Učitelj Čičigoj. ( (Resn-ična sodobna zgodba ) Oglušujbč vrišč se je razlil iz sole. ' Za njim so se lovilt otroci, majhni in debeli prvo&olarčki. Daleč, daleč tam na Tevi strani, so od fare spm spdkeli po mrzlem, sivem ozračju štirje trudni, ziamolkli udarci. Ni se še otročad povsem porazgubila — njen kirik je še, četudi1 v presledkih in pbjemajoče, udars jal na rumeno. zidovje vaške šole — ko se je sklonila čez šolski prag podolgovata .glava z veldkim, topim nosom in temno obrobljenimi očmi, klavrno se pozibaje na dolgem suhem vratu. ', Globoko je zasopel učitelj Čičigoj in za« mižal, ker ga je zahajajooe zimsko solnce zaščemelo v očeh. Tako nenadoma ga je mraz objel s svojimi nabrušenimi kremplji, da je ves vztrepetal. Tesno se je zavil v dolgo. črno suknjo, si zavihal ovratnik čez štrleča ušesa in :se pogrezni'1 z dolgimi, opletajočimi .noga* mi v sneg. Do komolcev j,e zaril roki vfžepe; šelest papirja ga je zazebel pod prsti, mraz neporavnanega računa m suknjo ga je pogla= dil — do ikomolcev. Smešno se je lomil v pasu, ko je nameril dolge, iriajave korake v vas. Ogaben duh po hlcvu je zavel od njega; na» fezel se ga je <od šolskih klopi, kjer so ga iz» gubili šolarji. .. Bog vedi, kakšnc misli so zdajle preletele njegove možgarie? Čez pepelnatosivo lice mu je hušnil zaničljiv smehljaj in mu spačil obraz v starikavo, nagubano masko. Eh, da; jutri bo Sveti večer. Mogoče pa je nanj pomisliH? Čisto spodbbilo bi se takole, da bi šel za bo* žične praznike domov. Prav prijazno;bi bilo, ko bi šel :na Štefanovo zvečer takole malo v kavarno. da bi visoki toni violin prevpili m takole malo potlačili, zatrli mukanje vaških govedi. Zares, čisto spodobilo bi >se, ampak dehar!. Take misli so se mu mogoče, podile pb razgreti glavi. Mogoče? Bog vedi? »Veste Hrkotka, boste • pač počakali, da Vam Ibom placal hrano in stanovanje. Tudi jaz mbram čakati do aprila na nov budžet!« je pred dvema mesecema rdel pred kmetiško gospodinjo. »Oj, gospod učitelj, bojo že poravnali,« je takrat z odprtimi usti zastrtneia vanj kme= tica. Ko so po Zdravimariji prasci cmokali iz polnih korit, je prekrižala roke čez trebuh in obstala sredi izbe pred osmeroglavo družino, ki je škrobotala z žlicami ob hrapavo steno ilovnate sktede: »Naš gospod so revež, da Bog pomagaj... Anti jim bo tireba do vuzma spregfedati k<i pa hlMajb Y>tidi'ii& ...« »Norica,« je vzrojil stari Hrk in se koj nafro zarežal v prazno skledo »Ej, Hrk že ve, saj je biii rvčasih že župan!« »Btidžet!!!« je sktvzi vse tri mesece, <s\e-b«rni dian kljuvalo po Cičigojevi lobanji. Tudi to je mislil učitelj Čičigoj. Vzdramil Se je šele, ko se je približal prvim bajtam. Mukanje lačtiih govedi mu je sunilb v uho; cviljenje požrešriih pnascev se je gUBilo med ropotom liorit v i^vinjakih. »Bodo šli j*&spod za svetke v Ljubljano?« ga je pozdravila stara Grgurka, osebenjka na koncu vasj in pomolila razmršeno, sivo glavo skozi majhno, vegasto odprtino, ki naj bi bila bkno... Ulčitelj. Cičigoj je ni slišal. ali pa je bil prevec pozoren na splašeno telico, ki je pri« motoglavila nasproti njemu. &e nenadoma okrenila in zdirjala nazaj v vas. »Gaspbd ucitelj so štemani postali,« se je hudovala Grgurka in se pogreznila v kolibo. ' Dfwgo inttO ^e 'fa l_«čite]j Či6igoj zaležal. Opoldne je bit ncjevoljen na ves svoj bedni položaj m se ni dotak;nil obeda. Popoldne sc je v misbh jezil na očeta, ker mu ni poslal tistih par diaarjev za pot. Ampak. taj bo neki oče poslal, tisti ubogi strojnik, ki ga že dve leti gHzejo ždbdchi krči; titštj ubogi stari Čičigoj, ki je polovico svoje mesečne plače znosil »želodčnim specialistom« in debelim gospodom lekarnarjem. No, pa \če bi vedel, da njegov sin nima tistih par dinariev za pdt, bi mu poslal. O, prav verjetno je, da bi mu poslal. Pa kako neki, ko pa mu sin ni prav nič omenil zaradi denarja. In nocoj je Sveti večer. 0, čistb verjetno, da bb mati kje v kakšnem kotu jokala, ko ga ne bo donrov... Poiagoma, čisto neopazno se je po prstih pritihotapil mrak v mrzlo sobo, kjer je slonel ob mrzli kmetiški peči učiteli Čičigoj. Zakuril bi si v peč, da bibilo tbplo nocoj, ko je Sveti večer. Drv ni! Občina nima denarja za učiteljsko stanarino in za drva. Ja, kam pa pridemo? Nova cesta, nova šola pri fari, zdaj pa še to? O, potem bi pa občino prav gotovo vzel hudič ... Tudi >to je mislil učitelj Čičigoj. Mogoče? Vzdihnil je in se kar počez vrgel na škripa« jooo postelj. Onstran luže se je pri. bogatem Starihi v razsvetljenl izbi tiho. zategnjeno oglasila bo^ žična pesem: Sveti Jožef z brado giblje, z hbgo ziblje iepb dete Jezusaaa ... Na vrata j« boječe potrkalo. Pl&šno je vstopila gospodarjeva Frančka v temno sobo in z drhtečim gtasom-iHfcittfcKfe ti^&Hab skle« dico ajdovih štrukljev: »Gospod, (ko bi 'jedli, ko Vas ni bilo k večerji!« in«je neslišno odšLa. Učitelj Čičigoj si je nažgal cigareto lin se okrenil v zid. ~-+—,*^,. Dateč, daleč, tam na 4evi stirani so od fare sem brneli zvonovi v Sveto noč... Lojze Zupanc.