454
kmetijstvo.
Živinozdravska črtica
Pri kravah se pogostoma primeri, da se ne iztrebijo o pravem času. če se je to enkrat primerilo, se primeri rado večkrat. Pri kravah je ta zadržek najmanj nevaren, če se iztreba le ne zadrži nad 10 do 14 dnij. Ako zaostane pet ali šest tednov ali celo tri do štiri mesece, začne živina očitno hirati, pride ob mleko, neče jesti in časih jo stresa mrzlica, časih pa jo kuha vročina. Pri vsaki drugi živini je zadržanje iztrebe veliko poprej nevarno, kjer gnijenje iztrebe spridi kri, v kateri so žile srkalnice pripeljale gnilad. Potem se začne brž gnilobna mrzlica ali tresljika (mačuh), živina hira in medli, časih jo začne vsled razdraženih čutnic tuli krč lomiti in ta pahne maternico ven ter napravi trud.
Kako se odpravi zaostala iztreba? Odpravlja se po različnosti vzrokov, ki jo zadržujejo. Vzroki zadržanja utegnejo biti: ali
1.  če je povitica z maternico preveč zarašena, kar se posebno pri gobah kravje povitice rado zgodi, katere se čestokrat premočno sprimejo z gobami   telečnikovimii
2.   če je krč zaprl maternično ustje, da iztreba, čeravno ločena, ne more venkaj,
3.  če so zaradi slabosti starke popolnoma prenehali tisti porodni popadki, ki spravljajo iztrebo ven.
Če se je zdravnik zanesljivo prepričal, da druzega ni, kakor da je povitica pri kobili ali da so gobe pri kravi in pri ovci preveč zarašene z gobami maternice, se pomaga tako, da se z roko loči, kar je preveč skupaj zarašenega. V ta namen seže pomočnik s pooljeno roko in na prstih porezanimi nohtovi v maternico in skuša prirašene povitične dele ali gobe rahlo in počasi ločiti, ne sme jih pa s silo narazen trgati, da se ne poškoduje maternice. Ko zdravnic na ta način z eno roko v maternici ravna, vleče z drugo roko za popkovino, ;da se tako spravi iztreba iz starke. Pri kobili je treba povitico krog in krjg ločiti od maternice, pri kravi in ovci pa se ločijo le povitične gobe od gob maternice.
Kadar je to opravljeno, naj se z maternično kli-stiro  brizglja   nekoliko   mlač ne vode v maternico, da se
455
poplahne vse iz nje,  kar  je   ostalo  v nji krvi ali morebiti tudi gnile sodrge.
Čim je odpravljena iztreba, se maternica kmalu zopet v svoj zdravi stan skrči, živina se okrepča, postane vesela in zopet rada je.
Opozarjati pa moramo tu, da tisto silovito in surovo trganje gob, kakor je navadno pii mojstrih-skazib, je največkrat nepotrebno, vselej pa nevarno, ker navadno se živina na ta način za vselej poškoduje. Taki neumneži pravijo, živina je gobava — gobe so bolezen — torej se morejo potrgati. Ti modrijani ne vedo, da gobe morajo biti na povitici vsake krave in ovce, ker ravno te gobice so tista vez, po kateri se tele ali jagnje v mater ne m telesu drži maternice. Če bi ne bilo teh gob, bi starka ne mogla v sebi obdržati mladiča. Vsaka krava ali ovca mora biti gobova, natura jo je vstvarila in le samo to je napačno, da se povitične in maternične gobe premočno sprimejo in se morajo vsled tega ločiti. Nikdar pa se ne smejo maternične gobe trgati, zakaj maternica jih mora imeti, da se ž njimi sprimejo povitične gobe, kadar krava ali ovca postane breja.
Če pa prehud krč zapira maternično ustje, da iz-treha ne more ven, ali če so radi slabosti jenjali popadki, je po mnogih novih skušnjah najboljša petršiljava voda, katera se napravi tako-le:
V štirih litrih vode naj se da kuhati dobro pest petršiljevih korenin z zelenjem vred. Kuha naj se petršilj tako dolgo, da so korenine povse mehke in se lahko dajo zmečkati. Te zmečkane korenine z vodo vred se na to zmešajo s štirimi litri tople ječmenove vode — in to se da kravi na enkrat popiti. Trikrat na dan in tako dolgo, dokler iztreba od živine ne gre, kar je navadno je v treh ali v petih dneh zgodi. To naj se vselej poskusi, ker je bilo premnogokrat dobro in je brez vse nevarnosti.
Če bi se popadki ne dali iz nova obuditi, da bi pahnili iztrebo ven, ker je živina popolnoma osabela, naj se ji da včasih vina ali žganja piti, seveda pomešanega z vodo. V tacih okoliščinah sme zdravnik poskusiti tudi s štupo rženih rožičkov, katerih se devet gramov popari z vrelo vodo in da ta poparina kobili ali dvakrat na dan, dokler se ne obude popadki.
Po težkih porodih, kadar je z rokami ali z orodjem nožnica ali maternica ranila, začne včasih kri iz sram-nice teči, ki je včasih čista, včasih z žlemom zmešana, včasih lepo rudeča, drugikrat bolj črnkasta.
Krvotok zdraži živino, da je bolj nepokojna, če je z bolečinami združen, ali pa jo zelo oslabi, če zgubi veliko krvi.
Iz začetka je vselej najboljša mrzla voda, katera se brizglja v nožnico in maternico, pa varno, da se s klištirno cevko ne po škodi rana, poklada se pa tudi v mrzli vodi zmočena rjuha čez križ ali pa žakelj s snegom ali zdrobljenim ledom. Mrzlota stisne odprte krvne žilice skupaj, da jenjajo krvaveti.
Pozneje se sme v vodo, ki se brizglja v nožnico, raztopiti tudi surovega galuna (na 3/* litra vode 18 gramov galuna) in tako galunovo vodo brizgljati v krvavečo maternico,
če pa traja krvotok več dnij in je živina že zelo oslabela, naj se skuha skorja hrastovih korenin. Ti hrastovi vodi se pridene surovega galuna ali pa železnega vitrijola in brizglja se štirikrat na dan v nožnico.
Križ take oslabljene živine naj se včasih drgne z žganjem ali kafrovcem ali salmijakovcem, da se čitnice malo oživijo.
Živina naj zmiraj pokojno stoji v bolj hladnem hlevu, ker presoparičen hlev ji kri preveč razgreje in množi krvotok.
Klaja naj se daje po malem, za pijačo pa naj se daje voda, včasih pa naj se jej ponudi kos kruha, ki je bil namočen v vinu ali žganju.                   (Konec sledi.
464
Kmetijstvo.
Živinozdravska črtica
(Konec.)
Pri težavnih porodih   se včasih poškodujejo nekateri deli spolovil. Majhne   rane, četudi živino bole, so brez nevarnosti in se lahko  ozdravijo, ali se čista mrzla voda v spolovila brizglja,   ali se še pridene vodi nekaj kapelj arnične tinkture.
Ako pa so notranji deli zelo poškodovani, je nevarnost že večja in živina lahko celo pogine, če po vnotu snet   ritisne ali če nastane velik krvotok.
Z večjemi ranami se ravna ravno tako, kakor z manjšimi, samo hudo vnetje tolažiti se z notranjimi zdravili na pr., da se živini mej pijačo daje solitarja, dalje če sama noče piti, da se ji tako vodo trikrat na dan šiloma vliva.
če se z ranami pametno ravna, se največkrat zacelijo in se živina zopet obreji.
Po težavnem porodu in zlasti po prehlajenju se časih vname maternica. Znamenja njene vnetosti so: živina je zelo občutljiva na križu, če se nanj pritisne, zaradi bolečin je nepokojna, onamnica je rudeča, vroča in bolj suha, živina se napenja in večkrat stoka, zadnji del ji omahuje, kakor da je mrtvouden, časih jo pretresa mraz, da se dlaka po hrbtu ščetini, večji del pa jo kuha vročnica, zato je tudi gobec bolj vroč, sapa gorkeji, ušesa so kmalu vroča, kmalu mrzla, živini se ne poljubi jesti in vime je bolj prazno.
Ta bolezen je vselej nevarna, ker se lahko primer da se vnetje premeni v smrtni snet ali pa v dolgotrajno gnojenje. Če živina tudi ne pogine, postane po hudi bo-leni največ v začetku tako, da ima poklicani zdravnik opraviti z vnetjem.
Po težavnih porodih, kadar se je živina zelo napenjala, se prikaže časih maternica s svojo notranjo stranjo zunaj sramnice ali pa popolnoma ven pade. To se imenuje trut. Prepadla maternica se rada vname, kakor stopi na zrak.
Kako se primeri trut, zamore razumeti le oni, ki ve, da je maternica privezana po vezkih, ki jo drže v vjeni legi. če so se vezi tako raztegnile, da ohlapnejo ali da se celo pretrgajo, stopi maternica ven, kakor na priliko podeleka klobučje štule.
Pri trutu je vselej treba zdravnikove pomoči. Skušnje posljednega časa se te-le najbolj potrdile. Od prepadle maternice se najpoprej loči iztreba, če se ni že sama ločila; potem se očisti v mlačni vodi, če se je na tleh kaj pomazalo, na to pa se položi v škaf z mlačno vodo, v kateri smo dali 28 dekagramov drobno zmletega surovega galuna. V ti galunovi vodi se koplje telečnik, kateri se s svojimi gobami vred po tej kopeli že večidel v četrt ure in včasih še poprej tako skrči, ga skoraj sam smukne notri in tudi več ven ne pade. Navadno je krava v dveh dneh popolnoma zdrava.
Živina, katero je zadela ta nesreča, se mora potem ko se je maternica nazaj spravila, vselej z zadnjima nogama na višjo steljo postaviti, ker maternica ne sili tako ven, kakor če živina zadaj na vzdol stoji. Pripomniti je tudi, da naj se s prepadlo maternico vselej rahlo in mehko  ravna,   da   se   ne otisne in po stisku ne vname.
Če bi pri vsem tem maternica ne hotela notri ostati je treba, da se preveže sramnica.
Kako pa se potisne maternica nazaj? Odgovor na to vprašanje se glasi:
S pcoljeno pestje ali s pooljenim kegljem se potisne ravno na sredi nazaj in potem se še nekaj časa roka ali kegelj notri drži. Nekateri — namesto prereze — sramnico tudi zašijejo, kadar je trut nazaj spravljen bil — ali dostikrat se primeri, da šivi ne drže in da se vse skupaj raztrga, kadar se živina napre.
Če je živina pokojna postala in se ne napenja več, ni treba, da bi imela sramnico več kakor dva ali tri dni prevezano. Če je pa nepokojna, se mora preveza časih še do 14 dni j pustiti. Živina naj, dokler ima pre-rezo čez sramnico, z zadnjim koncem vedno višje stoji. Mrzli obkladki čež križ ji dobro store.
Ako pa prepadle maternice na noben način ne moremo nazaj spraviti in se vidi, da je deloma že snetjava ali raztrgana ali sicer neozdravljivi del odrezati.
To je pa težavno in tudi nevarno in se sme le takrat poskusiti, ko je gospodarju sila veliko na živini ležeče.
V ta namen se položi ali postavi in zveze živina tako,   da se  ne   more  med rezanjem premakniti, potem
465
se prereže maternica   21/%   cm   od njenega ustja z dreto
prav trdo in pod to prerezo se odreže z ostrim nožem. Kar še pri materničnem ustju ostane, se potisne skozi nožnico nazaj.
Če pa vkljub vsi ti zdravniški pomoči živino vroč-nica vedno huje tare in ona začne vedoma pešati in slabeti, potem je živina izgubljena in naj se da konjedercu.