimo to. rajše omenim loto 1887. Toga leta ne boni pozabil! 2 mesca — mali in veliki srpan — bila jo taka suša da ta dva mesca ni bilo nič rož po travnikih, a čebele bilo so to leto tako bogate iu težke, da še ne pomnim taeih. Brale so. kakor sem že spredaj povedal na smreki. Tako so v gozd letele, da so na dau 2 do 3 finite nanosile. Prostora niso imele, kamor bi nosile. 15. vel. srpana bili so panjovi polni medu iu satovja. Pri nas nimamo takih panjov, kakor pri vas. Dne Iti. velikega srpana sem tehtal jeden polu panj in jednega, ki je imel še 4 palce prostora, ('rez eu teden bil je poslednji za 10 funtov težji od prvega. Imel sem panj. ki je rojil dne 25. maja prvikrat, 3. rožnika v drugič in S. rožnika tretjič. Ta panj je tehtal o sv. Lukežu 70 funtov, les jo imel 12 funtov. V jeseni imel sem 48 panjov iu 33 pustil sem jih črez zimo. Naredil
sem 7 centov nieiln. Morebiti poreče kilo izmed gg. čebelarjev, da sem jim preveč odvzel. Toda ni bilo tako. kor pustil sem šo "JU do 30 funtov težke brez panjov. So drugo leto (1S88) ob veliki noči imeli so toliko živeža, da. če bi bila takrat jesen, bi bile lahko ostale.
Iver sem žo toliko v tej zadevi pisal, naj Vam pa še sporočim, kodaj pri nas čebele rojijo. Co je ugodna in zgodnja pomlad, dobimo žo v začetku maja roje, navadno pa tnalo pozneje. Znal bi kdo reči, ila. ker so bile čebelo v 1. IS87. tako dobro, da so lansko leto gotovo zgodaj rojile. Pa ui tako. večkrat so bolj ubogo, a vendar dobimo popred roje. Vlansko leto imel sem prvi roj dno 14. maja. Se tisli čas imeli so panjovi zadelan star med, kakor v jeseni, in vendar je bila skoro tretjina panjov, ki niso rojili. V maju je bilo presuho. Ko je kostanj evetel, začelo je deževati in jo deževalo do konca malega srpana. Kakor je g. dopisnik iz Koroškega pisal, da so bile tisti čas borne in suhe, bilo je tudi pri nas tako. Ob cvetju žepeka in «otave bilo jo še precej ugodno vreme, a bilo je premalo cvetic, da bi si zainoglo čebele zadosti nabrati, kor ajde pri nas ni. Lansko leto bilo so čebele pri nas borne. Temu vzrok bilo jo deževje iu v kimovcu burja. Kakor pri Vas na Kranjskem, tako tudi pri nas denemo ali združimo slabe in stare skupaj. Jaz sem jih pustil 31, pa polovica je tako slabih, da jih bodem moral o sv. Jožefu krmiti.
Omenim naj še. da sem v I. 1 Sö7 dobil od čebel 100 gld. a 1. 1888 lo 17 gld.. tedaj velik razloček. Kil bi sicer malo več dobil, a dal sem prijatlom več kakor GO funtov medu v dar.
Sadje pri nas sploh vsako loto cvete od 25. sušca daljo.*) Katero leto čebele že po svečuici pridno nosijo cvetni prah, a letos še 18. svečana nisem nobene opazil. V tem času berejo po leskovji in po vrstili (?). Letošnji svečan nam je prinesel zelo neugodno vreme.
V naših krajih no redimo črez zimo toliko čebel, kakor po Gorenjskem. V naši duhovuiji je 1100 duš, a zdaj na spomlad imamo vsi skupaj le 70 panjov čebel.
Pozdrav vsem čebelarjem!	Jože/ Fagonel,
ccrkriHtk.
Od sr. Jrojice r slovenskih noricah. Pretočeno čebelarsko loto jo bilo pri nas sploh slabo. Meni prigodilo se je, ker sem šo nov čebelar, nekaj izvanrednega. Koncu julija, namreč, sta mi dva mlada roja, katera sta se prod dobro obnesla, neki dan objodni uri opoluduo všla iz panjov, vsak na drugo stran. Ko ju najdem, misleč, da nista moja iu ker sta le po malo muh imela, dienern ju zvečer skupaj iu med nju postavim eno novo pogačo (?) iu nekaj starih dostavkov. Ko pa vse to delam, imel sem v mojem čebelnjaku šo druge opravke, pri tem pa opazim, da iz dveh košev (panjov) ni bilo videti čebel leteti, kakor pri družili. Počasi so je dokazalo, da sta bila prazna, iu oh, škoda! V panjovih bile. so lope mlade pogače, pa vse zapredene, in polno velikih črvov jo migljalo iz njih. To so bili sovražniki, ki so pregnali moje čebelo iz doma. A'si so brez vsakega usmiljenja prejeli zasluženo kazen. Una dva združenca spravim v čebelnjak, hitro sta se pobratila iu drugi dan so čebele že začele nositi in črez tri dni imelo so že nekaj novih pogač. Tudi ob ajdovi paši storile so, kolikor so moglo. V jeseni sem jima dodal še polnih z medom napolnjenih pogač. Zdaj pa željno pričakujem dneva — čebelarskega veselja ali groze!	./«i,. #.y«.
*) Kako pa letos pri Vas sadje kaže, ali oliilo cvetja pričakujete?	Ured.
Odgovorni uiednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez M o die, društveni predsednik.
Lkstuiia ,čcl>clar*kcga iu ntymjakega ilruitvu la Kranjsko." — NaliMiilu Klein in Kovač v l.juMj.mi