120
Novičar iz domačih in ptnjih dežel.
Nekoliko   v   poslednjih   deželnih zborih  sklenjenih postav je že po Njih Vel. cesarju potrjenih.   — Kdaj   se začne  zopet državni zbor na Dunaji,   vsak praša,   pa še  nobeden ne ve,  in celo  tisti časniki ne, kteri svoje novice dobivajo od vlade. —  Na Ogerskem je namesti  grofa Apponyi-a,  ki je odstopil,   za vi-šega deželnega sodnika izvoljen grof Andrassv.   Koliko se bo drugače vedel kakor njegov prednik, bo prihodnost učila.   —   Iz Zagreba  se   sliši,   da  v kratkem pride škof Strossmajer s poslanci vseh hrvaških žu-panij   na Dunaj   Njih Veličanstvo prosit,   da  se   kmali kmali   skliče deželni zbor zagrebški.   —   Deželni zbor v Pragi, edini,  ki je podaljšan bil,   se je začel po veliki noči. — Pražki  korar S tule,  vrednik  „Po-zora", obsojen zavoljo nekterih sostavkov v svojem časniku, je veliki pondeljek popoldne šel v ječo v hiši pri sv. Jurji. — Goveja kuga še ni jenjala ne na Ogerskem,  ne na Marskem,  ne v Galicii;  na Ogerskem je dosihmal poginilo 38.952 goved. — V Galicii, zlasti v Lvovu in Krakovi, so poslednji čas zaprli več oseb, ki so  vladi   sumljivi,   da   pomagajo  puntu   poljskemu; vladni časnik „Gen. Korr." pravi, da avstrijanska vlada noče kriva biti na nobeno stran;  ker ni  zoper Poljake,  tudi  ne sme biti zoper Rusa.    P o 1 j s k i punt se čedalje bolj razširja, in to je prisilo vlado francozko, angležko in avstrijansko,   da so,   kar se je  že davnej govorilo, te dni poslale zlo soglasne pisma ruskemu čaru v  Petrograd,   naj   potolaži  nezadovoljnost Poljakov. Preden pa so te pisma došle v Petrograd, je car ruski že oklical pomilostenje  vsem  Poljakom   in   Rusom, ki so deležniki punta,   pa se spokorijo do 1. maja,   in obeta   potrebam   časa   in   deželi   primerne   prenaredbe vladne. Ko je od ene strani zdaj vse radovedno, kaj bo ruska vlada odgovorila pismom  gori  omenjenih  vlad, je   od   druge   strani   osupnila   novica   svet,    da   ruska vlada je   sklicala   veliko   vojakov,   ki   so   na  odpustu (urlaubu) bili, in celo svojo armado pripravlja za vojsko.    Tej novici,  ktera svet zlo  vznemirja, je pa pritisnila včeraj še  druga,  pa ne dosti verjetna,   da je cesar Napoleon kralja Viktora Emanvela vprašati dal, ali ne bi mu  posodil  60.000 vojakov italijanske armade? Minister sardinski mu je odgovoril, da.   Čeravno ta novica ni gotova, je vendar to gotovo, da skrivnostni cesar  Napoleon   nekaj   kuha;   kaj  bo  izkuhal,   sam on ve; gotovo je, da ne gre samo za poljsko stvar, ne pri pripravljanju ruskem ne francozkem za vojsko.