ISSN 0351-6407 Ge trta ob polni luni cvete, polni žlahtni grozdi obrode. Sprva bo jasno, hlačno n? ^nf/i s posameznimi Murska Sobota, 30. maj 2002, leto LIV, št. 22, odgovorni urednik Janez Votek, cena 260 sit PORABITE JIH ZA MOLITCv!!! F- da razpolaga s premoženjem, ki ga je krajev-Stic p Pridobila s svojimi sredstvi in delno na podlagi zjave Kmetijske zadruge Križevci. ____ di lanskega leta vnet zagovornik nakupa Elizabete. Takrat je bilo lendavsko zdravilišče še pod okriljem Radenske in nadzorni svet njegove ideje ni podprl. »Hočemo biti antiteza Moravskim Toplicam,« je med drugim takrat trdil v Vestniku Franc Huber. O nakupu »črne vdove«, hotela Elizabeta, pa je bil prepričan, da bi bil za Terme nadvse koristen: Lipa potrebuje dodatna ležišča, če ne bodo kupili tega že zgrajenega hotela, bodo morali v čim krajšem času začeti z gradnjo, kajti od avgusta do novembra so polno zasedeni. Prav bi bilo, da bi ločili prenočitve poslovnežev od zdraviliških gostov, saj imajo od 3 do 6 odstotkov poslovnih gostov. Poleg tega je zdravilišče preveč oddaljenft od mestnega središča. Po Hubrovem mnenju bo tudi kulturni dom prej ali slej zaživel, s tem pa bo v Lendavi več zahtevnejših gostov. V dveh letih bi to »zadevo« lahko spravili na noge, je bil prepričan direktor Huber lani, prav tako pa so možnosti dodatnega izkoriščanja termalne vode -voda je že v hotelu, vendar je lastnik vrtine zavarovalnica. M. H. ■ Očitno Huber svojega mnenja ni spremenil, prej bi rekli, da je prepričal o svojem prav tudi Dušana Bencika. V Zdravilišču Moravske Toplice bodo na voljo za novinarska vprašanja v petek, 7. junija, ko bodo slovesno odprli devet novih lukenj igrišča, ki so ga poimenovali Golf Livada. Bernarda B. Peček ■ Zato me toliko bolj presenečajo govorice, da želi župan kandidirati tudi v prihodnje in da člani občinske uprave že skoraj deset let tako mirno prenašajo nevzdržne razmere. In kakšne razmere vladajo na radgonski občini: zaposlene je vsak dan strah, ne vedo, kaj jih čaka, ne upajo se pogovarjati niti med sabo, ni veselja, smeha, ne dobre volje, samo strah, sumničenje, zavist in sovraštvo. To pa ni zdravo razpoloženje za delo občine. In kdo je povzročil takšno ozračje. Vsi bi rekli, da župan s svojim obnašanjem in svojimi odločitvami ter premestitvami zaposlenih. Češe je v preteklosti pozdravljal in pogovaijal tu in tam vsaj z nekaterimi izbranci (kajtipo kaki zameri določena oseba »zanj več ne obstaja«), se sedaj ne pogovarja z nikomer. In zdaj ga je razočaral še najtesnejši sodelavec Dragan Kujundžič, ki odhaja na novo delovno mesto v SVS Mercator! In kako bo sedanji župan Miha Vodenik sodeloval z novim načelnikom Upravne enote G. Radgona Matjanom Potiskom?Doslej si še ni vzel časa za srečanje z njim (menda zanj nima časa pred 10. junijem), čeprav sta v isti stavbi in se je načelnik že uspel srečati z županoma Herbertom Šeferjem in Slavkom Mihaličem. Le kako bo Vodenik Potiska imenoval v prihodnje? Verjetno ga ne bo mogel več s ta zli duh hiše, kot ga je javno še pred tremi leti, ali ga še naprej obtoževati, da je cepljen z virusom zlobe, saj je vendar potrjen načelnik upravne enote, kjer je župan le začasno in voljen. Bernarda B. Peček ■ Indip v stečaju brez kupcev Lendavsko tekstilno podjetje Indip v stečaju tudi na drugi javni dražbi ni imelo kupcev. Izklicna cena za poslovno stavbo, stroje in opremo ter blago je bila 73,7 milijona tolarjev ali trideset odstotkov manj od ocenjene vrednosti, vendar premoženja, ki so ga prodajali v paketu, ni bil pripravljen kupiti nihče. Zdaj bo predlagal stečajni upravitelj Milorad Vidovič upniškemu odboru prodajo premoženja po delih. Razkosano premoženje bi šlo namreč v promet veliko lažje, vsaj tako pravi stečajni upravitelj. Pri njem so se namreč že oglašali interesenti tako za poslov- no stavbo kot za stroje. M. H. ■ Darsove »zlate «jame Inšpektor zaprl, minister odprl estindvajsetega aprila je urbanistični inšpektor prepovedal nadaljnji fizični izkop iz gramoznice z imenom Območje »A« do pridobitve vseh potrebnih dovoljenj za črpanje gramoza. Za izkop gramoza namreč ni dovolj, da je nekdo lastnik zemljišča, ampak je potrebnih več dovoljenj: dovoljenje za raziskave po Zakonu o rudarstvu, lokacijsko dovoljenje po Zakonu o urejanju naselij, dovoljenje za izkoriščanje gramoza in še druga soglasja in dovoljenja (različno od primera do primera). Takšna inšpektorjeva prepoved nas ne bi čudila, če bi šlo za navadno črno gramoznico, kakršnih je po Prekmurju in Prlekiji kar nekaj, toda v tem primeru gre za razvpito Darsovo gramoznico, ki si jo je to državno podjetje omislilo - kot v posmeh domačemu gradbenemu, podjetju in Prekmurju - tik ob vzhodni strani Pomgradove gramoznice. Čudi nas lahko, da Dars, ki ima tako močno pravno službo, ni vedel, kaj vse potrebuje za začetek izkopa gramoza. Resda so uspeli dobiti decembra 2001 rudarsko pravico, kakor so nam sporočili iz Darsove službe za odnose z javnostmi, toda koncesijske pogodbe Dars do konca aprila še ni imel, pridobil naj bi jo šele v drugi polovici maja, ko je bil tudi izbor izvajalcev za črpanje gramoza. Po informacijah Darsove službe za odnose z javnostjo naj bi podpisali pogodbo z izvajalcem do konca junija (če bosta vsaj dve ponudbi in ne bo pritožb). Podobno načrtujejo tudi izkop glinenega materiala v Kupetin-skem logu, ki naj bi ga uporabili za utrjevanje nasipov ob reki Muri (in ne na trasi avtoceste!). Zakaj in s kakšnim ciljem ima Dars svoje gramoznice in izkope - je to v interesu države ali v interesu drugih večjih izvajalcev. To so že poslovne skrivnosti, do katerih novinarji ne moremo priti. Tudi na najvišji turistična agencija ENKA, Murska Sobota, Kocljeva 1 A, tel.: 02 / 521-38-00, 521-38-02 ENK A ŠIBENIK ŠOLTA ..7B.9OO VODICE .,26.900 app Nečujam z« 4 osebe animiva delavnica, ki so se izdelovalci domače in stne obrti ‘z Odranec in Njena posebnost je v tem, ti( a ^jej niso govorili le o teore-‘^ušnjah, ampak naj bi Iju-’a koristne napotke, kako Pa k °ma in uspeti, zanimiva *nformacija, da je bila brezplačna, saj spada v Pospeševalnega centra a gospodarstva. ^g^^^orja delavnice sta bila Sobota - Kmetijska % služba za Pomurje in dru-\Vq t0 ie novoustanovljeno Ljudje marsikaj znajo narediti ali postoriti, n£ vedo pa, s 2,8 milijona za športne dejavnosti Največ še vedno nogometašem V cankovski občini načrtujejo za športne dejavnosti v letošnjem letu nekaj več kot 2,8 milijona tolarjev. Večina odpade na Nogometni klub Cankova, za ka- terim je že bogata tradicija, zato naj bi imeli tudi v prihodnje štiri ekipe, sicer bi bila vprašljiva omenjena vsota denarja. V mislih imajo zlasti organizirano vadbo mladih nogometašev, saj je v zimskem času ta oblika dejavnosti odpadla. Če bo poskrbljeno za mlajše ekipe, bodo sredstva nakazana v štirih obro-’ kih po 300.00 tolarjev. ki in hiin hrn-zninAna in nntpkala v Odrancih. avtohtonosti v parku Mura, katerega predsednik je Ignac Kreslin. Namen delavnice je bil, spodbuditi posameznike z razvitimi sposobnostmi in talentom za izdelovanje različnih tržno zanimivih izdelkov, da bi sodelovali v organizirani obliki razvoja in trženja izdelkov. Končni cilj vsakega udeleženca in s tem prihodnjega sodelavca v projektu pa je, poskrbeti za reden dodatni vir družinskih prihodkov. Delavnice se je udeležilo okrog 15 izdelovalcev, ki so ponovno presenetili z izvirnimi izdelki - verjetno bi jih bili veseli tudi v pomurskih zdraviliščih. Po predstavitvi projekta Edinstveno iz Slovenije so jih tudi ocenili, hkrati pa jih informirali, kako zaščititi svoj izdelek, kako oblikovati ceno izdelka in vplivati na zmanjšanje stroškov, kako registrirati oziroma organizirati svojo dejavnost in s kom sodelovati pri promociji in trženju. B. B. P. I In kako bo s preostalim denarjem? Šolskemu športnemu društvu namenjajo 400.000 SIT, klubi malega nogometa so upravičeni do 300.000 tolarjev, Strelska družina Graničar pa do 250.000 tolarjev občinskih sredstev. Ravno strelsko društvo s Cankove je postalo v zadnjih letih zelo dejavno, saj veliko tekmuje in vključuje tudi precej mladih strelcev. V občini imajo pet klubov malega nogometa, vsakemu pa zagotavljajo po 60.000 tolarjev. Ker pri puconski Kerni trenirajo odbojko učenke in najboljša športnica Mateja Mencigar, se je odbor za šport odločil, da bo prispeval za vsako po 15.000 SIT, kar nanese skupno 45.000 tolarjev. Z uspehi se ponaša tudi karate klub Tromejnik, v katerega so vključeni učenci in mladinci. Zanje je odmerjenih 50.000 tolarjev. Za vse odbore je seveda obvezno, da omenjenemu odboru posredujejo poročilo o delu v preteklem koledarskem letu in program za leto 2002, ki naj bo tudi finančno ovrednoten. Milan Jeršei VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. /a d fl. 01 fr Nam« 13, »Brez opravičila« Predsedniku Rdečega križa Slovenije Janku Predanu, dr. med., se iskreno opravičujem za napačno navajanje njegovega priimka v komentarju Brez opravičila, objavljenem v devetnajsti številki tednika Vestnik 9. In tako kot je potrebno in umestno moje opravičilo za storjeno nenamerno napako pri zapisanem priimku - po čemer se v odgovoru na objavljeni komentar sprašuje tudi g. Janko Predan, dr. med. -, je bilo umestno tudi moje pričakovanje po opravičilu RKS vsem prizadetim ob dogodkih v zvezi z RKS. In takšno opravičilo v imenu nacionalne humanitarne organizacije vsem, ki so verjeli vanjo, njeno humanost in poštenost, se s (prostovoljnim) delom razdajali zanjo ali jo drugače podpirali, ne more dati nihče drug, kot le novoimenovani predsednik. Tega, da bi se opravičeval v imenu tistih, ki so znotraj RKS delali »napake«, nisem ne pričakovala in ne zapisala. Da je šlo pri delu prejšnjega vodstva RKS za veliko hujše zadeve, kot le za napake, o katerih je govoril g. Janko Predan v poročilu ob tednu Rdečega križa Slovenije, vendarle dokazuje kazenska ovadba zaradi suma zlorabe položaja zoper Mirka Jeleniča, zato ima osnovo tudi moje vprašanje v komentarju, ali »...mar ni šlo za zlorabo položaja, okoriščanje, zavajanje, kršenje zakonov, vse pod plaščem humanitarnosti?« Brez »skrivalnic«, novinarka Majda Horvat * * * Tina Balažek: »Motivacija študentov za vrnitev v regijo je zelo nizka. V ponudbi delovnih mest tista delovna mesta, ki so na voljo, ne spodbujajo samostojnosti in neodvisnosti zaposlenih, slabše pa so tudi možnosti njihovega osebnostnega in poklicnega razvoja. Ugotavljam, da pomurska podjetja najbolj poudarjajo poslanstvo in predanost ter organizacijsko varnost zaposlenih, kar pa je pravo nasprotje željam štipendistov in štipendistk, ki najbolj poudarjajo samostojnost in neodvisnost ter možnosti ohranjanja življenjskega sloga.« * * * Anton Tropenauer: »Nikoli nisem dobil odgovora na svojo pobudo, da bi podrobneje preverili (ne)uresničitev velikega državnega projekta razselitve farme v Podgradu, medtem ko je mene osebno doletela tožba, saj me je za razžalitev časti tožil vodja tega »projekta« dr. Alojz Slavič.« * * * Geza Erniša: »Človek mora drugega človeka tako spoštovati, kot ga lahko spoštuje samo Bog. Vera naj ne bo samo nekaj površinskega. Vera ni mit, ampak je prijateljstvo. Dobro je tisto, v čemer se lahko prepozna tudi Bog.« 6 GOSPODARSTVO 30. maj 2002 w Drugo ocenjevanje kruha Mlinopek dvakrat odličen rve dni maja je opravila Žitna skupnost GIZ, Združenje pekov presojo kakovosti kruhov. Šestnajst slovenskih pekarn je poslalo na ocenjevanje devetintrideset vzorcev kruha, vsaka največ po tri vzorce. Komisija je ugotovila, da se je v primerjavi z lanskim ocenjevanjem kakovost kruha izboljšala, saj je prejelo odlično oceno kar šestindvajset kruhov, lani pa le trinajst. Med letošnje dobitnike zlatega odličja (s končno ceno od 4,70 do 5,00) sta se uvrstila tudi dva kruha družbe Mlinopek iz Murske Sobote, moj zlati kruhek, ki je prejel čisto petico, in pšenični hrustek, kruh iz kmečke peči pa je bil uvrščen v skupino dobrih kruhov. »S tem smo se v slovenskem merilu potrdili kot podjetje s kakovostnimi pekarskimi izdelki,« je izjavila vodja pekarne v Gornji Radgoni Tatjana Preglej. Mlinopek se torej s svojim kruhom lahko postavi ob bok tudi velikim slovenskim pekarnam. Pri ocenjevanju je komisija upoštevala obliko, videz skorje, poroznost, strukturo sredice, vonj in okus ter prehranske vrednosti, za Mlinopekov najbolje ocenjeni kruh pa še velja, da je zdrav, aromatičen, bogat z vitamini, minerali in vlakninami ter ima prefinjeno aromo in svežino. M. H. ■ REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA MURSKA SOBOTA Oddelek za okolje in prostor 9000 MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2 Telefon: 02 531 10 00, faks: 02 532 16 81 Upravna enota Murska Sobota, Oddelek za okolje in prostor, Kardoševa ulica št. 2, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99 in 70/00) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za nadomestno gradnjo klavnice za perutnino v Murski Soboti, uvedenem na zahtevo investitorja gospodarske družbe AGROMERKUR Murska Sobota, d. o. o„ Murska Sobota, Industrijska ulica št. 8, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST da bosta osnutek enotnega dovoljenja za nadomestno gradnjo klavnice za perutnino v Murski Soboti in Poročilo o vplivih na okolje, ki gaje izdelal pod št. IJS-DP-8594, maja 2002 Inštitut Jožef Stefan Ljubljana, Odsek za znanosti okolja, Jamova ulica št. 39, Ljubljana, I. javno predstavljena oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih tajništva gospodarske družbe AGROMERKUR, d.o.o., Murska Sobota, Industrijska ulica št. 8, od 31. 05. 2002 do 18. 06. 2002, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00, II. javna obravnava z zaslišanjem investitorja gospodarske družbe AGROMERKUR, d. o. o., Murska Sobota, Industrijska ulica št. 8, bo v petek, 14. 06. 2002, ob 10.00 v sejni sobi omenjenega investitorja, III. mnenja in pripombe se v.času javne predstavitve lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu omenjenega investitorja, ali v pisni obliki posredujejo UpTavni enoti Murska Sobota, Oddelku za okolje in prostor, Kardoševa ulica št. 2, do 18. 06. 2002 ali tudi podajo na zapisnik ha javni obravnavi. Po pooblastilu načelnika Upravne enote vodja Oddelka za okolje in prostor Silvij PODLESEK, univ. dipl. prav. POVZETEK POROČILA S SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI POSEGA Investitor Agromerkur, d. o. o., namerava obnoviti klavnico v Industrijski ulici 8 v Murski Soboti. Pri tem bo zamenjal tehnološko opremo in nadomestil obstoječe objekte z novimi. Zmogljivosti se ne bodo povečale. Oceno z vidika vplivov na okolje in zdravje smo izdelali skladno z določili Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93) in Navodili o metodologiji za izdelavo poročil o vplivih na okolje (Ur. list RS, št. 70/96). Zgraditev nadomestne klavnice na predlagani lokaciji, to je znotraj industrijske cone, območje D-6, z vidika varstva okolja ni sporna. Gre za gradnjo, ki ne spreminja namembnosti prostora - klavnica perutnine stoji na tem mestu že od leta 1964. Predvideva se, da se bo stanje po izvedbi investicije v okoljskem pogledu še izboljšalo. Najpomembnejše izboljšave bodo na področju vod - zmanjšanje porabe vode in učinkovitejše čiščenje odpadnih vod - ter pri odpadkih. Količine le-teh bodo postopoma zmanjševali; prvi ukrep bo, da bodo del odpadkov - nogice piščancev - odslej prodajali, sočasno pa raziskujejo izvedljivost biološke presnove (kompostiranja) za druge nastajajoče odpadke živalskega izvora. Te bi potem uporabja-li v kmetijstvu. S sanitarnega, zdravstvenega in veterinarskega vidika investicija ni problematčna - pristojne inštitucije so izdale poprešnja soglasja, kar pomeni, da bodo ta vprašanja ustrezno rešena v okviru projektnih rešitev in inšpekcijskega nadzora. Priporočila za nadaljnje delo se nanašajo na spremljanje delovanja čistilne naprave za odpadne vode v času poskusnega zagona in preverbo njenega avtomatskega delovanja. Priporočamo tudi krajinsko ureditev območja klavnice z uvedbo aktivnih in pasivnih ukrepov nadzora, ki bodo preprečili tako dejanske kot navidezne - zgolj psihološko zaznane - motnje v okolju. TURISTICA ima 121 Izrednih študentov iz Pomurja Specialisti hotelirstva iz Radenec Visoka šola za turizem bo jeseni temeljito prenovila svoj program in uvedla tri usmeritve - Dislocirana enota v Radencih specialist za hotelirstvo “““ petek, 24. maja, je pripravila TURISTICA Visoka šola za turizem iz Portoroža v Radencih, kjer je njena disloci-—J rana enota za izredni študij, srečanje z gospodarstveniki iz Pomurja. Žal je bila udeležba turističnih podjetij zelo skromna, nad čemer so bili gostje dr. Stanislav Renčelj (prodekan), mag. Marjan Tkalčič (dekan) in organizatorka praktičnega pouka Marija Rok vidno presenečni in razočarani. Na TURISTICI je namreč kar 121 študentov iz Pomurja, od tega jih je v 1. letniku 75, v drugem 52, v tretjem 37,27 pa je že absolventov. Možnost študija na visoki turistični šoli se je ponudila pred štirimi leti, ko so uvedli v Radencih prav na pobudo Radenske izredni študij. Turistica je zasebni visokošolski zavod s 1500 študenti, ki ga je ustanovilo turistično gospodarstvo. Razlog je bila izredno slaba izobrazbena struktura zaposlenih v turizmu, ki se v primerjavi s preostalim gospodarstvom niti do danes še ni kaj prida izboljšala. V Pomurju je odstotek ljudi z visoko izobrazbo turistične smeri še slabši, zato je vsak študent še kako dobrodošel. Vprašanje je seveda, ali se podjetja zavedajo nujnosti zaposlitve takih ljudi (glede na udeležbo na posvetu, tega ne moremo trditi), saj je dejstvo, da ne moreš gostiti gostov z višjo in visoko izobrazbo, če Uidi sam nimaš takšne izobrazbe, predvsem ne v kongresnem turizmu, je prepričan dekan mag. Marjan Tkalčič. Čeprav bo Turistica od jeseni dalje vključena v novo primorsko univerzo, bo višina šolnine enaka: 370 oz. 400 tisoč sit. To je kar velik znesek za posameznika, ne pa za podjetja, če hočejo pridobiti ustrezen kader. Posamezniki si lahko pomagajo s pridobivanjem štipendij (občinskih, iz fundacij, skladov), lahko pa se za sofinanciranje in pomoč pozanimajo tudi na Območni gospodarski zbornici in RRA Mura, je opozoril Franc Pucko z OGZ za Pomurje. Morebitne študente je zanimalo, kako potekajo predavanja. Odgovor je bil, da v ciklusih, en predmet izvajajo v celoti, po izpitu pa začnejo z novim predmetom. Obvezna je tudi strokovna praksa po koncu predavanj, ko študent spoznava redne delovne procese ob pomoči dveh mentorjev, in sicer s šole in iz podjetja - le če so na vodilnih mestih, se jim strokovna usposobljenost prizna. Upajo, da bodo podjetja, občine in drugi z veseljem sprejeli študente, ki bodo iskali teme za diplomske naloge, saj bo korist obojestranska. Redni študij poteka v Portorožu, izredni pa v Portorožu, Ljubljani, Radencih in Novi Gorici. Jeseni bodo uvedli tri nove smeri, in sicer hotelirstvo, turizem in igralništvo. Izredni M dentje v Radencih bodo postal' specialisti za hotelirstvo. »Pomurje je agrarno obm^ je, hkrati pa ima največjo nost razvoja prav v turizmu^ št diplomanti bodo vnašali spoznanja, kijih bodopridobi s študijem, v prakso turistiMf gospodarstva, vnesli bodos^j ideje, in če bodo znalipo^ turistično ponudbo Prekniuj'1 in Prlekije in oblikovati ust^ turistične produkte, bo to Turistična ponudba vkljub danes več stvari, ne le rest^ cijo in hotel, s turizmom^ živeti ves kraj, ves tercial^r tuje v hotelski in gostinski^ dbt, zato morajo imeti tarifi delavci prihodnosti dovolj V nizacijskih znanj in spreti Računamo, da bodo naši^r man ti znali dati svoj je povedal dekan TURIST^®* Marijan Tkalčič. .« Bernarda B. Pe^e Mag. Marijan Tkalčič, dr. Stanislav Renčelj, Nada Žunič, Marija Šadl in Franc Pucko AC Vučja vas-Beltinci Vroče poletje na gradbišč« . .ki Avtocestni most bo končan oktobra 2003, odsek avtoceste od priključka proti Murski Soboti in do priključka proti Lipovcem ter soboška južna zbirna cesta pa do 15. novembra letos o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2002, ki je bil objavljen v 36. številki Uradnega lista 23. _____ aprila, na odseku avtoceste Cogetinci-Vučja vas gradnja v letu 2002 ni predvidena. Se pa ta čas projektira projekt PGD za celotni odsek, saj je uredba o lokacijskem načrtu že pridobljena. Ta čas potekajo parcelacija, odkup zemljišč in projektiranje za stranski odvzem glinenega materiala v Kupe-tinskem lesu. Ta glineni material naj bi uporabili za nasipe na odseku Vučja vas-Beltinci. Gradnjo na odseku AC Vučja vas-Beltinci bi lahko razdelili na štiri večja gradbišča. Med njimi je prav gotovo najbolj atraktivna gradnja mostu čez reko Muro, ki si jo je ogledal tudi sam minister Jakob Presečnik, ko se je mudil na gradbenem sejmu v Gornji Radgoni. Še vedno poteka nari-vanje desne in leve polovice mostu, na desni strani je narinjenih 800, na levi pa 400 metrov. Pripravljajo prečnike in deviatorje ter ležišča, dilatacije in eksterne kable; desna polovica mostu bo prevozna za gradnjo druge etape AC od priključka za Vučjo vas do dokončanje vseh del na mostu pa bo do 3.10- 2003. Ta teden (od 27. 5 do 7. 6.) naj bi začeli asfaltirati obkanal-sko cesto od priključka proti M. Soboti do južne zbirne ceste, 17. 6. pa bo promet preusmerjen na novo Bakovsko cesto. Od 10. maja dalje vgrajujejo tampon za deviacije, rampe in traso (dela bodo potekala do 15. avgusta), od 31. maja do 30. septembra pa bodo izvajali gornji ustroj (tampon, CS in asfalt) na trasi od priključka za Lipovce do priključka za M. Soboto. Do konca septembra naj bi kon- jekte, do srede oktobra pa avtocesto opremili in krajinsko uredili. Predaja prometu bo najkasneje 15. novembra letos. I Istočasno naj bi ste . tudi po južni zbirni ce1 Sobote - zahodni kr ’ pa jih čaka še precej Čanje vseh premosti^: , jjiil tov, tudi mostu čezka^d Ledava, spodnji uStr°Lijo ste in priključnih tC's junija), zgornji ustroj « ^' in asfalt), javna raz^^ maforizacija bodo na od julija do konca to bodo potrebne se darske ureditve in °P jjp® Junija naj bi dbo z izbranima dvoje del, insicef. zapisano v razpis11« .fl ik , premostitveni obje d" ( priključka za j ključka za Mursko mostu čez Muro L f uJ most, dva podT02^^ J cije). V začetku ju™ Vjd vljen v Uradnem 1 jj 10 J pis, in sicer za Skloj ^i III od priključka reke Mure in Sk Jy hrupni zid v Rak', 9/ 294 m. Izbor izvaja rjetneje kone^f daja v promet skuP čez Muro pa kom ’ 4 Bernaf mili 30. maj 2002 KMETIJSTVO 7 Pred 40. Medna-^nim kmetijsko foškim sejmom Ocenjevanja uvod v osrednjo prireditev ______________ Osebna strokov-komisija je že ocenila sveže meso vdihih sloven- 1 - čvciat^anjem svežega Potekalo v ^tehnr?tOf^ ljubljanske ^kor^e ^koltete, so se 'okvir" |,tednom Prir«litve Sla l etosniega Mednaro-Seinia L/^bsko-živilskega v,jajo na Iet0 PriPfa-8Sma im,seu Pomurske- ^ ''^rnji Radgoni, ^ganiv Sejem bo Jubilejni, saj lcka| n3 K 'ra,° že tridesetič, po-24’ d° 31' av8usta- >8. in9°Cen’eVania bo sledilo ^Hiesn-k1, iuniiem še ocenje-4 Weli / izdelkov, medtem ko S m ml Zf 4' ,uniia ocenjevati Sni dnihsokovinbrezalko-EaJ.,. tCr sIovenskih vin bo-»do a ’dan pred odpnjem sej-lcii Cen*ii tudi kmetijsko mc-Sje .-a’ medtem ko bodo oce-^sejn^^jenih živali opravili tnetn ocenjevanju sve-Fetiski J delovali vsi vodilni bdell^’’kiso da,i v oceni’ raZličn °kV 'n kolekcij izdelkov ^Pospk artikl°v). Vzorce je ?kornisii "a šestčlanska stroko- Jel Sreb^ >SosizTda'P'Ssv^ d^anin 8otovile tudi poseb- Ponudbo. Na uSptui nima medaljama Pc-t^Seh"3 tretjeJatas3zlati-Hi P medaljami, sle-■ .21at‘ma in 4 srebmi- me o*R s 3 zlatimi in 2 S”3 Cadc- daliama. Mesarstvo ''l>toebrtii) ')Ska 2adruga Laško Celjske mesnine, ^S^^^doPotegova-SC1 s Prni °cenjevanja v kon-mesnih iz- SrSL >bni Priznanji nosile/^kovn ‘ amPi°n kakovosti. Si/^ečii^'.' Postane proizva-'S1'111 Za 25 rštevilom točk, pri-JlU^Seh1?'601!6 ocenjenih Vbosti kate8orijah, šam-Nli^^rehf3 dobi izdelek, ki 2aP°rednih ocenje-fo k*'0 teT, r2nanle’ vel'ko zla-% Sisji?^ dsednika ocenje-NaSeva..1 °paziti ob leto-Nil^ tehnjL,U ob upoštevanju X* SrosraklranJa največji ' ponudbe, v no- Xjcb leta lnih jedi. Tudi k . et0 boljša, kar Z n0ben;da k°misija letos I?’ Os S kj. V° Prispeva tudi * % j,h P«šlje pro-1 2 obvestilom o LllrU.il. vr_________Y _ Oškodovani kmetje nezadovoljni z zneski državne pomoči za sanacijo lanskoletne škode Po pravico na mednarodno sodišče Zahteve po sanitarni klavnici so doslej povsod naletele na gluha ušesa lada je določila na seji prejšnji teden za odpravo posledic lanske suše, pozebe in neurij s točo višino državne _____pomoči še za 2.559 nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki bodo skupaj prejeli 354 milijonov tolarjev, predvsem za odpravo posledic suše. Po izdaji ustreznih odločb bodo ta sredstva upravičencem izplačana v začetku junija. Tako je doslej izpolnilo pogoje za pridobitev državne pomoči okoli 18 tisoč oškodovancev, nekaj več kot 15 tisoč pa jih je že prejelo dobro milijardo tolarjev. Približno 14 tisoč oškodovancev ne izpolnjuje zakonskih pogojev za dodelitev pomoči, pri 12.886 oškodovancih pa še niso izpolnjeni pogoji za odločitev o višini pomoči. 4.583 oškodovancev namreč ni v evidencah nosilcev kmetijskega gospodarstva, vendar jih bodo na predlog kmetijskega ministrstva vseeno upoštevali in bodo upravičeni do državne pomoči v ocenjeni višini 240 milijonov tolarjev, medtem ko 8.303 oškodovanci niso dostavili ustreznih dokazil. Ko bo državna komisija zahtevana dokazila prejela, bo o vlogah odločala sproti, kot jih bo dobivala, pomoč za te oškodovance pa bo znašala predvidoma 2 milijardi tolarjev, od tega bo približno milijarda tolarjev namenjena 180 večjim kmetijskim pridelovalcem. O dodeljevanju pomoči za sanacijo lanskoletne pozebe, suše in V Agranti Semenarstvo uspešno nadaljujejo tradicijo semenarstva S kakovostjo do zaupanja Trideset zaposlenih naj bi ustvarilo že prihodnje leto 2 milijardi tolarjev prihodkov otem ko je šlo Panonkino zadružno podjetje Semenarstvo v začetku leta 2000 v stečaj, je nadaljevalo tradicijo - semenarstva v Prekmurju podjetje Agranta Semenarstvo. Družba, ki jo je ustanovila ABC Pomurka Skupina podjetij in ki se je sredi lanskega septembra preoblikovala v delniško družbo, je vzela v najem objekte in opremo podjetja v stečaju, zaposlila 17 delavcev, rezultati, ki jih je dosegla Agranta Semenarstvo v dobrih dveh letih poslovanja, pa potrjujejo, da je bila takšna odločitev pravilna. Podjetje, ki danes zaposluje trideset delavcev, je že v drugem letu poslovanja več kot podvojilo čiste prihodke iz prodaje, ki so lani dosegli vrednost 320 milijonov tolarjev, trendi povečevanja pa so tudi v letošnjem prvem četrtletju. Tako so čisti prihodki iz prodaje v višini več kot 137 milijonov tolarjev v treh mesecih skoraj že dosegli vrednost celoletne prodaje v letu 2000 (150 milijonov tolarjev), do konca leta pa načrtujejo okoli 500 milijonov tolarjev čistega prometa. Blagovna znamka Agranta se je uspešno uveljavila na slovenskem trgu, skrb za širitev palete proizvodov in za trženje je prednostna naloga podjetja, pravi direktor Zaradi zamujene sezone in stroškov, ki so jih imeli s prilagajanjem objektov zakonskim predpisom, je sklenila Agranta Semenarstvo prvo leto poslovanja s 6 milijoni tolarjev izgube. Poslovno leto 2001 so že končali s 14 milijoni dobička, letos pa naj bi ustvarilo podjetje 30 milijonov tolarjev dobička. Če se bodo gibanja prvih treh mesecev, ko so ustvarili 16 milijonov tolarjev dobička, nadaljevala, bo dobiček ob koncu leta gotovo presegel načrtovanega. neurij s točo je v začetku tega tedna razpravljal tudi odbor za kmetijstvo v občini Moravske Toplice. Po podatkih iz odločb, ki so jih dobili oškodovanci, je škoda, ki jo je priznala državna komisija, prenizka in oškodovanci se z zneski ne strinjajo. S tem ko državna komisija ni upoštevala ocen, ki so jih pripravile občinske komisije, je povsem izničila njihovo delo, po besedah predsednika kmetijskega odbora Tiborja Voroša pa so oškodovani Zaradi obilice vprašanj, ki jih oškodovanci naslavljajo glede državne pomoči na ministrstvo za okolje, so se odločili, da uvedejo brezplačni informacijski telefon, kjer bodo prizadeti lahko dobili ustrezna pojasnila, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi. Brezplačna telefonska številka je 080 10 09. Zvonko Rebrica: »Blagovna znamka Agranta se je že uveljavila na slovenskem trgu, zaupanje kupcev pa potrjuje kakovost naših izdelkov.« kmetje pravico pripravljeni poiskati tudi na mednarodnem sodišču. Tudi s cenami posameznih kultur, ki so bile osnova za izračun lanske škode, se kmetje ne strinjajo, saj so nižje kot pred letom, prav tako pa se ne strinjajo z odstotkom poško-dovanosti posameznih kmetijskih kultur. Da je državna komisija slabo opravila svoje delo, potrjuje tudi podatek, da več kot 80 odstotkom nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki jim je kmetijstvo glavna dejavnost, ni priznala povračila škode v višini 50 odstotkov, pač pa le v višini 40 odstotkov, kot to velja za nekmete. Odbor za kmetijstvo zato zahteva od državne komisije, da napako popravi in upošteva ocene, ki jih je pripravila občinska komisija. Člani odbora od državne komisije tudi zahtevajo, da jih v štirinajstih dneh pisno seznani s kri- Zvonko Rebrica, da so ta prizadevanja obrodila sadove, pa najbolje potrjujejo rezultati. Seveda je tudi v semenarstvu treba iti v korak s časom, zato so namenjali v minulih dveh letih posebno skrb vlaganjem v tehnologijo. Tako so v celoti posodobili vse proizvodne linije, vrednost naložb v novo tehnologijo pa se približuje 100 milijonom tolarjev. Razširili so prevozni park ter vzpostavili učinkovit informacijski sistem, tako da lahko trgu pravočasno ponudijo svoje kakovostne izdelke. V teh dveh letih je tržišče tudi spoznalo njihove izdelke, učinki minulih aktivnosti in vlaganj pa bodo v celoti vidni šele v letošnjem letu, zatrjujejo v vodstvu podjetja, ki vlaga posebne napore v povečanje tržnega deleža v slovenskem prostoru, nova tržišča pa išče tudi na Hrvaškem. Agranta Semenarstvo ima lastno pridelavo na 180 hektarjih površin, prevladuje pridelava semenskih trav in žit, skupaj s 70 kooperanti pa pridelujejo semena kar na tisoč hektarjih površin. V strukturi pridelave prevladujejo semenska žita, ki so jih lani pridelali okoli tisoč ton, največ pri kooperantih, medtem ko pridelujejo semenske trave v glavnem sami. Imajo tudi naročeno pridelavo semenske koruze v Apačah, vendar je v semenarstvu potrebna specializacija, zato se ne odločajo za široko paleto lastnih proizvodov. Ker pa je treba tržišču ponuditi kompleten izbor semen, jih nekaj tudi uvažajo. Zaupanje kupcev si je mogoče pridobiti le s kakovostnimi izdelki teriji, ki jih je upoštevala pri izračunu državne pomoči prizadetim. Z zahtevami moravskotopliškega odbora za kmetijstvo se je strinjala tudi poslanka Maria Pozsonec, ki bo na ta problem opozorila v državnem zboru. Kmetje na tem območju pa tudi sicer niso zadovoljni z odnosom države in njenih ustanov do tega območja. Odbor za kmetijstvo v občini je že večkrat opozarjal na problematiko zaprtja sanitarne klavnice v Murski Soboti in na težave, ki jih imajo s tem prekmurski kmetje, vendar ustreznega odziva ni. Na vlado so zato ponovno naslovili zahtevo, da jim v dveh tednih pisno odgovori, kdaj bo mogoč ponovni zakol v sanitarni klavnici, ki bo locirana v Prekmurju. Tej zahtevi so priložili tudi peticijo z zahtevo po takšni klavnici, ki jo je podpisalo več kot 150 kmetov. Člani odbora za kmetijstvo so podprli tudi zahteve Zveze govedorejcev Pomurja za rešitev tega problema in tudi zahtevo po odstopu direktorja Veterinarske uprave Slovenije mag. Zorana Kovača, ki s svojim ravnanjem in odločitvami pomurskim živinorejcem zavestno povzroča Škodo. Ludvik Kovač ■ in v Agranti Semenarstvo zatrjujejo, da se kupci na njihove izdelke lahko zanesejo. Povečan obseg prodaje to potrjuje in v podjetju so prepričani, da bodo načrtovani obseg v vrednosti 2 milijardi tolarjev v letu 2003 tudi uresničili. Lastne drobnoprodajne mreže ne ' 'načrtujejo, zato se povezujejo s trgovskimi podjetji, ki imajo mrežo prodajaln po vsej Sloveniji. Obseg prodaje pa bodo povečali tudi na račun novih izdelkov, ki jih želijo dati na trg v prihodnjem letu. Ludvik Kovač ■ JK liluito* od 27. maja do 10. junija TERMOTON 1 0% cenejša Iz zaloge Ugodnost volja za goinvinsko plačila ob nnmčilu MURSKA SOBOTA, Nemčavci 1d (BTC), tel.,fax: (02) 52219 21 i L«sna industrija, d.4. 4220 ŠKOFJA LOKA tej.: 04/511 30 00 faks: 04/513 42 61 http://www.jclovica.si E - mail: info^jelovica.si Cene v kmetijskih trgovinah SKZ Kmetovalec, Ljutomer_____________ lungicidi:__________________________pakiranje: mpc v sit: antracol bt___________1 kg 2.483,00 antracol combi________1 kg 3.687,00 artea 330 ec 1/1 11.248,00 archer top 400 ec 11 7.950,00 bayleton special 1/1 2.415,00 cuprablau z___________1/1 778,00 delan sc 750__________1/1 9.660,00 dithane m-45 1 kg 1,255,00 duett_________________1 I 7.800,00 euparen_______________1/1 3.964,00 folicur ew 250________0,1 I 1,702,00 tolpan 80 wdg_________1/1 2.473,00 impact_________________1 I 5.084,00 guadris_______________1/1 11.056,00 mikal 1/1 3.885,00 opus team 1 I 6.780,00 pepelin_______________1/1 460,00 reldan 40 ec 1/1 5.026,00 ridomil gold mz 68 wp1 kg 3.471,00 ring 80 wp____________1/1 4.005,00 stroby 0,20 6.641,00 switch 62,5 wg 1/1 27.437,00 switch 62,5 wg 100 g 3.062,00 topaslOOec 1/1 7.705,00 insekticidi:__________________________________________________ mitnic____________________________1/1_8.385,00 plrimor 50 wg_________1/1 2.188,00 decis 2,5 ec__________1/1 6.726,00 karate 2,5 ec_________1/1 6,017,00 thiodan e-35__________1/1 2.968,00 reldan 40ec___________1/1 5.026,00 zolone lig.___________0,1 634,00 akaricidi:_______________ actara_______________40 g___________1.460,00 actelllc 0,1 I 1.083,00 bulldockec 25 0,21 1.396,00 tastac10%sc 0,25! 2.549,00 mesurol (s 500 0,2 I 2.957,00 match 050 ec__________1/1 6.327,00 neoron 500 ec 0,2 1.826,00 volaton ec 1 I 3.793,00 volaton g-5___________1 kg 650,00 herbicidi:______________ aspect________________ 1 I__________3.428,00 banvel 480 s 1/1 7.626,00 beetup extra 1/1 9.006,00 betanal progress of 1/1 8.304,00 boem efekt 1 I 2.172,00 cambio________________1/1 1.669,00 deherban a 1 I 944,00 dual gold______________1 I 4.535,00 folar 525 tw 1/1 2.674,00 trontier 900 ec 1/1 4.300,00 fusilade super 1/1 7.185,00 goltix 1 kg 5.866,00 granstar 75 df 1/1 2.199,00 harmony 75 wg 15 g '3.451,00 herbocid 1/1 990,00 lontrel 100 1/1 10.812,00 merlin 1/1 7.662,00 motivell 11 12.137,00 pinovit n, močilo 0,2 I 1.426,00 primextra gold 720sc 1 I 2.690,00 primextra tz 50 fw 1 I 1.610,00 prohelan 11 1.871,00 pyramin turbo 11 4.965,00 reglone 1/1 3.195,00 1/1 4.005,00 ring 80 wg sekator 0,3 kg 3.450,00 sencor 1 kg 12.181,00 starane 250 11 9.600,00 stomp 330e 11 1.865,00 teli 75 wg 1/1 3.769,00 regulatorji rasli: cycocel 460 11 1.680,00 moddus 1/1 11.550,00 foliarna gnojila: tekoči bor 11 1.121,00 kristalon-cvet 0,5 kg 630,00 kristalon-plod 0,5 kg 700,00 kristalon-start 0,5 kg 590,00 albatros foliar 21/21/21+micro 1,8 kg 2.605,00 kristalen 18/18/18+micro 25 kg 7.675,00 kristalen 19/6/20 +3mg+micro 25 kg_ 5.640,00 kristalen 18/18/18 +3mg+micro 25 kg 7.760,00 kalijev nitrat 25 kg 4.515,00 JELOVICA 8(l£)BKANU 30. maj 2002 Q Zaposlitev doma želja redkih Kje so vzroki, da se študentje po končanem študiju tako redko vrnejo v Pomurje? So »krive« njihove ambicije? Ali so »kriva« pomurska podjetja? Mogoče pa je za vse skupaj »kriva« država? Nekaj odgovorov na ta vprašanja je poiskala Tina Balažek v svojem diplomskem delu - rezultati so na žalost pričakovani ina Balažek prihaja iz Lendave in je absolventka psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko delo si je izbrala kar se da perečo Itemo z naslovom Vzroki za odliv znanja iz Pomurja. Kot sama pravi, so težave z zaposlovanjem v Pomurju še izrazitejše, kot je sprva mislila. Anketirala je 290 pomurskih Zoisovih štipendistov in štipendistk in 52 uspešnejših podjetij, pri katerih je imela nekaj težav. »Ankete sem poslala 72 podjetjem, izpolnjene pa mi jih je vrnilo le 15. To pa je premalo, da bi rezultate lahko uporabila kot veljavne. Tako mi je na pomoč priskočila Gospodarska zbornica, OE Murska Sobota in nagovorila preostala podjetja, da se odločijo za sodelovanje. Na koncu se jih je odzvalo 52,« je povedala avtorica. Nehote nas to dejstvo spomni na to, kako nepripravljena so nekatera pomurska podjetja za sodelovanje, še posebej za sodelovanje s študenti. Podatek, da so bile med temi podjetji zajete tudi nekatere šole, ki so se na anketo odzvale v večini, pa pove tudi to, da se šole že bolj zavedajo pomanjkanja izobraženih kadrov kot nekatera podjetja. »Motivacija študentov za vrnitev v regijo je zelo nizka.« To je ugotovitev, ki jo je avtorica predvidevala, vendar je bistvo njenega dela v tem, da je ugotovila vzroke, zakaj je tako. Odgovori so bili taki, da je največ študentov (163) kot vzrok, zakaj se ne bi vrnili v regijo, navajalo neperspektivnost regije (kar zajema manjše možnosti zaposlitve, pomanjkanje pri-I metnih delovnih mest, manjšo možnost izbire delovnih mest). Kot drugi najpogostejši vzrok (119 študentov) so navajali nižji osebni dohodek. Na tretjem mestu (113 študentov) so bile manjše možnosti nadaljnjega izobraževanja in manjše možnosti napredovanja. Na četrtem mestu (105) so nerazvita infrastruktura, oddaljenost od večjih središč ter revno družbeno in kulturno dogajanje. Na petem mestu (67) pa so razlogi, ki se nanašajo na necenjenost znanja s strani podjetij, nefleksibilnost podjetij, zaviranje razvoja kariere mladih, »neprave« ljudi na vodstvenih položajih ter na zaposlovanje na podlagi poznanstev in zvez. Na splošno avtorica ugotavlja, da težava ni samo v ponudbi delovnih mest, ampak tudi v tem, da tista delovna mesta, ki so na voljo, ne spodbujajo samostojnosti in neodvisnosti zaposlenih, slabše pa so tudi možnosti njihovega osebnostnega in poklicnega razvoja. Ugotovila je, da Pomurska podjetja najbolj poudarjajo poslanstvo in predanost ter organizacijsko varnost zaposlenih, kar pa je pravo nasprotje željam štipendistov in štipendistk, ki najbolj poudarjajo samostojnost in neodvisnost ter možnosti ohranjanja življenjskega sloga. Glede na te rezultate so razhajanja pričakovana in sploh ne preseneča podatek, da je navedla več kot polovica anketiranih študentov in študentk manj kot 40 odstotkov možnosti za vrnitev. Le tisti študenti, ki že med študijem pogosteje delajo v domačem kraju, so se bolj pripravljeni zaposliti v domači regiji, toda teh je le 14 odstotkov. Tina Balažek v zaključku svojega diplomskega dela poudari, da bi z ustreznimi ukrepi lahko vplivali na dvig motivacije študentov za vrnitev v domačo regijo. Pri tem bi morali sodelovati: študenti (s tem, da bi svoja karierna pričakovanja jasno predstavili delodajalcem, da bi med študijem pogosteje sodelovali z organizacijami v domači regiji, da bi prispevali h kulturnemu in družbenemu dogajanju v domači regiji); organizacije (s tem, da bi povečale fleksibilnost znotraj organizacije, izboljšale sodelovanje s študenti v času študija, popestrile ponudbo delovnih mest in pribfižale plače slovenskemu povprečju) in država in lokalne skupnosti (s tem da bi poskrbele za več delovnih mest, za bogatejše kulturno in družbeno dogajanje v regiji, za izboljšanje infrastrukture - ceste, šole, bolnišnice, in da bi omogočile nadaljnje izobraževanje znotraj regije). »Študent mora vedeti, kaj hoče, organizacije morajo vedeti, kaj študentje hočejo, ter predstaviti to, kar jim lahko ponudijo, in pri ponudbi biti čimbolj fleksibilne, država pa bi lahko v Pomurje preselila na primer kakšen raziskovalni inštitut, ustanovila še kakšno šolo in s tem omogočila razvoj ter zmanjšanje odliva znanja, saj šole, ki jih sedaj v Pomurju že imamo, izobražujejo kader, ki se doma ne more zaposliti,« je na koncu poudarila avtorica. Čeprav so to na prvi pogled idealizirane rešitve, bi jih bilo z voljo in vztrajnostjo zagotovo mogoče uresničiti. Žalostno, če ne že katastrofalno stanje na področju zaposlovanja v naši regiji bi tako lahko zagotovo postopoma spreminjali na bolje. Vsi - študenti, podjetja in navsezadnje država - bi bili zado-voljnejši. Zaenkrat pa si vsi skupaj lahko želimo, da rezultati takih raziskav ne bi ostali le na papirju. I Silva Nemeš I Svetovno prvenstvo v kegljanju Štirinajsto odličje Marike Kardinar Prisrčen sprejem kegljaških junakov v Dobrovniku a 24. svetovnem članskem prvenstvu v kegljanju v Osijeku je Slovenija osvojila štiri medalje: zlato ekipno moški, srebrno Boris Benedik v kombinaciji, bronasti pa Marika Kardinar in Andreja Razlag v parih ter Andreja Razlag v kombinaciji. Marika Kardinar je tokrat že enajstič sodelovala na svetovnem prvenstvu in osvojila štirinajsto medaljo, od tega 7 zlatih (3 posamezno, 4 ekipno), 3 srebrne (posamezno) in 4 bronaste (2 posamezno, 2 dvojice). V tekmovanju dvojic sta osvojili bronasto medaljo z 975 podrtimi keglji (Razlag 493, Kardinar 482). Med posameznicami in v kombinaciji je zasedla Marika Kardinar sedmi mesti, ekipno pa je bila Slovenija deveta. To so za Ma-riko Kardinar vsekakor zavidanja vredni rezultati, zlasti še, če upoštevamo, da so jo nekaj časa pestile poškodbe. Slovenska moška in ženska Dobiček, usoda in nemil Slovenska moška in ženska kegljaška reprezentanca, ki je osvojila na svetovnem prvenstvu v Osijeku sprejemu v Dobrovniku. Prva z desne proti levi v prvi vrsti domačinka Marika Kardinar. Fotografija: Jure Lani so dobili sredstva Trstenjakove fundacije v radgonski ob le Zgodovinsko društvo, Trstenjakov dom in Gospodarski fo kegljaška reprezentanca se je na poti iz Osijeka domov najprej ustavila v rojstnem kraju Marike Kardinar Dobrovniku, kjer so pripravili junakom prisrčen sprejem. Že na mejnem prehodu v Petišovcih je avtobus pričakala ekipa motoristov veteranov iz Lendave, ki jih je v spremstvu policije pospremila v Dobrovnik, kjer jih je pričakala pred dvojezično osnovno šolo godba na pihala iz Apač z množico navdušenih domačinov in ljubiteljev kegljaškega športa, dobrodošlico pa jim je izrekel tudi župan Dobrovnika Marjan Kardinar. Za prisrčen sprejem in pogostitev so se gostiteljem zahvalili predsednik Kegljaške zveze Slovenije Milan Kurelič, vodja slovenske delegacije Tomaž Milač in kapetan reprezentance Darko Bizjak. F. M. ■ ot ponavadi, je minila tudi 23. seja Občinskega sveta Občine G. Radgona v četrtek, 23. maja, brez presenečenj in odmevnih razprav. Izstopala je le pobuda svetnika Petra Fridaua, da naj se razišče odgovornost župana glede nepravilnih odločitev v zvezi s Komunalnim podjetjem in drugimi zadevami. Ob koncu seje je sledil (pre)dolg ustni odgovor župana Mihe Vodenika, ki pa je bil bolj podoben predvolilnemu govoru. Mnogi so pričakovali odločnejši in skupen nastop svetnikov, predvsem pa, da bodo predlagali vsaj izredno sejo na to temo. Med zadevami, ki so jih radgonski svetniki tokrat sprejeli z dvigom rok, je tudi imenovanje dveh ravnateljev, in sicer bo radgonsko osnovno šolo še naprej vodil Dušan Zagorc, negovsko pa Karolina Starovasnik (prijavljenih je bilo šest kandidatov). Po skrajšanem postopku so sprejeli spremembe občinskega proračuna in zazidalnega načrta za Črešnjevec. Po sprejetju pravilnika o financiranju društev na področju ljubi- teljske kulture so sledila poročila o poslovanju Zavoda za turizem in dveh javnih zavodov VVZ Man-ko Golar in Ljudska univerze, o delu policijske postaje, centra za socialno delo in Ustanove dr. Antona Trstenjaka. Slednje je predstavil Dušan Gerlovič, ki je opozoril na premajhno udeležbo radgonskih študentov in raziskovalcev pri pridobivanju sredstev iz fundacije; pogrešajo predvsem kompleksnejše projekte s pod- i h ročja turizma, za prl“ sredstev zunaj meja pa B . no večje sodelovanje vse čin, ki financirajo fu°‘ veda pa je pridobivanje po olastninjenju podjedJ težje. Zavod za turizem ! lanskem letu 1,8 nu° ka, ki jih lahko pota 1 odločili svetniki; 7,5 m' be ljudske univerze pa bo pokrila, ker je dveh soustanovitelji denci in Sv. Jurij. Kar ' iz lanskega leta pa im’ 1 vrtec; slišali smo pre namesto podražitve nekaj delavcev, v gr’ zapisan tudi našle ' / ...vodstvo zavoda a J . r poudarek stroko^ premalo pozornost sti pa posveča fin^ slovanju. . Po predstavitvi r • bud svetnikov se ie ton Tropenauer, 1 navzoče, da nikoli m ^IP, vora na svojo pobu0 ’/5 drobneje preveri1 čitev velikega država ta razselitve farme medtem ko je njeg zj f j letela tožba, saj litev časti tožil v° J jekta« dr. Alojz Sla'' g P1 Bernafda J Atos v Puconce Tudi dež minulo soboto ni mogel pokvariti dobrega razpoloženja, ki ga je ustvarila ob spomladanskem žrebanju nagrad v BTC CITYJU Natalija Verboten. Številni obiskovalci so si z zanimanjem ogledali njen nastop, k veselemu razpoloženju pa je veliko prispevala tudi skupina D’ kwaschen retashy. Med več kot 250 tisoč kuponi, ki so jih kupci pridno odmetavali v avtomobil Hyundai Atos, je žreb določil šest dobitnikov nagrad: 1. Darja Škraban, Vaneča 45a, Puconci - Hyundai Atos 2. Ernest Rituper, Pečarovci 21, Mačkovci - TV-sprejemnik 3. Danica Šebjan, Puconci 74, Puconci - sesalnik 4. Goran Fujs, Pečarovci 112, Mačkovci - opekač 5. Nuša Ivančič, Puconci 242, Puconci - likalnik 6. Cvetka Celec, Ižakovci 65, Beltinci - skiro Pojasnilo y ka smo mi •- y spevku o B°gra<’, naslovom Odl^pV P nalci in amanbgHji^p vil išče Mora'* fjH Martin Grebe ‘ y man Ostric- Za napaki’ si j mo! Ml 30. maj 2002(IZ)BRANO g 22. mednarodni maraton treh src v Radencih Množica tekačev, rekreativcev in gledalcev Jožica Šiftar tretja na 42 km boljša Roman Kejžar in Mirko Vindiš. Posebej je navdušil Kejžar, ki je premagal tekmece, kot bila tretja. V teku na 21 km je zmagal pri moških Nemec Henrik Boetteger, Geza Grabar (TS Anketa | Najbolje bi bilo ! prespati maturo ' I od streho je še ena pomembna množična prireditev, 122. mednarodni maraton treh src, ki je v Radence pri-vabil množico ljubiteljev teka, rekreacije in čudovite natave. Vrvež so prinesli v Radence že zgodaj zjutraj pohod-nikl> bilo jih je 3.217. Tekaški praznik so začeli že !^»poldne najmlajši s tekom ve-Mčk in srčkov (619) in huma-|itarnim tekom (52), s katerim So zbrali za socialno ogrožene družine v občini Radenci 509.000 tolarjev. Kolona tekačev ^5 na 42 km, 550 na 21 km in ^0 na 9 km) pa se je podala na Oporno pot natanko ob treh Popoldne, ko je dal novi direk- tor Radenske Zdravko Hohnjec s strelom iz pištole znak za začetek. Takoj za njimi pa so se na krajši progi preizkusili tudi paraplegiki. V središču zanimanja je bil vsekakor tek na 42 km, ki je veljal za državno prvenstvo in ki je pritegnil tudi nekaj odličnih tekmovalcev iz desetih držav, med njimi pa sta bila tudi naša naj- so Erič Kipttoon iz Kenije, Gena-dij Panin, Mihail Romanov in Ana-tolij Arčkov (vsi Rusija), prvi pritekel na cilj in ubranil naslov državnega prvaka. Mirko Vindiš, ki je s tem tekom končal kariero, je zasedel šesto mesto oziroma postal državni podprvak. Med ženskami je zmagala drugič zapored Ma-džarka Ida Kovacs pred Ido Šur-bek, ki je postala državna prvakinja. Odlična je bila domačinka Jožica Šiftar (TS Radenske), ki je v skupni uvrstitvi zasedla peto mesto, za državno prvenstvo pa je Radenska) pa je bil peti. Med ženskami na 21 km je zmagala zdravnica iz Ljubljane Nada Rotovnik Kozjek. V teku na 9 km je zmagal Jože Čeh iz Lenarta pred Davidom Rihtaričem iz Benedikta in Bojanom Brusom iz Apač, pri ženskah pa Slavica Pozi-nič iz Velenja, sicer domačinka. Med paraplegiki sta bila najhitrejša Vinko Ahlin (Novo mesto) in Pavla Sitar (Kamnik). Letošnji mednarodni maraton treh src v Radencih je z odlično organizacijo upravičil svoj sloves. F. M., fotografija: N. J. I a mizi je kup knjig, zvezkov, zapiskov, papirjev... veliko znanja, ki mora do pisanja testov za maturo priti v glavo. Že sama misel, kje začeti z delom, marsikoga obda s slabo vestjo in mislijo, da tega ne bo zmogel. Mladi priznavajo, da se je težko »spraviti zraven«, zato se je Klub prekmurskih študentov odločil za brezplačne priprave na maturo. »Dobro je, da poleg koncertov in žurov pripravimo še izobraževalne programe. To so naši prihodnji člani, ki bodo postali septembra študentje,« je povedal predsednik KPŠ-ja, Danijel Miholič. V Lendavi in Murski Soboti pripravljajo ob petkih in sobotah brezplačne priprave iz matematike in slovenščine, katerih se udeleži tudi po 60, celo 70 dijakov. ^375 22. MARATON TREH SRC Radenci 2002 ^'SSAN ALMERA Ni res, da so vse lepotice neumne; že od 2.472.000 SIT ALMERA IMA MNOGO RAZLIČIC. Vse pa imajo: • obe varnostni blazini • po višini nastavljiv servo volan • centralno zaklepanje • električno pomična stekla prednjih vrat • električno pomični zunanji ogledali • merilnik vrtljajev • merilnik zunanje temperature • odbijača in ogledali v barvi vozila • splošno garancijo tri leta ali do 100.000 km ALMERA ■L^Lpričakovanja Nissan Almera je resnična lepotica, pametno zasnovana in odlično opremljena, Veselje z njo traja in traja. Tako je novinarska ekipa na neusmiljenem testu v dveh letih z njo prevozila kar 100.000 km, Almera pa gaje prestala ohranjena kot nova. A veselje z njo se začne že prej, s pametno ceno! In če si svojo Almero zaželite v kovinski barvi, je ta do konca junija brezplačna! SHIFT_exp«ctations Brezplačna številka: 080 22 1 2 1 k '”0«^ orezpiov..« ......... 1 Xia “o0- Celovška 228, Ljubljana, pooblaščeni Nissan uvoznik, 01/51 31 800; www.ntssan.st ^ENl TRGOVCI: Maribor, Avtohiša Ferk: 02/33 38 100; Murska Sobota, AH Murska Sobota: 02/ Tadeja Pucko, študentka matematike: Že tretje leto vodim maturitetne priprave iz matematike. Rada pomagam mladim in jim želim, da bi čim bolje opravili teste. Na teh skupnih vajah ponovimo snov štirih let, ki lahko pride prav. Delajo po skupinah, prihajajo tudi k tabli in si pomagajo pri reševanju nalog. Ob petkih so sicer bolj živahni, saj so nekoliko naveličani celega tedna, ampak kljub temu z zanimanjem poslušajo in sodelujejo. Na priprave jih prihaja 30, 40. Mnogim, ki niso hodili od začetka, je sedaj žal. Ko sem sama opravljala maturo, podobnih priprav ni bilo, vem pa, da bi bile zelo koristne in bi nam bile v veliko pomoč. Nina Gomboc, ekonomska gimnazija: Hodim samo na matematiko, saj je snov zelo zahtevna, še posebno, ker moramo znati za štiri leta nazaj. Tu se lahko lepo pripravimo in mislim, da smo se vsi veliko naučili. Predavateljica nam je zelo dobro razložila stvari, ki jih nismo razumeli. Po moje je boljše, če se učimo v skupini, saj se je doma težje spraviti k učenju, če pa sem že tu, sem prisiljena, da intenzivno delam. Doma samo še ponovim. Na slovenščino ne hodim, ker mi ne dela proble- mov. Pred maturo je stresno, vendar vsi upamo, da jo bomo naredili. Aleksandra Porš, soboška gimnazija: Hodim samo na matematiko, pri slovenščini pa se pripravljam na poskusno maturo. Vaje iz matematike so odlične. Če ne bi bilo teh priprav, bi si morala poiskati druge inštrukcije ali bi se učila s sošolci, gotovo pa ne bi toliko vadila. Dobro je tudi, če je kakšna oseba, ki naredi red in disciplino. Veliko smo ponavljali za nazaj, se naučili, imaš pa tudi možnost, da vprašaš, če čresa ne razumeš. Ko hodimo k tabli, ugotavljamo, da tudi drugi česa ne vedo in da nisi edini. Ta čas je zelo naporen, saj se učimo se za šolo in maturo. Včasih si zaželim, da bi bilo najbolje zaspati in se zbuditi šele po maturi. Anita Hiršl, soboška gimnazija: Ker sem vedela, da se doma ne bi toliko učila, sem se odločila za pripravo na maturo. Prišlo mi je v navado, da ob petkih in sobotah pridem sem, tu ponavljamo in se res veliko naučimo. Z reševanjem nalog pred tablo se lahko več naučiš, kot če bi samo poslušal. Moje sošolke bolj malo hodijo, upam, da se učijo doma. Če bi se sama učila, ne vem, če bi delala tako intenzivno. Doma ponavadi samo prelagaš iz enega dneva na drugega. Če se mi kakšen dan ne da iti, me sošolka prisili, da greva, ali pa jaz njo. Drug drugega spodbuja- mo. Miha Maučec, soboška gimnazija: Doma se mi ni dalo toliko učiti, zato hodim na organizirane priprave za slovenščino. Tu se dela bolj pod prisilo kot doma. Na slovenščino hodim, ker menim, da mi manjka malo slovnice. Predavanja so zelo dobra, saj sem pridobil predvsem tista znanja, ki so mi manjkala ali vsega nisem razumel. Meni se zdi skupinsko učenje koristno, saj mnogi sprašujejo, razlaga pa nam vsem prav pride. Moji sošolci niti ne hodijo, nekateri se učijo doma. Dnevi pred maturo in zaključevanjem so precej naporni, vedno bolj. Bolje je, da greš, in tudi starši so veseli, da grem. A. Nana Rituper Rodež, foto: A. N. R. R. ■ 30.- maj 2002 OHIA razlagati ta sicer obetaven podatek, če tako »na oko« v podjetjih vendarle ni bilo zaznati povečane gospodarske aktivnosti? Podatki vendarle kažejo, da se je prihodek realno povečal za 3,8 odstotka, in sicer na domačem trgu za 2 in na tujih za 3 odstotke, nominalna rast pa je bila 12,5 in je bila na ravni slovenske rasti. Delež prihodkov smo v primerjavi s Slovenijo zadržali, medtem ko se je prejšnja leta zmanjševal. In to je spodbuden podatek. - Iz katerega naslova seje prihodek povečal? Torej poslovni prihodki, prodaja proizvodov in storitev. - Podjetja so bila torej uspešnejša na trgih. Tako je. Ostali so tradicionalni trgi, kot so Nemčija, Avstrija, Hrvaška ... Podjetja so se precej us-s merila na tuje trge, saj se zavedajo, da je treba iskati potencial । rasti zunaj. Po podatkih o izvozu tudi lahko vidimo, da sodi Pomu-j rje med neto izvozne regije. Imeli smo 316 milijonov ameriških dolarjev izvoza in 276 milijonov dolarjev uvoza. Istočasno je to za podjetja tudi problem, če devizni tečaj glede na inflacijo ni realen, saj so-izvozniki ob tem tepeni. Podjetnost rodi »narobe svet« - Zanimiva pa je tudi nasle- : še. Mislim, da je podjetnost tista, ki gradbeništvu prinaša uspeh. Tanka plačilna kuverta za debelejši krompir gospodarjev? - Govorite o stroških dela, ki zmanjšujejo uspeh poslovanja, toda pred časom mi je dejal direktor uspešne pomurske izvozne družbe, da uspešnost zagotavljajo tudi z zadrževanjem rasti plač, saj če bi jih povečali samo za malenkost, potem tudi dobička ne bi bilo. Tudi po podatkih za lansko leto je razvidno, da je plača pomurskega delavca v povprečju nižja za dvajset odstotkov od slovenskega povprečja. Ali niso torej tudi nižje plače zaposlenih prispevale k uspešnejšemu poslovanju gospodarskih družb? Vi namreč razlagate ravno obratno. Govorim o potencialni nevar- nosti, da bo še prišlo do ukinjanja delovnih mest. Ponavadi se situacija, ko so stroški dela viso- ki, rešuje na tak način. Ni pa to nujna izbira. Lahko se izbere tu- , I nja družb. V zadnjem časi smo bili priča dinamični* spremembam na področju h' stniške strukture v pomurs kih podjetjih. Prevzemi so st vrstili. Koliko je topo vaše* mnenju vplivalo na poslana nje? To bi težko komentiral. Nimam podatkov, da bi lahko dal splošno mnenje. Verjetno pas° vplivi pozitivni in negativni. Po eni strani postajajo takšne družbe učinkovitejše pri zniževanju stroškov, vprašanje pa je tudi, di tako tudi dolgoročno, s tem P’ se ukinja tudi marsikatera pošlo vna funkcija ali razvojna služba. - Pa vendar, ali lahko prič11' kujemo več pozitivnih kotne gativnih učinkov? Generalno prevzemov ne morem zagovarjati. So različni od primera do primera. Če prideta na tak način v podjetje sveži ka pital in tehnologija, imatodof goročno pozitivne učinke, če pa so to prevzemi, da se na ta način sanira kdo drug, to gotovo nt more biti dobro. - Svojčas smo ugotavljali^ .....................-uu.V tu- —J—O di pot večje kreativnosti, podjet- kost pri vodenju pom nosti, fleksibilnosti... Direktorji družb, predvsem zar' namreč še vedno opozarjajo, da manjkljivega znanja. bi morali krčiti število delovnih na tem področju og mest, kar pa se v lanskem letu ni zgodilo. In dobro, da se ni. Števi- na tem področju dogajast daj? družbah je poraslo za nekaj več kot dva odstotka. Sicer pa je tu _ -. i treba primerjati dve stvari. Mi Mag. Anton Balažek pravi, da poslovanja pomurskih dnja primerjava: pomurska * iTlC' I ______________________________________ । Premik je tako v zavest* । lo delovnih mest v gospodarskih nedžerjev kot tudi pri z3P° (; družbah ie Doraslo za_________________I nih, torej da je poleg vlag ( 4. - ---, UU ■ V tehnološki razvoj treba vW| tudi v kadre. Kadrovska strukr ___________________________ ~ « muju fiumui onm gospodarskih družb ni mogoče gledati kot črno-belo sliko Posojila in davki stiskajo vrat ■ — — pomurskemu gospodarstvu I ^23 ^s> Območna zbornica za s-’ ®ZS, Območna zbornica za Pomurje je pripravila po zbranih podatkih Agencije za plačilni promet Informacijo o poslovanju gospodarskih družb v Pomurski regiji v letu 2001. Strokovni svetovalec in v zadnjem času vršilec dolžnosti direktorja GZS - OZ za Pomurje mag. Anton Balažek je rezultate poslovanja pojasnil z naslednjo ugotovitvijo: Slika poslovanja je boljša, kpt je bila prejšnja leta, in to nam daje določen optimizem, a šrvedno skromnejša v primerjavi s slovenskim povprečjem. Ni čas za rojstvo novih - V analizi poslovanja gospodarskih družb za lansko leto ste ugotovili, da se število aktivnih družb pa tudi njihova struktura v primerjavi z letom prej nista spremenila. Za podjetij. Normalno je, da nekatera odmirajo, vendar še nismo dosegli stopnje, ko bi jih več nastalo kot odmrlo, kar kaže na probleme prestrukturiranja gospodarstva. Ko država z davki diha za vrat, komu je potem še do večanja proizvodnje? - Pa vendar, ali lahko pričakujemo premik v gospodarjenju od sedanjih srednjih in malih podjetij ali pa bi za to potrebovali nove subjekte? spoznanje je le upadlo število majhnih družb in se povečalo število srednjih in velikih. Kaj se dogaja z malimi? Število malih gospodarskih družb je nekoliko upadlo, čeprav bi morala biti gibanja drugačna in bi se moral delež malih podjetij povečevati, kar je tudi značilno za razvito gospodarsko strukturo. Mislim, da je osnovni problem v tem, da nastaja premalo novih subjektov, ki bi tudi več zaposlovali in prispevali h gospodarski rasti regije. S tem bi se povečala tudi fleksibilnost gospodarstva. - Torej še sprejemate aksiom, da so pri prestrukturiranju gospodarstva mala podjetja temelj razvoja gospodarstva in podjetništva? - Mala in srednja ppdjetja so lani uspešno poslovala in ustvarila neto dobiček. Kaj jih je uvrstilo med uspešnejše družbe? Težko bi rekel, da so uspešnejša,‘saj če jih gledamo v strukturi, so prispevala k rezultatu poslovanja enako kot leta 2000. Na celotno sliko poslovanja pomurskega gospodarska imajo močan vpliv velike gospodarske družbe, medtem ko mala podjetja ne ustvarijo tako visokih dobičkov pa tudi tako visokih izgub ne. Doseči bi morali oboje. Nekatera mala podjetja imajo sicer potencial rasti, vendar bi bilo treba storiti več pri njihovem vključevanju v mednarodne trge. Večina jih je vezana na lokalni trg. Nastajati pa bi morala tudi nova. Sicer pa ugotavljamo, da so ohranile male družbe v primerjavi z letom prej svoj prispevek pri uspešnosti poslovanja, to je 14,9-odstotni delež pri zaposlenih, 15,1 pri prihodkih, povečale so ga velike družbe, zaspale pa so srednje velike družbe oziroma ni bilo prehodov od malih v srednje družbe. 1 predelovalna industrija je poslovala z izgubo, v slovenskem merilu pa je ustvarila zavidljive dobičke; slovensko gradbeništvo pretresajo krize, pomursko pa je gospodarilo presenetljivo uspešno. Kako si to lahko razlagamo? Dobro ste ugotovili, da dosega slovenska predelovalna industrija dobre rezultate, narobe pa bi bilo reči, da je v Pomurju vsa predelovalna industrija slaba. Izgube so se kopičile v dveh, treh dejavnostih in nekaterih podjetjih. Ugotovimo lahko, da imamo v predelovalnih dejavnostih dve skupini podjetij, ena, ki so zelo dobra in povečujejo dobiček, druga pa imajo težave, kot je tekstil, naftna industrija, kar potem kvari sliko. Ta slika pa se bo popravila, ko se bodo popravile razmere v dveh, treh podjetjih, določeno rezervo pa imamo tudi v dejavnostih, ki jih premalo izkoriščamo. zaostajamo s plačami za okoli dvajset odstotkov, če pa se primerjamo po dodani vrednosti, je zaostanek za republiškim povprečjem tridesetodstoten. To pomeni, da je tudi učinkovitost podjetja nižja, k čemur pa gotovo prispeva tudi struktura podjetij, ki jih imamo. -... in struktura zaposlenih. Tako nizka kvalifikacijska struktura zaposlenih kot tudi proizvodni programi ne prinašajo tako visoke dodane vrednostjo, kot jo ima slovensko gospodarstvo. - To kvalificira pomursko gospodarstvo kot delovno intenzivno. To je v bistvu dokazano v razvitih ekonomijah, s tem da je treba imeti »hrbtenična« ali nosilna podjetja, paradne konje v regiji, na te pa vezanih čim več malih So pa veliko prilagodljivejša in lahko hitro spremenijo svoj program ter se prilagodijo tržnim razmeram. Takšna, kot so v Pomurju, ne morejo prevzeti celotne gospodarske rasti niti socialnih problemov v smislu več- Reči pa moramo tudi to, da so se zaostrile razmere gospodarjenja, zato ne vem, koliko so družbe ali njihovi lastniki motivirani, da bi povečevali poslovanje. Poglejmo samo davkarijo. Obveznosti do države naraščajo in to ne motivira podjetnikov, da bi tvegali z večjim poslovanjem. jega zaposlovanja. Nimajo te moči. Tu so še vedno dominantna velika podjetja in od poslovanja le-teh je v glavnem odvisno, kakšni so rezultati poslovanja gospodarskih družb v regiji. Priboljšek je s tujih trgov - Pomurske družbe so lani izenačile realno rast prihodkov s slovenskim povprečjem, torej za 3,8 odstotka. Kako si V gradbeništvu pa so res zelo dobri, tako tudi v kmetijstvu, trgovini. Prek projekta Človeških virov pa smo tudi ugotavljali, da se predelovalne dejavnosti niso dovolj »prečistile«, da pri stroških dela še niso opravili racionalizacije in so stroškovno manj učinkovite, gradbeništvo pa je glede zaposlenosti in pri stroškovnem delu izenačeno s slo- , vensko ravnijo ali je celo še bolj- | Tako je. Dodane vrednosti so, gledano v celoti, bistveno nižje v predelovalnih dejavnostih, tako da potem tudi plače, gledano skozi to prizmo učinkovitosti, ne zaostajajo toliko. To je velik problem, pa čeprav so bila gibanja glede dodane vrednosti in indeksi rasti v letu 2001 enaki tako v Sloveniji kot Pomurju, toda osno- VEsniiic ve so zelo različne. Na zaposlenega v Sloveniji pride okoli 4 milijone 800 tisoč bruto dodane vrednosti, v Pomurju pa 3 milijone in 300 tisoč. To pa je skrb zbujajoče. Dodana vrednost pri nas bi morala rasti bistveno hitreje. Prevzemi z ljubeznijo ali zgolj vodnjak za - Koliko lastniška struktura Vpliva na usoešnnst hndnun. . . I ra v gospodarstva je »e šibka na vseh nivojih, ^^Iti se načrtno lotili projekta P1^ ma kadrov, kvalitete trga usposabljanja na vseh že sama iniciativa, da se t# mo sistematično, je P0^1 ujiK Mislim, da se bo v prih0' tih na tem področju dog3) liko več. Posojila in davki - štrik na vrat! „ - Analiza lanskoletni ■ vanja je pokazala, jj *'ljuje ponazu^, -murska podjetja žena. Kratkoročne ‘n ročne obveznosti so V P I čju nominalno odstotkov. Kako tež*01 I breme gospodarstvi . Najprej je treba P0^^ so stroški rasli počasi p hodkov. Realno so P°f odstotka, kar je dobf^ stroške pogledamo P°° (tr 1 I pridemo do tega, j Stroški financiranja I povečali, nominalno#0 gjff j set odstotkov. Pode00' I gled tega pa nam jo j da ima polovica pomi|p p/ I probleme z zagota^ I nančnih virov in s° jt I žena. Skrb zbujajo^ j Podatek, ki smo ga včnega urada o na#5 I nostih pri davkih, j milijardna 11 mibj3^^^ j To je skrb zbujale * jjH I probleme, s katerim*5 , I srečevali. j fnto- lure#1 h| so. 1; 1| h MIK 30. maj 2002 KULTURA 11 I Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer praznuje 75-letnico Ustanova z neprecenljivim vzgojnim pomenom Sajstarejša glasbena šola v Pomurju ima svoje zametke v dobi čitalnic in taborskega gibanja ob koncu 19- stoletja, ko je bilo v Ljutomeru ustanovljeno prvo slovensko pe-društvo, ki se je pozneje preimenovalo v glasbeno. Leta Iy22 je ustanovilo godbo na pihala, pozneje pa še glasbeno Leta 1963 so jo poimenovali po znamenitem rojaku Sla-Ostercu. Ko se je povečalo število učencev, so ustanovili še locirane oddelke v Križevcih, Veržeju in Razkrižju. li Zadnja v vrsti uspešnih ravna-1 eljev te šole je Dragica Marovič, ,red njo pa so za glasbeno vzgojo 1 skrbeli Franc Zacherl, Avgust Lo-Parnik in Mirko Prelog. Dragica Matovič, ki opravlja to delo že 12 eL je bila prej tudi sama najprej “čenka, nato učiteljica na Ijuto-Iferski glasbeni šoli in pravi, da je !’n)o to posebna sreča, saj je s „rasla in jo v različnih obdob-P doživljala vedno iz drugačne ^pektive. Skupaj s 16 učitelji Tvegajo lepe uspehe na regijskih 'državnih tekmovanjih. Izbor ^učevanih predmetov je pester, pa gojijo tudi skupno muzici-in kot rezultat takšnega dela Ustvarili godalni orkester, ko-^orne skupine, big band in har-J°nikarski orkester. Vzgojili so že r'ePo število znanih glasbe-vendar se na žalost več ne ^a)o na matično šolo kot peda-pi, kot je bilo v navadi nekoč, a I Slede na to, pravi ravnateljica, ■čiteljski kolektiv izjemno pre-■ svojemu delu. Letos se je seveda vse bolj vrtelo okoli praznovanja častitljive obletnice. Začelo se je aprila s 24. srečanjem glasbenih šol Pomurja, sledili so koncerti na dislociranih oddelkih, 17. maja so prikazali na slavnostnem koncertu v Domu kulture dosežke glasbenih skupin. Sodelovali bodo še na srečanju glasbenih šol v Ormožu, 31. maja bo koncert njihovih nek- Mi osnovnošolski pevski zbori uspešni Hjl ai ie mesec, ko različni Pevski zbori počasi kon-Pevs^° sezono, se ^dei na opravljeno delo in a,° načrte za naprej. ^ova|° š°lsk° leto pa so pridno ^'|tUdi šolski zbori, o katerih ' pr V medi)ih zel° mal0 govo-Pl ra Lendava in M. Sobota. )| Up je sta organizirala Kulturno društvo Štefana Raja iz Tur-t^ej Se ■ aVska izpostava javnega sklada za kulturno dejavnost. ^redstavil Kvintet vinogradniško-adjarskega društva K[Jna VOdi J°že Kocefi slcdil je nastop zbora Dobronaki no-$andor petofi Dobrovnik pod vodstvom Ernesta To-% in k*' Zb°r Akord *z Radenec je zapel pod vodstvom Felici-j’ ’ klavirski spremljavi Kristijana Borovšaka, Komorni kjmomera vodi zborovodkinja Romana Rek Gnezda, naS(CVskemu zboru iz Puconcev pa je dirigiral Marjan Povh. .“P ženskega akademskega pevskega zbora Vugaš z zbo-d ' eV° Krali Buzeti. Srečanje pa se je končalo z nastopom ^tin^'^3 Bel canto iz Murske Sobote z zborovodkinjo Ga-g? 'n Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske \ .isozVodi zborovodkinja Alenka Brulc Šiplič. e*' P°tri skladbe, obiskovalci pa so lahko prisluhnili ih ljuJ omu izboru iz zakladnice zborovskega petja, od prek-'h’ kot sta Teče mi vodica in Spejvaj nama Katica, ) Mo^o^nih in do pesmi svetovno znanih skladateljev, kot so Pole, rd' in Gallus. Niso pa manjkale tudi črnske duhovne na noč Mojmirja Sepeta. danjih dijakov in študentov, 19. junija pa koncert učencev, ki končujejo šolanje. Ob tako živahni dejavnosti seveda ni mogoče iti mimo vzgojne komponente, ki jo tovrstne šole opravljajo v svojem okolju in ki je tudi zapisana med cilji in nalogami v Zakonu o glasbenih šolah. Le-ta namreč omenja odkrivanje in razvijanje nadarjenosti, izboljševanje glasbene izobraženosti prebivalstva, pridobivanje znanja, omogočanje umetniškega doživljanja, vzgajanje za občeevropske kulturne in civilizacijske vrednote, vzgajanje za medsebojno spoštovanje in sodelovanje. cert za starše in s tem pevsko sezono končal. V mladinskem pevskem zboru, ki se od letos imenuje Mavrica, sodeluje 39 pevcev. Tudi oni so sodelovali na proslavi ob otvoritvi šole in na božično-novo-letnem koncertu. Že nekaj let zbor prijateljsko sodeluje z mladinskim zborom osnovne šole Ludvika Pliberška iz Maribora. Zbora vsako leto pripravita dva koncerta, enega v Mariboru in enega na Tišini. V mesecu marcu so opravili pevci tridnevne intenzivne pevske vaje v planinskem domu Zarja na Pohorju, ki so se na nastopih še kako obrestovale. Aprila so se pevci predstavili na območni reviji mladinskih pevskih zborov in se uvrstili na medobmočno revijo. 9- maja so zapeli »a Vrtu spominov na Pe-tanjcih, 29. maja pa bodo pripravili skupaj z otroškim zborom zaključni koncert. Toda za mla- Te vrednote, ki so že stare, a nikakor ne zastarele, so morda v današnjem času še bolj pomembne - so kot vez, ki povezuje preteklost s sedanjostjo in kaže pot v prihodnost. Izpolnjujejo jih, kot je le mogoče, pravi ravnateljica, zadovoljni so s svojim delom, čeprav ni vse idealno. Ubadajo se na primer s pomanjkanjem prostora za vse, ki bi se želeli vpisati, čeprav v zadnjih letih država za glasbeno šolstvo primerno skrbi. Notranjost šole je lepo urejena, moteča pa je neustrezna zunanjost, ki bi jo v tem jubilejnem letu tudi želeli olepšati. B. B. L. ■ dinski zbor sezona še ne bo končana. Čaka ga namreč še potovanje v Olomouc na Češko, kjer se bo udeležil od 5. do 9. junija mednarodnega pevskega festivala. Na njem se bo zbralo okrog 196 zborov (7000 pevcev) z vsega sveta, ki bodo tekmovali v 30 različnih kategorijah. Naš zbor bo tekmoval v kategoriji mladinski zbori brez obvezne pesmi. Poleg tekmovalnega nastopa bo imel zbor tudi predstavitveni nastop. Za nami je veliko pevskih vaj in opravljenega dela, pred nami pa nove obveznosti. Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi bilo čudovitih pevcev, ki imajo radi petje. Na koncu pa moramo vsekakor omeniti še starše, ravnateljico in celotni kolektiv ter Občino Tišina, ki nas pri delu spodbujajo, nam stojijo ob strani in se veselijo naših uspehov. Alenka Brulc - Šiplič ■ Ostercev spominski večer v Veržeju tokrat s Slovenskim okteto— ———------------ □ soboto so pripravili v Domu kulture v Veržeju spet vsakoletni koncert, s katerim se spominjajo slavnega skladatelja in rojaka, in ki tudi sovpada z občinskim praznikom. Kot je povedala organizatorica Ema Tibaut, so se začeli večeri pred 39 leti ob pomoči skladateljevih učencev Pavla Šivica in Primoža Ramovša. Polni dvorani se je predstavil Slovenski oktet v novi zasedbi, ki so jo ustanovili leta 1996, ko se je poslovila stara in so pobudo prevzeli mlajši pevci Vladimir Čadež, Andrej Ropaš, Janez Triler, Rajko Meserko, Primož Dekleva, Jože Vidic, Tomaž Zadnikar, Matej Voje in umetniški vodja dr. Mirko Cuderman. V orvem delu smo slišali pri- redbe slovenskih in tujih pesmi, v drugem pa znane narodne in po gromkem ploskanju sodeč, se Slovenci nikakor niso naveličali pesmi, kot so Juhe, pojdamo v Škufče, pa Ribniške, Zagorske zvonove, Marka, ki skače - torej vsega, kar se imenuje večno zeleni rožmarin slovenske duše in k čemur je ta večer pripomogla tudi posebna izvedba. V radgonskem Kulturnem domu so odprli zanimivo likovno razstavo Območna razstava bo odprta do 14. junija avni sklad ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (JSKD), Območna izpostava Gornja Radgona in Likovno društvo Gornja Radgona sta ob finančni pomoči radgonske občine organizatorja medobčinske razstave odraslih likovnih ustvarjalcev z območja občin Sveti Jurij ob Ščavnici, Radenci in Gornja Radgona. Na razstavi, ki so jo odprli konec minulega tedna v galeriji kulturnega doma v Gornji Radgoni, sodeluje 15 odraslih likovnih ustvarjalcev iz omenjenih občin, ki so si to izborili na občinskih razstavah, zraven pa so likovni ustvarjalci, kot so slikarji, kiparji malih plastik ter fotografi, ki se ukvarjajo z umetniško fotografijo, s skupaj 28 izdelki. Na razstavi, ki bo na ogled do 14. junija med 9. in 17. uro ter v času kino predstav ali po dogovoru, bodo izbrani avtorji oz. njihova dela, ki bodo zastopala radgonsko območje na medobmočni oz. regionalni likovni razstavi, ki jo bodo septembra letos spet organizirali v Gornji Radgoni ali bodo improvizirali v večjih krajih, saj v Radgoni ni ustrezne galerije, kjer bi se lahko predstavili likovni ustvarjalci iz vsega Pomurja. Sicer pa je udeležence razstave in mnoge obiskovalce otvoritve pozdravil vodja JSKD Gornja Radgona Roman Sluga, ki je vsem umetnikom tudi izročil simbolična priznanja. Sluga je med drugim dejal, da so organizatorji pričakovali, da se bo prijavilo na območne razstave več likovnih umetnikov. Sicer pa svoja dela na tej razstavi, katere otvoritev so popestrili člani ansambla Cugarji iz Apač, predstavljajo: Franci Jaušovec, Mira Petek, Danilo Plohl, Ida Petek (vsi Radenci), Anton Rovšnik, Branko Borko, Danica Štrucelj, Karmen Jančar, Klavdija Rauter, Petra Šterman, Metoda Kurnik, Miša Erlih, Peter Avguštin (vsi Gornja Radgona), Alenka Kreft in Irena Kurbos (obe Sveti Jurij ob Ščavnici). Besedilo in foto Oste Bakal ■ Kot so napovedali Franc - Francovi pripravljale! kulturnih dogodkov v Salonu Murske republike, je bila četrtkova prireditev 16. maja resnično drugačna: 'tokrat niso predstavljali ustvarjalca iz t. i. visoke, etablirane kulture, ampak ljudskega godca. Profesor Franci Just je v pogovoru s svojim gostom nanizal nadvse zanimive podatke iz bogate slovenske godčevke preteklosti in sedanjosti, njegov gost Dani Rajh s Spodnje Ščavnice, ki spada v mlajšo generacijo ljudskih godcev panonskega prostora, pa je predstavil z besedo in glasbo svoje godčevstvo, katerega težišče je zabavno in ga povzema njegovo ustvarjalno vodilo »Naj ljudem solze tečejo le od smeha«. To je tudi vodilo njegovih humorno obarvanih narečnih pesmi, ki jih je objavil v dveh samozaložniških pesemskih knjižicah: SUNCE PEČE NA ŽRJAVA LICA (2000) IN KA DE ŠTIMA REJS TA PRAVA (2002). Navdušeni poslušalci so si priborili še dva dodatka in se razšli očitno zadovoljni z lepim večerom, ki so ga organizirali ZKD-ji Ljutomer, Križevci, Veržej, Raz-križje, KD Slavko Osterc Veržej in izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ljutomer. 12 IZ NAŠIH KRAJEV 30. maj 2002 VEN Naj cvetovi Eme Skrobar M Or Na kmetiji, ki meri 18 hektarjev in na kateri redijo 600 bekonov, je veliko dela, Ema Škrobar iz Črnec pri Apačah pa vseeno najde tudi čas za svoje rože. Grm, na katerem cvetijo sireki oziroma snežne kepice, je prinesla pred leti sestra iz Avstrije. Zanj skrbi seveda Ema, ki je na posnetku v družbi s svojimi vnuki. Sicer je predsednica DKŽ Apače, poje v skupini ljudskih pevk, udeležuje se raznih izletov, tekmovanj... Za vse se najde čas, le delo je treba dobro organizirati, je dejala sogovornica, ki je tudi pohvalila moža, saj ima veliko razumevanja za njeno društveno delo zunaj kmetije. - Foto: L. Kr. Doma sta v Turnišču. Alojz se je tja priselil iz Renkovec, medtem ko je Barbara domačinka. Oba sta delala na kmetiji in večkrat se spomnita, kako težko je bilo obdelovanje brez strojev. Vzorno sta skrbela tudi za svoj vinograd v Do-brovniških goricah. Alojz je deloval v krajevni skupnost, še vedno pa je član krojaškega ceha. Pred desetletji pa se je podil za žogo. V zakonu so se jima rodili: Jožef, Cecilija, Marija, Bernadka, Ivanka in Irena. Na jesen življenja živita sama, a povsem sama le nista, saj ju obiskujejo otroci z družinami. Imata dvanajst vnukov. Še vedno rada poprimeta za delo. - Foto: Š. S. Velenje - srečanje turističnih društvenih delavcev Slovenije soboto, 18. maja, je potekalo v Velenju srečanje turističnih društvenih delavcev Slovenije, ki sta ga organizirala Turistično društvo Velenje in Turistična zveza Velenje. Srečanje je spadalo v okvir občinskega praznovanja, po kulturnem programu pa so se predstavljala na Titovem trgu v Velenju turistična društva iz vse Slovenije s pestrim kulturno-zabavnim programom in ponudbo na stojnicah. Popoldne so si udeleženci lahko ogledali zanimivosti Velenja in Šaleške doline. V okviru srečanja so podpisali ravnatelji 11 slovenskih srednjih gostinsko-turističnih šol in predsednik TZS Marjan Rožič dogovor o sodelovanju in spodbujanju kakovostnega razvoja turizma. Iz Pomurja se je udeležilo srečanja okrog 350 udeležencev iz okrog 25 društev, skupno pa naj bi bilo v Velenju v soboto več kot 2000 slovenskih turističnih delavcev. bbpl Dobrote iz Veržeja Damijan Sovec v antologiji svetovnega stripa »Teme črpam iz vsakdanjega življenja« In načrti? »Nimam 1j blestečaR Damijan Sovec med svojimi karikaturami in stripi. Foto: M. J. TD Bratonci terim je zagotovo ra. Z Mm Druga nagrada na mednarodnem festivalu v Zagrebu a začetku še nisem imel kakega vzornika. Prišlo je naenkrat, kot pri vseh mladostnikih ob branju stripov in njihovem zbiranju. Ker sem pač malo likovnika, sem že kot otrok v vrtcu začel v bistvu risati zgodbice v slikah. Takrat sploh še nisem poznal stripov. Z risbicami sem pripovedoval zgodbice na drugačen način in potem me je to spodbudilo k risanja stripov,« pravi 32-letni karikaturist in risar stripov Damijan Sovec iz Gornje Radgone, zaposlen kot likovni pedagog na gornjeradgonski osnovni šoli. »Doslej sem objavljal v vseh pomembnejših slovenskih revijah, kot so Stripburger, Mladina, Apokalipsa in Fokus, pa tudi v tujem tisku, zlasti na Hrvaškem in Japonskem. Od leta 1994 sem redni in stalni karikaturist Večera s skoraj 400 objavljenimi stripi na ponedeljkovi strani »Smeri razvoja«. Poleg tega sem ilustriral nekaj knjig, na primer Nimam časa (1998), Mokro morje (1999) in Malo poredni otroci (2002), letošnjo jesen pa bo izšla knjiga kot predstavnik Slovenije na bienalu mladih sredozemskih umetnikov v Lizboni, kjer sem prikazal svoj strip v tehniki kolaž. Prav tako sem se udeležil prireditve Slovenski strip leta 1996 v Celju, festivala mladih neodvisnih evropskih ustvarjalcev, ki je bil v letih 1997 in 1998 v Ljubljani, leta 1999 pa sem sodeloval na razstavah Slovenski strip in Homo sapiens v Mariboru. Leta 2000 sem sodeloval na razstavah Slovenski politični utrip v Lju- VAŠA EKSCELENCA! PREDSTAVNIC AMNESTT INTERNATIONAL PROSI ZA 5 MINUT VAŠEGA j DRA&OCE-_NIEGA Stanje HA Področju č^t VEKOVlh PRAVIC JE v VM DRŽAVI KATASTROFALNO!J vladajoča vojaška Hurw ZATIRA SVOBODO IN b€W' KRAČI JO, PRETEPA D^1" ... HcJ , OSTALE 50 Ml Št 3 NMNUTE.*!! ZA Molitev!’.! z naslovom Čudovite dogodivščine zajca Rona.« Zadnje čase so Sovčeve karikature tudi v Vestniku. Sodeloval je tudi na številnih mednarodnih razstavah. »Moj največji dosežek je vsekakor druga nagrada na mednarodnem festivalu stripa leta 1999 v Zagrebu. Leta 1994 pa sem bil izbran bljani, na mednarodnem festivalu stripa v Zagrebu in na podobnem festivalu v Prilepu. Lansko leto sem bil ponovno na mednarodnem festivalu stripa v Zagrebu, v Šmarju pa sem se udeležil slovenskega trienala satire in humorja.« Nikakor ne gre prezreti, da je izšel pred dvema letoma njegov strip album Prva petletka, kjer na humoren način prikazuje aktualno dogajanje v naši družbi. Sicer pa se naš sogovornik lahko pohvali še z marsičem drugim. »Res imam kaj pokazati. V antologiji svetovnega stripa, ki so jo izdali Japonci, je zabeleženo tudi moje ime; objavljen je še en avtor iz Slovenije. Na ta veliki dosežek sem vsekakor ponosen.« Od objave Sovčeve prve karikature je preteklo približno deset let. »Rišem izključno šaljive in ironične zgodbice, pri čemer je čutiti črni humor. Teme črpam iz vsakdanjega življenja. Dotikam se tudi politične in družbene satire, zato je potrebo nenehno spremljanje vsakdanjih dogajanj pri nas in v svetu. To so narisani svojevrstni aforizmi. Največ časa porabim za ideje, njihova kasnejša izvedba pa gre mnogo hitreje.« načrtov. S tem se nikakor ne »I menjujem. Razmišljam, da Ml napisal in ilustriral šolske biče, saj velikokrat doživim % sikaj zanimivega in razkrije Damijan Sovec, pT® ■ ■ Na kulinarični razstavi v Veržeju so si obiskovalci ogledali, pozneje pa tudi pokusili različne pekovske izdelke in slaščičarske dobrote, ki so jih pripravile članice društva kmečkih žena in deklet Križevci - Veržej; predstavilo se je tudi društvo za zaščito prleške tunke. Ob pomoči občine so izdali tudi knjižico receptov, ki so jih prispevale gospodinje Zoltan Prešperger iz Žitkovec je eden redkih, ki so ostali zvesti kovačiji, čeprav je to delo naporno, še posebej, ko človek ni več mlad. Zoli, kot mu pravijo domačini, je začel s kovaštvom 1972. leta in s preprostimi pripomočki, zdaj pa je kovačnica že kar dobro ooremliena. Potožil ie. da ie vedno mani Močno pohodnis’’ ko pohvalijo , javnostjo. Ze P£o ukvarjajo s P^ild^ So namreč P°bu‘ ditve Pohod P° P niku. Gre za p«s fl0^ šarjenje, tek in . obdobju rolkanje- at Štart pohoda je P domom v Braton ^ji J jihvodipotpo's tinske občine, tinskem gradu. r kCjjolM hi jejo s tekaško .^1’^ skl u> skupi od Bratonec do LetoS ma v obratni tekala trasa od B M'1 denec, in sicer Prireditev PoStaL množična, saj se > / več kot dvesto ud deluje ogromno j nanih maratoncem / se jim tudi član* ‘ J odpeljali z vla pešCii ; Pavlovec, nato P- ^1» hod boobvsake^iU ski s gl vrati o ti s . maj a ti o 6 . Janija 2 0 0 2 Petek, 31. 5. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Prisluhnimo tišini 9.10 Prgišče priljubljenih pravljic 9.25 Zaplešimo, francoska serija 9.40 Odd. za.otroke 10.15 Enajsta šola, odd. za radovedneže 10.55 Dosežki. 11.15 Zvok, glasbeno dokumentarna serija 11.40 0 živalih in ljudeh 12.00 Ženska, brazilska nadaljevanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Prvi in drugi 15.25 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17 .00 National Geographic, ameriška serija 18 .00 Marko, mavrična ribica 18.10 Iz popotne torbe: Rojstni dan 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19 .05 Vaš kraj 19,25 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Odvetniške zdrahe, angleška nanizanka 20.40 Temnica, angleška nadaljevanka 21.30 Cikcak 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 0,10 National Geographic, ameriška serija 1 .05 Kolesarji, srbski film 2.45 Šport 5.00 Alpski večer 6.15 Eurosong pred Eurosongom 7.05 Osamljeni planet: Papua Nova Gvineja TV SLOVENIJA 2 14.20 Znanost našega časa, ameriška serija 15.15 Kolesarska dirka po Italiji 17.30 Operacija Nedrčki, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.00 Skrivno življenje dvojčkov, serija 20.55 Detektiv Lawless, novozelandski film 22.30 South Park, risana serija 22.55 Film 0.25 Evropski mladinski jazz orkester 1 .05 Videospotnice POP TV 9.10 Odpadnik, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. -11.50 Esmeralda, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Dragon Bali, risanka - 14.35 Dogodivščine Jackieja Cha-na, risanka - 15.30 Newyorška policija, nan. -16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Mladi Indiana Jones: Oranga, gospodar življenja, film - 21.40 Privid zločina, nan. - 22.30 Odpadnik, nan. - 23.30 Prijatelji, nan. - 0.00 24 ur O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES-inform. odd. KANAL A 10.45 Lov za zakladom, nan. - 11.10 Popstars -12.00 Nogometna arena - 12.30 SP v nogometu, otvoritvena slovesnost, pren. - 13.20 SP v nogometu, Francija : Senegal, pren. - 15.20 Nogometna arena - 15.40 Ricki Lake - 16.30 SP v nogometu, otvoritvena slovesnost, posn. - 17.20 SP v nogometu, Francija : Senegal, posn. - 19.25 Popstars -19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogometna arena - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.55 Angel, nan. - 22.50 Ekstra magazin - 23.40 Nogometna arena - 0.40 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Posn. s 30. seje mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota -12.30 Pren. s svetovnega prvenstva v nogometu -21.00 Živa-ldea TV, regionalni program v živo -Aktualno - Dogodek dneva - 21.20 Pregled dogodkov tedna - 22.35 Pomurski informativni kažipot Spoštovane gledalke in gledalci. zaradi nogometne arene na Kanalu A in z nogometom bogate športne scene na Kanalu 10 program regionalne televizije Idea v mesecu juniju prilagajamo najpomembnejši postranski stvari - nogometu. V času od 31. maja do 30. junija, ko poteka svetovno nogometno prvenstvo, se bo pričel večerni program na Kanalu 10 ob 21.00, jutranje in popoldanske ponovitve pa bodo odvisne od posameznih pren.ov tekem. Tudi vsebina programa bo nekoliko spremenjena, saj bo dnevna inf. odd. Aktualno kdaj tudi krajša, preostale pa prilagojene programskim možnostim predvajanja. Prosimo za razumevanje! Odgovorna urednica TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Vitalis, zdravstvena odd., pon. 10.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna odd., pon. 11.00 Zakoj pa nej, mlad. odd. 11.30 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena odd., pon. 17.16 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna odd., pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Miš maš, otroška odd., iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, mlad, odd., pon. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.151 feel good, zabavna odd. s Činčem v živo. 21.15 Glasbeni spoti. 21.30 Iz produkcije ZLTV. 22.00 Vitalis, zdravstvena odd., pon. 22.30 Gnes, inf. odd. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Izvir, nad. - 13.20 Materina ljubezen, film -14.55 Tečaj francoščine -15.10 Carstvo divjine, serija - 15.35 Iz jezikovne zakladnice - 16.05 Poročila - .16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Portreti - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Film - 22.00 Glamour Cafe - 23.05 Odmevi dneva - 23.25 Šport danes - 23.35 Smrtonosna želja, film - 1.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Risanke - 8.55 Sodnica Amy, nan. - 9.40 Hit-depo -11.40 Znanost - 12.40 Politični magazin -13.30 Svet mode - 13.55 Željka Ogresta in gosti -15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -19.05 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.40 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev -20.10 Mesečina - 20.55 Poročila - 21.05 Svoboda, nad. - 21.50 Za srce in dušo - 22.35 Popolni svet, odd. o filmu - 23.05 Pravi čas TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 10.30 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov: Hrvaška - Belgija (2001.) - 12.00 Seul: Slovesna otvoritev SP v nogometu -13.25 Nogomet: Francija - Senegal, pren. iz Seula - 15.20 Infokanal - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Nogometna TV - 22.10 Frasier 3. (9/48) - 22.35 Dosmrtna kazen (11/15) - 23.00 Na zdravje (85/100) -23.25 Dobrodošli v New York 1. (3/16) - 23.40 Čas je za jazz: Swim - 0.45 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Tudi s tabo se lahko nekoč zgodi - 9.05 Aktualno danes - 11.00 Sipsirica, madž. film -12.00 Poročila -13.00 Svetovno nogometno prvenstvo, Francija-Senegal ■ 15.35 Nepričakovano potovanje -16.20 Sto slik iz 20. stoletja -16.30 Avtozoo -17.05 Vir, zdravstveni mag. -17.30 Potepanje po regijah, Balaton-18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.30 Okno ■ 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 SP v nogometu, otvoritvena slovesnost ■ 22.20 Aktualno, poročila - 22.50 Thema -23.15 Comic Strip, am. film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 9.50 Pokrajine, triki, ženske -10.15 Chiarina zgodba, it. film -11.50 Poročila ■ 12.10 Zakaj? -12.40 Skupna slika -13.10 Pokaži, Žiga! -14.05 Donava, modri trak Evrope ■ 14.35 Poglavja -14.35 Za drugo že obstaja recept -16.20 Znanstvena zakladnica-17.00 Koledar-18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Prostor in moč -19.30 Bilo je nekoč ... 19.40 Zakladi svetovne dediščine - 20.00 Rdeči lasje in zelene oči, it. nad -21.35 Učitelj glasbe, kratki film -21.45 Poročila, šport - 22.05 Yanini prijatelji, izraelski film AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.40 Levica in desnica hudiča, akcijski film - 10.30 Robin Hood - 11.10 Komisar Rex - 12.00 Film - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Prijatelji - 19.00 Will & Grace -19.30 Čas v sliki - 20.15 Mississippijeva delta, srhljivka - 22.25 Copycat, srhljivka - 0.25 Znamenje za nevarnost, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Sissi - Usodna leta cesarice, film - 12.00 Poročila - 12.05 Kako se življenje igra - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Gozdna domovina - 14.05 Dekliške prijateljice - 14.50 Deželni zdravnik -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.22 Europlay - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Romy Schneider, portret - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi -23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Vesela hišica, lutkovna igrica 8.55 Pod klobukom 9.45 Odd. za otroke 10.20 Klic divjine, kanadska nanizanka 11.05 Radio aktivnost, kanadska nanizanka 11,30 Študentska ulica, odd. za študente 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Mostovi 14.10 Will Penny, ameriški film 16.00 Grdi raček Tine, risana nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Slovenski magazin 17.15 Ozare 17.20 Navrta 17.45 Kuhinja do nazga, angleška serija 18.15 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka 18.40 Risanka 19.05 Utrip 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .00 Eurosong po Eurosongu 21 .05 TV Poper 21.40 Parada plesa 22.00 Tvegana znanost, ameriška serija 22.30 Poročila, šport, vreme 23.02 Mestne zgodbe, ameriška nadaljevanka 0.05 Morilci, francoski film I 2.10 Kuhinja do nazga, angleška serija i 2.40 Slovenski magazin 3.10 Noči brez spanca, nemški film 4.55 Šport 5.45 TV Poper 6.15 Mario, nedeljski večer TV SLOVENIJA 2 9.45 Frasier, ameriška nanizanka 10.05 Žene in hčere, angleška nadaljevanka 11.00 Med prijatelji, nemška nanizanka 11.45 Počitnice do zadnjega diha 12.00 Horace in Tina, nadaljevanka 12.25 Jasno in glasno 14.40 Kapo dol, odd. o nogometu 15,15 Kolesarska dirka po Italiji 17.40 Anastazija, ameriški film, 2. del 19.15 Videospotnice 20,00 Jean Christophe, franc, nadaljevanka 21.05 Jubilejni koncert iz Buckinghamske palače 1.15 Videospotnice POP TV 9.00 Oliver Twist - 9.25 Mali helikopter - 9.35 Princesa Sissi - 10.00 Dragon Bali - 10.25 Jekleni Max - 10.50 Godzila - 11.15 TV Dober dan -12.15 Preverjeno - 13.00 Zresni se žel, nan. -13.30 Smola pa taka, nan. - 14.00 Mladi Indiana Jones: Oranga, gospodar življenja, film - 15.40 Naša sodnica, nan. -16.30 Močno zdravilo, nan. -17.30 Gasilka, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Policisti, film - 23.10 Pesem svobode, film - 1.15 24 ur KANALA 8.00 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu, Irska : Kamerun, pren. - 10.20 Nogometna arena -10.50 SP v nogometu, Urugvaj: Danska, pren. -12.50 Nogometna arena - 13.20 SP v nogometu, Nemčija : Savdska Arabija, pren. - 15.20 Nogometna arena,- 15.40 SP v nogometu, Irska : Kamerun, posn. - 17.30 SP v nogometu, Urugvaj: Danska, posn. - 19.25 Popstars - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogometna arena - 21.00 SP v nogometu, Nemčija : Savdska Arabija, posn. -22.50 Popstars - 23.40 Nogometna arena - 0.40 Zgodovina nogometa IDEA TV - KANAL 10 8.00 Živa-ldea TV, pon. regionalnega programa -Aktualno - 8.20 Pren. s svetovnega prvenstva v nogometu TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 I Feel good malo nakratko, zabavna odd., pon. 10.45 Miš maš, otroška odd. iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 17.001 feel good malo nakratko, zabavna odd., pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Iz produkcije ZLTV. ■ 19.00 Povej! Iz produkcije ZLTV. 19.45 Glasbeni . spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20,15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Za otroke - 10.00 Poročila -10.05 Govorilnica - 11.10 Felicity, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 12.25 Dokumentarna odd. - 12.55 Prizma, mednarodni magazin - 13.50 Hrvaške manjšine v Evropi - 14.25 Oprah Show - 15.20 Kuharski dvoboj - 15.50 Poročila - 16.05 Zlata dekleta, nan. - 16.30 Odprava v carstvo živali, serija -17.20 V parku vrtnic, film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Naši in vaši, dramska serija - 20.50 Glasba - 21.05 Polnoč v vrtu dobrega in zla, film -23.40 Poročila - 23.50 Tv-dvoboj - 0.15 Nema priča, mini serija - 2.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.20 Dve gospe Carroll, film - 13.00 Operna matineja - 15.00 Hišni ljubljenci - 15.45 Felicity, nan. - 16.35 Beverly Hills, nad. - 17.25 Briljantina -18.20 Melrose Plače - 19.05 Dobrodošli v New Yorku, nan. -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.40 Fotografija na Hrvaškem - 20.05 Boj za obstanek, serija - 20.55 Poročila - 21.00 Radijski festival, pren. - 23.00 Revija enominutnih filmov -23.45 Svet zabave - 0.15 To je fantastično!, nan. .&jr & s e & ud 3 r. maja da G- Junija uu^ POP TV . JO Odpadnik, nan. - 10.00 Močno me objemi, id. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, d. - 13.15 Preverjeno - 14.05 Dragon Bali -30 Jekleni Max - 15.30 Newyorška policija, i. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, 1. - 18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 - 20.00 Obsedena s preteklostjo, film - 21.45 :tja izmena, nan. - 22.40 Odpadnik, nan. -30 Prijatelji, nan. - 0.00 24 ur INAL A 0 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu, Ru-i: Tunizija, pren. - 10.20 Nogometna arena -50 SP v nogometu, ZDA : Portugalska - 12.50 gometna arena - 13.20 SP v nogometu, Ne-:ija : Irska, pren. - 15.20 Nogometna arena -.40 SP v nogometu, Rusija: Tunizija, posn. -.30 SP v nogometu, ZDA: Portugalska, posn. -.25 Popstars - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 igometna arena - 21.00 Ekstra magazin - 21.05 ipstars - 22.00 SP v nogometu, Nemčija: Irska, isn. - 23.50 Nogometna arena DEA TV - KANAL 10 00 Živa-ldea TV, pon. regionalnega programa -ktualno - Dogodek dneva - 8.20 Pren. s svetov-ega prvenstva v nogometu - 21.00 Živa-ldea TV, rgionalni program - Aktualno - Dogodek dneva 21.20 Pomurski informativni kažipot rv as 19.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 /iva Turistica, turistična odd., pon. 10.15 Aktualno i občini, občinska odd, pon. 10.45 Kako biti zdrav n zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 11.15 Zakonodaja, dokumentarna odd. 11.45 Nogometni studio Naj N, odd. o nogometu. 12.45 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 16.30 Nogometni studio Naj N, odd. o nogometu. 17.30 Viva Turistica, turistična odd., pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Moji mali prijatelji, odd.o živalih. 19.00 Aktualno v občini, občinska odd, pon. 19.30 Zakonodaja, dokumentarna odd. 20.00 Gnes, inf. odd, pon. 20.15 Moj dom, odd. v živo. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena odd. v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna odd. v živo. 22.30 Gnes, inf. odd, pon. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.30 Izvir, nad. - 13.20 Film - 15.05 Stičišče svetovnih kultur - 15.55 Poročila - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Kitajska, dežela in ljudje - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Skrinja - 20.40 Pol ure kulture - 21.10 Trenutek spoznanja - 21.45 Misli 21. stoletja - 22.40 Odmevi dneva - 23.05 Evro-magazin - 23.40 Vojak, film - 1.15 Tilly Trotter, nad. - 2.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanke - 10.35 Koledar - 10.45 Glasbeni mesečnik - 11.25 Črno-belo v barvah - 13.10 Forum - 14.20 Moderato cantabile - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -19.05 Lee Evans, nan. - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - / 20.10 TiUy Trotter. nad. - 21. OO Polni krog - 21.20 Dosjeji X, nan. - 22.05 Dokumentarni film - 23.05 Seinfeld, nan. - 23.30 A Ho, a Ho, nan. - 0.00 Življenje na severu, nan. I TV HRVAŠKA 3 8.20 Nogomet: Rusija - Tunizija, pren. iz Kobeja -10.20 Ponovitve - 10.50 Nogomet: ZDA - Portugalska, pren. iz Suwona - 12.50 Ponovitve - 13.20 Nogomet: Nemčija - Irska, pren. iz Ibarakija -15.20 Športni program - ponovitve - 18.45 Transfer - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Nogometna TV - 0.40 Posnetki nogometnih tekem (do 5.40) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar ■ 6.00 Danes zjutraj ■ 8.10 SP v nogometu - 8.30 Rusija-Tunezija -11.00 Usa-Portugalska -13.30 Nemčija-lrska -15.35 Mladinski film -16.20 Sto slik iz 20. stoletja -16.30 Kažipot -17.05 Malo madžarske, Vertes -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.35 Dempsey in Makepe-ace -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 SP v nogometu - 20.40 Tekma dneva - 22.20 Aktualno, poročila - 22.50 Minute kulture - 23.00 Srebrni nitrat, francosko-madžarski film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 9.40 Geza Beremenyi: Cena zlata -11.50 Poročila ■ 12.10 Za kmetovalce -12.25 Živa cerkev, verska poročila -12.55 Me-diawave -13.50 Potepuh -14.05 Za pravilni jezik -14.20 »Tukaj si stal nekoč«, ser. ■ 14.50 Smer je prihodnost! -14.50 Balade v prozi - 16.05 Pu-muklijeve dogodovščine -16.30 Hura, selimo se na podeželje! ■ 17.00 Halo, halo! 17.30 Zakladi svetovne dediščine -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.05 Tom, Dick in Harriet ■ 19.30 Menica, bančni mag. - 20.00 Vse to se je dogajalo na poti do Foruma, am. film - 21.45 Poročila, šport - 22.05 Sporočilo devet stoletjih - 22.45 klub.dunatv.hu -23.13 Folklorni program AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.20 Denarna luknja, komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Internetna past, srhljivka - 21.55 Program - 23.00 Za prgišče dolarjev, vestern - 0.30 Maščevanje po načrtu AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Bernadette iz Lourdesa, drugi del TV-filma - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Gozdna domovina - 14.05 Dekliške prijateljice - 14.50 Deželni zdravnik -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Potočila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.22 Europlay - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Marga Engel vrača udarec, komedija - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče: V Sadamovi senci - 0.00 Čas v sliki * ■' Četrtek, 6. 6. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Male sive celice, kviz 10.00 Zgodbe iz školjke 10.40 Slovenski magazin 11.10 Mario, nedeljski večer 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Dobro jutro 15.10 Svetovni izzivi 15.40 Pisave 16.05 Tiri skozi čas 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Dosežki 17.20 Zvok, glasbeno-dokumentarna odd. 17.50 Na liniji, odd. za mlade 18.25 Zaplešimo, francoska serija 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.10 Tednik 21.05 Prvi in drugi 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Zgodbe o knjigah 23.10 Aliča, evropski dokumentarni film 23.45 Važno je imenovati se Ernest, gledališka predstava 1.15 Zvok, glasbeno-dokumentarna odd. 1.45 Osmi dan 2.15 Tednik 3.10 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 4.00 Zapiranje tovarne v Vilvoordu, belgijski film 5.40 Šport TV SLOVENIJA 2 11.50 Polnočni klub: Tango ljubezni 12.30 Tobačne vojne, angleška serija 13.55 Tenis, pren. iz Pariza 16.45 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 17.45 Kapitanova miza, angleški film 19.15 Videospotnice 20.00 Popularna resna glasba 21.30 Powaquatsi, ameriški film 23.05 Praksa,-ameriška nanizanka 23.50 Novinka, nemška nanizanka 0.40 Tenis, posn. 2.10 Videospotnice POP TV 9.10 Odpadnik, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad, - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Dragon Bali - 14.35 Jekleni Max - 15.30 Newyorška policija, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Notranja lepota, film - 21.40 Bolnišnica upanja, nan. - 22.30 Odpadnik, nan. - 23.30 Prijatelji, nan. - 0.00 24 ur KANAL A 8.00 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu, Danska : Senegal, pren. - 10.20 Nogometna arena - 10.50 SP v nogometu, Kamerun : Savdska Arabija, pren. - 12.50 Nogometna arena - 13.20 SP v nogometu, Francija : Urugvaj, pren. - 15.20 Nogometna arena - 15.40 SP v nogometu. Danska : Senegal, posn. - 17.30 SP v nogometu, Kamerun : Savdska Arabija, posn. - 19.25 Popstars - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogometna arena - 21.00 SP v nogometu, Francija : Urugvaj, posn. - 22.50 Perdita Durango, film - 0.55 Nogometna arena IDEA TV - KANAL 10 8.00 Živa-ldea TV, pon. regionalnega programa -Aktualno - Dogodek dneva - 8.20 Pren. s svetovnega prvenstva v nogometu - 21.00 Živa-ldea TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 21.20 Pomurski informativni kažipot TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Moj dom, pon. oddaje. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena odd., pon. 11.00 Moji mali prijatelji, odd. o živalih, pon. 11.45 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 17.25 Moj dom, pon. oddaje. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Zakoj pa nej, mlad, odd. 18.45 Glasbena skrinja, glasbena odd., pon. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna odd. v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena odd. 21.30 Naj viža, glasbena odd. iz produkcije ZLTV. 22.45 Gnes, inf. I odd., pon. 23.00 Videostrani / TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.30 Izvir, nad. - 13.20 Pristni prijatelji, film - 14.55 Stičišče svetovnih kultur - 15.55 Poročila - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Film - 18.30 Kulturna dediščina - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Politični magazin - 21.00 Željka Ogresta in gosti - 22.10 Poslovni klub -22.45 Odmevi dneva - 23.10 Znanost - 0.15 Film - 1.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanke - 10.15 Tilly Trotter, nad. - 11.00 Dosjeji X, nan. - 11.45 Govorimo o zdravju - 12.15 Trenutek spoznanja - 12.45 Skrinja - 13.15 Misli 21. stoletja - 14.05 Evroma-gazin - 14.35 Pol ure kulture - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Sodnica Amy, nan. - 20.55 Poročila - 21.10 Film - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.10 Allo, allo, nan. - 23.40 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 8.20 Nogomet: Danska - Senegal, pren. iz Dae-guja - 10.50 Nogomet: Kamerun - Savdska Arabija,-pren. iz Saitame - 13.20 Nogomet: Francija -Urugvaj, pren. iz Busana - 15.20 Info SP - 19.05 Svet mode - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Nogometna TV: Posnetki nogometnih tekem, Info SP - 1.00 Posnetki nogometnih tekem (do 7.00) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.10 SP v nogometu - 8.30 Danska-Senegal -11.00 Kamerun-Savdska-Arabija -13.30 Francija-Uruguay -15.35 Operete Franza Lebarja -16.20 Sto slik iz 20. stoletja -16.30 Pomagajmo! -17.00 Da bi to videli tudi naši vnuki - 17.30 Upanje potomcev -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.30 Dempsey in Makepeace -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 SP v nogometu -21.40 Tekma dneva - 22.20 Aktualno, poročila ■ 22.20 Thema ■ 22.50 Minute za kulturo - 23.00 + 1 TV DUNA 5.30 Začenja se dan • 8.40 Za drugo se že najde recept... rep. - 9.25 Anziks - 9.40 Talent -10.10 Rdeči lasje in zelene oči -11.50 Poročila 12.10 Za kmetovalce -12.25 V božjih rokah, verski mag. -13.00 Stari valček, madž. film - 14.35 Smer je prihodnost! -15.25 Balade v prozi - 16.05 Pu-muklijeve dogodovščine -16.30 Hura, selimo se na podeželje! - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Koledar -19.30 Halo, halo, ang. burleska - 20.05 Andro Drom, koncert -21.25 Zakladi svetovne dediščine - 21.45 Poročila, šport ■ 22.05 Zakaj? 7 22.35 Operne pravljice iz Kolozsvara AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.10 Policist iz Tolza -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Herkul -16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 18.50 Novo v kinu - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 MA 2412 - 21.15 Alarm za Kobro 11, akcijski film - 22.05 Program - 23.05 Novo v kinu - 23.15 De Luca - 23.40 Odd. o kulturi AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pripravljeno - 9,30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1-10.15 Bratje - 12.00 Poročila - 12.05 Brez pošte, šov - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki - 13,15 Sveže kuhano je napol pripravljeno - 13.40 Gozdna domovina - 14.05 Dekliške prijateljice - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.22 Euro-play - 19.30 čas v sliki - 20.15 Univerzum: Zam-beži - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva TV HRVAŠKA 3 8.20 Nogomet: Irska - Kamerun, pren. iz Niigate -10.20 Ponovitve - 10.50 Nogomet: Urugvaj - Danska, pren. iz Ulsana - 12.50 Ponovitve - 13.20 Nogomet: Nemčija - Savdska Arabija, pren. iz Sappora - 15.20 Info - svetovno nogometno prvenstvo - 16.55 Vaterpolo: Mladost - Jug, pren. -18.20 Rokomet: Hrvaška - Češka, pren. iz Zagreba - 20.10 Nogometna TV - 0.00 Šport danes -0.15 Info SP - 1,00 Nogomet: Irska - Kamerun, posn. - 2.00 Nogomet: Urugvaj - Danska, posn. -3.00 Nogomet: Nemčija - Savdska Arabija, posn. TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Odd. za kmetovalce, izbor -6.00 Danes zjutraj - 7.30 Za otroke • 8.05 SP v nogometu - 8.30 Irska-Kamerun -11.00 Uruguay-Danska • 13.30 Nemčija-Savdska Arabija -15.35 Naše stoletje -16.00 Mreža, dok. -16.30 Šampion -16.55 Rokomet, Madžarska-Ukrajina -18.35 Luxor Loto Show -19.30 Dnevnik, šport,vreme - 20.05 Kabaret tete Kato - 21.00 SP v nogometu - 23.25 Jefferson v Parizu, fran. film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 9.00 Za pravilen jezik - 9.25 klub.dunatv.hu - 9.55 Avla -10.25 Heureka! -11.00 Srčne težave. -11.50 Poročila-12.10 Plesna hiša -12.40 V božjih rokah -13.10 Zaljubljeni zemljepis -13.40 Avtonomija -14.10 Po sledeh Kristusa -14.40 Ekspedicija ■ 15.25 Zgodovina mest, am. dok. serija -15.55 Angleške katedrale -16.30 Eguator klub -17.00 Začaranost, it. nad. -18.00 Poročila -18.30 Risanka -19.00 Zlata žoga, zgodovina nogometa -20.00 Rdeči lasje, modre oči, it. film - 21.45 Poročila, šport - 22.05 Cadillac Man, am. film AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 11.10 Disneyev festival -12.05 Šaljivec Carey - 12.25 Čisto mimo, čisto v življenju - 13.10 Program - 15.30 03 Austria Top 40 - 16.20 Ally McBeal - 17.05 V živo na ulici - 17.35 Supernosovi, filmska kom. - 19.00 Deseteroboj, posn. iz Gotzisa - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Svetnik, akc. film - 22.10 Program - 23.15 Rambo, akc. film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Katja, nekronana cesarica, film -11.05 Bernadette iz Lourdesa, prvi del TV-filma -12.40 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Lemkejeva žalostna vdova, komedija - 14.35 Varujte Miillerjevo Liziko, komedija - 16.10 Budimpešta - 16.25 Alpe - Donava - Jadran - 16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo -17.45 Ljudski odvetnik - 18.20 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Romy 2002 - 22.15 Čas v sliki - 22.25 Modri kanoni, komedija - 0.00 Skrivnost rumene narcise, kriminalka TV SLOVENIJA 1 8 .00 Telebajski 8.25 Ferdi, risanka 9 .00 Bisergora, lutkovna nanizanka 9.50 Promenadni koncert 10.20 Pomagajmo si 10.50 Svet divjih živali, angleška serija 11.20 Ozare 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.25 Odvetniške zdrahe, angleška nanizanka 14 .00 Tistega lepega popoldneva 16 .00 O živalih in ljudeh 16 .30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.00 Gobe na Slovenskem, serija 18.30 Žrebanje lota 18.35 Risanka 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.50 Večerni gost 22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Odkrivajmo znanost, angleška serija 23.55 Virdžina, srbski film 1.35 Gobe na Slovenskem, serija 2.05 Tobačne vojne, angleška serija 2.55 South Park, risana serija 3.20 Ultravijolična, angleška nadaljevanka 4.10 Vsakdanjik in praznik 5.40 Šport TV SLOVENIJA 2 9.55 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10.20 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 11 .05 Ciciban poje in pleše 12 .30 Eurosong pred Eurosongom 13.20 Eurosong 2002, pon. izbora 16.15 DP v vaterpolu 17.25 Šport 19.15 EP v motokrosu 20.00 Tobačne vojne, angleška serija 20.55 Frasier, ameriška nanizanka 21.15 Turistična odd. 21.35 Ultravijolična, angleška nadaljevanka 22.25 Ob 80-letnici skladatelja Uroša Kreka 23.35 Videospotnice POP TV 8.45 Oliver Twist - 9.10 Mali helikopter - 9.25 Princesa Sissi - 9.50 Dragon Bali - 10.15 Jekleni Max -10.40 Godzila - 11.05 Naša sodnica, nan. - 12.00 Močno zdravilo, nan. - 12.45 Majhne skrivnosti, kuharska odd. -12.50 Zresni se žel, nan. - 13.20 SP v nogometu, Španija: Slovenija, preb. -15.20 Nogometna arena -16.10 Smola pa taka, nan, - 16.40 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Srčne skrivnosti, film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Kokon, film - 23.30 El mariachi, film - 1.00 24 ur KANAL A 7.00 Nogometna arena - 7.20 SP v nogometu, Argentina : Nigerija, pren. - 9.20 SP v nogometu, Paragvaj: JAR, pren. - 11.20 SP v nogometu, Anglija: Švedska, pren. -13.20 SP v nogometu, Španija: Slovenija, pren. - 15.20 Nogometna arena - 16.10 SP v nogometu, Argentina: Nigerija, posn. - 18.05 SP v nogometu, Paragvaj: JAR, posn. - 19.55 Popstars - 20.00 Nogometna arena - 21.00 SP v nogometu, Španija: Slovenija, posn. - 22.50 Nogometna arena - 23.50 SP v nogometu, Anglija: Švedska, posn. IDEA TV - KANAL 10 7.20 Pren. s svetovnega prvenstva v nogometu -13.00 Živa-ldea TV, regionalni program -Pogovor v živo iz našega studia: Španija - Slovenija, gost v studiu Milan Koblencer - 13.20 Pren. s svetovnega prvenstva v nogometu TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Teden ob Muri, inf. odd. 10.30 Na domači grudi, kmetijska odd. 11.30 Vita-lis, zdravstvena odd., pon. 12.00 Glasbena skrinja, glasbena odd., pon. 12.45 Moj dom, pon. 13.15 Viva Turistica, turistična odd. 13.45 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna odd., pon. 14.15 Aktualno v občini Moravske Toplice, občinska odd., pon. 14.45 I feel good malo nakra-tko, zabavna odd., pon. 15.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.05 Poročila - 8.10 Cirkus Hildebrand, film - 9.40 Pleme, otroška serija -10.30 Dvigalo - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska odd. - 13.20 Mir in dobrota -14.00 V nedeljo ob dveh -15.00 Poročila - 15.15 Kuharski dvoboj - 16.45 Dramski program - 16.50 Dve strani zla, film - 18.25 Štern-bergovi, nad. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Kdo bo milijonar?, kviz - 21.05 Dokumentarni film - 21.40 F. I. S. T., film - 0.05 Poročila -0.20 Film - 2.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.00 Biblija - 9.15 Dokumentarna odd. - 9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša -12.00 Film -14.00 Nema priča, l mini serija - 16.55 Ksena, nan. - 16.40 Reka: Morje 1 1 - 17.10 Neukročena Afrika, serija - 17.35 Opera I Box - 18.05 Odd. o kulturi - 18.40 Črno-belo v bar-I vah - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Koncerti za vstopnico več - 21.05 Poročila - 21.10 Triler -23.20 Glasbeno potovanje po Rusiji TV HRVAŠKA 3 7:20 Nogomet: Argentina - Nigerija, pren. iz Iba-rakija - 9.20 Nogomet: Paragvaj - Južna Afrika, pren. iz Busana - 11.25 Nogomet: Anglija - Švedska, pren. iz Saitame -13.20 Nogomet: Španija -Slovenija, pren. iz Gwangjuja - 15.20 Športni progr. - ponovitve - 20.10 Nogometna TV - 1.55 Šport danes - 2.10 Posnetki nog. tekem - ... Opomba: Rokomet (ž.): Hrvaška - Nemčija, pren. iz Koprivnice TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Odd. za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj* izbor - 7.10 SP v nogometu -7.30 Ar-gentina-Nigeria -9.30 Paragvaj-Južna-Afrika -11.30 Anglija-Švedska -13.30 Španija-Slovenija -15.35 Radostna novica -16.05 Opereta.hu -17.00 Govorilne ure -17.25 Kovček, tur.magazin -17.55 Neznani znanci-18.30 Poročila, šport-19.00 Tednik-19.50 Gyu-la Bodrogi - 20.30 Srečanje z zvezdniki - 21.00 SP v nogometu - 23.25 Operne pravljice iz Kolozsvarja TV DUNA 5.30 Za kmetovalce ■ 7.10 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 8.40 Za pravilni jezik - 8 50 Posebna ura zgodovine • 9.30 Živa cerkev -10.00 Pridige -10.05 Operne pravljice iz Kolozsvarja -11.00 Poirot -11.50 Poročila -12.10 Stari valček, madž. film ■ 13.40 Izginili so ■ iščemo jih! -14.00 Nekdanji dnevniki -14.20 Potovanje na sveta mesta -15.20 Ura literature -16.00 Dobre želje brez meja -17.00 Prvenstvo v latinsko-ameriških plesih -18.00 Tednik -19.05 Risanka -19.20 Zlata žoga, zgodovina nogometa - 20.20 Fellini: Rim, it. film - 22.10 Duna-šport - 22.40 Železni človek, poljski film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.05 Balto, risani film -10.15 Strah in trepet družine, komedija - 11.30 Šport - 12.00 Avto-moto šport - 12.00 Atletika, pren. iz Gotzisa - 13.10 Program - 15.40 Sideki-cks, film - 17.20 Galec Asterix, risani film - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vulkan, akcijski film - 22.00 Program - 23.05 Kraj dejanja - 0.35 Priča obtožbe, kriminalka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Rhein kulinarično - 9.30 Katoliška maša, pren. - 10.15 Bog in kvantni delci -10.30 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Festival narcis v Salzkammer-gutu - 15.00 Tri dame z žara -15.25 Bernadette iz Lourdesa, drugi del TV-filma -17.05 Lepo življenje -18.00 Brez pošte, šov - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Bratje - 21.45 Poročila -21.55 Skoraj popolni skok čez plot - 23.40 Dunajski festival - 0.10 Ujeti v ognju, film katastrofe f Ponedeljek, 3. 6. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Utrip 8.55 Zrcalo tedna 9.15 Iz popotne torbe: Rojstni dan 9.30 Marko, mavrična ribica 9.45 Svet divjih živali, angleška serija 10.15 National Geographic, ameriška serija 11 .05 Na vrtu 11.30 Kuhinja do nazga, angleška serija 13.00 Odkrivajmo znanosl, angleška serija 12.30 Parada plesa 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Ljudje in zemlja 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Volja najde pot 17.55 Telebajski 18.15 Radovedni Taček: Karta 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.10 Julija, avstrijska nanizanka 21.00 Svetovni izzivi 21.30 Pisave 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Dosežki 23.15 Branja 23.30 Volja najde pot 0.25 Pisave 0.50 Svetovni izzivi 1.20 Gledališče v hiši, nanizanka 1.50 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 2.40 Parada plesa 3.00 Turistična odd. 3.20 Studio City 4.20 Končnica 5.35 Šport TV SLOVENIJA 2 13.25 Tistega lepega popoldneva 15.25 Skrivno življenje dvojčkov, serija 16.15 Gledališče v hiši, nanizanka 16.45 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 17.45 Počitnice do zadnjega diha, serija 18.00 Horace in Tina, nadaljevanka 18.25 Štafeta mladosti 19.15 Videospotnice 20.00 Studio City 21.00 Končnica 22.00 Zakaj je potonil Kursk, angleška odd. 23.00 Brane Rončel izza odra 0.20 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. -10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.10 Močno zdravilo, nan. -14.05 Dragon Bali, rt sanka - 14.30 Jekleni Max - 15.30 Newyorška policija, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Providence, nan. - 22.40 Odpadnik, nan. - 23.30 Prijatelji, nan. - 0.00 24 ur, pon. KANALA 8.00 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu, Hrvaška : Mehika, pren. -10.20 Nogometna arena -10.50 SP v nogometu, Brazilija: Turčija, pren. -12.50 Nogometna arena - 13.20 SP v nogometu, Italija: Ekvador, pren. -15.20 Nogometna arena -15.40 SP v nogometu, Brazilija : Turčija, posn. -17.30 SP v nogometu, Hrvaška : Mehika, posn. -19.25 Popstars - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogometna arena - 21.00 SP v nogometu, Italija: Ekvador, posn. - 22.50 Zakon ulice, film - 0.30 Nogometna arena idea tv POMURSKA REGIONALNA televizija 10 38UHF IMATV-KAHM.W ' 8.00 Pomurski informativni kažipot - 8.20 Pren. s svetovnega prvenstva v nogometu - 21.00 Živa-ldea TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 21.20 Pomurski informativni kažipot TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Teden ob Muri, inf. odd., pon. 10.30 Na domači grudi, kmetijska odd., pon. 11.30 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 16.30 Teden ob Muri, inf. odd. 17.30 Iskanje, dokumentarna odd. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Na domači grudi, kmetijska odd., pon. 19.15 Povej! iz produkcije ZLTV. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Šport plus, športna odd. v živo. 21.00 Film. 22.30 Gnes, inf. odd., pon. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Izvir, nad. - 13.20 Film - 14.55 Stičišče svetovnih kultur - 15.55 Poročila - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.05 Vsakdanjik - 18.30 S. 0. S., potrebujejo nas - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Dokumentarna odd. - 20.40 Latinica - 22.15 Odmevi dneva - 22.45 Druga izmena, film - 0.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanke - 9.20 Koledar -9.30 Prizma, mednarodni magazin -10.25 Mir in dobrota - 10.55 Sternbergovi, nad. - 11.45 Povabilo - 12.15 Popolni svet - 12.45 Mesečina -13.30 Kuharski dvoboj - 14.00 Glamour Cafe -15.05 Otroški program - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Frasier, nan. - 19.30 Fotografija na Hrvaškem -19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.05 Becker, nan. - 20.30 Koncert za kraljico, pren. iz Londona - 23.35 Seinfeld, nan. - 0.00 Allo, allo, nan. - 0.30 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 8.20 Nogomet: Hrvaška - Mehika, pren; iz Niigate - 10.50 Nogomet: Brazilija - Turčija, pren. iz Ulsa-na - 12.50 Športni program - ponovitve - 13.20 Nogomet: Italija - Ekvador, pren. iz Sappora -15.20 Ponovitve - 18.50 Avto-magazin - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Nogometna TV - 0.55 Posnetki nogometnih tekem (do 5.55) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.10 SP v nogometu - 8.30 Hrvaška-Mehika -11.00 Brazilija-Turčija -13 30 Italija-Ekvador -15.35 Mladinski film -16.25 Sto slik iz 20. stoletja ■ 16.35 Krščanska lahka glasba ■ 16.55 Razstava Gy6rgya Jovanovicsa -17.20 Eu-talk-show -17.50 Ostani z nami! -18.00 Poročila -18.15 Risanka 18 35 Demp-sey in Makepeace -19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.00 Modra luč - 20.35 SP v nogometu - 22.55 Poročila, vreme ■ 23.05 Govorilne ure - 23.30 Drevo želja, it. film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 9.29 Od debla do koncertne dvorane -10.10 Tedenska poročila ■ 10 55 Hiše, it. film -11.50 Poročila ■ 12.10 Za kmetovalce -12.25 Prostor in moč -12.55 Slišiš, Izrael! -13.25 Nekdanji dnevniki -13.45 Talent -14.25 Posebna ura zgodovine -15.10 Smer je prihodnost! -16.00 Pumuklijeve dogodovščine -16.25 Hura, selimo se na podeželje! mlad, film -17.00 Halo, halo ■ 17.35 Skrivnosti vesolja ■ 18.00 Poročila, šport - 18 30 Risanka -19.05 Tom, Dick in Harriet -19 30 Nad mejami ■ 20.00 Manhattan, am. film - 21 45 Poročila - 22.05 Mediawave - 23.35 Koncert resne glasbe AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.10 Galec Asterix, risani film - 10.15 Program - 13.20 Konfeti - 15.20 Močna družina - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice -18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20AO Xi%nan\a \ukn\a, - 2\ AO - \^.VS 2A \jx - 2nnn - 22.50 SMOto\ine kaskaOnvske nagvaOe, pven. - \ - lOAOTaOOfenno Oas>VO\n\ - 2230 22.50 Smrtonosna pop\ava, ako\\sk\ V\\m \ ^n\k, nan. - 22.20 Pn\aXeV\\, nan. - 0.00 2A AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Policijska inšpekcija 1 - 10.20 Smejalni kabinet, komedija -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Gozdna domovina -14.05 Dekliške prijateljice - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Odd. o kulturi - 0.00 Čas v sliki -0.30 Izgubljena avtocesta, srhljivka Torek, 4. 6 TV SLOVENIJA 1 6.30 6.35 7.30 7.35 8.30 8.40 9.10 9.25 9.45 10.10 10.40 11.30 12.00 13.00 13.25 15.10 16.05 16.30 16.40 16.55 17.45 18.05 18.20 18.35 18.40 19.05 19.20 19.30 20.10 21.05 22.00 23.00 0.30 0.50 1.40 1.55 2.50 3.40 4.10 5.20 Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Mostovi Bisergora, lutkovna nanizanka Radovedni Taček: Karta Srebrnogrivi konjič, risanka Ko je pomlad, otroška nanizanka Volja najde pot Obzorja duha Julija, avstrijska nanizanka Poročila, šport, vreme Dobro jutro Osamljeni planet: Norveška Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Vaš tolar Vojna in civilizacija, ameriška serija Šiv v času, francoska serija Zlatko Zakladko Knjiga mene briga Skrivnosti: Ljubezen Risanka Vaš kraj Vreme Dnevnik, šport, vreme Dokumentarec meseca Aktualno Odmevi, kultura, šport, vreme Nemška igra, nemška drama, 2. del Knjiga mene briga Vojna in civilizacija, ameriška serija Šiv v času, francoska serija Dokumentarec meseca Aktualno Gledališče v hiši, nanizanka Saint Tropez, francoska nadaljevanka Šport TV SLOVENIJA 2 10.50 11.55 15.30 16.25 16.55 17.55 19.30 26.00 21.45 23.15 23.55 1.25 Končnica Tenis, pren. iz Pariza Studio City Gledališče v hiši, nanizanka Saint Tropez, francoska nadaljevanka Po potresu, ameriški film Videospotnice Ponovna smrt, ameriški film Igra s smrtjo, nemški film Praksa, ameriška nanizanka Tenis, posn. Videospotnice pop n 9.10 Odpadnik, nan. -10.00 Močno me objemi, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.10 TV Dober dan - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Jekleni Max - 15.30 Newyorška policija, nan. -16.25 Majhne skrivnosti, kuharska odd. - 16.30 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 KANALA 8.00 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu. Kitajska : Kostarika, pren. - 10.20 Nogometna arena - 10.50 SP v nogometu, Japonska: Belgija, pren. - 12.50 Nogometna arena - 13.20 SP v nogometu, Južna Koreja : Poljska, pren. - 15.20 Nogometna arena - 15.40 SP v nogometu, Kitajska: Kostarika, posn. - 17.30 SP v nogometu, Japonska : Belgija, posn. - 19.25 Popstars - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogometna arena - 21.00 SP v nogometu, Južna Koreja: Poljska, posn. - 22.50 Zakaj sem bila umorjena, film - 0.25 Nogometna arena IDEA TV - KANAL 10 8.00 Živa-ldea TV, pon. regionalnega programa -Aktualno - Dogodek dneva - 8.20 Pren. s svetovnega prvenstva v nogometu - 21.00 Živa-ldea TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 21.20 Pomurski informativni kažipot TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Šport plus, športna odd., pon. 10.15 Iskanje, dokumentarna odd. 10.45 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 17.20 Šport plus, športna odd., pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Nogometni studio Naj N, odd. o nogometu. 19.15 Iskanje, dokumentarna odd. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Aktualno v občini, občinska odd. 21.00 Viva Turistica, turistična odd. 21.30 Izvor življenja - morje, odd. za izboljšanje kvalitete življenja, produkcija TV AS. 22.05 Zakonodaja, dokumentarna odd. 22.35 Gnes, inf. odd., pon. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke -12.00 Poročila - 12.30 Izvir, nad. -13.20 Grešna minuta, film - 14.50 Stičišče svetovnih kultur -15.55 Poročila - 16.00 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Glasbeni mesečnik - 20.50 Forum - 22.00 Moderato cantabile - 22.50 Odmevi dneva -23.20 Skrivnostna Hrvaška, serija -23.45 Končna odločitev, film - 1.55 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanke - 10.10 Koledar -10.20 S. 0. S., potrebujejo nas - 10.50 Avtomaga-zin - 11.30 Hit HTV - 12.15 Dokumentarni film -13.05 Kuharski dvoboj - 13.35 Latinica - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo -17.10 Izvir, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Humoristična serija - 19.30 Fotografija na Hrvaškem -19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Newyorška policija, nan. - 20.55 Polni krog -21.20 Prijatelji, nan. - 21.55 Pravica za vse, nan. -22.45 Seinfeld, nan. - 23.10 Allo, allo, nan. - 23.40 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 8.20 Nogomet: Kitajska - Kostarika, pren. iz Gwangjuja - 10.20 Ponovitve - 10.45 Spoti in reportaže - 10.50 Nogomet: Japonska - Belgija, pren. iz Saitame -12.50 Ponovitve -13.20 Koreja - Poljska, pren. iz Busana - 15.20 Športni program - ponovitve - 19.30 Glasbeni program -20.10 Nogometna TV - 0.40 Posnetki nogometnih tekem (do 5.40) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.10 SP v nogometu - 8.30 Kitajska-Costa Rica -11.00 Japonska-Belgija - 13.30 Južna-Koreja-Poljska -15.35 Mladinski film -16.20 Sto slik iz 20. stoletja -16.35 Za šolarje -17.00 Dotik -17.30 Katoliška kronika -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18 30 Dempsey in Makepeace -19 30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Sp v nogometu - 20.40 Tekma dneva ■ 22.20 Aktualno, poročila - 23.00 Morilci, madž. tel. film Vi TOSHK \ Zateka se UauVai. rasama. \ maOi. VAm - At PoroCAa - VAh ZakmeAovato I ■ 12.25 Znanstvena zakladnica -12.55 Ura literatur -13.35 Madžarski zgodovinski portreti -14.05 He reka! - 14.45 Spominske hiše -15.15 Smer prihodnost! • 16.05 Pumuklijeve dogodovščim 16.30 Hura, selimo se na podeželje! ■ 17.00 Ha halo! -17.30 Zakladi svetovne dediščine -17. Zakladi Madžarske -18.00 Poročila, šport -18. Risanka -19.05 Tom, Dick in Harriet, angl, nar 19.30 Smeri neba ■ 20.00 Polžaste stopnice, mai film - 21.45 Poročila, šport ■ 22 05 Talent - 22. Kdo se bo na koncu smejal? nem. film AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 9.15 Svetovne kaskad ske nagrade, posn. - 10.15 Program - 13.20 Ki teti - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družin: 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18. Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20. Policist iz Tolza - 21.50 Program - 22.55 Ja Reed, kriminalka - 0.25 Underworld, kriminalk AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Elizabeth II. - Zlati jubile 19.22 Europlay - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogk s strani - 20.15 Univerzam: Genialni stroji - Živ ska telesa - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču - 23.05 Križem kražem »R® Sreda, 5. 6 TV SLOVENIJA 1 6.30 6.35 7.30 7.35 8.30 8.40 9.10 9.35 10.00 10.15 10.20 10.35 10.50 11.40 12.00 13.00 13.15 15.05 15.55 16.30 16.40 16.55 17.50 18.40 19.05 19.20 19.30 20.10 22.00 23.00 0.35 1.25 2.00 2.50 4.56 Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dober dan, Koroška Trojčice, risana nanizanka Grdi raček Tine, risana nanizanka Zlatko Zakladko Skrivnosti: Ljubezen Knjiga mene briga Šiv v času, francoska serija Vojna in civilizacija, ameriška serija Cik cak Dokumentarec meseca Poročila, šport, vreme Dobro jutro Aktualno Mostovi Poročila, šport, vreme Vaš tolar Ljudožer iz Zambezija, angleška odd. Male sive celice, kviz Risanka Vaš kraj Vreme Dnevnik, šport, vreme Vzhod je vzhodno, angleški film Odmevi, kultura, šport, vreme Terminal Ljudožer iz Zambezija, angleška odd. Gledališče v hiši, nanizanka Saint Tropez, francoska nadaljevanka Vojno gledališče, italijanski film Šport TV SLOVENIJA 2 11.55 15.50 16.10 16.45 17.40 19.20 20.00 22.00 23.30 0.10 0.50 Tenis, pren. iz Pariza Turistična odd. Gledališče v hiši, nanizanka Saint Tropez, francoska nadaljevanka Operacija Amsterdam, angl film (č.-b.) Videospotnice DP v košarki (m.) Tenis, posn. Praksa, ameriška nanizanka Prvi val, kanadska nanizanka Videospotnice Srečanje s Štefanom Hubrom iz Nuskove Mojster za vse s kmetije Mnti še niso iz mode Starejši bralec, doma s kmetov, se bo še spomnil nekda-« nje ročne setve rži, žetve s sr-Mikoso, vezanja v snope, mlačve s Cepmi ali mlatilnico, ki jo je poklal dantfar; zračnega ročnega Učenja zrnja s pomočjo lesene lo-ali strojnega z bintom. te mislite, da je vse to le še folklora, obujajo ob vaških praznikih žetve, ,®°tite, saj na nekaterih kmetijah zr-nle tudi danes čistijo na indašnji način 'tnapravo, v kateri se vrtijo vetrnice, Obarjajo veter, ta pa potem loči zr-|>ein primesi, ki jih sicer ni odstranil 0®bajn. Gre seveda za dobri stari do-Mbint. Stari? Štefan Huber iz Nuskove, ki se Jtoja osemdeseta leta odlično drži, je e'al nedolgo od tega nov bint za ne-^oričko kmetijo. Enako, a nekoliko 'Oto napravo pa ima seveda tudi J113' Dandanašnji vetrnic ne pogani® ročno, ampak ob pomoči majhne-Vktromotorja. K^nje, ki ga pridobimo po mlačvi s F®ajnom, ni dovolj čisto, da bi ga kar tajali v mlin, ampak ga je treba oči- iz Na kratko Pri Hubrovih v Nuskovi vse zrnje, preden ga dajo mlet, očistijo s temle dobrim starim bintom, ki pa ga ne poganjajo ročno, ampak ob pomoči elektromotorčka. - Foto: Š. S. stiti z bintom,« je pravilno ugotavljal sogovornik. Očitno se tega zavedajo tudi drugi pridelovalci, zato domačim čistilnim napravam še ni odzvonilo. Štefan, ki ga ogovarjajo kar s Pišta, se je narodil pred osemdesetimi leti v Dolnjih Slavečih. Leta 1947 se je poročil z Ivanko iz Nuskove, kjer sta potem zače- c s la kmetovati. Vmes je bil leto in pol na delu v Avstriji in tri leta je delal v Nemčiji, kamor je tudi »spravil« sinova Alojza in Štefana ter hčerki Ivanko in Hildo, ki so si pozneje tam ustvarili družine. Hčerka Marjana ima družino v Murski Soboti, sin Emil pa se je poročil s Slavico in živita na domači kmetiji. Tam sta tudi njuna otroka Daniela, študentka prvega letnika pedagogike, in David, ki je v četrtem razredu srednje lesarske šole. »Vsega skupaj imava enajst vnukov,« je ponosno pristavila žena Ivanka. Z obema sem se pogovarjal na praznik Kristusovega vnebohoda, ki je tudi za binkoštno Cerkev, katere pripadniki so Hubrovi, velik praznik, zato so seveda ta dan obiskali božji hram. Pa se vrnimo k mojstrstvu Štefana Hubra! Ob delu na večji kmetiji, kjer redijo enajst glav živine in petnajst svinj, je našel (poleg izdelave bintov) tudi čas za izdelavo drugih preprostejših kmečkih pripomočkov, na primer mlinov za mletje repe, jabolk ... Svojčas, dokler je bil mlajši in je bila zadeva aktualna, je izdelal tudi pol ducata železnih kmečkih voz z gumenimi kolesi... Dolge zimske večere in noči je preganjal z izdelavo kolovratov, stružil je lesene vaze in možare za »mletje« maka, orehov... Kot velik ljubitelj ptic in njihovega petja je izdelal veliko ptičjih hišic. Mnogo vsega tega je podaril svojim otrokom oziroma njihovim družinam pa tudi občasnim obiskovalcem. Tudi v piščevi družini bodo spet drobili mak na nekdanji način, saj sem dobil darilo: možar. Š. S.l Pomurje Pomurje je doseglo lani rekordnih 700 tisoč prenočitev tujih in domačih gostov. Prav tako je bilo preseženo rekordno število dnevnih kopalcev, in sicer nad 1 milijon; pokrajino ob Muri je obiskalo več kot 300 tisoč izletniških turistov. Skupno naj bi bilo v Pomurju v letu 2001 s turizmom doseženih 70 milijonov dolarjev prihodka. bbp Radenci Občina Radenci je lastnica parcele št. 720/1 v katastrski občini Radenci, ki meri 94 arov in 96 kvadratnih metrov. V bližini omenjene parcele, ki je po družbenem planu zazidljiva, že stoji stanovanjski blok z zakloniščem. Ugotavljajo, da je del parcele, ki meji na svoji južni strani na zaklonišče, na severni strani pa na Prisojno cesto, primeren za gradnjo večstanovanjskega objekta. Velikost tega zemljišča je 46,50 ara, njegovo vrednost pa ocenjujejo na več kot 6,69 milijona tolarjev. Sicer pa so v bližini omenjene lokacije vodovod, elektrika in kanalizacija, medtem ko je zemljišče neposredno dostopno s krajevne asfaltirane ceste. M. J. Veržej Občina Veržej je izdala v okviru občinskega praznika novo turistično zloženko oziroma prospekt kraja Banovci. V njem so poleg Term Banovci predstavljeni tudi zasebni gostinski lokali v Banovcih‘in okolici, pekarna, čebelarstvo, gozdna učna pot, spominska soba dr. Frana Kovačiča, spomenik skladatelju Slavku Ostercu in seveda Babičev mlin v Veržeju, bbp Na binkošti so pokali z biči [laščičarka na vasi R veda tudi pripravljanja prekmur- s^oni le gledališki lik j ske gibanice in za nedavno fešto pripravljanja prekmur- ske gibanice in za nedavno fešto prekmurskih študentov v Maribo- 1« Andrejcih, v ulici, ki pelje h gostišču ob 11z napisom Proizvodnja peciva Figaro, ‘ slaščičar-C* p«trkal sem na vrata in pokramljal z mlado slasctc Čvasi. sva "razčistila« z ime-iL 'garo, saj sem bil prepričan, ’e ime gledališkega lika, ■ a ^del, da poznamo tu- 1 “fenom figaro. Gre za sP°dnjo in zgornjo kj^Za napolitanke, sestoji pa at^°ria’ kokosove m°kc> josuZ1116’ dijaka, ruma... Seveda ^tudipeče. °njinem obrtnem dovol-■ Prebral, da je registrira- leto dni, odkar se je samozaposlila. V ta namen so uredili z lastnim denarjem, finančno pomočjo staršev ter fizičnim delom fanta Dejana v domači hiši poseben prostor za peko peciva. Ker gre za živilsko dejavnost, je seveda vse novo: delavnica z velikim mešalnikom, večja slaščičarska električna peč, priročno skladišče, hladilna komora za pecivo, torte... ru je spekla kar petsto kosov. Slaščičarka iz Andrejce je znana tudi po domačih retaših oziroma zavitkih z nadevi po želji (sir, jabolka, češnje, višnje...). Ona osebno pa ima še najrajši ajdove reta-še. Čajno pecivo ima stalno v zalogi, ob koncu tedna pa tudi kremno pecivo. Sonja Kološa je živilska tehni-ca. Še preden je lahko postala samostojna podjetnica, je bila po končani srednji živilski šoli tri leta zaposlena drugje. Izkušnje si je med drugim nabirala v znanem Prekmurskem hramu v M. Soboti. Zdaj je na samostojni po- V Dokležovju je le še malo krav in še redko kdo pase, a se je ohranil pastirski običaj: pokanje z biči na risale oziroma binkošti, ko se je nekoč začenjala pašna sezona. Tradicijo nadaljujejo v vaškem turističnem društvu, ki je tudi letos pripravilo pohod mož po vaških ulicah, ki so s pokanjem bičev prebudili marsikaterega vaščana. - Foto: J. Ž. Veliko ljubeznijo sama pripravlja in peče sladke dobrote. Foto: Š. S. 0*7 Nova naložba v KS Kapela Vode ne bo več zmanjkovalo V Okoslavcih in Kocjanu so si oddahnili radnja in rekonstrukcija primarnega vodovoda s spremljajočimi objekti med Paričjakom in Kapelo ter Okoslavci v skupni dolžini 7 kilometrov, ki je potekala v treh fazah, je vsekakor velikega pomena za Krajevno skupnost Kapela. Gre za eno največjih investicij, ki so se je v zadnjih letih lotili v občini Radenci. Vrednost naložbe je okrog 90 milijonov tolarjev, pri čemer je prispevala država tretjino potrebnega denarja za demografsko ogroženo območje. Okrog 190 gospodinjstev je plačalo le priklop in števec, preostali denar pa so zagotovili v radenski občini. Dela je izvajalo javno Vodnogospodarsko podjetje Mura iz Murske Sobote. kruha’ prepe‘ V, sla^jpekarskih izdelkov, ■ % 'n kolačev, izdelo-te.' ie skorij za pite k U Ča Čč3za izdelo-5 L ^rtnj eciva in slaščic. *la minilo komaj Ker Sonja dela sama, za zdaj ne peče vseh izdelkov, ki bi jih lahko na podlagi obrtnega dovoljenja, ampak se je nekako specializirala za torte različnih sestavin in oblik za različne priložnosti, kar seveda ustrezno dekorira. Peče tudi čajna suha peciva, breskvice in biskvitna kremna peciva. Vešča pa je se- djetniški poti in je kar uspešna. Pri njej naroča pecivo in torte vedno več ljudi, saj je kakovostno in ni drago. Vsekakor pa velja poskusiti njen izdelek figa-ro, po katerem je tudi poimenovala svojo pekarsko-slaščičarsko dejavnost. Š. S.l Če vemo, da so imeli številni prebivalci KS Kapela v preteklosti precejšnje težave pri zagotavljanju zadostnih količin zdrave pitne vode, si lažje predstavljamo njihovo olajšanje. S pomanjkanjem pitne vode so se zlasti spopadali v poletnih sušnih mesecih, zato so morali večkrat posredovati gasilci in s svojimi cisternami dovažati vodo do najbolj ogroženih gospodinjstev. Te težave so najbolj občutili krajani Okoslavec, Kocjana in Spodnjega Kocjana. Problem je bil zlasti na kmetijah, kjer so potrebovali veliko vode za živino. Tam, kjer so imeli dovolj vode, pa je bila le-ta marsikdaj oporečna, pri čemer niso bili izvzeti številni vaški vodnjaki. Odločitev radenske občinske uprave na čelu z županom Herbertom Šeferjem, ki se je pred približno tremi leti resno spoprijela z odpravljanjem težav tukajšnjega prebivalstva, se je močno obrestovala. S položitvijo vodovodnih cevi med Kapelo in Okoslavci so namreč omogočili povezavo vaških vodovodov z glavnim oskrbovalnim vodom, ki prihaja skozi Gornjo Radgono in Radence iz Podgrada in Segovec. S tem je postal prvotno načrtovan vodovodni sistem popoln. Obenem so zgradili 36 hidrantov, kar je izjemnega pomena za požarno varnost. Istočasno so položili tudi vod za kabelsko televizijo. Zdaj ni več ovir, da vodovoda ne bi mogli povezati s sosednjo občino Sveti Jurij ob Ščavnici. Milan Jeršel VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje za informiranje, d. d.. Ul. a. Novaka 13. Murska Sobota 16 ŠPORT 30. maj 2002 fESIlvn | Letenje z motornimi zmaji Gajser in Potočnik prvaka Na vzletišču v Veržeju je bilo tretje državno prvenstvo v letenju z motornimi zmaji dvosedi za leto 2002, ki sta ga pripravila Aeroklub Prlek iz Ljutomera in Letalska zveza Slovenije. Sodelovalo je le šest posadk iz štirih klubov: Ajdovščine, Slovenske Bistrice, Murske Sobote in Ljutomera. Tekmovalci so morali opraviti na 100 km dolgi progi dve navigacijski nalogi in nalogo v pristajanju z ugašanjem motorja. To je bila hkrati generalka pred evropskim prvenstvom, ki bo od 14. do 21. julija v Nagykanizsi na Madžarskem. Velik uspeh so dosegli domači tekmovalci, saj so zasedli prva štiri mesta. Prvo mesto in naslov prvaka sta osvojila člana AK Prlek Ljutomer Tomaž Gajser in Barbara Potočnik z 2500 točkami pred Boštjanom Grofom in Mladenom Kosijem (MS, Prlek) z 2178, Stankom Peserlom in Robertom Tibautom, 1639, Jožetom Gajserjem in Ivanom Divjakom (vsi Prlek), 1537 točk. (F. M.) NTK Kerna Puconci Mitja Horvat nova okrepitev Rokoborba Mednarodni uspeh Pomurcev V Dunajvarosu na Madžarskem so sodelovali na izbirnem tekmovanju za madžarsko mladinsko reprezentanco med 50 tekmovalci kot gostje rokoborci iz Švice in Slovenije. Odlično so se odrezali pomurski tekmovalci, saj je zasedel Mitja Sedmak (85 kg) iz Ljutomera prvo mesto, Sobočana Slavko Miholič (63 kg) in Jure Kuhar (76 kg) pa sta bila druga. Na mednarodnem tekmovanju ob dnevu državnosti v Zagrebu za st. dečke in kadete pa so sodelovali med 158 tekmovalci iz 4 držav tudi Sobočani in se lepo odrezali. Med st. dečki sta zasedla četrti mesti Mitja Fajs (38 kg) in David Ivančič (58 kg). Med kadeti je bil Dejan Šernek (76 kg) drugi, Roman Miholič (63 kg) tretji in Saša Hladen (58 kg) peti. Andrej Fajs in Andrej Slavič sta izpadla v predtekmovanju. (F. M.) Namizni tenis H Prva zmaga Škrabana Na prvem turnirju TOP-12 za mlajše kadete v Ljubljani se je med štirimi Pomurci najbolje odrezal igralec Kerne iz Puconec Dominik Škraban, saj je v najkakovostnejši skupini nepričakovano zasedel prvo mesto, kar je bila njegova prva zmaga in največji uspeh, ki ga je dosegel pod vodstvom trenerja Mirka Ungerja. Dominik Maček (MTS) je bil v isti skupini sedmi. V drugi skupini pa sta zasedla Luka in Matic Matavž (oba Žogica) tretje in četrto mesto. Na mednarodnem mladinskem prvenstvu Slovaške sta igrala za slovensko reprezentanco Sobočana Bojan Ropoša in Tomi Ocepek. Slovenija je zasedla dvanajsto mesto, Ropoša pa je bil najboljši igralec v ekipi. Med posamezniki se je uvrstil Ocepek med šestnajsterico. (M. U.) I Hokej na travi 2) Odločili bosta tretji tekmi V povratni tekmi končnice državnega članskega prvenstva za naslov prvaka v hokeju na travi je premagala Ljubljanska Svoboda v Lipovcih Lek z rezultatom 2 : 0 (Jenko in Kaluža) in izenačila na 1 :1. Tako bo potrebna tretja tekma, ki bo v soboto v Lipovcih. V povratni tekmi žensk je Triglav v Predanovcih po streljanju kazenskih strelov premagal Moravske Toplice z 2 : 1 ter izenačil na 1 :1. Za zmagovalca bo potrebna tretja tekma. V prvi tekmi končnice državnega prvenstva za tretje mesto je Murska Sobota v Predanovcih presenetljivo premagala Triglav s 5 : 3. Povratna tekma bo v Lipovcih. V povratni tekmi mladincev je Lek v Moravskih Toplicah drugič premagal Moravske Toplice in postal državni prvak. Triglav pa je za tretje mesto premagal Mursko Soboto z 1 : 0. Končni vrstni red mladincev: 1. Lek Lipovci, 2. Moravske Toplice, 3. Triglav Predanovci, 4. Murska Sobota. (F. M.) | Kasaške dirke v Ljutomeru Najhitrejši je bil Den MS Kasaške dirke v Ljutomeru so tokrat zaznamovale 127-letnico kasaškega društva v Ljutomeru. Organizator je pripravil sedem točk sporeda. Med 58 kasači so bili zopet najuspešnejši domačini s sedmimi zmagami, Den MS Marka Slaviča pa je bil na 2100-metrski progi najhitrejši s kilometrskim časom 1:18,0. Rezultati: 1. dirka: 1. Viki Hanover (D. Šonaja) 1:23,5, 2. Nobodyelse (Jo. Sagaj ml.), 3. Fenita (M. Seršen); 2. dirka: 1. Inter (S, Jureš) 1:20,0, 2. Labiska (Moleh), 3. Pernila (Novak); 3. dirka: 1. Davos MS (M. Slavič ml.) 1:18,1, 2. Dino (Jo. Sagaj st.), 3. Sami Boy (Antolin); 4. dirka: 1. Dale MS (M. Slavič) 1:18,7, 3. Feničanka (Ja. Sagaj); 5. dirka: 1. Savon (R. Hanžekovič) 1:19,5, 2. Fonda AS (S. Slavič), 3. Ford Piko (Makovec); 6. dirka: 1. Paterson (P. Kristl) J :18,7, 2. Leona III (Makovec), 3. Cony Chergon (Pozderec); 7. dirka: 1. Den MS (M. Slavič) 1:18,0, 2’ Apricot (D. Šonaja), 3. Dali (Jo. Sagaj). (N. Šoštarič) Druge slovenske igre šolarjev Sobočani tretji V Celju so bile druge slovenske športne igre šolarjev. Sodelovalo je 7 ekip z 200 tekmovalci (učenci in učenke od 12 do 15 let), med njimi tudi ekipa Murske Sobote, ki je zasedla v skupni uvrstitvi tretje mesto za Celjem in Mariborom ter pred Ravnami, Slovenj Gradcem, Domžalami in Velenjem. Sobočani so se zlasti izkazali v atletiki, saj so zasedli več prvih mest. Prva mesta so zasedli: Gregor Kranjec v teku na 100 m (11,99), Dejan Čeleš v skoku v višino (12,30), Niko Kučan v skoku v daljino (5,88), David Horvat v teku na 1.500 m (4:42,61), Adela Zekovič v teku na 100 m (13,38) in mešana štafeta 4 x 100 m (Smej, Kučan, Zekovič, Kranjc). Drugi mesti sta zasedli Patricija Kavaš v skoku v daljino (4,61) in Diana Smej v teku na 100 m (13,44). Tretji pa so bili: Marinka Horvat v skoku v daljino (4,51), Alja Voroš v skoku v višino (1,38), Marko Ružič v skoku v daljino (5,33) in Niko Kučan v teku na 100 m (12,40). V rokometu (dečki) je zasedla Murska Sobota tretje, v tenisu pa šesto mesto. Tretje slovenske igre šolarjev hodo nrihodnie leto v Murski Soboti. (F. M.) Namiznoteniški klub Kerna Puconci praznuje letos 5-letnico delovanja. Eno leto tekmovanja v tretji ligi in osvojeno prvo mesto, dve leti nastopanja v drugi ligi in dvakrat osvojeno prvo mesto ter dve leti tekmovanja v prvi državni namiznoteniški ligi in nazadnje osvojeno peto mesto najboljšega pomurskega kluba in načrtno delo z najmlajšimi so dovolj zgovorni dokazi o zelo uspešnem delu, ki je ponos kluba, kraja in občine. Zagnani športni delavci na čelu s predsednikom Ernestom Nemcem in tajnikom Robertom Smodišem, ki je gonilna sila, prav v letošnjem letu, ko praznuje petletnico delovanja, svoj največji uspeh. Razširili so šolo namiznega tenisa za najmlajše, organizirali rekreacijsko ligo, z drugo ekipo, ki so jo sestavljali mladi igralci, so zasedli prvo mesto v tretji ligi in se uvrstili v drugo ligo, s člansko ekipo, ki so jo sestavljali Mirko Unger (trener in igralec), Bojan Pavič, Borut Benko, Robert Smodiš, Andrej Sapač in Štefan Kovač (strokovni vodja ekipe), so zasedli v rednem delu tekmovanja šesto, v končnici tekmovanja pa peto mesto. Veliko veselja so jim pripravili najmlajši, ki džarske, in dvakratne organizacije članskega turnirja TOP-12. S tako načrtovanim delom nameravajo nadaljevati pri NTK Kerna Puconci tudi v novi tekmovalni sezoni 2002/2003 in doseči še večje uspehe, zato so pritegnili v klub državnega članskega reprezentanta Mitjo Horvata iz Murske Sobote, nekdanjega člana NTK Moravske Toplice Sobota, ki je igral nazadnje za prvoligaša Krko iz Novega mesta. Gre za enega najobetavnejših igralcev, ki je trenutno na slovenski jakostni lestvici uvrščen na drugo mesto. Njegov prihod v klub bo gotovo 2. SNL Rezultati - 29. kolo: Nafta: Pohorje 2:1 Trirglav Bakovci: Dravograd 7 Dravinja : Aluminij 0 : 0 Ljubljana : Renče 2 : 0 Železničar: Zagorje 1 :0 Jadran : Tabor 5 :1 Drava : Livar 4 : 2 Bela krajina : Elan 10:1 Rezultati -30. kolo: Elan : Triglav : Bakovci 2:2 Zagorje : Nafta 2 : 2 Aluminij: Drava 1 : 0 Livar: Ljubljana 1 : 5 Renče : Jadran 1 :1 Tabor: Bela krajina 2:6 Dravograd : Železničar 3. Pohorje : Dravinja 0:0 Članska namiznoteniška ekipa Kerne iz Puconec, ki je zasedla na državnem prvenstvu peto mesto. Stojijo od leve: Štefan Kovač Istrokovni vodja), Borut Benko, Andrej Sapač, Mirko Unger (trener), Bojan Pavič, Robert Smodiš. Fotografija: Nataša Juhnov ter dobrim sodelovanjem z občino Puconci in glavnim pokroviteljem Kemo Puconci so lahko za zgled drugim, da se z dobro zastavljenim delom, razumevanjem in sodelovanjem lahko veliko naredi tudi v manjših krajih in okoljih. Veliko zadovoljstva o delu in uspehih kluba sta izrazila na tiskovni konferenci tudi župan občine Puconci Ludvik Novak in direktor Kerne Puconci Branko Drvarič, hkrati pa obljubila nadaljnjo pomoč. NTK Kerna Puconci je dosegel so se uveljavili na raznih tekmovanjih, med katerimi velja posebej omeniti bronasto medaljo med posamezniki in srebrno v dvojicah Dominika Škrabana na državnem prvenstvu za mlajše kadete in uvrstitev kadetske ekipe na državno prvenstvo. NTK Kerna Puconci pa se ni uveljavil samo s tekmovalnimi uspehi, ampak tudi kot odličen organizator najzahtevnejših mednarodnih tekmovanj, na primer tekme 1. divizije za evropski pokal med reprezentancama Slovenije in Ma- prinesel novo svežino in bo pozitivno vplival na razvoj mladih igralcev, saj lahko prav v njem vidijo svojega vzornika. Z njegovim prihodom bo članska ekipa močnejša, kar naj bi vplivalo tudi na napredovanje s petega mesta v novi tekmovalni sezoni. Med šestnajst najboljših pa se želijo uvrstiti tudi na Interpokalu. Osnovna usmeritev dela v klubu bo vzgoja mladih naraščajnikov, saj imajo trenutno vključenih v namiznoteniško šolo 45 otrok. Feri Maučec Dravograd Ljubljana Aluminij Livar Drava Bela krajina Dravinja Jadran Nafta Železničar Zagorje Renče Bakovci Tabor Pohorje Elan 30 23 30 22 30 22 3016 3015 3014 3010 3012 30 11 3011 3010 3010 30 30 30 30 7 6 4 2 5 6 5 9 6 2 2 3 5 9 610 13 7 513 613 613 713 317 3 20 519 323 226 76:24 89:12 73:22 66:32 57:36 65:40 37:24 46:44 46:52 37:44 36:45 33:61 29:85 31:73 36:73 15:1O5 3. SNL vzhod Rezultati - 26. kolo: Turnišče : Hotiza 3 : 2 Kerna : Apače 2 : 2 Veržej: Čarda 2 : 6 Beltinci: Odranci 2 :1 Črenšovci: Bistrica 3 • 1 Rakičan : Lesoplast 2 .6 9:0 Tromejnik Lesplast Odranci Turnišče Garda Črenšovci Veržej Apače Bistrica Tromejnik Beltinci Kerna Hotiza Rakičan Dobrovnik : Dobrovnik 2617 2614 2614 2613 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 13 8 8 8 7 5 6 7 7 6 6 9 9 3 5 5 7 7 9 9 612 811 14 7 7 811 7 613 5 615 6 218 66:20 61:36 62:41 58:39 49:35 46:49 36:41 43:5 51:5 30:3 35:47) 32:3J 321 32:9^ 1. MNL M. Sobo*3 Rezultati - 22. kolo: Bratonci: Ižakovci 0 ■ ; Grad : Goričanka 3 : 5 Slatina : Makoter $: 1 Motvarjevci: Gančani 5 • Športna zveza Gornja Radgona Z novim vodstvom -novi temelji zveze Na izredni skupščini Športne zveze Gornja Radgona so sprejeli nov statut in izvolili novo vodstvo. Za novega predsednika so izvolili Igorja Pivca, za sekretarja Vlada Adama, za člane predsedstva pa Srečka Cvetka, Jožeta Matavža in Antona Rožmana. Z novim vodstvom želijo utrditi delo zveze na novih temeljih. Izrazili so potrebo o ponovni uvedbi poklicnega sekretarja zveze in o ponovni oživitvi dela v telovadnici Partizana. Dogovorili so se, da bo pripravila zveza skupaj z občino nov pravilnik o merilih in kriterijih za financiranje športa v občini, ki bo bolj zadovoljeval potrebe vseh društev. Potrdili so že napovedano športno-rekreacijsko prireditev Gremo vsi na stadion, ki bo v soboto, 22. junija, v ŠRC Trate v Gornji Radgoni, na kateri bodo prikazali številne športne panoge: košarko, mali nogomet, tenis, odbojko, tek mladih, aerobiko, rolanje, atraktivni nogomet, šaljive igre in drugo. Ob tej priložnosti bodo tudi razglasili in nagradili najboljše športnike občine Gornja Radgona za leto 2001. (0. B.) Modelarstvo Tišina : Roma 1 ■ 2 Serdica: Cankova ' 4:1 Uspeh Bagarija na Češkem V Sezinovom Usti na Češkem je bilo tekmovanje modelarjev za svetovni pokal z modeli F1A. Med 82 tekmovalci iz 12 držav so sodelovali tudi člani soboškega aerokluba in se odlično odrezali. To še posebej velja za Boštjana Bagarija, ki je zasedel med mladinci prvo mesto, med člani pa je bil šesti, kar je njegov doslej največji uspeh, saj je premagal kar osem nekdanjih svetovnih prvakov. V mladinski konkurenci je zasedel Peter Marič peto mesto, med člani pa je bil 41. Sodelovala sta še Jože Titan, ki je bil 51., in Andrej Cigut, ki je zasedel 76. mesto. (F. M.) Drago Vršič Še kot kratkohlačnik sem ti pobiral žoge za grajskim obzidjem 1/ Črncih. Na najljubšem kraju mladih v vasi smo se zbirali vsak večer. Mladim si bil vzor v vsem, tvoje nogometne veščine pa so nas pripeljale za teboj na zelene površine. Nogometni turnirji za gradom so bili prava atrakcija. Organizator prav vseh si bil ti, drugi pa smo ti samo pomagali. Zadnjega sva organizirala skupaj v avgustu leta 1976. Kot na mnogo prejšnjih, si tudi tu slavil. Kasneje smo se preselili na nogometna igrišča v Apače. Čeprav si bil nekaj let starejši, si se rad družil z nami, razposajenimi dijaki. Od takrat naprej smo nastopali pod imenom Želve. Poznala nas je širša okolica, saj smo zmagovali na mnogih turnirjih doma in tudi v tujini. Na večini turnirjev si bil razglašen za najboljšega igralca ali strelca. Vsi so bili navdušeni nad i tvojim nogometnim znanjem. Jaka, Peter, Lujz, Bojan, Ladek, Vanek, jaz in drugi smo bili prava družina. Nismo se družili samo na igrišču, ampak tudi zunaj njega. Kasneje si nas popeljal na igrišče velikega nogometa. Ko smo »kopačke« obesili na klin, smo začeli igrati mali nogomet za veterane. S tvojo veliko pomočjo smo bili prvaki Pomurja. Še vedno smo se udeleževali veteranskih turnirjev v telovadnicah. Zadnji dve leti smo bili prvaki zimske lige v Lenartu. Prav letos smo s teboj odigrali zadnji turnir. Še najbolj si se veselil nove telovadnice, kjer si igral do zadnjih dni. Žal bo telovadnica odslej v zimskih mesecih bolj p fazna, mnogo smo namreč prihajali prav zaradi tebe. Igrati s teboj je bil pravi užitek. Še vedno ne moremo dojeti, da te ni več, da ne bomo nikoli več igrali skupaj in zmagovali. S solzami v očeh se te spominjamo, ko obstojimo ob tvoji gomili in ti prižgemo svečo. Počivaš zelo blizu mesta, ki je bil tvoj drugi dom, blizu telovadnice. I Prijatelj Srečko Cvetko Roma Tišina Goričanka Serdica Grad Ižakovci Slatina Cankova Makoter Motvarjevci Gančani Bratonci 1. MNL 2218 2216 2212 2213 2211 2210 22 22 22 22 22 22 8 8 7 5 2 1 2 3 5 1 5 5 6 2 3 5 8 6 7 8 113 312 413 6M 120 Lendava Rezultata 24. kolo: Nedelica: Polana Mostje: Panonija Nedelica 2217 Polana 2214 Panonija 22 8 Mostje 22 6 5:° 0:1 1. MNL Lendavi Rezultata - 24. kolo: Čentiba : Lakoš 3 ■ : Renkovci * 22 9 22 7 1 22 6 22 5 6 Petišovci Čentiba Renkovci Petišovci Lakoš 2. MNL Lenda^ Rezultata - 21. kolo: Veterani (T.): Kap^ ? (I Žitkovci: Olimpija p ijj j Veterani 6 ! j Olimpija 6 4 4 $ Kapca n 9 4 / Žitkovci Šport od tod '11 —S------------V P liH' Vrtno tekmovanja v * vgli' Mariboru sta sod^/ MD SS MS in tako v^. ski konkurenci zaS VHIHIR 30. maj 2002 orvn ■ / I / Šport od tod in tam Nogomet - Na prijateljski medna-rodni nogometni tekmi nogometaše (do 15 let) je Slovenija v Budim-Pešti premagala Madžarsko z 2 : L V slovenski reprezentanci so bile 'udi Mateja Zver in Bernarda Puhan (obe Odranci) ter Nataša Nemec ((-on Sobota). (F. B.) Kolesarstvo - KK Branik Maribor je Pripravil dirko za kriterij slovenskih m8St in dirko za pokal Slovenije. Na °beh dirkah je zmagal Simon Špilak, tal KK Tropovci, ki vodi tudi v obeh konkurencah. (F. M.) Rokoborba - Na odprtem prvencu Slovenije v Lenartu sta sodelo-^a'a med mladinci tudi Ljutomerča-na Mihaela Čirič (50 kg) in Sašo Kovič (63 kg) in zasedla prvi "'ssti. Na mednarodnem turnirju na kovaškem sta sodelovala Ljutome-'tona Simon Novak in Primož Hor-Va'. vendar sta izpadla v predtek-""'vanju v prvem in drugem krogu. M) Rokoborba - Na mednarodnem tekmovanju v Avstriji so sodelovali rokoborci iz Ljutomera in Do-r°vnika. Najuspešnejši je bil Niko Orvat (50 kg) iz Ljutomera, ki je 'asedel prvo mesto. Druga sta bila a')až Lipovec (41 kg) in Roki Pre-3'ad (27 kg). Denis Kosi (Ljuto-mer>. Rene Vogrinec, Tomaž Kocon ln Atila Kocon so bili četrti, Domi-nik Vogrinec (vsi Dobrovnik) pa Pe,i (N. Š. F. B.) Judo - Na mednarodnem tekmeci11 v avstrijskem Gradcu so so-e(°vali tudi člani lendavskih klu-dosegli nekaj odmevnih re-teltatov. Med člani Judo kluba Len-Va sta bila najuspešnejša Domi-* Dominko (40 kg) med st. dečki in Tadeja Rojko (52 kg) med mladinkami, ki sta zasedla prvi mesti. Drugi je bil Jan Kočila (45 kg), tretja pa Tadej Časar (55 kg) in Rok Dominko (55 kg). Med člani KBV Lendava so se najbolje izkazali Andrej Brda (60 kg), Sendi Lešnjak (57 kg) in Doris Žunič (48 kg), ki so zasedli prva mesta. Drugi so bili: Katja Rudaš (28 kg), Sebastjan Čirič (50 kg), Marko Čirič (60 kg) in Sanja Jaklin (70 kg). Tretji pa sta bili Laura Prendl (do 44 kg) in Sanja Jaklin (absolutna). (F. B., F. M.) Taekwondo - V drugem kolu državnega prvenstva v taekvvandoju so se izkazali člani TK Meteor iz Črenšovec, saj so zasedli tri prva, eno drugo in eno tretje mesto. Prva mesta so zasedli: Blaž Fuks (27 kg) med pionirji, Špela Horvat (50 kg) med pionirkami in Sanja Jezernik (49 kg) med mladinkami. Druga je bila Laura Granfol (51 kg) med članicami, tretji pa Mitja Grmadnik (67 kg) med člani. (F. M.) Taekwondo - Na državnem prvenstvu z dečke in deklice v Vuzenici so sodelovali tudi člani TK Potencial Murska Sobota. Najuspešnejša sta bila Rok Stančič (50 kg) in Iva Popovič (55 kg), ki sta zasedla v borbah drugi mesti. Luka Stančič (50 kg) je bil tretji, Jana Šabanovič pa je zasedla tretje mesto v formah. (F. M.) Judo - Na mednarodnem turnirju v Rimauski Soboti na Slovaškem so sodelovali pomurski tekmovalci in dosegli lep uspeh. Od članov Judo kluba Murska Sobota so prva mesta zasedli: Uroš Kavčič (30 kg), . Tilen Apšner (40 kg), Grega Zrim I (48 kg) in Karin kerec (40 kg). Drugi je bil Črt Bezjak (nad 48 kg), tretji pa Dominik Klekl (nad 48 kg). (F. M.) Strelstvo - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo invalidov v streljanju. Med 60 tekmovalci je sodeloval tudi Milan Koren (MDSS MS) in postal s 345 krogi državni prvak. (T. K.) Judo - Na državnem prvenstvu pasov v Mislinji so se izkazali ljutomerski judoisti. Prva mesta v svojih pasovih so zasedli: Simon Špur (nad 75 kg), Sandi Ivajnšič (73 kg) in Sandi Makoter (73 kg). Drugi je bil Miran Škrjanec (73 kg), tretji pa Borut Kotnik (73 kg). (N. Š.) Športni ribolov - V Monoštru je bilo tradicionalno tekmovanje policistov v športnem ribolovu. Slovenijo je zastopala ekipa Postaje mejne milice Hodoš in dosegla lep uspeh, saj je zasedla prvo mesto in osvojila prehodni pokal. Med posamezniki je bil najboljši Tadej Panker (Hodoš). F. M. Badminton - Na državnem prvenstvu mladih do 13 let v Lendavi sta se od domačinov najbolje izkazala Iva Lukič in dvojica Lukič - Koncut, ki sta zasedla tretji mesti. Peti so bili: Nika Koncut, Dejan Žalik, Žalik - Berndard in Magyar - Kičič. (F. B.) Šah - Druga ekipa Radenske Pomgrada iz Murske Sobote je premagala v kvalifikacijah za pokalno tekmovanje Sevnico s 4 : 0 in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Zmagali so: Gjuran, Bolčič, M. Kovač in M. Hočevar. Tretja ekipa radenske Pomgrada pa je izgubila s Trenjami z 1,5 : 2,5. Zmagal je B. Hari, remiziral pa Režonja. (F. M.) d -----_...-------- h Ol1' C8n,ru T8rtne Lendava, kjer so lani zgradili tri odbojkarska igrišča na pesku, so tokrat uredili še razsvetljavo, tako h ' klT1' ,Ud' V V8Č8rnih “f811- 0 p8menu Pridobitve za Terme, kraj, občino in širše sta govorila direktor Term Lendava VS|*° šturj1 "h161*1 ,Ulli ln Drafl8 Dr8V8n^el<' Idejni oče odbojkarskega stadiona. Zatem se je začelo prvo mednarodno državno % Sobni en,°V V 88 PBsku, na katerem je sodelovalo 20 ekip. Prvo tovrstno tekmovanje je podprla tudi Zavarovalnica Triglav rx. ■IF- M., fotografija: J. Z.l an°riod tod intam ' 89 Žarek je bilo organi-^bniotnega tekmovanja v pi-a ?ane s cerebralno paralizo. Pornurski tekmovalci . ko Kosi (341), ki je bil se-^j?an Poredoš (327), deveti, in (300), enajsti. (F. M.) ^'elstvo________________] Skoja J^gai ¥ Sadu V JSk?'1'1 Sadu je bila mednaro-a v s'reljanju z malokali-SlOv“r°žieni. Sodelovala sta (^a rePrezentanta Robi 5% J ^ana Kovača Tur-°k Hreščak (SD Janko lu '1istweni)in se lepo odreza-60 m leže ie zmagal Č šesti. (F. M.) [ Športna zveza Murska Sobota | Priznanja najzaslužnejšim Na programsko-volilni skupščini Športne zveze Murska Sobota so na osnovi skrbno pripravljene vsebine o realizaciji dejavnosti in finančnega poročila ugodno ocenili dosedanje delo in sprejeli usmeritve za vnaprej. Tako bodo nadaljevali po že ustaljenem in uveljavljenem programu uresničevanja zastavljenih nalog in ciljev. Med drugim bodo povezovali regijska šolska športna tekmovanja, učenje plavanja in uveljavljanje športnih značk Krpan - Zlati sonček. Skupno bodo tekli, plavali, igrali ulično košarko in izvajali druge aktivnosti. Okrog 75 izvajalcev športnih programov in blizu 4.550 članov je jamstvo za uspešno realizacijo zastavljenih ciljev v Športni zvezi Murska Sobota. Na skupščini so izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil ponovno izbran Stanko Kerčmar, za podpredsednika Tugomir Frajman in za sekretarja Ludvik Zelko. Člani predsedstva pa so: Jože Stvarnik, Peter Ju-teršnik, Tonček Gider, Koloman Horvat, Silva Fister in Olga Gutman. Ob tej priložnosti so podelili priznanja zaslužnim športnim delavcem in športnikom za uvrstitve do 15. mesta na svetovnih prvenstvih, tekmovanjih za svetovne pokale, evropskih prvenstvih in sredozemskih igrah. Za športne dosežke so dobili priznanja: Štefan Gjergjek in Zoran Vidic, oba Ribiška družina Murska Sobota, Borut Horvat, Kajak kanu Mura Krog, Sonja Roman, Atletski klub Pomurje Murska Sobota, Rade Bačič, Rokoborski klub Murska Sobota, Vojko Prah in Tonček Kos, oba Društvo Jadralnih pilotov Štrk Murska Sobota, Damjan Šebjan, Društvo gluhih in naglušnih Murska Sobota, in Olga Gutman, Medobčinsko društvo invalidov Murska Sobota. Plakete za dolgoletno delo v športu pa so prejeli: Štefan Maučec, za delo v invalidskem športu, Peter Juteršnik, za delo v košarki, Boris Hašaj, za delo v judu, Anica Roškar Židanek, za delo v invalidskem športu, Franc Donša, za delo v rokometu, Jože Stvarnik, za delo v šolskem športu in rekreaciji, Aleksander Krpič, za delo v atletiki, Viktor Šbiill, za delo v namiznem tenisu, in Marjan Jemec, za sodelovanje med Olimpijskim komitejem, Športno zvezo Slovenije in Športno zvezo Murska Sobota. (F. M.) Wir bauen Europa To je bil naslov seminarja v Nemčiji, ki smo se ga udeležile tudi štiri dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (Dea Rižnar, Polona Kovač, Katja Kustec in Petra Zadravec), Skupaj z mladimi iz različnih krajev in držav smo »gradili Evropo«. Pripravili smo internetni časopis Online, obiskali ministrstvo za obrambo v Bonnu, se odpravili na izlet v Kolu ... Dea Rižnar, Polona Kovač, 3. a Gimnazija Ljutomer Kako je bilo nekoč Nekoč je bilo življenje težko. O tem mi je pripovedovala babica, ki je doživela leta 1944 nekaj strašnega - 2. svetovno vojno, ki ji je ostala najbolj v spominu. Babica, njena mama in sestra so peš potovale od Zagreba do Murske Sobote. Hodile so zelo dolgo. Proti večeru so prišle do reke Mure in tam srečale nekega kmeta. Babičina mama gaje vprašala, ali bi jih odpeljal čez reko. Odgovoril je, da lahko. Vstopile so v čoln in gledale v zrak. Videle so polno letal, ki so bombardirala naše ozemlje. Bilo je-veliko mrtvih. Babica je rekla, daje bila to zanjo pravo groza. Kmer jih je srečno pripeljal čez reko in potem so pešačile dalje. Ko so prišle domov, so bile zelo zelo utrujene. Umile so se in šle takoj spat Babica pa še danes sliši glasove tistih letal. Matej Korošec, 4. d, OŠ III M. Sobota Šola v naravi nekoliko drugače Če otroka navadimo, da opazuje, spoštuje in ima rad naravo, bo živel z njo tudi pozneje in mu bo lepo. To geslo nas je vse leto spremljalo pri pouku narave in družbe. Da bi bil pouk še učinkovitejši, sem se odločila učencem kar najbolj približa V nabijanci smo se tudi mi »nabili« skupaj, poslušali in se fotografirali. (Foto: P. K.) ti naravo. Združili smo športni in naravoslovni dan ter se odpravili v Bogojino. V dveh dneh smo prepešačili okrog 20 kilometrov. Ogledovali smo si posevke na poljih, opisovali vasi in njihove kulturne znamenitosti, kmetije, domačo obrt, se orientirali, doživeli ravnino in gričevnat svet, pokrit z goricami in gozdom. Poslušali smo žvrgolenje ptic in si ogledali štorklje, slepca, črička, žabo, žolne, mravlje, bramorja, sinice, golobe itd. Ogledali smo si tudi stare hiše, kot sta nabijanca in cimprača. Združili smo teorijo s prakso. Prespali smo v spalnih vrečah v učiteljičini počitniški hiši. Naslednji dan se nam je pridružil tudi sošolec Denis, ki je zaradi telesne ovira- nosti vezan na invalidski voziček. Z asistentkino pomočjo Polono Koltaj sta prehodila dobršen del poti in si ogledala okolico. »Plenarni« del šole v naravi smo imeli na Turistični kmetiji Puhan. Gospodar nam je kot kmetijski strokovnjak povedal veliko zanimivih stvari o Bogojini, poljedelstvu in vinogradništvu. Pokazal nam je vinsko klet, prebral svojo pesem in razkazal svoje slike. Tja smo povabili tudi starše. Vsi so bili nad nami prijetno navdušeni. Mirkova mama je med drugim povedala: »Presenečena sem bila, ko so nam učenci pred odhodom dopiov predstavili svoje delo v Bogojini. Na plakatih so imeli miselne vzorce, ki so bili opremljeni z naravnimi materiali, katere so spoznali - rž, pšenica, zdravilne rastline ...« Srečanje s starši je minilo v prijateljskem in prijetnem razpoloženju. Razšli smo se v želji, da bi bilo še veliko takšnih zanimivih poučnih dni. Učenci 4. b-razreda z učiteljico Olgo Maučec 18 AKCIJE 30. maj 2002 BUB Naj... domačija 2002 Vse je enako, le dežja ni OSVEZISCE Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna prijaznejšo poletno Poletje je tu. Čas dopustov, vročih popoldnevov in romantičnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov - nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko lepši, če jih »opravljamo« na prijetni terasi in v dobri družbi seveda. Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju! Če poznate teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljite na naslov: Venera, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli pet prijavnic (zadnja bo v Vestniku 27. junija). Letošnja novost naše akcije Naj... terasa je, da bomo od 29. junija na terasah, ki so prejele največ vaših glasov, prirejali vsako soboto zabavno-glasbene večere z Vestnikom, Murskim valom, voditeljem Bojanom Rajkom in glasbenimi gosti. Torej sedem lepih teras, sedem nepozabnih sobotnih večerov in v soboto, 17. avgusta, predstavitev osme, najlepše terase. Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Glasujte za svojo teraso, morda boste med srečnimi izžrebanci nagrad dveh pokroviteljev akcije Radenske iz Radenec in Pivovarne Laško. Že sedaj pa vabimo vse vas na prijetne terase in zabavne večere, o katerih vas bomo obveščali v Vestniku in na Murskem valu. itro se razve, da je naša komisija začela z delom in da intenzivno obdelujemo levi in desni breg Mure. Sedaj smo res še bolj na levem, ampak kaj kmalu bomo pogledali tudi čez Muro. Komaj štartamo, že nas ljudje začnejo spraševati, katera pa bo letos naj... domačija, in so potem vidno razočarani, da jim ne moremo ponuditi odgovora. Gotovo je edino to, da bo ena od 27, ki so jih prijavili vaščani, sosedje, sorodniki ali prijatelji. To je vse, kar v tem trenutku vemo, in o končnem rezultatu sploh ne razmišljamo. Ponavadi se nam po koncu terenskega sondiranja odgovor ponudi kar sam od sebe. koč vert. Sicer pa vsi štirje otroci, ki so se razselili, redno prihajajo domov in radi pomagajo na kmetiji. Prav gotovo pa življenje in kmetovanje na hribu ni niti približno enostavno, in čeprav so si nekoč služili kruh v Avstriji, da so »gor postavili kmetijo«, ni veliko daleč od dejstva, da bo drugo leto vse »dol prišlo«. S* Oms6' s® TONDACH^ Sl proizvodnja opečne kritine, d. o. a Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru ljubljanska banka Nova LJublltmk* b*** ^ub^*n* Divizija Pomurje ZAVAROVALNICA MARIBOR'11 d Podjetje za informiranje, d. d., Murska Sobota Naslov lokala: Prijavnico pošilja (ime, priimek, naslov): Letos smo se najprej ustavili pri zadnji hiši v Beznovcih, pri Vučakovih. Poznajo jih daleč naokoli. Nekoč so imeli oljarno in mlin v Vadarcih, čeprav je mlin ustavil svoja kolesa, pa oljarna še vedno dela, po potrebi. V tej vasi smo bili v okviru naše akcije prvič, družino pa smo ujeli ravno sredi poljskega dela, kljub temu pa so si vzeli nekaj trenutkov za nas, kaj trenutkov, skoraj nas ne bi pustili dalje. So eni tistih redkih optimističnih ljudi, ki pravijo, da v kmetijstvu nekako že bo. Zapeljali smo se proti Forja-ničevim v Motovilcih, ki jim po domače pravijo Mlinarjevi. Ja, tudi oni so nekoč imeli mlin, ki ga je v davnih časih poganjala voda potoka Lukaj. Nekaj časa je šel na elektriko, sedaj pa sameva. Na večji kmetiji so trije, izključno pa živijo od kmetijstva. Hčerkica Tadeja hodi še na osnovno šolo Grad in se zelo zelo pridno uči, jo je pohvalila mama. Ali bo ostala na kmetiji, še ne ve, zaveda pa se, da je njen največji kapital prav znanje. Zapeljali pa smo se tudi v breg proti Patrovi grabi, kjer domujejo Judovi iz Sotine, ki jim po domače pravijo Patrovi. Ravno so pripravljali krmo, ko smo se ustavili pri njih. »Ne še fotografirati,« je povedala Marija, »počakati moramo na sina Bojana, ki pride iz službe.« In naj bi bil tu ne- S Celečevimi iz Krajine pa smo že stari znanci, obiskali smo jih namreč že pred tremi leti. Kaj se je spremenilo v tem času, ko se nismo videli. »Nič veliko, le dežja ni,« se je pošalil Jože Celec. V času našega obiska pa smo pogrešali tudi njegovo ženo, s katero smo se srečali pred leti. Njegova mama pa nam je zaupala, da smo se lansko leto srečali pri Lejkovih v Tropovcih pred gričem čebule, ki so jo čistili. Ogle e smo si tudi njihov vrt in ne prav posebnih »izumov« -pregnati ptičje vsiljivce in K je stari avto lahko topla gre Več o tem pa morda drugin R. Nana Rituper R°®e' foto: A. N-rB' V salonih LIP Bled od 1.-15. junija IMAMO PRESENEČENJE HIŠNI POMOČNIKI VAS ČAKAJO a x S £ I o ? J ZAM Si Electrolux sv AEG POMIVALNI^ 10% STROJI 5 UjStVO ISO900I 41-130 BO 14001 E-052 spalnica iz masivnega lesa SINFONY notranja vrata iz družine Design •2 tipa vhodnih vrat Standard ’ ■ ° ,2redno ugodnih cenah! LIP prodajni salon MURSKA SOBOTA: Trgovski center Šavel, Cvetkova ulica 2, teL: 02 521 38 72 10 % popust velja za blagovne znamke Whirpool, Electrolux, Zanussi in AEG od 27. maja do 8. junija 2002. Ne velja pa za Izdelke iz letaka Merkurjeve vroče cene. PIVOVARNA UNION s« OTI 30. maj 2002 KRONIKA 19 Memorial Matevža Haceta Najboljši gasilci so iz Steklarne Iz Moravskih Mena Bled Kila ^r^avnem gasilskem liji tekmovanju za memo-AI rial Matevža Haceta, ki )e bilo minulo soboto v Mo-ravskih Toplicah, je nastopilo okrog 230 gasilcev in gasi- 16 slovenskih regij. Tek-®°vanje je trajalo skoraj °Sem ur, popoldne pa je bila sklepna slovesnost podelitve Pokalov in priznanj. V kate-8°riji člani A - prostovoljne en°te je nastopilo 40 druš-zmagala pa je Steklarna ^gaška Slatina. Drugo me-s'° je osvojila Socka, tretje pa Mence. V kategoriji člani-Ce^-prostovoljne enote so I ^vile med 39 društvi Hajdo-’e’druge so bile Mestinje, M'pa Žažar. V kategoriji člani B - prosto-v°'ij)e enote je zasedlo prvo me-St°Šmartno na Pohorju, dru-81 j«bila Krka Novo mesto, tretji J3 5m°kuč. Tekmovalo je 42 Wv. V kategoriji člani B - po-. M enote sta se pomerili sa-dve ekipi, zmagal pa je Im-$ Slovenska Bistrica pred | 'blatno Luminus. Pri katego- I se je.. ^itve javnega reda l°d 22.do 27. maja so zaradi Jtev javnega red in miru po-pomurske policiste kar t, intridesetkrat, kajti dvajset-pic bil kršen javni red, predv-Pa mir v zasebnih prostorih ■ Enajstkrat na javnih mestih. T da ie danes t^lik0 mani t() elic. kot jih je bilo nekoč, za-a koliko manj kršitev na jav-^?estih; ie P3 zato toliko več pt5krvi v stanovanjih. Kršilci du e8a tedna so se po priho-tOo jc'ie pomirili, v treznilni-We moral 25' ma’a vinien 'k osebnega avta, ki ni upo- bhL Smrt voznika k Prlekije v Italiji I ■ ' italijanskega dnevnika 11 secolo povzemamo < B Poročilo o tragični nesreči 47-lctnega voznika to-% V°rnc8a avta Dušana Rajnarja, ki je stanoval v "ko]'1,’ ZaP°slen pa je bil pri transportnem podjetju iz Ljutomera. SlC^‘l se lc zgodila 24. maja na cesti AID med Genovo in ki 113 odseku med Varazzem in Voltrijem. Gre za odsek, A zaporednih ovinkov in je past, v katero sc je ujelo ( ' lujih voznikov. >ij;t '1 secolo objavlja pričevanje očividca Argea Zanet-Hi|(| 1St' ’c Peljal s peugeotom, v katerem sta bili sopotnici: <>kr°g enajstih ponoči. Zaslišal sem hrup. Upočasnil >s| in ' ogledalu zagledal dim. .Dol je šel.' je ponavlja-'kid^^ddca. Očitno je bilo, da je tovornjak prebil zaščitni zid M,.'3- ^3 cesti se je medtem dogajal konec sveta. Med n' tovornjak izgubil izpušni lonec, branik in nekaj ^(l^1V' avtom<,bilov, ki so vozili za tovornjakom, se je Odirali reševalci in ga prenesli na most. I am je h Mv Pl)l1<)vno poskušal z masažo srca in dozami adrenali- 1 ' ?:l 'ega ubogega človeka se ni dalo nič storiti. I mrl h 'hipi'^'"d °čmi.« l)uNma Rajnarja. ki je živel sam (ima pa potomko), 'ds Pripeljali domov. Ženska ekipa Hajdoš se je zelo razveselila prvega mesta v kategoriji prostovoljnih enot A-članic. riji članice B - prostovoljne enote je bilo društev mnogo več, in sicer 33, slavile pa so Begunje na Gorenjskem pred Škofjo vasjo in Šinkovim Turnom. Ostali so še veterani in veteranke -prostovoljne enote; pri moških je zasedlo med štiridesetimi društvi prvo mesto Grosuplje, druge so bile Hajdoše in tretje Polje, števal odredbe policistov in je, dokler ga niso odpeljali, vožnjo nadaljeval. »Rop« v soboškem parku Prejšnji četrtek je neki občan prijavil policiji, da sta ga med sprehodom po parku v Murski Soboti neznanca poškropila s plinom solzivcem in mu nato s silo vzela denarnico s šestimi tisočaki. Policisti so mu prvi hip verjeli in začeli zbirati obvestila o domnevnem storilcu; v naknadnem informativnem pogovoru z »oškodovancem« pa so ugotovili, da je podal lažno prijavo o pri ženskah pa je bilo med 19 društvi prvo Polje, drugo Šmartno ob Paki, tretje pa Gaberke. Vodja tekmovanja jb bil podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Maks Lešnik, predsednik tekmovalnega odbora pa poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič. V pozdravnih nagovorih so spregovorili župan občine Mora- ropu. Zaradi krive ovadbe ga bodo prijavili državnemu tožilcu. Z avtom v jarek Predzadnjo sredo, 22. maja, se je zgodila prometna nesreča zunaj Adrijanec, kjer je voznik motornega kolesa zaradi neprilagojene hitrosti v ostrem levem ovinku zapeljal s ceste v obcestni jarek, kjer je padel in se hudo poškodoval; sopotnica pa se je poškodovala lažje. Ocenjena škoda na motornem kolesu znaša 500.000 tolarjev. Traktor se je prevrnil V četrtek, 23. maja, dopoldne se je 72-letni J. K. peljal s traktorjem po makadamski cesti zunaj Cogetinec. Med vožnjo po klancu navzdol je med zaviranjem izgubil oblast nad vozilom, zato je traktor s pripetim lahkim priklopnikom zaneslo v levo na njivo, kjer se je prevrnil. Traktorista so zaradi poškodb, ki jih je dobil v nesreči, odpeljali v mariborsko bolnišnico. Materialna škoda znaša 50.000 tolarjev. Nesreča v Bogojini Ta ponedeljek, 27. maja, je bila ob 8.10 prometna nesreča na lokalni cesti v Bogojini. Voznik kolesa z motorjem se v križišču s prednostno cesto ni prepričal, ali se lahko varno zapelje nanjo, kar pa je bilo usodno, saj je prav v tistem hipu pripeljal po prednostni cesti voznik osebnega avta. V trčenju se je voznik kolesa z motorjem hudo poškodoval, gmotna škoda pa znaša 130.000 tolarjev. Vrata so ga poškodovala V ponedeljek okrog 10.30 so delavci podjetja AJM demontirali dvižna garažna vrata v Štajngrovi pri Benediktu. Ko je šel 35-letni M. B. skozi odprtino vrat v notranjost garaže, se je sprožil mehanizem dvižnih vrat, nakar je kovinski del mehanizma, pritrjen na močno vzmet, udaril M. B. v glavo in mu jo poškodoval. Zdravijo ga v mariborski bolnišnici. Š. S.l vske Toplice Franc Cipot, predsednik OGZ Moravske Toplice Slavko Škerlak, glavni republiški inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Bogo Zupančič, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Edry, direktor soboške enote Zavarovalnice Triglav Rudi Cipot in direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik. V kulturnem programu so nastopili: pevski zbor VVZ Moravske Toplice, Folklora Šalovci, pevski zbor Anton Martin Slomšek Martjanci, motoristi Kluba veteranov Murska Sobota, Lovski rogisti Murska Sobota, Kapelski oktet, Dimek - biciklisti iz Beltinec, umetniška skupina Vrtanek iz Gornjih Petrovec, folklorna skupina KUD Mot-varjevci, citrarji KUD-a Dobrovnik in folklorna skupina KTD Tešanovci. Naslednje leto bo državno tekmovanje za memorial Matevža Haceta konec maja na Bledu. T. K. ■ Trd kova: Novo gasilsko vozilo --------------w--------------- asm gasilsko MLAomsiu dom ra tiiramiiiiiir HMn TRDKOVA Po dolgem času spet Jukebox!!! torek, 4. junija, ob 21.00 Zvezda V Murski Soboti Lara Baruca in domači glasbeniki Radio Murski val 94,6 MHz Edo Gal - kitara Pero Ošlaj - klaviature Ivor Knafelj - kitara Mojmir Wolf - bas Marjan Vidic-bobni Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Vabi k sodelovanju 1. DIREKTORJA OBMOČNE ZBORNICE ZA POMURJE, Murska Sobota Delovno mesto je s posebnimi pooblastili in odgovornostmi s 4-letnim mandatom in možnostjo ponovne izvolitve Pogoji: - univerzitetna izobrazba družboslovne ali tehniške smeri - najmanj 8 let ustreznih delovnih izkušenj - aktivno znanje angleškega jezika - znanje uporabe računalnika - okolje Windows - organizacijske in vodstvene sposobnosti - dobro poznavanje regionalnih gospodarskih razmer Zaželeno je znanje madžarskega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili z izbranim kandidatom za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Ponudbe s predstavitvijo vaših delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev posredujte v 8 dneh po objavi na naslov: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Splošna kadrovska služba Dimičeva 13, 1504 LJUBLJANA Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Pri gradu v Rakičanu je bilo usposabljanje enot in služb Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota. Več kot sto udeleženk in udeležencev ekip prve medicinske pomoči je opravilo usposabljanje po programu, ki ga izvaja Območni odbor Rdečega križa Murska Sobota. Sodelovali so tudi pripadniki enot za zveze in službe za podporo, ki so ob nesreči nepogrešljivi, saj prenašajo potrebne podatke in opravljajo administrativna dela. Med štirinajstimi sodelujočimi ekipami sta zbrali enako število točk (210) in s tem zasedli prvi mesti ekipi PMP iz Nemča-vec in Rakičana, tretje mesto s 197 točkami pa je zasedla ekipa iz Markišavec. Vse tri prvouvrščene ekipe bodo sodelovale na junijskem regijskem usposabljanju, ki bo v ljutomerski občini. - Besedilo in foto: T. Horvat V PGD Trdkova so si gasilci veliko let želeli novo gasilsko vozilo. Končno so ob pomoči občine Kuzma, 0GZ Kuzma, zavarovalnice Triglav in prebivalcev dvanajstih vasi uresničili svojo željo. V nedeljo, 19. maja, so slovesno prevzeli in dali blagosloviti novo gasilsko vozilo Diat Ducato s prikolico za prevoz orodja in opreme, ki je stalo z registracijo nekaj več kot 6,6 milijona tolarjev. Odgovorni za akcijo nakupa vozila so zadovoljni, da so bile do prevzema poravnane vse finančne obveznosti. Zahvaljujejo se vsem, ki so kakorkoli (moralno, finančno ...) podprli nakup vozila. Zahvala velja tudi mladim za nastop, za skeč TD Tromejnik in Trdkovskim snejam za odpete domače pesmi. -UO PGD Trkova, foto: Škerlak 20 VVILJ4^l ou. maj zuuz vwih* motorna vozila KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963, 031 258 642, 041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt. ml2685 MOPED, avtomatik za invalida, zelo dobro ohranjen, prodamo. Tel.: 548 18 83. ml2961 VW GOLF 1.3, letnik 1987, prevoženih 113-000 km, ugodno prodam. Tel.: 548 12 39.ml3O15 GOLF III CL, letnik 1993, prodam za 730.000 SIT. Tel.: 521 10 40. ml3034 LAHKO TOVORNO VOZILO KA-MIONET MAZDA E 2200, s kesonom in cerado, nosilnost 1750 kg, letnik 1997, prevoženih 93.000 km, registriran celo leto, prodam. Tel.: 546 16 35 ali 041 282 847. ml3076 SKUTER HONDA VISION, letnik 1998, ohranjen, prodam. Tel.: 031 416 412. ml3088 PEUGEOT 306, letnik 1998, prevoženih 23.000 km, odlično ohranjen, z veliko dodatne opreme, prodam. Informacije po tel.: 041 637 609. ml3091 RENAULT 5 1,1, letnik 1993, lepo ohranjen, in Passatt 1,9 TDI limuzina, letnik 1997, prodam. Tel.: 041 618 068. ml3095 živali KRAVO S TELETOM prodam. Tel.: 570 16 97. ml3027 NESNICE, RJAVE, ČRNE, GRAHA-STE, pred nesnostjo, 800 SIT/kos, vsak dan v Babincih 49. VZREJA NE-SNIC TIBAOT, tel.: 582 14 01. m12034 PURANE, stare 6 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. Cena 1800 sit. Naročila po telefonu 546 11 13. ml2822 NESNICE, mlade, hisex, rjave, gra-haste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 11 48, in gostilni Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53.ml2962 NESNICE, MLADE JARČICE, RJAVE IN SIVE, cepljene, hisex, stare 13 tednov, 500 sit za' kos, prodam. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. ml3O25 BREJO SVINJO in svinjo za pripust prodam. Tel.: 031 870 802. m 13040 posesti DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti oddam v najem. Tel.: 041 574 522, popoldan, ml 3083 DVOSOBNO STANOVANJE v Razlagovi ul. v M. Soboti prodam. Tel.: 031 820 754. ml2457 POSLOVNI PROSTOR V CENTRU LENDAVE, primeren tudi za trgovino, prodam. Tel:: 040 630 053-ml2953 SOBE ZA ŠTUDENTE, 1. letnik, v Ljubljani ugodno oddam. Cena od 16.000 do 20.000 SIT s stroški, ugodna lokacija za fakulteto ekonomije in FDV. Tel.: 031 860 931. m 12992 MEDETAŽNO NOVO NIZKOPRI-TLIČNO HIŠO v Radencih, ocenjena na 127.000 evrov, prodaja pa se za 92.000 evrov, znotraj urejeno, prodam. Telefon 0049 175 69 814 50, 0049 7452 10 55 ali doma 02 565 14 96. ml3006 Pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti se bo opravljal dne 17.6.2002 ob 13.15 narok za II. javno dražbo. Predmet prodaje je nepremičnina, pripisana k vl. št. 234, k. o. Moščanci, kar predstavlja travnik, dvorišče s stanovanjsko in poslovno stavbo ter gospodarskim poslopjem na naslovu Moščanci 50. Ocenjena vrednost nepremičnine znaša 31.639.025,00 SIT. Na II. naroku za javno dražbo se sme nepremičnina prodati za polovico ocenjene vrednosti. Javne dražbe se lahko udeleži, kdor položi pred dražbo varščino v višini 3.163.903 Sit na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti št 51900-696-40045. Nepremičnino si je mogoče ogledati ne 6., 7. in 10. junija 2002 od 15. do 17. ure. Informacije po tel. št. 02 250 51 80. m13010 SVET ZAVODA SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati za imenovanje na funkcijo ravnatelja splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFV1 (Ur. 1. RS št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja -ZOFVI-A(Ur. 1. RS št. 64/01). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovanja dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 1.9.2002 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa (do vključno 14. 6.2002) na naslov: Srednja zdravstvena šola Murska Sobota, Ul. dr. Vrbnjaka 2, Rakičan, 9000 Murska Sobota, s pripisom »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izbiri v zakonitem roku. UO SKZ Kmetovalec Ljutomer, z. b. o., Glavni trg 3a, 9240 Ljutomer, razpisuje na podlagi 31. člena Zadružnih pravil prosto delovno mesto DIREKTORJA ZADRUGE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - dokončana visoka ali višja šola agronomske ali ekonomske smeri, - najmanj pet let delovnih izkušenj v kmetijskem zadružništvu na delovnih mestih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, - da imajo organizacijske in strokovne sposobnosti za samostojno vodenje gospodarskih subjektov. Kandidat bo imenovan za mandatno dobo 5 let, in sicer od 19. 8. 2002 do 18. 8. 2007. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SKZ Kmetovalec Ljutomer, Komisija za razpis, Glavni trg 3a, 9240 Ljutomer. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh od dneva objave razpisa. HIŠO v Gornji Radgoni prodam. Tel.: 518 35 13 ali 031 528 194. ml3021 TRISOBNO STANOVANJE V SEVERJEVI ULICI 1 v Murski Soboti prodam. Tel:: 041 326 061 ali 031 772 447. ml3026 KUPIM zazidalno zemljišče, zemljišče s poslopjem, min. 40 arov, za obrtno dejavnost v občinah MS, Puconci, Tišina, G. Radgona, Cankova. Tel::041730 017.ml3043 MANJŠO GARSONJERO ODDAMO V NAJEM. Tel.: 031 590 989. m13048 GRADBENO PARCELO v Puževcih, 23 arov, prodam. Tel.: 524 12 37. ml3O56 STANOVANJE, 31 m2, M. Sobota, center, prodamo. Tel.: 02 527 11 81, 041 746 027. ml3060 HIŠO PRI SVETEM JURIJU na Goričkem, delno opremljeno, takoj vseljivo, prodam. Možnost plačila na obroke. Tel.: 041 611 327. ml3094 kmetijska mehanizacija Lifam prodam. Tel.: 570 18 33. ml2949 PAJEK SIP, Spider 230, malo rabljen, prodam. Tel.: 041 343 673. ml2967 OBRAČALNIK ZA SENO, starejši, ugodno prodam. Tel.: 552 1 1 58. ml3OO3 SAMONAKLADALKO PIONIR, 20-kubično, in puhalnik za seno pro-dajo.Tel:. 570 15 38. ml3047 ENOOSNO PRIKOLICO TEHNO-STROJ prodam. Tel.: 041 562 644. ml3062 TRANSPORTER ZA ZRNJE, 6 m, z motorjem, prodam. Tel.: 548 11 84. ml 3078 BALIRKO za 4 oglate bale, zelo dobro ohranjeno, in vrtavkasto brano Mashio, 2,5 m, s polnim valjem, ugodno prodam. Tel.: 041 293 074. ml 3080 IZKOPALNIK KROMPIRJA, kosilnico BCS in samonakladalno prikolico, 17 m3, vse vredno ogleda, prodam. Tel.: 041 520 191. ml3087 KOSILNICO BCS, tračni obračalnik in čelno desko za Zetor prodam. Tel.: 041 512 028. ml3096 KOMBANJ DOMINATOR 68, letnik 1986, oprema koruzna in žitna, prodajo. Tel: 02 560 10 30. ml3084 VILE ZA OKROGLE BALE in po-drahljalnik prodam. GSM: 041 596 234. ml2391 BALIRKO ZA KVADRATNE BALE kmetijski pridelki VINO prodam. Možnost dostave na dom. Tel.: 575 18 77 ali 041 773 Na podlagi 93- člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91) in 6. člena pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem Javni stanovanjski sklad Občine Gornji Petrovci objavlja RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V OBČINI GORNJI PETROVCI I. Javni stanovanjski sklad Občine Gornji Petrovci razpisuje pogoje in merila za dodelitev 18 neprofitnih stanovanj v najem (6 dvosobnih stanovanj v velikosti 59 m2, 6 dvosobnih stanovanj v velikosti 61 m2, 6 trisobnih • stanovanj v velikosti 76 m2, od tega je eno stanovanje namenjeno invalidom). Lokacija stanovanj: Gornji Petrovci, pri gostilni Horvat. Stanovanja bodo predvidoma vseljiva konec avgusta 2002. II. Upravičenci do pridobitve stanovanja Do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da ima prosilec stalen dohodek oz. je v rednem delovnem razmerju, 2. da se mesečni dohodki na družinskega člana v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v lasti Javnega stanovanjskega sklada občine Gornji Petrovci gibljejo nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem, po določilih 100. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91) ter po 26. členu zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/ 92), 3. da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ni presegel naslednjih odstotkov nad povprečno plačo v državi v letu dni pred razpisom: - za enega člana gospodinjstva 80 % - za dva člana - za tri člane - za štiri člane - za pet in več 50% 20% 5% največ do povprečne plače v državi (oz. 0 %) 4. da prosilec in ožji družinski član niso lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili po določilih stanovanjskega zakona, 5. da prosilec in ožji družinski člani niso lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše, 6. da doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. Ob izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev imajo prednost prosilci, ki imajo stalno prebivališče v občini Gornji Petrovci. III. Vložitev zahtevka in dokazila Vlogo za pridobitev stanovanja dobijo prosilci v prostorih Javnega stanovanjskega sklada Občine Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 3ld, vsakdan od 07.00 do 15.00. Vlogi je treba priložiti še naslednje listine: - kratek življenjepis, - dokazilo o državljanstvu, - potrdilo o stalnem bivališču, - potrdilo oz. izvid ustrezne zdravniške komisije o morebitni invalidnosti, - najemno oz. podnajemno pogodbo, potrdilo o lastništvu ali drugo dokazilo o stanovanju, v katerem stanujete, - potrdilo o strokovni izobrazbi (maturitetno spričevalo, diploma ipd.). Podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi potrdi izplačevalec prejemkov na vlogi. Popolno vlogo z vsemi prilogami je treba vložiti na Javni stanovanjski sklad Občine Gornji Petrovci najkasneje do vključno 13 6. 2002. Izid razpisa bo objavljen na oglasni deski Občine Gornji Petrovci najkasneje v 30 dneh od poteka roka za oddajo vlog. Javni stanovanjski sklad . Občine Gornji Petrovci 370. ml3028 KRMILNI JEČMEN, večje količine, prodam. Tel.: 555 10 67, po 20. uri. ml3081 razno Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 1480-3, izdane na ime Robert Šemen, Žiberci 13- m 13093 SUHE HRASTOVE PLOHE, 5 cm. in slamo v balah prodam. Tel.: 549 11 83. ml3075 HITRO DOSTAVIMO LES ZA OSTREŠJE, BRUNA, OPAŽ. Tel.: 041 459 090, 041 451 677, Trgovinske storitve Marko Pahernik, Poljčane. ml2324 Preklicujem veljavnost HK št. 582981, HKS Panonka, na ime Štefan Toth, Prosenjakovci 26. ml3017 ZBIRALEC KUPI STARINSKI PREDALNIK, OMARO IN KREDENCO. Tel.: 041 520 203. m 13024 srečanja Za tiste,ki iščejo resno zvezo in prijateljstvo, ženitna posredovalnica Vita v Lendavi. Tel:. 031 438 496. ml3092 IŠČEM VERNO, upokojeno vdovo z avtomobilom. Starost od 45 do 60 let. Sem vdovec drugo leto, star 64 let. Ne morem več sam. Tel:: 560 14 50, zjutraj do 7. ure ali zvečer. m!3058 NEVEZANE obeh spolov vabimot »Zdravilni dotik«, kjer si lahko M® prijatelja/-ico, za občasna srečanji resno zvezo. Ženitna posredovalnici v »Zdravilnem dotiku«, Černelard Gederovska 14, tel.: 521 18® m13022 delo ZAPOSLIMO DELAVCA NA POf | ROČJU KOMERCIALE. Pogoji: - najmanj srednješolska (V) iz«W' ba tehniške smeri, - opravljeno pripravništvo, I - znanje nemščine, - obvladovanje računalnika: vrordif excel. Inter mineral, d. o. o., M. Gubca?» j Sobota (v ustanavljanju). Informacije tel.: 041 633 011, «*s do 15. ure. m 13020 Iščem osebo za varstvo 13®° starega otroka na domu 2 tedna*: mesecu (popoldan). Tel.: 041 295. m 12943 zaposlimo delavca na TIJI. Tel.: 548 10 92. ml3O89 VSE INFORMACIJE O DEU DOMU NUDI INFOCOMERU^ niča Malešev, Šercerjeva 20, Velenje, Tel.: 041 141121. storitve ROLETE, žaluzije, tende, lamelne vese, plise zavese montiram0 St* la Žalik, Žižki 31 k, tel.: 041 3^5' 02 571 14 10. ml2928 Oh, kako težko je, ko dragega človeka izgubiš, ki ti je življenje dal in bogatil Jana Kerčmar ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Elza Krpič iz Gornjih Slaveč 52 Ob vsej bolečini se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvoval1 nami in nam pomagali premagovati našo žalost. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijate*! ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in dar0 cvetje, sveče in za dobrodelne namene. Hvala sosedi Olg* 1 njeno nesebično pomoč. Posebej hvala celotnemu zdravstvenemu osebju H-nadstropja internega oddelka Splošne bolnišnice M. So za prvo in zadnje bolnišnično zdravljenje ter osebne zdravniku. ajs Ganjeni od besed slovesa, ki sta jih izrekla in zapela sk I pevci škof Geza Erniša in duhovnica Simona Prosič, se prisrčno zahvaljujemo. Vsem naša iskrena zahvala! Žalujoči: . sinovi Franc, Aleksander in Karel z družinam ter hčerki Šarika in Erika z družinama a KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKO , IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM.J BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI s P vešocaS KOMPLETNE POGREBNE STV^'C UREJANJE POKOPALIŠČ IN Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni pre'"’ do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti- Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel,: (02) 55 69 046, GSM: 041 712,58^^^ POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI P°K IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JUR# 9231 BELTINCI, Ravenska c., Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041' NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL/ 0 KOMUNALA Javno podjetje d.o.o. Telefon N.C.: (02) 54 Kopališka 2 Murska Sobota TelefaX: \^> KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: ugodna prodaja pogrebne opreme - brezplačni na prodaja vencev In cvetja - ureditev d^"1’ ( osmrtnic v javnih medijih - opravljanje stoti*6* 6 j|t plačilo na več obrokov brez obresli - ureianI’ । 24-urna DEŽURNA Sl II7RA GSM: O4^-^ ■■•Hilli £. I Niti zbogom nisi mogel reči, saj kruto se končalo tvoje je življenje. Prazen dom sedaj je in dvorišče, naše oko zaman povsod te išče. Strašne bolečine v srcih nas nikdar je več ne zaceli čas. V SPOMIN nate dragi Primož Trost 24. 2.1982-2. 6. 2001 šinilo je leto, odkar ti je kruta roka pretrgala mnogo prerano življenje, bil si še le popek mladosti, kateri bi se še moral razviti v prelep cvet. Sedaj v naših srcih ostajata upanje in tolažba, da se v nebesih vidimo spet. Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo, prižgano svečko in poklonjenim cvetom postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in s tem počastite spomin nanj. Vse te Pozornosti, Primož, pričajo, da živiš z nami naprej. % ljubeznijo tvoji: mama, orna, teta Milena, stric Srečko, Sestra, bratranci Jani, Monika, Sanja, krščenec Jaka, sošolci, prijatelji in znanci Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 82. letu nas je zavedno zapustil dragi oče in dedek Ivan Mertik iz Brezovice 58 boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga P°spremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše > in za mrliško vežico, nam pa izrekli sožalje. epa hvala celotnemu osebju internega in pljučnega oddelka ? bolnišnice v Rakičanu. Sv Va'a velja g. župniku za lep pogrebni obred in darovaho ' ®aso, govornici za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Njegovi najdražji Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. V SPOMIN Anici Merklin iz Motovilec srCe • hi J" ^u^a ve’ hudo boli, ko te 16 let več med nami ' Minile zate so bolečine, zamrl je tvoj smehljaj, zastal So< korak, ugasnil tvojih je oči sijaj. sPo e kanei° nam iz °č*> Pred nami je tvoj obraz in boleč Min na mesec maj, ko si se za vedno poslovila od nas. kogar rad imaš, nikoli ne umre, le daleč je ... Mesec maj je. Dom je prazen in polja čakajo, da prideš ti ... ZAHVALA V 57. letu je zastal korak, odšel si tiho in brez slovesa, dragi Jožef Merklin iz Motovilec '’%os ■ Zahvaliu)emo sosedom, sorodnikom, prijateljem in ste 8a v tak° velikem številu pospremili na 4^nji poti, darovali vence, cvetje, sveče in prispevali Hyaia °brodelne namene, nam pa izrekli sožalje. S'°Ves. Marjanci Ferko in g. Feriju Mačku za besede 1 duhovniku g. Ludviku Jošarju, pevcem, lovskim družinam in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - lepa hvala! Žalujoči: vsi vajini ' " Pogrešala bom vnukinja Anamarija Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo in lučke v spomin gorijo. N SPOMIN dragemu Alojzu Skledarju 1930-2001 iz Turnišča Hvala vsem, ki se ustavite ob grobu, prižgete svečo in se ga spomnite. Njegovi najdražji Čeprav si moral mnogo pretrpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. N SPOMIN 27. maja sta minili dve leti žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Alojz Žižek iz Rožnega naselja 10 v Murski Soboti Hvala Ti za vse, kar za nas storilo tvoje dobro je srce. Prisrčna hvala vsem za prižgano svečo in podarjen cvet. Vsi tvoji najdražji Dragi Dedi! Rade prihajamo na tvoj grob, Ti prinašamo cvetje in prižigamo sveče. Tvoje vnukinje Nicole, Nadine in Tijana Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela, spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti! ZAHVALA V 90. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in tašča Marija Farkaš roj. Kolman, s Hotize 40 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in za druge dobrodelne namene ter nam ob tej priliki izrekli sožalje. Posebna hvala osebju socialne službe Lendava in osebju zdravstvenega doma Turnišče za vso skrb in nego, ki ste jo nudili na domu. Hvala tudi duhovniku g. župniku Viliju Kovaču, pevcem za odpete žalostinke, govorniku zetu Silvu Tibautu in pogrebništvu Ferenčak iz Trnja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob slovesu dragega moža Štefana Gyofija iz Lendave se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, ustno in pisno izrazili sožalje, mu podarili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravniku dr. Petkoviču, ki je takoj prihitel na kraj dogodka in mu reševal življenje, sosedu Naciju Horvatu, ki je opazil moževo slabost na cesti in takoj poklical rešilca, dr. Hodoščku, dr. Bedernjaku, dr. Potočnikovi, dr. Mikuliču, kirurgu dr. Arpadu Norčiču za težko in uspešno operacijo ter redno spremljanje njegovega zdravstvenega stanja, vsem bolniškim sestram v bolnišnici Rakičan in v zdravstveni ambulanti v Lendavi. Hvala za prelepe besede in izkazano spoštovanje njegovih dijakov, gospe Mariji Požonec, enako za predstavitev njegovega ustvarjalnega življenja g. Ivanu Koncutu, častni straži, pevkam za občuteno zapete pesmi, trobentarju za zaigrano melodijo, skrbni pogrebni službi ter sorodnikom, sosedom, prijateljem, članicam sekcije za samopomoč in znancem ter Društvu upokojencev iz Lendave. Ostal bo tudi lep spomin na mojo vnukinjo Anjo, ki ga je ves čas najinega skupnega življenja osrečevala, spoštovala - oba sta se imela želo rada. Žena Fanika in njena hčerka Nada z družino Lendava, dne 20. maja 2002 V SPOMIN Minevajo štiri leta od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji Gorazd Rogan iz Murske Sobote Vsem, ki se ga še spomnite, namenite lepo misel in postojite ob grobu, lepa hvala. Mama in vsi, ki ga imamo radi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe od nikoder ni. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 28. maj 2001, ko si nas zapustila, draga mama, babica in prababica Marija Lipič iz Cubra 31, M. Toplice Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji Ne moremo verjeti, še manj pa preboleti, da nežnost, prijaznost ter dobrota kot podarjena vrednota, kljub mladosti in željam drugačnim, žal se morala bo preboleti. N enainštiridesetem letu nas je nepričakovano zapustila sodelavka Zlatka Bojnec, dr. med. zdravnica splošne medicine Vestno, delavno in prijazno sodelavko bomo vedno pogrešali. Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota Solze se osušijo, a spomin in bolečina v srcu ostaneta... N SPOMIN Te dni mineva pet let od takrat, ko si za vedno odšla od nas, draga Štefka Recek iz Matjaševcev Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu. Vsi tvoji Oči zapremo, v spominu znova te ozremo. Nikjer te ni in to boli. ZAHVALA 24. maja nas je brez slovesa v 76. letu zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric Leopold Brunec iz Dokležovja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno sožalje, darovali vence, sveče in za sv. maše ter dobrodelne namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Prostovoljnemu GD iz Dokležovja in okolice, ZD Beltinci in bolnišnici v Rakičanu, gospe Mariji Zver za poslovilne besede, Poldekovim in Katicinim sodelavcem ter pogrebništvu Balažič iz Ižakovec. Žalujoči vsi njegovi najdražji 22 uumai ju. maj WWV OBJEKT VARUJE PRED SONCEM, POGLEDI IN INSEKTI HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE RETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, iel. & laks: (02) 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948 Luž^r La S* §Hl2351 Kamnica garažna vrata dvoriščna vrata daljinski pogoni • ograje • kovane ograje zapornice PVC okna PVC vrata zimski vrtovi police žaluzije tel.: 624 05 44 gsm: 041 699 499 KOOPERACIJSKA REJA PRAŠIČEV 031 384 479 ■ a ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ «■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■ Športno društvo DOKONČA organizira 5. kolesarski maraton na 20, 45, 65 in 88 kilometrov. Štart bo v nedeljo ob 10. uri pred hotelom Lipa v Lendavi. Startnina je 2000 tolarjev in vključuje nagrado, medaljo, bograč in kopanje v hotelu Lipa. Zaradi prehoda državne meje imejte s seboj osebni dokument. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ POSREDNIŠTVO poredos it? aaNUtasnu TO]V/T P Agencija za nepremič- ±▼±“1 N JLjJL nine ® 536 18 18 omera, v okolici Križevcev pri Lju-.. manjši ftw M.Sobote, gorice cca 4 ha (Ljutom. - prodamo: hišo v Radencih M Soboti Krogu, novo hišo v okolici Miklavža pri Or Mačkovcth, nedok. v okolici Radencev (4.f ; M.Soboti (3 f.t. store hišo vVaneči delavnico v obrtni coni M. Sobota, nekdanji karavli v okolici Kuzme - dnevni bar oddajamo: pisarne v Ljutomeru m Murski Soboti, prostore (trgovina-teh. blago) v najamemo: sklad, prostore iOC mL v okolici Ljutomera DAVČNO St ETO1 ANJE It AJNŠK . d. o. o. Ledaisko naselje 16. 9000 Murska Sobota, tel.: 536 18 10 POGLEJ IN, POPOTUJ HMSIUD,7M .10.900 do 30.6., Sončkov klub, 3* Laguna In Maeslral, 2D, POL, veliko športnih od I I do 23.6., Sončkov klub, 4- Higlea. 20, ML 1 otrok do 7 let brezplačno PARIZ in Disneyland 44.900 14.8., avtobusni izlat, 5D, NZ, ugodni Pridih P*ke“ NEUM in biseri juga 44.900 22., 29.6., Sončkov klub, bus. 3' Stalil, 7». - t-lafnu BUni<.WK( UJCI mu A 67.890 4.6.,11.6.. 3- hotel Bousainvllllers, 7D, I* U1HI.V UH fcUUIH 109.900 22.6. ■ 2.7., 3- app Slavko - »rez last*' kamin, morje 250 m, app/4-5, Sedeta TRGOVINA 12» DOM-OBRT GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE, OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE, OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHOI Mesarstvo Kodila sZ!« 3Mesarstvo Kodila PE Markižavci If A|>|| A . P8 Delikatesa MarkiJavci 44 »BVlrllmL Stefana Kovača 6 tel 522 36 00 l ■Mfai tel 53 21 790 Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: Anton Pertoci, Petanjci 11 Franc Barbarič, Polana 37 Karel Vratarič, Puconci 296 Karel Kulič, Puževci 30 KO VEŠ, KAJ JEŠ! 10 stvarnosti in zaupanja Ljubljana • Maribor • Ptuj • Murska Sobota E-mail. info@merkur-zav.si • spletni naslov: www.merkur-zav.si VEDEŽEVALKA ZORA Pokličite najboljšo vedeževalko Odklanja vpliv črne magije in prekletstva Tel. 528 14 43, GSM: 031 828 675 Vedeževanje Zora, s. p., Pušča 91, 9000 M. Sobota KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšlč, s. p. Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 SICILIJA _ 119.900 22.6., avtobusni izlet, 8D, POL, odlično slovensko vodenje eWWw.sonchek-co,,1 SONČEK M. SOBOTA Slovenska 52,02» V/ TUl potoval^ BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 UGODNA JH| GOTOVINSKA POSOJIlA GARANCIJE: PLAČILNE KARlg OSEBNI DOHODEK, POKOJU MS, Staneta Rozmana Tel.: 02/ 524 16 30 LJ, Slovenska 27 ! Tel.: 01/425 20 RENAULT STORITEV USTVARJAMO AVTOMOBILE. 00 Renault je prva avtomobilska znamka, ki svojini uporabnikom ponuja nov način nakupa servisnih storitev - Renaultove paketne cene .storitev. Paketne cene Renaultovih servisnih storitev s° popolnoma jasne in pregledne, saj 50 znane vnaprej in vključujejo celotno storitev - tako Renaultove originalne nadomestne dele kot najkakovostnejše storitve Renaultovih serviserjev. Ta enostaven in transparenten način nakupa servisnih storitev zagotavlja redne vzdruevalne storitve brez nepotrebnih posegov in neprijetnih presenečenj tako omogoča popoln storitvijo. Paket "Vzdrževalni servisni pregled" je tak0 j nf voljo že od 11.865 SIT. www.renault.si Vedno pregledno. Paketne cene vzdrževalnega servisnega pregleda. Napoved kulturnih prireditev k i n a • k i n glasba in ples murska sobota vsoboto, 1. junija, ob 19. uri bo v grajski dvorani Večer sodobnega plesa, ki ga prireja Šola za sodobni Ples Flota. KONCERT murska sobota 'v četrtek, 30. maja, ob 19. uri bo v grajski dvorani ^ključni koncert Glasbene šole Murska Sobota. 'Včetrtek, 30. maja, bo v Galeriji koncert moškega Pevskega zbora Društva vinogradnikov Goričko. Go-stje večera bodo pevke pevskega društva Puconci PETANJCI Petek, 31, maja, ob 21. uri bo nastopila v kava bani Bagola skupina D’Kwaschen retashy. SEBEBORCI Vsoboto, 1. junija, ob 22. uri bo nastopila skupina Kwaschen retashy (s skupino Biser). dogodek Banovci ^soboto, 1. junija, ob 19. uri bo slovesna seja s podelijo občinskih priznanj in kulturnim programom. ^OAVANJE murska sobota ^četrtek, 30. maja, ob 19. uri bo v MIKK-u potopi-Predavanje z diapozitivi o ZDA avtorja Imreta c^ajla. EENDAVA sejni sobi gradu se bo predstavilo madžarsko me- ’t0 Oudavar. Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev J*8e Utazasok Fellinivel avtorja Istvana Hagytnasija. BAZStave Murska sobota v muzeju je na ogled stalna muzejska razstava in ^stava Na prelomih tisočletij. Slednja je odprta do Mija. ^SPEVKI ZA NABAVO OPREME ZA GINEKOLOŠKI ODDELEK IN NOVO PORODNIŠNICO z družino iz Tulingena, namesto cvetja za pok. botra Ja-Vlta-0®8" 19"9 SIT; Jože Sever z družino iz Tulingena, name-Janeza Smodiša - 10.000 SIT; družina Franca Fa-^Sev^'1"6’ names,° cve,ia 2a pok. Janeza Smodiša - 5.000 SIT; k (j ®iz Tulingena, namesto cvetja za pok. svaka Janeza Smodi-SIT’namest0 cvetja za pok. Janeza Smodiša so darovali: 1(4 ^er-Duh, Otovci 74 - 7.000 SIT, družina Estere Drvarič, Oto-000 SIT, družina Podnevar, Otovci 53 - 10.000 SIT, lljdO*3 3žka, Otovci 57 - 5.000 SIT, družina Bedič, Otovci 48 C LIT, družina Roudi, Otovci 38 - 3.000 SIT, družina Štefana )jL. Otovci 39 - 5.000 SIT, botrina Špilak-Gomboc, Otovci 37 -■ L družina Trafela, Vaneča 63 b - 5.000 SIT, družina Marije lZadružna ul. 34, Černelavci - 5.000 SIT, družina Horvat, Otovci < । SIT> Karel Sever z družino, Bodonci 156 - 6.000 SIT, ^A°iza Mariča, Rogaševci 44 - 10.000 SIT, družina Sever, K®91 b‘ 5'0M SIT’ Oskar Sever' Pečarovci 125 - 5.000 SIT, lJarz druzino'O,ovci 71 ’ 5 000 SIT’ Marian Kološa z mamo S'7, bru^na Časar, Veščica 53 - 5.000 SIT, S [h Sandra Severja, Pečarovci 99 - 5.000 SIT, Anton in Irena ks!T c3 10 " 5 000 SIT’ Marta Arko’ LanišCe 1' Škofljica -%i C Prosič' 0,°vci 62 b ■ 6 000 SIT’lbolka Sčavničar, družina Drvarič Ritoper, Otovci 66 - 7.000 k lna .^Har, Otovci 6 - 7.000 SIT; Valerija Car, Dobrovnik, zapok- Gizelo Ritlop iz Radmožanec - 3.000 SIT; so-Ntr8et-ne ulice v Murski Soboti, namesto cvetja za pok. Janka JlaneA' 8 000 SIT; Viktor vlak Puconci 29’namest0 cve,ia za Sa$’G°hibocaiz Mačkovec - 5.000 SIT; Policijska uprava ,\SlT°’a' namesto cvetja za pok. Elizabeto Novak ■ Božo -sit’ ecil'ia Kisilak, Zenkovci 43, prostovoljni prispevek - Van Drvar'L Mačkovci 51 b, namesto cvetja za pok. Ja-h a' 3.000 SIT; Prostovoljno gasilsko društvo Kukeč, na- ^iški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota pR0STA DELOVNA MESTA za zasedbo Območje StC Del NA TERENU; določen N to 5 slovenski jezik - go- ?0; v°zniški izpit kategorije MGE ’ ZAVRŠNIK & 0., MLADINSKA 7, \ M°NA; št. del. mest: 2 KOVIN IN STROJNO K0-^t/^STOJNOST Pri DELU); ; 3 '• d6'ovnih izkušenj; ^orije B; do 22.06.02; P" umetno kovaštvo, Z7’ V’DEM OB ŠČAVNICI Mri; Cen 1 I. delovnih Bi drugi LET; do 31. 05. \C| ^i i n°" bučečovci 1 a, k J0T0MERU; št. del. i>k°lo^en Cas ® Ples.; 6 vozniški izpit 90 l: zaposli se K' S ^bO-O^^KONT-UNI-\ 6'^'J?IŽEVC| PRI LJUTO-FC| PRI LJUTOMERU končnih IZDEL- V%ihčas 6 'H Rušenj; vozniški ^2. Qg 02;JANEZ MIR, S. P., UMETNO KOVAŠTVO, GRA-BONOŠ 27, VIDEM OB ŠČAVNICI ZIDAR ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO PRIUČENI ZIDAR S PRAKSO; do 30. 05 .02; DISKONT - UNIVERZAL, D. 0. O., KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 136, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU KUHAR NATAKAR PRIPRAVNIK KUHAR - NATAKAR; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik -govorno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: KUHAR; do 26. 06. 02; MARJANA KRAMBERGER, S. P., GOSTILNA ADA-NIČ, MELE 27A, RADENCI NATAKAR NATAKARICA; nedoločen čas; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE Z DRUGIM POKLICEM ALI BREZ POKLICA Z VESELJEM DO DELA V GOSTINSTVU; do 30. 05. 02; STANISLAV PANTOVIČ, S. P., DNEVNI BAR LIBERO, RENK0VCI 53B, TURNIŠČE NATAKARICA; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ZAGOTOVLJEN PREVOZ NA DELO IN DOMOV; do 31. 05. 02; HELENA PETOVAR, S. P., PIZZERIA IN TRGOVINA, RAJH NA- - V Galeriji si lahko ogledate razstavo Jožeta Denka z naslovom Fotografije. Razstava bo na ogled do 5. junija. - V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je do 10. junija na ogled razstava Zgodovinar dr. Ivan Zelko (1912-1986). - V klubu PAC si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Ota Rimeleja iz Maribora. - V razstavnem delu podjetja FER - ING, d. o. o., so na ogled dela Slavice Švenda iz Murske Sobote. Gre za prodajno razstavo ciklusa slik z naslovom Mačja skrivnost. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate jubilejno razstavo del članov DLUPP-a. MORAVSKE TOPLICE V zdravilišču bo do 2. junija razstavljala Lori Posega. KANČEVCI V galeriji Doma duhovnosti Benedikt si lahko ogledate regijsko razstavo del Otilije Kreft iz Kroga, Irme Premrl in Evgena Titana iz Murske Sobote, Renate Sporn iz Veščice in Elene Zechner iz Radenec, sodelujejo pa še: Tjaša in Žan Konstantinovič, Klemen Kreft, Matic Sporn, Ana Svetec in Nastja Utroša. GABERJE V prodajno-razstavni galeriji Erbija je na ogled bogata zbirka del številnih umetnikov (Banfi, Beer, Červek, Fišer, Ferlič, Hup, Huzjan, Jaki, Kološa, Meden, Mesarič ...). Galerija je odprta od torka do četrtka med 13. in 15. uro oz. kadarkoli po dogovoru po tel. številka 041713 226. LENDAVA V sinagogi razstavlja akademski slikar Ljubo Škrnjug iz Zagreba. GORNJA RADGONA V galeriji kulturnega doma je na ogled območna razstava odraslih likovnih ustvarjalcev. Razstava je odprta med 9- in 17. uro ter v času kinopredstav. Delimo vstopnice za kino Murska Sobota Četrtek, 30. maja: ob 18.00 ameriški vojni film Sestreljeni črni jastreb, ob 20.00 ameriška drama Rekviem za sanje Petek, 31- maja: ob 18.00 Rekviem za sanje, ob 20.00 Sestreljeni črni jastreb Sobota, 1. junija: ob 18.00 Sestreljeni črni jastreb, ob 2O.3O f rancoska drama Amebe Nedelja, 2. junija: ob 18.00 Sestreljeni črni jastreb, ob 20.30 Amelie kino • k i n Grof Monte Cristo, Frekvenca, Tanka rdeča linija, Daj naprej, Angelske oči... so samo nekateri od filmov, v katerih je igral Jim Caviezel. To pa je vedel tudi naš nagrajenec Robert Kovač, Zvezna ulica 12b, 2000 Maribor. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Ali je film Sestreljeni črni jastreb posnet po resničnih dogodkih? Da ali ne? Odgovor:............................................ Odgovore pošljite do 4. junija na naš naslov: Vestnik, Kupon št. 22 Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. mesto cvetja za pok. Jožeta Ciglarja - 10.000 SIT; družina Ošlaj Kukel, Lendava, namesto cvetja za pok. Anko Klopčič - 5.000 SIT; sodelavci Zdravstvenega doma - Reševalna postaja, namesto cvetja za pok. očeta Dušana Obala iz Rakičana - 13.000 SIT; Anica in Vili Zelko, Rakičan, namesto cvetja za pok. Jurija Gomboca - 5.000 SIT; Petra Fartek, Lidija in Tanja, namesto cvetja za pok. Janeza Smodiša -3.000 SIT; družina Štefana Rajnarja, Rakičan, namesto cvetja za pok. Frančiško Forjan iz Lipovec - 5.000 SIT; družina Koltaj, Berkovci 1, namesto cvetja za pok. Ludvika Berdena iz Strehovec - 5.000 SIT; Geza in Silva Lanjšček, Berkovci 25, namesto cvetja za pok. Ludvika Berdena - 5.000 SIT; družina Ivanič, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Ludvika Berdena - 5.000 SIT; družina Berden, Strehovci, namesto cvetja za pok. Ludvika Berdena - 25.000 SIT; Anica in Sandra Smodiš, namesto sedmine ob smrti moža in očeta Janeza Smodiša -50.000 SIT; Stanka Dešnik, Cankarjeva 78, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Elizabeto Novak ■ Božo - 4.000 SIT; Sindikat osnovne šole 4 Murska Sobota, namesto venca za pok. Marijo Kurnjek -10.000 SIT; Zdravstveni dom Lendava, namesto cvetja za pok. Jožeta Zadravca - 15.000 SIT; družina Boldižar-Dervarič, namesto cvetja za pok. Eleka Lovenjaka iz Poznanovec - 4.000 SIT; Anton Gider, Černe-lavci, namesto cvetja za pok. Ernesta Saboja - 5.000 SIT; družina Sarjaš, Gaberje, namesto cvetja za pok. Mileno Zobarič iz Murske Sobote - 3.000 SIT; Peter Šraj, Beltinci, namesto cvetja za pok. dr. Jožeta Zadravca - 10.000 SIT; stanovalci z Gregorčičeve 55 v Murski Soboti, namesto cvetja za pok. Franca Gorze - 15.000 SIT; Sindikat podjetja Mlinopek Murska Sobota, namesto cvetja za pok. očeta Dragi-, ce Rogan - 10.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NABAVO OPREME GINEKOLOŠKO PORODNEGA ODDELKA. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 BORZ ZNANJi je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in li-stimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Išče se znanje matematike za SŠ in fakultete. - Ponuja se znanje oblikovanja spletnih strani. - Ponuja se znanje nemškega in angleškega jezika. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. BELIEVE IN ME - Lenny Kravitz 2. OTILIA - Dorde Balaševič 3. MR. BOBBY - Manu Chao 4. IF TOMORROW NEVER COMES - Ronan Keating 5. SOAK UP THE SUN - Sheryl Crow 6. A NEW DAY HAS COME - Celine Dion 7. FOREVER NOT YOURS - A-ha PREDLOGI: POOR MISGUIDED FOOL - Starsailor LET ME DOWN EASY - Chris Isaak YOU - S Club 7 LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. KLINIK - Siddharta 2. ZVONČKI IN TROBENTICE - Lukas 3. ŠARMER - Mambo Kings 4. GUSL - Kvinton 5. ZADOSTI SEM NOR - Sasha 6. TAM TAM TAM - Kingston 7. NA KRILIH LJUBEZNI - Elevators PREDLOGI: ŠE ENKRAT - Leeloojamais HEY HEY - Big Bibls Brothers Band NA FUZBAL ME PUST - Vili Resnik LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. DAN V MAJU - Ans. Franca Potočarja 2. PREVEČ JE BELIH ROŽ - Vrisk 3. LE OBJETA ISTO MISLIVA - Vitezi celjski 4. FIČ FIRIČ - Ptujskih 5 5. KAJ MI MAR - Beneški fantje 6. MOJ RODNI KRAJ - Igor in Zlati zvoki 7. V VASICO RODNO - Fantje z Graške gore PREDLOGI: PEVCU - Gregorji PRAZNIK MUZIKE - Mladi Dolenjci ZA TVOJ PRAZNIK - Špik LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. KOT VETER - Šarm 2. VZLETI PTIČICA - Halicanum 3. NE JOČI ZA MANO - Tadej Šalamun 4. ZAGORELO TELO - Horizont 5. ZBOGOM, ZBOGOM, DRAGI - Marina Huber 6. EMMANUELA - Comfort 7. VRAČA SE POMLAD - Big Band Murska Sobota PREDLOGI: RDEČA VRTNICA - Palme Z ROSO SI OPLAKNEM LICA - Hobby Brass Band DVE ZVEZDI - Blanka Keršič Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 6. junija 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 22 - glasujem za skladbo PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba 111 ll,IV V Vl VIIVI11 SK1