Poštnina plačana v gotovini URADNI btudijaka knjižnica NOVO MESTO OKRAJA NOVO MESTO Leto I. V Novem mestu, dne 21. maja 1956 štev. 7 VSEBINA : Predpisi ljudskih odborov: 212. Odlok Ofoč. LO Črnomelj o postopku pri prodaji hiš iz splošnega ljudskega premoženja na območju občine Črnomelj 213. Odlok Obč. LO Mokronog o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Mokronog 214. Odredba Sveta za gospodarstvo Obč. LO Trebnje o odpiranju in zapiranju trgovin 215. Odredba Sveta za gospodarstvo Obč. LO Trebnje o načinu objave letne bilance obrtnih in drugih manjših gospodarskih organizacij Volitve in imenovanja: 216. Odločba OLO Novo mesto o imenovanju upravnega odbora Narodne banke LRS, podružnice Novo mesto 217. Odločba OLO Novo mesto o imenovanju upravnega odbora Narodne banke LRS, podružnice Črnomelj 218. Odločba OLO Novo mesto o imenovanju upravnega odbora sklada za pospeševanje kmetijstva v Novem mestu 219. Odločba OLO Novo mesto o imenovanju upravnega odbora sklada za pospeševanje kmetijstva v Črnomlju 220. Odločba OLO Novo mesto o imenovanju upravnega odbora kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v Novem mestu 221. Odločba OLO Novo mesto o imenovanju upravnega odbora kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v Črnomlju 222. Odločba OLO Novo mesto o razrešitvi direktorja kmetijske šole Grm — Novo mesto Neuradni del: 1. Poročilo komisije za prevzem in prodajo inventarja, uradnih knjig in arhivov bivših okrajev Črnomelj in Novo mesto 2. Poročilo komisije za razdelitev inventarja OLO Črnomelj na občine Črnomelj, Metlika, Predgrad in Semič 3. Poročilo komisije za ureditev gozdarske službe v okraju 4. Poročilo upravnega odbora o delovanju Reševalne postaje Novo mesto 5. Poročilo posebne komisije o stanju osnovnih sredstev Reševalne postaje Novo mesto PREDPISI LJUDSKIH ODBOROV 212. Na temelju 2. odstavka 12. člena, 50., 79. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 2. odstavka 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št. 17-101/53) in Uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš Splošnega ljudskega premoženja (Ur. list FLRJ, št. 31-264/53), ^5- člena Zakona o prometu z zemljišči in zgradbami (Uradni list FLRJ, št. 26/54) ter v zvezi z zakonom 0 Pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55 — priloga 1/B, razr. 1-3) in v zvezi s 1. členom uredbe o pravicah ljud-skih odborov mest, mestnih občin s posebnimi pravi-'"a-rni in občin, da smejo razširiti namen določenih namenskih sredstev (Uradni list FLRJ, št. 43-364/53), le občinski ljudski odbor Črnomelj na svoji 6. seji dne 17/3-1956 sprejel ODLOK 0 Postopku pri prodaji hiš iz Splošnega ljudskega premoženja na območju občine Črnomelj 1. člen Občinski ljudski odbor lahko proda privatnim ose-i bam, družbenim organizacijam in društvom stanovanjske hiše SLP, z največ dvema stanovanjema. Katere hiše iz SLP se smejo prodati, odloči ljudski odbor. Prodaja stanovanjskih hiš se izvaja z opravo javne dražbe po določilih tega odloka. 2. člen Javne dražbe za prodajo hiš SLP pripravlja, razpiše in vodi po pooblastilu občinskega ljudskega odbora posebna komisija. Komisijo imenuje občinski ljudski odbor iz vrst odbornikov, zastopnikov množičnih organizacij in ustreznega števila strokovnjakov. Predsednik komisije je član občinskega ljudskega odbora. 3. člen Pred razpisom javne dražbe mora komisija iz 2. člena tega odloka ugotoviti in določiti prometno vrednost za prodajo- določene hiše. Komisija ugotovi prometno vrednost na kraju samem v prisotnosti najmanj dveh sodno zapriseženih cenilcev in mora pri določanju dejanske vrednosti upoštevati zlasti, v kakšnem stanju je stavba, višino investicij, ki bi bile potrebne za postavitev hiše v uporabno stanje ter vrednost vgrajenega materiala, kakor tudi druge odločilne okoliščine. Ko je ugotovljena dejanska prometna vrednost v smislu 2. odstavka tega člena, razpiše komisija javno dražbo. 4. člen Oglas o objavi javne dražbe se mora natisnjti v »Dolenjskem listu« in izvesti na oglasni deski občinskega ljudskega odbora. Med dnevom objavitve oglasa v Dolenjskem listu in na krajevno običajen način in dražbo samo mora poteči najmanj 30 dni. Uživalcem stanovanj, ki stanujejo v hišah SLP, namenjenih za prodajo, se mora najmanj 10 dni pred dražbo dostaviti oglas o javni dražbi. Na eni javni dražbi se lahko prodaja tudi več stanovanjskih hiš. 5. člen Oglas, s katerim se oznani javna dražba, mora obsegati: 1. Kraj, dan in uro pričetka dražbe; 2. opis hiše, prostorov, ki jih obsega, navedbo ali gre za pritlično, enonadstropno ali večnadstropno stavbo, vrsto strehe, lego, kraj kjer se nahaja in hišno številko; 3. zemljiško-knjižne podatke; 4. izklicno ceno. Izklicna cena mora biti enaka prometni vrednosti, ugotovljeni po 3. členu tega odloka; 5. višino kavcije, ki jo mora ponudnik položiti pred začetkom dražbe; 6. način in roki poravnave kupnine. 6. člen Vsakdo, ki hoče dražbati, mora najkasneje pred pričetkom same dražbe predložiti komisiji iz 2. člena tega odloka potrdilo, da je položil pri računovodstvu občinskega ljudskega odbora Črnomelj najmanj 10% izklicne cene. Kdor se ne more izkazati s potrdilom iz 1. odstavka tega člena lahko položi najmanj 10% izkhcne cene na roke predsednika komisije najkasneje ob stavlja-nju ponudbe, v gotovini. Ponudniku čigar ponudba zaradi nadponudbe drugega ponudnika ni bila sprejeta, se položena kavcija v znesku 10% izklicne cene vrne takoj na dražbi sami. Najvišji ponudnik, čigar ponudba je bila sprejeta, mora plačati vso kupnino v gotovini pri računovodstvu Občinskega ljudskega odbora Črnomelj ali pa predložiti istemu priznanico o izvršenem plačilu pri Narodni banki FLRJ, podružnici Črnomelj, in to v 14 dneh po sklenitvi kupne pogodbe iz 9. člena tega odloka Občinski ljudski odbor lahko dovoli plačevanje kupnine na obroke. Obroki se morajo plačevati točno do rokov, določenih v kupni pogodbi. Če del kupnine ali vsa kupnina ni plačana do sklenitve pismene kupne pogodbe, potem mora kupec v kupni pogodb idovoliti vknjižbo zastavne pravice na prodani hiši v korist občinskega ljudskega odbora Črnomelj. Prejšnji odstavek pa ne velja za sprejete ponudbe oseb, ki jim je zagotovljen dolgoročni kredit pri Narodni banki, po določilih 6. a člena Uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš Splošnega ljudskega premoženja (Ur. list FLRJ, št. 31-264-53). Če je kupec s plačilom vse kupnine ah v zamudi dveh zaporednih obrokov kupnine, lahko občinski ljudski odbor odstopi od pogodbe in razpiše komisija iz 2. člena tega odloka novo dražbo. 7. člen Ako se dražba ni mogla opraviti, ker ni bilo ponudnikov, ali iz drugih razlogov, se razpiše nova dražba. Dražba se sme opraviti, če stavita ponudbe najmanj dva ponudnika. Ako se tudi ponovna dražba ne more opraviti zaradi pomanjkanja ponudnikov, odloči občinski ljudski odbor na seji, da se hiša proda izven javne dražbe ter določi istočasno tudi najnižjo ceno, pod katero se stavbo v nobenem primeru ne sme prodati. To prodajo izvrši komisija iz 2. člena tega odloka. 8. člen Javna dražba se opravi tako, da predsednik komisije iz 2. člena tega odloka objavi ob pričetku dražbe, katere hiše SLP se bodo na dražbi prodajale. Nato oznani predsednik izklicno ceno za hišo, ki je prva na seznamu in pozove navzoče, da stavijo ponudbe. Kadar na trikratni poziv ne stavi nihče ponudbe, se domakne hiša najboljšemu ponudniku pod pogojem, da stanovalec hiše ne bo stavil enake ah ugodnejše ponudbe. Če je v stanovalec hiše na dražbi navzoč, se mu ustno objavi in opozori, da mora v 24 urah podati enako ah boljšo ponudbo, kakor najboljši ponudnik na dražbi, sicer se bo hiša prodala najboljšemu ponudniku Najboljši ponudnik ostane vezan na- svojo ponudbo, dokler se hiša ne prizna stanovalcu. Hiše se prodajajo po vrstnem redu na seznamu hiš. Dokler ni končan dražbeni postopek za hišo, ki je prejšnja na seznamu, se ne more izkhcati naslednje hiše. O javni dražbi se piše zapisnik, ki mora vsebovati za vsako hišo: potek dražbe, ponudnike kot si sledijo, najboljšega ponudnika in poziv navzočemu stanovalcu hiše, da stavi svojo ponudbo v določenem roku in rok, ki se mu za to določi ter pravne posledice prekoračitve roka. V slučaju, da stanovalec hiše na dražbi ni navzoč, se mu mora dostaviti pismeno obvestilo proti vročil' niči. To obvestilo mora vsebovati: znesek najboljš® ponudbe dosežene na dražbi in poziv, da mora staviti enako ugodno ponudbo, kakor najboljši ponudnik pa boljšo ponudbo v roku 48 ur od prejema obvestil®’ ker se bo sicer hiša priznala najboljšemu ponudniku- Pri vročitvi v prejšnjem odstavku navedene vročil-hice, mora vročevalec vpisati dan in uro, ko je stanovalec obvestilo prejel. V zapisniku o javni dražbi se mora zapisati tudi, stanovalec hiše na dražbi ni bil navzoč. 9. člen Če stavi stanovalec hiše komisiji iz Ž. člena pisme-»o ali ustno na zapisnik v določenem roku enako ali boljšo ponudbo, kakor najboljši ponudnik na dražbi, napravi komisija s stanovalcem zapisnik kupne pogodbe za kupljeno hišo. V slučaju pa, da brezuspešne- preteče rok, v katerem bi moral stanovalec hiše podati ponudbe iz prejšnjega odstavka, se sklene kupna pogodba z najboljšim ponudnikom. Kupna pogodba se mora sestaviti pismeno in mora °bsegati poleg vseh bistvenih sestavin take pogodbe tudi določbe o kupčevi pravici do brezplačne in trajne uPorabe zemljišča, ki ostane last SLP, ter izrecno dovolitev prenosa lastninske pravice do hiše na kupca z ustreznimi vpisi v zemljiški knjigi. V kupni pogodbi se mora točno določiti način, kako se bo poravnala kupnina, in navesti posledice, ki Nastopijo zaradi zamude plačila kupnine ali obrokov kupnine. 10. člen Z dnem podpisa kupne pogodbe preidejo na kupca pravice, kakor tudi vsa javna bremena in nevarnost prodane hiše. Občinski ljudski odbor lahko zahteva, da kupec hišo zavaruje pri DOZ v višini pro-$etne vrednosti in vinkulira zavarovalno polico v korist občinskega ljudskega odbora Črnomelj. Kupnina se plača na tekoči račun občinskega ljudskega odbora Črnomelj pri Narodni banki LRS — podružnici Črnomelj, po poštni položnici ali pa direktno na računovodstvu ljudskega odbora, v roke za pooblaščenemu uslužbencu, katerega ime in pri-^hiek mora biti vsebovan v pogodbi sami. Številko tekočega računa je navesti v pogodbi. 11. člen Denarna sredstva, dobljena s prodajo hiš StLP, Se lahko uporabijo za vse vrste vzdrževanja in gradnje stanovanjsko-komunalnih, kulturno-prosvetnih, sc-eialnih in zdravstvenih objektov. 12. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Uradnem vestniku« okraja Novo mesto. Št. 01/1-1440/1. V Črnomlju, dne 17. marca 1956. Predsednik ObLO: Janez Žunič 1. r. 213. Na osnovi 2. odstavka 50. člena Zakona o občin-^lh ljudskih odborih (Uradni list LRS,, št. 19-88/52) v v zvezi s 24. točko odloka o finasiranju in poslo-j^nju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. j. ^5,53) je Občinski ljudski odbor Mokronog na svo-' Seli dne 31. decembra 1955 sprejel ODLOK o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Mokronog 1. člen Popolnoma se oproščajo plačevanja stroškov za zdravstvene storitve: a) plačila nezmožni ne glede na bolezen, ako davčni predpis od imetja ali dohodka družinske skupnosti bolnika ne presega 150 din letno na družinskega člana; b) šolska mladina osnovnih in srednjih šol za medicinsko indicirano zobno zdravljenje; c) bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bolnišnici, pa brezplačnost ni odrejena v predpisih višjih državnih organov; č) bolniki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišiiici, čeprav ni zdravljenje v bolnišnici predpisano ; d) bolniki za zdravljenje v bolnišnici, če se je šele naknadno ugotovilo, da ne gre za nalezljivo- bolezen, glede katere so bili napoteni v bolnišnico; e) babice, ki prejemajo preživnino na podlagi odloka o začasni dodelitvi preživnin babicam (Uradni Ust LRS, št. 23-79/53). 2. člen Tistim, ki imajo imetje ali dohodek, od katerega se plača davek, se določi delna oprostitev od plačevanja za zdravstvene storitve .po tej-le lestvici: če znaša davčni predpis bolnik plača od predpi- od premoženja ali do-sane zdravstvene hodka na družinskega storitve člana letno 25% 50% 75% 151 do 300 din 301 do 450 din 451 do 600 din Če znaša davčni predpis od imetja ali dohodka na družinskega člana bolnika 601 dinar ah več, plača bolnik polni znesek za zdravstveno storitev. 3. člen Ne glede na davčni predpis se lahko popolnoma ali deloma oprostijo od plačevanja zdravstvenih storitev tisti, ki bi bih zaradi trenutno slabih socialnih, pridobitnih ali drugih razmer gospodarsko ogroženi, ako bi morali plačevati stroške za zdravstvene storitve v delnem ali celotnem obsegu. 4. člen Prevoznih stroškov za prevoze z rešilnimi vozili so oproščeni popolnoma: a) bolniki ne glede na davčni predpis, če gre za nalezljivo bolezen, kadar je zdravljenje v bolnišnici obvezno po zveznih ali republiških predpisih; b) tisti, ki so navedeni v točkah a), c), č), d) in e) 1. člena tega odloka, toda le s pogojem, da je odredil prevoz pristojni zdravnik; c) porodnice, če gre za porod, ki je v teku ter je napotnico za bolnišnico podpisal krajevni zdravnik oziroma izdal napotnico krajevni zdravnik pozneje. 5. člen 214. Kot zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo ta-le zdravstvena opravila: a) zdravniška pomoč v ambulanti in na bolnikovem domu; b) zdravniška pomoč in oskrba v bolnišnicah, sanatorijih in vseh drugih zdravstvenih ustanovah; c) prejemanje zdravil in sanitetnega materiala v lekarnah; č) izjemoma in po prosti presoji lahko občinski ljudski odbor Mokronog v vsakem posameznem primeru odloči prejemanje ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, zdraviliško in klimatsko zdravljenje ter specialni zdravniški pregled. 6. člen Olajšave in oprostitve po 1. in 2. členu tega odloka se priznavajo upravičencem le na podlagi posebnega potrdila o upravičenosti. To potrdilo morajo predložiti upravičenci zdravstvenem zavodu ob prvem iskanju zdravstvene pomoči, razen v nujnih primerih, ko se lahko potrdilo predloži najkasneje 8 dni po prejemu obračuna za opravljeno zdravstveno storitev. 7. člen Potrdilo o upravičenosti do popolne ali delne oprostitve odplačevanja za opravljeno zdravstveno storitev, ki mora obsegati konkretno navedene okolnosti in razloge za oprostitev kakor tudi obseg oprostitve (to je ali gre za popolno ah delno oprostitev) izda: Na podlagi 59. člena Uredbe o trgovanju ter 0 trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni Ust FLRJ> št. 37-430/55) in po zaslišanju Okrajne trgovske zbornice Novo mesto pod št. 236/56 z dne 21. marca 1956, izdaja svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Trebnje, po sklepu sprejetem na 3. seji dne 31. marca 1956 ODREDBO o odpiranju in zapiranju trgovin I. Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Trebnje predpisuje s to odločbo najkrajši poslovni čas za trgovine. V tem predpisanem najkrajšem času morajo biti trgovine odprte za stranke. Vsaka sprememba ali prestavitev predpisanega poslovnega časa je nedopustna. II. Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Trebnje sme v izjemnih primerih (zaradi adaptacije, inventure in podobnih razlogov), če je to nujno potrebno, dovoliti, da se trgovina zapre med obratovalnim časom. III. Poslovni čas je različen pozimi in poleti. Zimski čas traja od 1. oktobra do 30. aprila. IV. a) za tiste iz točke a) 1. člena in za tiste iz 2. člena tega odloka tajnik občinskega ljudskega odbora, b) za vse druge osebe pristojni zdravnik, c) obrazec potrdila predpiše občinski ljudski odbor Mokronog. 8. člen Trgovine smejo biti odprte preko predpisanega najkrajšega poslovnega časa, če sklene delovni kolektiv. V. Prodajalne tobaka v naseljih Trebnje, Velika Loka in Dobrnič morajo biti ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih dopoldne odprte najmanj 3 ure. Potrdilo o popolni ali delni oprostitvi odplačevanja za opravljeno zdravstveno storitev po 3. členu tega odloka izda občinski ljudski odbor. 9. člen Proti odklonitvi zaprošenega potrdila po tem odloku je dopustna pritožba po splošnih predpisih za upravni postopek v 15 dneh po prejemu pismenega sporočila, da je prosilcu prošnja odklonjena. Pritožbo je vložiti preko občinskega ljudskega odbora, ki je zaprošeno potrdilo odklonil. VI. Poslovni čas mora biti vidno objavljen. Če je obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, iz' danega na osnovi II. točke te odredbe, morajo biti na vidnem mestu v obratu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje, tel številka in datum dovoljenja. VIL Trgovine morajo biti odprte: ob delavnikih 10. člen pozimi poleti a) v vseh krajih razen v Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Trebnjem od ponedeljka do petka 7.30—12.00 14.00—17.00 7.00—12.00 16.30—19.0° Št. 450/1-55. v Trebnjem od pone- 7.00—12-0° 15.00—17.0° V Mokronogu, dne 31. decembra 1955. deljka do petka 7.30—12.00 14.00—17.00 Predsednik ObLO: ob sobotah v vseh 7.00—14.°° Jože Jerič 1. r. krajih 7.30—14.00 k) ob splošnih sejmih c) trgovine s svežim mesom ob sobotah ^ prodajalne kruha prodajalne tobaka 7.30—14.30 7.00—15.00 7.00—12.00 14.00— 17.00 6.30—12.00 i 7.30—12.00 14.00— 17.30 vm. 6.00—12.00 16.00—18.00 6.00—11.00 6.30—11.30 14.00—17.00 Kdor nima trgovine odprte v določenem poslovnem casu> bo kaznovan zaradi prekrška po 4. točki 96. čle-na Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in ^govinah. IX. Ta odredba velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Št. 02/1-157/2. V Trebnjem, dne 31. marca 1956. Predsednik ObLO: Franc Zidar 1. r. Predsednik ^veta za gospodarstvo: Franc Skubic 1. r. 215. Na podlagi 7. odstava 5. člena Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. ^'976/55) in v zvezi s predpisi Zakona o pristojnosti finskih in okrajnih ljudskih odborov priloge I./A kčke 1/X izdaja svet za gospodarstvo Občinskega belskega odbora Trebnje po sklepu sprejetem na 3. Sfiji dne 31. marca 1956 ODREDBO 0 kačinu objave letne bilance obrtov in drugih manjših gospodarskih organizacij Obrti in druge manjše gospodarske organizacije S Sedežem v občini Trebnje objavijo letne bilance v radnem vestniku okraja Novo mesto, ne glede na to ak so dejansko vodili knjigovodstvo po skrajšanem k pa po enotnem temeljnem kontnem planu. Kmetijske organizacije, obrtne delavnice in gosti-Sca> katerim je bilo z istimi predpisi dovoljeno voditi knjigovodstvo po načelih enostavnega (enojnega) knjigovodstva, ne objavljajo za leto 1954 svojih letnih zaključkov, kolikor so v tem letu dejansko vodili enojno knjigovodstvo. Če pa so vodili knjigovodstvo po skrajšanem ali po enotnem temeljnem kontnem planu pa objavijo letno bilanco po določilih 1. odstavka. II. Gospodarske organizacije iz točke I. pošljejo v 15 dneh, ko dobijo pritrditev k zaključnemu računu Uradnemu vestniku okraja Novo mesto v objavo bilanco s kratkim izpiskom iz poslovnega poročila. Bilanca, ki se pošlje v objavo v smislu prejšnjega odstavka, mora biti sestavljena po bilančnem vzorcu št. 1 c objavljenem v navodilih k uredbi o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1954. (Uradni list FLRJ, št. 5-30/55). Ta obrazec se izpolni na podlagi podatkov iz zaključnega računa za katerega je bila dana pritrditev, t. j. upoštevaje tudi vse popravke z ozirom na odločbo o pritrditvi. V ostalem je treba upoštevati tudi vse določbe VI. poglavja 58. člena citiranih navodil. III. Gospodarske organizacije iz točke I., ki so prejele pritrditev k zaključnemu računu pred uveljavitvijo te odredbe, morajo poslati bilanco v objavo v 15 dneh po njeni uveljavitvi. IV. Za prepozno dostavo ali nepravilno sestavo bilance, ki se- objavlja, se uporabljajo kaznovalne določbe 63. člena Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij. V. Ta odredba velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Št. 02/1-1025/1. V Trebnjem, dne 3. aprila 1956. Predsednik Sveta za gospodarstvo: Franc Skubic 1. r. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Zidar 1. r. VOLITVE IN IMENOVANJA 216. c Ua osnovi 46. člena uredbe o bankah in hranilni-6lh (Uradni list FLRJ, št. 4-34/54) in 6. točke 27. bo^a statuta okraja Novo mesto, Okrajni ljudski od-zbn ^OVo mesto na 3. skupni seji odbornikov obeh r°v dne 8. oktobra 1955 izdaja naslednjo 0. ODLOČBO “Snovanju upravnega odbora podružnice Narodne banke v Novem mestu V upravni odbor podružnice Narodne banke v Novem mestu se imenujejo: za predsednika: Vale Maks, predsednik občinskega ljudskega odbora Novo mesto, odbornik okrajnega zbora, za podpredsednika: Sodnik inž. Dušan, pomočnik direktorja SGP Pionir, odbornik zbora proizvajalcev, za člane: Dolenc Luka, Novo mesto, direktor Tekstilne tovarne, Beltram Metod, knjigovodja podjetja »Novcles« Novo mesto, Gričar Jože, direktor Trgovskega podjetja Železnina Novo mesto, Lovko inž. Lojze, Novo mesto, uslužbenec OLO, Cigoj Henrik, upravnik Vodovodno-instalaterskega podjetja Novo mesto, odbornik zbora proizvajalcev, Pintar Rudi, direktor gostinskega podjetja Hotel »Metropol«. Novo mesto, Ncvšak Ivo, direktor zavoda za planiranje Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Direktor podružnice Narodne banke v Novem mestu je po svojem položaju član upravnega odbora. Št. 1-619/1-55. V Novem mestu, dne 8. oktobra 1955. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 217. Na osnovi 46. člena uredbe o bankah in hranilnicah (Uradni list FLRJ, št. 4-34/54) in 6. točke 27. člena statuta okraja Novo mesto, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 3. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 8. oktobra 1955 izdaja naslednjo ODLOČBO o imenovanju upravnega odbora podružnice Narodne1 banke v Črnomlju V upravni odbor podružnice Narodne banke v Črnomlju se imenujejo: za predsednika: Belopavlovič Niko, Novo mesto, podpredsednik OLO Novo mesto, za podpredsednika: Jakljevič Franc, Metlika, predsednik Občinskega, ljudskega odbora Metlika, odbornik okrajnega zbora, za člane: Kos Franc, Črnomelj, direktor splošnega trgovskega podjetja, Brus Drago, direktor Valjčnega mlina in lesne industrije »Zora« Črnomelj, Hutar Alojz, Črnomelj, podpredsednik Občinskega ljudskega odbora, odbornik okrajnega zbora, Kranjc Zvone, direktor Tovarne učil Črnomelj. Direktor podružnice Narodne banke v Črnomlju je po svojem položaju član upravnega odbora. Št. 1-619/2-55. V Novem mestu, dne 8. oktobra 1955. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 218. Na osnovi 2. in 14. člena Uredbe o upravljanju skladov za pospeševanje kmetijstva (Urad. list FLRJ. št. 28-293/55) in 3. točke okrajnega družbenega plana okraja Novo mesto za leto 1955 ter 6. točke 27. člena Statuta okraja Novo mesto, Okrajni ljudski odbor na 3. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 8. oktobra 1955 izdaja naslednjo ODLOČBO o imenovanju upravnega odbora okrajnega sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje v Novem mestu V upravni odbor okrajnega sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje v Novem mestu se imenujejo: za predsednika: Pirc Tone, Novo mesto, podpredsednik OZZ Novo mesto, odbornik okrajnega zbora, za člane: Linzner .inž. Rado, agronom OZZ Novo mesto, Lovko inž. Lojze, agronom OLO Novo mesto, Dular Jože, Jurka vas, odbornik zbora proizvajalcev, Thorževskij Sergej, šef odseka za proračun OLO Novo mesto. Št. 1-620/1-55. V Novem mestu, dne .8. oktobra 1955. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 219. Na osnovi 2. in 14. člena Uredbe o upravljanju skladov za pospeševanje kmetijstva (Urad. list FLRJ, št. 28-293/55) in 3. točke okrajnega družbenega plana okraja Črnomelj za leto 1955 ter 6. točke 27. člena Statuta okraja Novo mesto, Okrajni ljudski odbor na 3. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 8. oktobra 1955 izdaja naslednjo ODLOČBO o imenovanju upravnega odbora okrajnega sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje v Črnomlju V upravni odbcr okrajnega sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje v Črnomlju se imenujejo: za predsednika: Hutar Alojz, Črnomelj, podpredsednik občinskega ljudskega odbora, odbornik okrajnega zbora, za člane: Košir Franc, Črnomelj, načelnik oddelka za gosp0' darstvo Občinskega ljudskega odbora, Pfaff Alojzij, uslužbenec odseka za proračun OL^ Novo mesto, Št. 7 Peternelj inž. Branko, direktor rudnika Kanižarica, odbornik zbora proizvajalcev, Malnerič inž. Nevenka, agronom občinskega ljudskega odbora Črnomelj. Št. 1-620/2-55. V Novem mestu, dne 8. oktobra 1955. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 220. Na osnovi 18. točke odloka o načinu vplačevanja in uporabe sredstev kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 15-151/55) in 6. točke 27. člena statuta okraja Novo mesto, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 3. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 8. oktobra 1955 izdaja naslednjo '*■ ODLOČBO o imenovanju upravnega odbora okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v Novem mestu V upravni odbor okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš se imenujejo: za predsednika: Počrvina Miha, direktor zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu, odbornik okrajnega zbora, za člane: Cigoj Henrik, direktor vodovodno-instalaterskega podjetja Novo mesto, odbornik zbora proizvajalcev, Hlede Alojz, direktor poslovalnice DOZ Novo mesto, odbornik okrajnega zbora, Kump Peter, gradbeni inšpektor OLO Novo mesto, Thorževskij Sergej, šef odseka za proračun OLO Novo mesto. Št. 1-621/1-55. V Novem mestu, dne 8. oktobra 1955. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 221. Na osnovi 18. točke odloka o načinu vplačevanja in uporabe sredstev kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 15-151/55) in 6. točke 27. člena statuta okraja Novo mesto, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 3. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 8. oktobra 1955 izdaja na- ODLOČBO o imenovanju upravnega odbora okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš j v Črnomlju V upravni odbor okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš se imenujejo: za predsednika: Pahulja Blaž, direktor gradbenega podjetja Črnomelj, za člane: Pfaff Alojzij, uslužbenec odseka za proračun OLO Novo mesto, Ahačič Blanka, gradbeni inšpektor občinskega ljudskega odbora Črnomelj, Perhne Jože, cestni nadzornik Črnomelj, Fabjan Bojan, uslužbenec Tovarne učil v Črnomlju. Št. 1-521/2-55. V Novem mestu, dne 8. oktobra 1955. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 222. Na osnovi 18. in 42. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53), Okrajni ljudski odbor Novo mesto izdaja naslednjo ODLOČBO o razrešitvi Kegljeviča Alojzija dolžnosti direktorja Kmetijske šole Grm 1. člen Kegljevič Alojzij se razreši dolžnosti direktorja Kmetijske šole Grm — Novo mesto. 2. člen Datum razrešitve tov. Kegljeviča Alojzija bo razviden iz razrešnice, ki jo bo dobil ob predaji poslov v smislu 11. in 15. člena uredbe o predaji poslov uslužbencev državnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 23-235/51). Št. 02/2-1790/1. V Novem mestu, dne 23. februarja 1956. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. Št. 7 NEURADNI DEL POROČILO komisije za prevzem in predajo inventarja, uradnih knjig in arhivov bivših okrajev Črnomelj in Novo mesto Na prvi seji odbornikov obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora je'bila imenovana komisija za prevzem inventarja in arhivov bivših okrajev Črnomelj in Novo mesto. Takoj po imenovanju je komisija pristopila k delu. Komisija je v skladu z navodili republiških organov takoj pristopila k pripravam za prevzem inventarja in arhivov pri okrajnem ljudskem odboru Črnomelj in Novo mesto. Nadzorovala je priprave nad urejevanjem arhivov, zaključevanjem knjig in splošnega pisarniškega poslovanja. Delo si je komisija razdelila tako, da je nekaj članov zadolžila za prevzem in predajo gradiva v Črnomlju, nekaj pa v Novem mestu. Komisija je pričela prevzemati arhiv bivšega okraja Črnomelj 20. avgusta 1955 in je s prevzemom zaključila 31. avgusta 1955. Kljub navodilu republiških organov je komisija sklenila prepeljati arhiv Okrajnega ljudskega odbora Črnomelj v Novo mesto, čeravno ni bil tako urejen, kot so zahtevala navodila. Koliko je prevzeti arhiv popolen, komisija ne more trditi, ker ni bilo mogoče izvršiti kontrole ob prevzemu, vendar je bila mnenja, da bo prevzeti arhiv uredil Okrajni ljudski odbor. Komisija je prevzela od okrajnega ljudskega odbora Črnomelj za leto 1953 1019 nerešenih spisov, za leto 1954 547 nerešenih spisov in za leto 1955 981 nerešenih spisov. Komisija je pričela prevzemati arhiv bivšega okraja Novo mesto 29. avgusta 1955 in zaključila s pre- vzemom 31. avgusta 1955. Komisija je prevzela spise po delovodnikih in spise, ki so v arhivu ter spise, ki so nastali mimo delovodnikov po posebnem seznamu. Pri prevzemu je komisija ugotovila, da je arhiv zadovoljivo urejen. Komisija je prevzela od okrajnega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1953 1912 nerešenih spisov, za leto 1954 887 nerešenih spisov in za leto 1955 1717 nerešeni!! spisov, ki se nanašajo na agrarne zadeve, davčne pritožbe, skrbniške zadeve in bolniške stroške. Komisija je takoj po prevzemu nerešenih spisov od okraja Črnomelj in Novo mesto- iste razdelila preko tajnika okrajnega ljudskega odbora referentov in odstopila občinskim ljudskim odborom, če so z novo pristojnostjo pridobili prvostopno reševanje. Uradne knjige so se zaključile pri obeh ljudskih odborih z 31. avgustom 1955 in so vložene v arhiv Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Inventar je komisija prevzela pri obeh okrajih po seznamu inventarnih predmetov. Istočasne- je naročila Okrajnemu ljudskemu odboru v Črnomlju, da predloži predlog o razdelitvi inventarja občinam Črnomelj, Metlika, Predgrad in Semič Okrajnemu ljudskemu odboru, ki naj o stvari odloči, da se prevzet inventar odpiše pri Okrajnemu ljudskemu odboru Novo mesto. Ljudski odbor okraja Črnomelj tega predloga ni predložil, zato je komisija predlagala ljudskemu odboru, da je na 3. skupni seji imenoval posebno komisijo, ki naj sklepa o razdelitvi inventarja. Novo- mesto, dne 9. decembra 1955. POROČILO komisije za razdelitev inventarja OLO Črnomelj na občine Črnomelj, Metlika, Predgrad in Semič Komisija se sestoji iz naslednjih članov: predsednik: Jakljevič Frane, Metlika člani: Hutar Alojz, Čromelj Kapš Franc, Semič Falkner Stanko, Novo mesto Počrvina Franc, Novo mesto Navedena komisija je imela 3 seje in dokončno predlagala Okrajnemu ljudskemu odboru Novo mesto naslednjo razdelitev inventarja: Občinski ljudski odbor Predmet . Črno- Metlika Semič Pred," Davčna melj grad uprava 1. Omare........................................ 34 6 3 1 6 2. Mize — pisalne............................... 26 10 6 2 15 3. Navadne mize..................................10 2 1 —■ 1 4. Mizice za pisalni stroj in telefon .... 15 3 1 — — 5. Stelaže........................................7 —■ — —> — 6. Stoli — navadni..............................178 18 12 — 25 7. Foteli ...................................... 13 4 4 — 4 8. Obešalniki .................................. 27 4 2 — 3 9. Zaboj za drva.................................19 2 —• — 2 10. Karnise ......................................19 — — — — 11. Slike maršala Tita, Kardelja, navadne in 35 3 2 — 3 umetniške.................................... 12. Preproge dragocene in navadne .... 14 1 2 — — 13. Svetilke viseče in namizne................... 62 3 2 — 6 14. Stojala za cvetlice in dežnike.................5 — — — 2 15. Blagajne železne...............................3 — — — — 16. Pljuvalniki.................. . 8 \ — — — 1 17. Zavese........................................19 — — — — 18. Aktovke .......................................5 — — — — 19. Zemljevidi....................................10 — — — — 20. Dvokolesa......................................2 1 1 — — 21. Pisalni stroji.................................9 4 2 1 2 22. Računski stroji .... 1 1 1 — 1 23. Zastave........................................3 — — — — 24. Razen droben inventar.........................93 — — — 11 25. Razni instrumenti katastra in veterine . 25 — — — — 26. Avtomobili.....................................1 1 1 — — 27. Zaboji za kartoteko............................8 — — — 18 28. Motorno dvokolo je komisija dodelila cestni upravi, kjer je že dalj časa ter je razstavljen za začasno neuporaben. Katastrska uprava 6 5 2 1 . 1 12 2 1 3 3 5 17 Komisija je pri razdelitvi upoštevala potrebe raznih občin ter razpoložljivi inventar sorazmerno tudi razdelila. Novo mesto, dne 9. decembra 1955. POROČILO komisije za ureditev gozdarske službe v okraju Novo i mesto Na seji Okrajnega ljudskega odbora dne 8. oktobra 1955 je bilo v razgovoru pri sprejemanju sistemizacije Okrajne uprave za gozdarstvo postavljeno od strani odbornikov ljudskega odbora, da se problematika iz naslova gozdarstva dokončno uredi. Okrajni ljudski odbor je sprejel sklep, da pooblasti gospodarski svet Okrajnega ljudskega odbora, ki naj razčisti iz gozdarstva naslednja vprašanja: 1. Organizacija gozdarske službe 2. Vprašanje osnovnih sredstev 3. Kadrovska zasedba — sistemizacija. Gospodarski svet OLO Novo mesto je na svoji seji dne 21. oktobra 1955, na osnovi zgoraj navedenega sklepa razpravljal o problemih gozdarstva ter sprejel sklep, da imenuje komisijo, ki naj prouči vso problematiko gozdarstva. V to komisijo so bili imenovani naslednji člani: Markovič Franc, predsednik ObLO Straža-Toplice kot predsednik komisije, Kebe Ludvik, sekretar uprave za gozdarstvo, Pečar inž. Mirko, pomočnik direktorja Gozdnega gospodarstva Novo mesto, Butara inž. Dušan, revirni nadzornik Mokronog, Penca inž. Janez, šef taksacije Okrajne uprave za gozdarstvo, Roth Leon, uslužbenec »Novoles« Novo mesto, Čarman Valentin, uslužbenec Okrajne uprave za gozdarstvo Novo mesto, Žnidar dr. Tone, pravnik OLO Novo mesto. Komisija je na svojih treh sestankih zgoraj navedeno problematiko proučila, vendar ni uspela v celoti podrobno proučiti, kako bodo stvari potekale v praksi na terenu. Na svojem sestanku je komisija proučila odlok OLO o ureditvi gozdarske službe v okraju, kateri je bil objavljen v Uradnem listu LRS, št. 25/54. S tem odlokom je bila ustanovljena okrajna uprava za gozdarstvo. Ta odlok je bil v gotovih točkah nekoliko pomanjkljiv, kar se je pozneje pri izvajanju gotovih nalog v praksi pokazalo, da je prišlo do nekaterih nesoglasij med prejšnjo upravo oziroma upravnim organom Gozdnega gospodarstva in novo ustanovljeno okrajno upravo. Ta nesoglasja so na terenu izzvala kritiko, ker je bilo treba najti tako obliko, ki bi najbolj odgovarjala trenutnemu stanju. Ta nesoglasja so se nanašala na kompetence in pravice pri odkazovanju drevja, zlasti v državnem sektorju, načinu planiranja v gozdarstvu, komu pripadajo osnovna sredstva, nazive gozdarskih organov v upravi in podjetju, upravljanje z gospodarskim skladom in postopne procese operativnih nalog uprave za gozdarske odseke kmetijskih zadrug. Imenovana komisija ni uspela v tem času pripraviti dopolnitev oziroma spremembe odloka o ureditvi gozdarske službe v okraju, zato predlaga, da bi okoli teh problemov še nadalje delala in da bi za eno od prihodnjih sej okrajnega ljudskega odbora pripravila dokončno formulacijo odloka, ker je v zvezi z dopolnitvijo odloka potrebno dobiti soglasje od Republiške uprave za gozdarstvo, za posamezne točke. Komisija je navedeno problematiko iz področja gozdarstva na svojih sestankih proučevala in sklenila, da predlaga ljudskemu odboru naslednje zaključke: 1. Odkazovanje gozdnega drevja: Glede na to, da je odkazovanje eno najbolj delikatnih strokovnih del v gozdarstvu, pri čemer se lahko z nepravilnim delom povzroči ogromna gozdarska škoda, se predlaga, da odkazovanje gozdnega drevja lahko vršijo le pooblaščeni gozdarski strokovnjaki od strani okrajne uprave za gozdarstvo, ne glede na to, kje so zaposleni. Za svoje delo pri odkazovanju pa so neposredno odgovorni upravi za gozdarstvo, katera skrbi, da se odkazovanje vrši na podlagi gozdarskih elaboratov, če pa teh ni, pa na podlagi večje možne strokovnosti v okviru družbenega plana. Potrebno odkazovanje gozdnega drevja iz varstvenih ukrepov (sušice, lovna drevesa, snego-lomi itd.) lahko odkazujejo pristojni operativni organi, ki na terenu opravljajo svojo gozdarsko funkcijo ter so za svoje delo v tem pogledu odgovorni Upravi za gozdarstvo, oziroma revirnim nadzornikom dotičnega terena. Odkazovanje drevja za maloprodajo iz gozdov SLP bodo prav tako izvršili pristojni operativni gozdarski organi, ki bodo imeli za to pooblastilo. S tem načinom dela bo zagotovljena strokovna izvedba od-kazovanja v cilju, da se ta ukrep izvaja tako, da bo zajamčeno trajno in pravilno gospodarjenje v vseh gozdovih ne glede na lastništvo. Le na osnovi odkazova-nja gozdnega drevja je zajamčena pravilna gojitev gozdov, kar je zlasti važno na našem področju, kjer prevladuje privatna oblika gospodarjenja v gozdovih. 2. Planiranje v gozdarstvu. Da se preskrbe splošne družbene potrebe, se v gozdarstvu planira na osnovi republiških proporcij. Konkretna izvedba plana v okrajnem merilu naj bo prepuščena zavodu za planiranje pri Okrajnem ljudskem odboru, oziroma globalni plan gozdarstva se izvaja preko zavoda za planiranje. Sestava operativnega plana se prepusti Okrajni upravi za gozdarstvo, da ga sestavi v sporazumu z gozdnim gospodarstvom in kmetijskimi zadrugami. Okrajna uprava za gozdarstvo predloži celotni plan gozdarstva ne glede na lastništvo gospodarskemu svetu OLO v razpravo in odobritev. Dosedanji način planiranja v gozdarstvu ni bil v skladu z družbenim razvojem oblasti, ker je bil neposredno vezan na republiško upravo, ne da bi o njem razpravljal OLO. S predlaganim načinom planiranja je zagotovljena možnost, da bo Okrajni ljudski odbor lahko razpravljal o gozdnem planu in bo na ta načm imel popolen pregled postopka planiranja in so zato nastala gotova nesoglasja ter različna tolmačenja. 3. Okrajni gozdni sklad. Do sedaj je upravljala z gozdnim skladom okrajna uprava za gozdarstvo na podlagi letnega predračuna dohodkov in izdatkov. Okrajni ljudski odbor pa ni imel dovolj vpogleda, kako se sklad uporablja, zato je komisija mnenja, da se ustanovi upravni odbor gozdnega sklada, ki bo uprav- ljal gozdni sklad po obstoječih predpisih. V gozdnem skladu naj se določijo sredstva, ki so potrebna za vzdrževanje javne gozdarske službe in administracije ter sredstva za izvajanje operativnih nalog, kot so gozdno gojitvena in guzdno tehnična dela, ki se bodo finansirala na osnovi elaboratov oziroma letnega plana gojitvenih in tehničnih del, predračuna in pogodbenih obveznosti. Upravni odbor gozdnega sklada, katerega naj sestavljajo gozdarski in finančni strokovnjaki, lahko prenese nekatere tehnične izvedbe iz sklada za finansiranje, na šefa okrajne uprave za gozdarstvo. Pobiranje prispevkov v gozdni sklad (gozdno takso) naj bi v bodoče ne opravljala Okrajna uprava za gozdarstvo, temveč uprava za dohodke na osnovi kon-signacij in odločb o prispevku v gozdni sklad, katera bodo izpopolnjevala revirna nadzorstva in jih predlagala upravi za dohodke v izterjavo. I\fprava za dohodke bo ta sredstva odvajala na tekoči račun okrajnega gozdnega sklada. Osnovni prispevek v gozdni sklad naj plača lastnik v roku, ki ga predvideva uredba, dopolnilni prispevek pa naj plača kupec lesa. 4. Primopredaja osnovnih sredstev. Na priporočilo Izvršnega sveta LRS predlagamo, da se osnovna sredstva prevzeta od Gozdnega gospodarstva v letu 1954 vrnejo Gozdnemu gospodarstvu z veljavnostjo od 1. januarja 1955 in to: ceste v celoti, stavbe in gospodarska poslopja pa po medsebojnem sporazumu. Finančna sredstva za kritje obveznosti iz poslov amortizacije in obresti na osnovna sredstva se bodo preskrbela sporazumno med Gozdnim gospodarstvom in Okrajno Upravo za gozdarstvo ter Okrajnim ljudskim odborom. 5. Operativa v nedržavnem sektorju: Sedanja Uprava za gozdarstvo ima razen upravno politične in nadzorne funkcije v nedržavnem sektorju, kar zelo otežuje delo uprave, še operativne naloge, zato se ne more poglobiti v upravljanje gozdov SLP in vršiti Pravilni nadzor nad gozdovi privatnega in zadružnega sektorja ter sprovajanje pravilne politike v gozdarstvu. Z oddajo operative v privatnem in zadružnem Sektorju gozdarskim odsekom pri kmetijskih zadrugah se bo lahko uprava bolj posvetila svoji glavni nalogi. Komisija je mnenja, da bi se operativa v nedržavnem sektorju prenesla na gozdarske odseke pri kmetijskih zadrugah, katere morajo izvrševati ta dela za to sposobni kadri. Pri oddaji operativnih nalog kmetijskim zadrugam oziroma gozdarskim odsekom, naj Se upošteva predvsem razdelitev na gozdarska operativna področja. Kompetence prenosa posameznih ope-rativnih nalog na gozdarske odseke bi bilo treba predati postopoma in sicer tam, kjer so za to dani Pogoji, oziroma tistim zadrugam, ki imajo za vršenje operativnih gozdarskih nalog določene pogoje. Operativni plan sestavlja še vedno Okrajna uprava za gozdarstvo in ga preko svojih revirnih nadzorstev nadira in spremlja njegovo izvajanje na osnovi pogodbenih obveznosti z gozdarskimi odseki KZ. Okrajna zadružna zveza bo morala zaposliti gozdarskega strokovnjaka, ki bi nudil strokovno pomoč gozdarskim odjekom pri KZ in skrbel za dobro organizacijo dela in koordinacijo med Okrajno upravo za gozdarstvo in Okrajno zadružno zvezo. Komisija pripominja, da je treba pri formiranju gozdarskih odsekov KZ vršiti postopoma in ne preveč široko iz razloga, da ne bi slaba organizacija izzvala ponovno kritiko gozdarske službe na terenu. 6. Ustanovitev gozdarske inšpekcije. Komisija je mnenja, da uprava za dohodke, ki je organ ljudskega odbora, ne more biti istočasno nadzorni organ. Predvsem iz razloga, ker uprava za dohodke v dosedanji organicijski obliki vrši večinoma operativne posle in ji htudi sama nadzira. Zato predlaga, da se pri Tajništvu za gospodarstvo OLO ustanovi gozdarska inšpekcija, katera bi povsem samostojno nadzirala delo, tako v državnem kot nedržavnem sektorju. V delokrog gozdarske inšpekcije bi spadal predvsem nadzor nad strokovno pravilnim izvajanjem odkazovanja gozdnega drevja, gozdno gojitvenih del, izdajanje sečnih dovoljenj v okviru družbenega plana, nadzor nad prometom z lesom in vodenje gozdarske politike v skladu z zakonitimi predpisi iz področja gozdarstva. V pogledu ustanovitve gozdarske inšpekcije in njenih kompetenc bi bilo potrebno dobiti soglasje Republiške uprave za gozdarstvo. Komisija je razpravljala tudi o problematiki maloprodaje drv, zato je mnenja, da se maloprodaja drv iz gozdov SLP ne vrši na panju. Izhod iz tega bi bil v tem, da se plan za maloprodajo drv iz gozdov SLP vnese v okvir rednega industrijskega plana tako, da bi potrebe drv tistih, ki nimajo svojega gozda, krili iz c klase oziroma vrhovine in odpadkov tehničnega lesa. Ta ukrep je nujen, ker se sedaj pri maloprodaji drv dogajajo velike nepravilnosti na ta način, da se precejšnje količine tehničnega lesa uporabi za drva. Ker bi s tem ukrepom nastal politični problem v okviru okraja, smo mišljenja, da bi se to postopoma vpeljalo na način, da bi v tistih predelih, kejr imajo precejšnje zaloge bukovega lesa, drva za maloprodajo dobili prosilci od odpadkov oziroma vrhov in vej, v drugih predelih pa, kjer so manjše zaloge bukovega lesa, bi se zaenkrat še vršila maloprodaja drv na panju po dosedanjem načinu. Pri vsem tem bi bilo treba pogovoriti se o tem, kako naj se očuva tehnični les, kateri se sedaj sežiga za drva. Moglo bi se tako, da bi se pri drvih oziroma pri odpadkih za drva iz vrhov in vej znižala gozdna taksa, da bi na ta način prosilci prišli do drv po nižjih cenah. S tem ukrepom bi se v gozdovih pravilneje gospodarilo in bi prosilci dobili drva tam, kjer so, ne pa samo v bližini svojega kraja. Dobro bi bilo urediti tako, da bi v državnem sektorju izdelovali drva za maloprodajo gozdni delavci in bi jih lahko potrošnik kupil že izdelane. Pereč problem je tudi pri dodeljevanju tehničnega lesa iz gozdov SLP. Do nedavnega je dajalo nakazila v okviru plana za maloprodajo tehničnega lesa Gozdno gospodarstvo. Pred kratkim je bila ustanovljena komisija za maloprodajo tehničnega lesa iz gozdov SLP pri Okrajni upravi za gozdarstvo, katera pa ne more objektivno presoditi prošnje, ker Občinski ljudski odbor vsako prošnjo prosilcev priporočajo v ugodno rešitev, ne glede na potrebe prosilcev. Zato smo mne- nja, da se plan maloprodaje tehničnega lesa sporazumno z gospodarskim svetom razdeli na posamezne občine, saj bi na ta način lahko gozdarska komisija pri ObLO v okviru kvote, ki jo imajo na razpolago, bolj pravično dodeljevala les iz maloprodaje tehnič- nega lesa na osnovi dejanskih potreb oziroma dejanskega stanja posameznikov. Okrajna uprava za gozdarstvo pa bi iz plana maloprodaje tehničnega lesa zadržala določeno kvoto, katero bi naknadno dodeljevala po potrebah ObLO. Novo mesto, dne 9. decembra 1955. POROČILO upravnega odbora o delovanju Reševalne postaje Novo mesto Okrajni ljudski odbor Novo mesto nam je dne 7. oktobra 1953 nabavil dva nova rešilna avtomobila znamke »Volksvvagen«. Že takoj ob prevzemu so šoferji tukajšnje reševalne postaje izjavili, da bodo vozila neprikladna za naš teren, oziroma ceste. Na seji upravnega odbora Reševalne postaje Novo mesto, ki se je vršila dne 16. decembra 1953, je poročal tov. Oprešnik Franc, šofer tukajšnje postaje, ki je bil član upravnega odbora, o stanju teh avtomobilov in dejal: »Novi vozili sta praktični, lepi in higienski, imata pa stroje zelo slabe.« Po- izkušnjah sodeč je s temi vozili na spolzkih cestah težko voziti v hrib, v ovinkih jih spodnaša in pozimi se ne da voziti z njimi. Predlagal je, da bi se vozilo »Chevrolet« dalo čimprej popraviti in naj bi ga Reševalna postaja še naprej obdržala. Odstopila pa naj bi enega ah oba nova avtomobila reševalnim postajam, ki imajo ravne ceste, ker sta za take ceste odlična in porabita le 7 litrov bencina v direktni vožnji. Šofer Rajk Franc je izjavil isto. Merciuš Ivaj je povedal še to, da je moral nekega deževnega dne, ko so bile ceste spolzke, potiskati novi avtomobil na krivinah v bližini Žužemberka. Glede na gornje izjave posameznih strokovnjakov se predlaga: 1. Reševalna postaja naj obdrži vozilo »Chevrolet« še nadalje, ker je za naš teren mnogo bolj prikladno kot sta nova avtomobila. 2. Avtomobil »Chevrolet« naj se da takoj v generalno popravilo. Če je nujno potrebno, naj se eden izmed novih avtomobilov zamenja. - 3. Nova avtomobila naj se zamenjata za vozila drugih tipov, kateri odgovarjajo našim cestam. Šoferji tukajšnje reševalne postaje so povedali, da so jih ob službenem srečanju v Ljubljani šoferji reševalnih postaj Jesenice, Maribor, Postojna in Kočevje vprašali, zakaj smo kupili avtomobile tega tipa. Podjetje Slovenija-avto v Ljubljani je tudi njim ponujalo avtomobile iste vrste, toda ker so vedeli, da Isti ne odgovarjajo cestam v Sloveniji, razen asfaltnim, so počakali še nekaj časa, da nabavijo avtomobile znamke »Mercedes«, ker so trpežni in prikladni našim 'cestam. Dne 22. januarja 1954 je OLO Novo mesto nabavil še en rešilni avto tipa »DKW«, ki pa ravno tako ni prikladen za naš teren. Na zahtevo OLO Novo mesto, smo mu dne 30. apr. 1954 odstopih rešilni avto »Chevrolet« v zameno za naše 3 rešilne avtomobile (2 Volksvvagna in DKW). Na seji upravnega odbora tukajšnje Reševalne postaje, ki se je vršila dne 20. marca 1954 je tov. More Slavko, član upravnega odbora tukajšnje postaje predlagal, da se vozi z rešilnimi avtomobili samo po dostopnih cestah, glede na to, da vozila niso za slabe ceste. Obljubil je, da bo preskrbel plan voznih cest, po katerih bomo vozili s temi avtomobili. Naši šoferji pa naj bi se tega strogo držali. Že od začetka so šoferji vozili le po dostopnih cestah. Mnogokrat se zgodi, da bi morah pripeljati bolnika iz takega kraja, ki je za naše avtomobile nedostopen. Zaradi tega sporočimo takoj ob pozivu, da naj bolnika na kakršen koli način spravijo do kraja, do katerega je mogoč dostop avtomobila. Zgodi se, da nekateri tega nočejo razumeti. Grozijo, da nas bodo prijavili notranji upravi, dali v časopise in podobno. Že nekolikokrat smo bili prijavljeni notranji upravi in ta je skušala posredovati pri tem, toda na naše pojasnilo je uvidela, da nam je res nemogoče storiti usluge. Ob prihodu v bolnišnico ah odhodu iz bolnišnice bolniki, ki jih prevažamo, trdijo, da je mogoč dostop rešilnega avtomobila do njihovega doma, čeprav v resnici ni tako. Zato se večkrat zgodi, da morajo naši šoferji in spremljevalci nositi bolnika iz avtomobila ah prinesti v avtomobil, kjer se prične za avtomobil nedostopen svet, včasih celo do 2 km ah več. V letu 1954 so bila na avtomobilih le manjša tekoča popravila, za katera so znašali stroški 200.246 dinarjev. Avtomobil znamke »Volksvvagen« e vid. št. 3702 je imel okvaro na menjalniku in smo ga dali popraviti k Agroservisu v Novem mestu, vendar se je pri 128 km avtomobil ustavil in je moral iti ponovno v popravilo. Podjetje Agroservis je samo ugotovilo, da šo vložili napačen del in je zaradi tega nastala ta druga okvara, t. j. od 20. januarja 1955. S tem avtomobilom ne vozimo. Od 7. oktobra 1953 do tega dne je 'prevozil 25.906 km. 19. aprila 1955 je imel drugi rešilni avto znamke »Volksvvagen« e vid. št. 3703 defekt, ko mu je pregorel bat, oziroma se zmehčal zaradi prevelike vročine. Avtomobili tipa »Volksvvagen« imajo 'zračno hlajenje, ki pa zaradi počasnejših voženj v hrib ni posebno učinkovito. Nato smo morali vzeti bat iz rešilnega avtomobila »Volksvvagen« e vid. št. 3702, ki Stoji nepopravljen. Ob nadaljnih vožnjah so se pri temu avtomobilu izrabih zobčaniki na zadnji osi in te] prilegajoči se pesti. Od 7. oktobra 1953 do konca leta 1955 je ta avtomobil prevozil 64.301 km. Na rešilnem avtomobilu znamke DKW se morajo mnogokrat menjati platine na cilindrih in krtačke na kolektorju. Nadalje se je pri imenovanemu avtomobilu odlomila roka krmilove osi. Do teh okvar pride le zato, ker niso ti avtomobili prikladni za naš teren. Drugih okvar ni bilo razen manjših popravil. Avtomobil DKW je od 22. januarja 1954 do konca leta 1955 prevozil 56.822 km. Stroški popravila v letu 1955 so znašali 651.734 dinarjev. S temi avtomobili smo od 7. oktobra do 31. decembra 1953 izvršili 661 prevozov. V letu 1954 je bilo 2853 prevozov in v letu 1955 pa 3573 prevozov. Dohodki od prevozov so znašali v 1. 1954 2,804.590 dinarjev, v letu 1955 pa 3,325.516 dinarjev. Reševalna postaja ima dva šoferja, šoferja specia- lista in šoferja I. razreda. Oba imata vozniško dovoljenje D kategorije. Šoferji so pri reševalni postaji vedno isti. V slučaju obolenja ali pa rednih letnih dopustov vzamemo za nadomestovanje šoferja, ki ima po možnosti potrebno kvalifikacijo. Za nadomestitev pa moramo poiskati drugega šoferja, ker ni dopustno, da bi bil šofer v službi preko 24 ur. Upravni odbor reševalne postaje v Novem mestu je imel v letih 1954 in 1955 devet sej. Na sejah se je vedno obravnavalo vprašanje stanja in vzdrževanja rešilnih avtomobilov, posebno še zato, ker je bil upravni odbor reševalne postaje že od vsega začetka mnenja, da ti avtomobili ne odgovarjajo našim cestam. Poleg tega so se člani upravnega odbora stalno javljali v pisarni Reševalne postaje in se zanimali za stanje avtomobilov in o tem razpravjali s kolektivom. Novo mesto, dne 9. februarja 1956. POROČILO posebne komisije o stanju osnovnih sredstev Reševalne postaje v Novem mestu Dne 6. januarja 1956 je predsednik imenoval posebno komisijo z nalogo, da ugotovi tehnično stanje avtomobilov Reševalne postaje v Novem mestu, strokovno sposobnost šoferjev in vzroke, zaradi katerih so avtomobili v tako kratkem času prišli v slabo teh-hično in uporabno stanje in da po ugotovitvi poda ljudskemu odboru tozadevno poročilo. Komisija je bila sestavljena iz naslednjih članov: Cigoj Henrik kot predsednik, More Slavko, Strugar Jože, Potočar Lojze in Šavrič Franc. Komisija se je sestala 11. januarja 1956 in pregledala prevozni park ob navzočnosti predsednika upravnega odbora dr. Kočevarja Antona in šoferja Opečnika Franca ter ugotovila naslednje: Reševalna postaja poseduje sedaj 3 specialna vozila in to 2 Volksvvagna in en DKW. 1. Vozilo DKW je do sedaj prevozilo 67.000 km, ki pa do sedaj še ni imelo niti srednjega niti generalnega popravila, kar pa bo potrebno čimprej, ker je že iztekla določena kilometraža. 2. Vozilo Volkswagen, ki je sedaj v voznem stanju je prevozilo 65.000km; imelo je že srednje popravilo in tekoča popravila. Vozilo je v uporabnem stanju zaradi tega, ker se je od neuporabnega vozita demontiral stroj in nekaj zobčanikov. 3. Vozilo, ki je sedaj v neuporabnem stanju, je Prevozilo 25.000 km in je že 11 mesecev v garaži, *er se je zlomila glavna motorna gred. Vodstvo rešeni116 postaje je takoj dalo voz v popravilo Agroser-V^su, pa da še do danes vozila ni popravilo. Pri vseh zastopstvih so iskali nadomestni del, oziroma zastop- Vo Volksvvagnov te osi ni moglo nabaviti. Poleg te °si so vzeli od voza še drugi del in sicer rezervne z°bčanike, to pa zaradi tega, da je vsaj drugo vozilo Uporabno. 4. Vozila niso redno tedensko temeljito čistili in mazali, posebno vodilne naprave in zunanje dele, pač pa so od časa do časa vozila odpeljali na temeljitejše mazanje k podjetju Argoservis. Šoferji so doma čistili le zunanjost in notranjost vozil. Komisija predlaga za izboljšanje osnovnih sredstev naslednje: 1. Pri Reševalni postaji je potrebno zaposliti še 3. šoferja iz razlega, da bi imel vsak šofer svoje vozilo, za katero bi odgovarjal in bi ga lahko vzdrževal ter izvrševal tekoča popravila. Dosedanja praksa je 'pokazala, da šoferji po končani 24-umi službi vozove, fe katerimi upravljajo, zapeljejo v garažo in naslednjega dne zopet vzamejo na vožnjo. Na ta način je nemogoče zahtevati od šoferja, da v prostem času izvrši tekoča popravila in čiščenje na avtomobilu, ko je vendar proti predpisom, da vrši službo 24 ur, saj je delovnih ur samo 8 dnevno. Ta dva šoferja, ki sta trenutno pri Reševalni postaji, imata praktično 12 ur službe, dočim sta naslednjih 12 ur v pripravljenosti. 'Zaradi tega nista mogla vozila temeljito vzdrževati. Kar se tiče spremljevalcev, bi za uvedbo tretjega šoferja lahko ostala samo dva. 2. Pri Reševalni postaji je nujno namestiti energično vodstvo, ki bo kos kontrol|rati in tudi zahtevati od šoferjev disciplino ter vzdrževanje vozil. Prav tako predlaga komisija, da se v upravni odbor Reševalne postaje imenuje za člana poleg zdravstvenih in drugih strokovnjakov tudi strokovnjaka iz mehanične in šoferske stroke. Ti člani bi lahko zahtevali na sejah gotove ukrepe, potrebne za vzdrževanje osnovnih sredstev Reševalne postaje. Dalje komisija predlaga, da se od šoferjev in spremljevalcev zahteva, da v času, ko so v službi, pa niso na vožnji, da se zadržujejo izključno v pro- štorih reševalne postaje in ne v javnih lokalih, v kolikor ni do čakanja nujno potrebno v samem avtomobilu. 3. Komisija predlaga, naj bi se izdelal v smislu predpisov Uredbe o premijskih dodatkih (Uradni list FLRJ, št. 17/55) premijski pravilnik glede uporabe gum, tekočih manjših defektov in popravil in še vrsto drugih del, ki jih lahko šoferji v svojem prostem času popravijo. Prav tako je nujno določiti skrajno mejo vožnje, do kje lahko s temi avtomobili vozijo,, ker se dogaja, da ljudje na terenu prisilijo šoferje, da vozijo po takih potih, ki niso primerna za ta vozila. Šoferji se tudi poslužujejo v vsakem primeru najhitrejše vožnje, ki pa ni vedno nujna. šV7 4. Glede na to, da imajo sosednj okraji višjo tarifo prevozov, bi bilo nujno zvišati ceno na km in tako omogočiti plačevanje tretjega šoferja. 5. Člani komisije ugotavljajo, da so ti vozovi sposobni voziti še dve leti in predlagajo, da se vozilo, ki je sedaj neuporabno, popravi, nato pa se pošljeta v večje srednje popravilo ostala dva vozila. 6. Reševalna postaja ima sedaj dobro urejene garaže, ki jih do nedavnega ni imela in so možnosti, da se lahko vozila uporabljajo in dobro shranjujejo v suhih prostorih ter so lahko vzdrževana brezhibno, če se držimo prej navedenih predlogov. Novo mesto, dne 9. februarja 1956. I Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni urednik šorn Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 in 115 — interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 60-KB-16-Ž-245.