120 Novičar iz domačih in ptnjih dežel. Nekoliko v poslednjih deželnih zborih sklenjenih postav je že po Njih Vel. cesarju potrjenih. — Kdaj se začne zopet državni zbor na Dunaji, vsak praša, pa še nobeden ne ve, in celo tisti časniki ne, kteri svoje novice dobivajo od vlade. — Na Ogerskem je namesti grofa Apponyi-a, ki je odstopil, za vi-šega deželnega sodnika izvoljen grof Andrassv. Koliko se bo drugače vedel kakor njegov prednik, bo prihodnost učila. — Iz Zagreba se sliši, da v kratkem pride škof Strossmajer s poslanci vseh hrvaških žu-panij na Dunaj Njih Veličanstvo prosit, da se kmali kmali skliče deželni zbor zagrebški. — Deželni zbor v Pragi, edini, ki je podaljšan bil, se je začel po veliki noči. — Pražki korar S tule, vrednik „Po-zora", obsojen zavoljo nekterih sostavkov v svojem časniku, je veliki pondeljek popoldne šel v ječo v hiši pri sv. Jurji. — Goveja kuga še ni jenjala ne na Ogerskem, ne na Marskem, ne v Galicii; na Ogerskem je dosihmal poginilo 38.952 goved. — V Galicii, zlasti v Lvovu in Krakovi, so poslednji čas zaprli več oseb, ki so vladi sumljivi, da pomagajo puntu poljskemu; vladni časnik „Gen. Korr." pravi, da avstrijanska vlada noče kriva biti na nobeno stran; ker ni zoper Poljake, tudi ne sme biti zoper Rusa. P o 1 j s k i punt se čedalje bolj razširja, in to je prisilo vlado francozko, angležko in avstrijansko, da so, kar se je že davnej govorilo, te dni poslale zlo soglasne pisma ruskemu čaru v Petrograd, naj potolaži nezadovoljnost Poljakov. Preden pa so te pisma došle v Petrograd, je car ruski že oklical pomilostenje vsem Poljakom in Rusom, ki so deležniki punta, pa se spokorijo do 1. maja, in obeta potrebam časa in deželi primerne prenaredbe vladne. Ko je od ene strani zdaj vse radovedno, kaj bo ruska vlada odgovorila pismom gori omenjenih vlad, je od druge strani osupnila novica svet, da ruska vlada je sklicala veliko vojakov, ki so na odpustu (urlaubu) bili, in celo svojo armado pripravlja za vojsko. Tej novici, ktera svet zlo vznemirja, je pa pritisnila včeraj še druga, pa ne dosti verjetna, da je cesar Napoleon kralja Viktora Emanvela vprašati dal, ali ne bi mu posodil 60.000 vojakov italijanske armade? Minister sardinski mu je odgovoril, da. Čeravno ta novica ni gotova, je vendar to gotovo, da skrivnostni cesar Napoleon nekaj kuha; kaj bo izkuhal, sam on ve; gotovo je, da ne gre samo za poljsko stvar, ne pri pripravljanju ruskem ne francozkem za vojsko.