"r y i ' 'i "i j :r~i	'■':
.: J • W Vv ji iu lSo
Odgovorni vJsrcC.:Ali. s Profesor Valentin Ivoušck.
£!ovon*Uo novi r..» pridojo vsaki četertek na svetla: cena za čelertinko leta I gol J.; po pošti I gol. 10 kr. sr. Za plačilo ko ludi o/.nsnila razglasijo.
• TccrJ !L	V Celi 22. Sisšca 13-15.	Lici. 12.
' PO"CC:CDCUO niiCo cnor-očSDCDo
■na,». t. gospode, ■ ki to le. na pervo ceterfinko naročili, spodobno opomnimo, naj do konca tega mesca narocbo z a prikodno cefertinko ponoviva, da ne bode v posilam-ju po posti nobenga zaderzka. Druge domorodce, ki dosedaj niso naročili bili, prijazno ua narocbo povabimo.	« • • i
Predplačila prijemajo vse c. k, poste, ino v Cel j i J. JC Jeretin, založnik Slovenskih Kocin.	■ ■
V Celji 22. Suica 184».
• • •	Vrciiiiliivo Slovcaskli Kovla.
.1:!.Franc Jožef PervL po božji i.:i!os(i Cesar Acslrianskt kralj CgcrcU
iu Ccski, kralj Lombardski iu Bcucški, Dalmatinski, Ker vaški, Slavonski, Gališki, Lodo-tuerski ino Ilirski, kralj Jeruzalemski i. t. d.	*
w: .
vanju Svojih ministrov, sledeče:
S. 1. .
Popolna svoboduost vere in pravica doma svojo vero obhajati, jc vsakima prigo-tovljena. Viivanjc deržavljauskih iu politiškik pravic ui v nikakoršui dotiki z vero; pa deržavne dolžnosti sc ne smejo zavoljo vere vuudcr nikakor kratiti.
C« 2.
Vsr.ha od postave spoznana cerkev in vera ima pravico, službo božjo očima v družbi opravljati; ona vredujo iu oskerbuje svoje zadevo samostojno; ostane v posestvu in vlivanju naprav, .stiltiiig i:i denarnic, k: so za njene duhovske, šolske iu dobrodelne namene narejene; vuudcr jc, kakor vsako drugo družtvo, splošnim deržavnim postavam podložna.
g. 3.
Vednost in njeni uki so svobodni. Učcliša iu izrejiša napravili iu v itjili učiti, - i-:::a vsah dcržavljan pravico, kleri so zamore po postavi skazati, de jo za to pripraven '/a domače učenje ni treba taciga privoljenja.
S-
7iA splc.šuo o::; i k o ljudstva sc ima z očitnimi opravami, ia i:ccr v dežela!*, v kte-."f» prcbivftvci raznign jezika, sc ima tako skerbeti, de uobijo tudi narodi, kteri so po • .::c-2::u nanj ':, » ?!rebne pomoč&e za o!ika:;jc ujihaiga jezika iu za omi!:aujc v njem. ila vero vl»:d: !::!i £clah j!:crbi rjih cerkev ali verao družtvo. i/eržava (3ta.;l) ima nad u-CcliuSvi iu izrejištvi vikši oskcrbuištvo.
Mc«l loui no je od Cesarja Ferdinanda I. poklicani deržavni zbor v Kroincrifei čc* ustavo 7.a eni del cesarstva posvetoval. Sklenili smo — pomislivši na njegovo, dolžni zvr.-lobi do Naše hiše precej nasprotno posta* lioiijc uesca Kozopcrska — zares ne brc/, dv. .Mislili ga, naj svoje veliko delo nadaljuje. Zanašali smo se pri tem, dc bo la zbor d;;a.- okolj« šiuc iu ra/.mere cesarstva pred očmi iiucl, iu svojo nalogo hitro hitro do kori:	onca
dognal. Tode i«i .Naše pričakovanje sc ui izpolnilo.
l»o večmesečnim rnzgovarjaiiju še ustava sklenjena ni. Prctrcsovaiije, ki v teorijo sega, ki je djaiiskim razmeram deržavc čisto nasproti, iu tudi sploh vratnaucga postavnega obstoja vslavlcuje ovira, je vernenje mira, postavuosli in občniga '/.anpauja *o, ■ odložilo, pri dobrih diržavljanih slrah obudilo, iu zraven pa ua Dunaju ravno z orožjem potlačeni, v drugi deželi pa še nc popolnoma premagani razdiravni stranki novo serčuost iu novo moč dalo. Z tcui se jo tudi uada močno majali jela, de bi kadaj ta zbor, če prav ima tudi dosti spoštovanja vreduiit ljudi v sebi, svojo nalogo izpolnil.
Med tem na je z zinagonosnim napredovanjem Našiga orožja ua Ogerskim veliko delo prerojcuja cd 10 Austrije, ktero suio si za nalogo Svoj i ga življenja vzeli, bližcj prišlo in ucogiblijva potreba se pokazala, podslavc lega dela stanovitno vlerdili. Lslava, ki ima ne Ic v Kroaicrižu uadomcstvaue dežele, Icuiuč celo cesarstvo v celotni zvezi obse-či, je zdaj, kar narodi austriaiiski od Nas z pravičnim silenjem pričakujejo. Z tem je delo ustave preseglo meje poklica tega zbora.
Sklenili s"io tedej za cclotiuo cesarstva: Svojim uarodam Iaisle pravice, svobode in politiške napra.O iz jirostiga nagona in iz lastne cesarske moči podelili, klere smo jim Mi iu Naš visoki stric m sprednik, cesar Ferdinand I. obljubili, in klere smo Ali poSvoji narboljši vednosti in vesli za uar koristuiše in blagouosuiše za prid Austrije spoznali. Oznauiijemo torej današniga dne ustavno pismo za edino iu neločljivo austrijau-sko Cesarstvo, sklenemo zlem deržavui šbor v Kromcrižu, ga razoustimo in zavka-žemo, dc njegovi udje po razglašen ju lega sklepa na ravuost narazen sredo.
Edinost celotiue s sauioslaluosijo in svobodno razsnovo njenih delov, močno, pravice in red brauijočo oblast čez celo cesarstvo z svobodo posameznih ljudi, občili, dežel Svoje krone in ravnih narodnost v soglasje pripravili — osnova krepkiga opravuištva. ki enako oddaljeno od Icmic centralizacije iu od razdirajočiga razida, žlahtnim močem dežele dovclj prostora poda, ker «/unajni iu zuotrajui uiir branili zna, — hranljivo javno gospodarstvo deržavnih dohodkov, ki ima, kolikor jc moč, bremena dcržavljanov olajšati, — popolna izpeljava prostosti zemlje za primerno odškodvanje z pomočjo deržavc, — varstvo prave svobodo po postavi, lo so vodila, po kterih smo se pri podeijeuju tega uslavuiga pisma ravnali.
Narodi austrijanski! Skorcj povsod v Evropi je družba dcržavljanov omajana noter do potlslav, povsod skorcj ji razni iu pogin grozi iicvtrudiio prizadelje hudodelske stranke. Ali kako.* velike so nevarnosti, ki Auslrii, ki Evropi žugajo, Mi uc dvomimo za-stran velike, blago iosiic prihodnosti domovine.
Zaupamo v tem na pomoč vsigamogočuiga lloga, ki še uikoli Naše cesarske hiše zapustil ui. /.aup;.tuo ua dobro voljo in zvestobo Svojih narodov, zakaj dobromislečih je med njimi neizmerno več. Zaupamo ua hrabrost in čast Svoje slavne armade.
Aus«rijanski narodi! Obirajte se okoli svojiga Cesarja, obdajte ga z s-.»jo vdanostjo iu djansko pomočjo in deržavua ustava ne oslauc meriva čerka. llraniše bo postala vaše svobode, poroštvo mogočnosti, sviilohc, edinosti cesarstva. Veliko jc delo, ali po sreči se bo izšlo z združenimi mucih!.
Tako dauo v Našim kraljevim glavnim mestu lloloniucu 4. Sušca v letu odrešenja Tavžcut osem slo devet in šlirdcsct, Naš i »a kraljevauja v perviin.
IPreac o
Šcurzcubertj, Studiom. Krnus. Itach. Cordou. llruk. Thiimfcld. Ivuhuer.
Vnvo	'/• velikim veseljau. I'a lega veselja bi! jo
IVft* tIMlUd.	kinalo konec. -- Zbrali so se bili ua l)u-
Zc v poslcdiiciuu listu suio bravcam ' naju šuularji i/, mnogih ptujili dežel. ki so vcsclico oznauili, da so uaš svilli Cesar od konca S j ua tihoaii ravnali, pa če dalje Franc Jožef !. svojim ludsstvam novo u- bolj glasno so zoper Ausiriausko vlado go-stavo podelili. ilans Vam pa hočem.) od vorili. Prišle so za ludstvo pr.»» koristne te vesele prigodbe nekaj več povedali, iuo postave od Cos.irja iuo ministrov: pa li se na lanske prigodbe ozreti.	ludi so se prcccj vzdignili, so začeti vlado
Mesca Sušca, lau«ko letos* je bil J>«i- za nič o vat i ino s.» i)unajčane lako dolgi šun-naj vzdignil, ino jc terjal on našega poprej- t tali ino podpihovali zoper miuisi.v. «i i je i:a šuega Cesarja Ferdinanda i, ustavo — i)unajii Ic majhna množica pametnih iuo mi-namre lako postavo, po kateri se bo ludst- rojjuiiiii možov bila, ki so šc \ i'esarja iuo vo saiuo v deržaviicmu zboru nagovarjati vlado icrd.io z-tvup imeli. Alj ti mož: uiso smelo. Mili Cesar Ferdinand je prostovoljn j govorili smeli; ako jc uckd.i ic zinel. so ga oblubil postavo podelili, iuo mesca m ili - ! drugi kuulo prckrupili. Na lo vižo so I>u-travna smo sprijeli paragrafe nove ustave : naj »ki prebivava od »uuurjov podkurjeni
- a -
ustavo mesca mali - travna zavcrgli. Popadli mi nroije iuo terjali so od Cesarja. da naj dovoli, da bo deržavui v,bor ustavo za .\u->liiau*-!»i bidslvn naredil. Cesar Ferdinand v svoji milosti je tud lo dovolil; pa vonder ga je silo razžalilo. da mu ni mogoče bilo leni iiapihiieuim liidem z nobeno postavo vstrcči — toljko več ga je to žalili moralo, ker je divja dorlial z orožjam v Cesarski grad ptigroniela. Cesar Ferdinand I., kter jc s k o/, svojo dobrollivost zaslužil ime Dobrega, je Dunaj v.apuslil iuo podal se je v Tirolsko deželo v Inspruk. Vse dežele zaslišali tako ravnanje Dunajčauov so bile nedov oljne, iuo so se nad Duuajčauam profile. Pa kaj so storili Duiinjčaui? rekli so, da so Cesarja slabi svelovavci, klere so ..Kamarilo" imenovali, osleparili iuo odpeljali; rekli so da niso nič budega mislili, ampak da so le v Cesarski grad Cesarja prosili prišli. Ako jiui je kdo odgovoril, »lase nespodobi z pukšam, krampaiu iuo lopatam prošnjo podpirali, so ga začeli precej rotili iuo černo - rumenega (Schvvar/.gclh) imenovati • - černo - rumena sle barbe našega cesarstva, — vsakega so černorumeiiea imenovali. ki je z Cesar jam ileržal.
.Mesca mali - serpaua je v kini stopil deržav ni zbor. k ter »a naloga je bila ».»lavo za Cesarstvo naredili: pa namc-i da bi bil stoji nalogi doprinesel, se jc z či*to drugciu rečem pečal. Drugega ui bilo slišati, kakor da je edeu alj drugi poslane ministre popra-šoval zastran te alj druge reči. Podal seje bil tud mesca kiiuoveea zbor v prevdar črez rešovanjc gruiiluih tež. naklep je bil poslane Ivudlili sprožil. Dolgo se je črez lo reč govorilo, iuo kaj je na zaduc vuu prišlo? — nič drugega, kakor da morajo kmeti za ene teže odškodo grajšakam plačali, zadruge pa ne; pa koljko se bo odškodc plačalo. lega gospodi uiso sklenili. S kratkim besedam, lak sklep alj pa uič.
Strašne zgodbe ua Dunaju mesca ko-/.operska so žalosten spomin, kako slabo jc deržavui zbor za blagor Austrijc skerbel. .Sicer je v ti grozovitni dobi na Danaju le majliao število poslaucov ostalo; iuo vsak pošten poslane j«? z Dunaja pobegnil, če je k- mogel : pa vonder je že lo žalostno, da so sceni tistih uiožov obdeležvali pri puiilu, k t'.vi bi bili morali za mir ludslev skerbeti.
Cesarski armada je okolj vsili svetili Dunaj premagala, iuo zbor se jc ua Marsko v Iv r. »mer i i predjal. Zdaj v Ivroincrižu so j- klanci še le začeli spoznati, zakaj da so vkup poklicani: osnovali so temeljne pra-vn'e ino delo jim j c precej od rok šlo. Iver ;••» na Inuu zboru Ogerska, llcrvaška iuo •dežela niso zagovoreov imele — J,""rj'' skleiieuo. da bodo za vse dežele v e-
Austrijc enake postave veljale, iuo ker - • l »Uiva že naveličale dalje čakati, 10-»•■j '» i..- Cesar rane Jožefi., der-i.ivio /.bn,- razpustil iu!) .s0 nalili ludslvam '"**'■■*"' I" ''"^'j. I»tcra vsim uarodam enake j .ivicc podeli, iuo ktera nam jc zadosta
priča, da naš mili Cesar vse auslrianukc narode ljubijo.
To vstavo hočemo Slovcncam v naših Noviuah razglasili.
za
Ausiriausko Cesarstvo.
I. Odsek.
(Id deržav c.
*• i-
Austriansko Cesarstvo obstoji iz sledečih kronskih dežel:
Iz nadvojvodoviuc Auslrijskc nad iuo pod reko Kns, vojvodovine Solnograškc, vojvodoviuc Štajerske, i/, kraljevine Ilirske, ktera ohscžc Koroško iuo tirajnsko voj-vodstvo, pokuežciio grofijo Gorico iuo (»ra-diško, mejno grofijo Primorsko z Tcrslam iuo svojim okrajaiu — iz pokucžcuih. grofij Tirol ino Vorarlbcrg, iz kraljevine Ccske, mejne grofije .Moravske, vojvodstva gornc iuo dolnje Silezijc. iz kraljevine Gališkc iuo I .odomerske z vo j vodstva m Osv icciu iuo Zatorin -/.velikim vojvodsivam Krakovskim. 7. vojvodov iuo llukoviiisko: iz kraljevin Dalmacije llervaške iuo Slavonije v. Iiervaškim primorjam, z mestam llcko iuo k njemu sli-šijočiui o k raja m, iz kraljevine Ogcrskc, iz velike kiicžoviuc EOrdclskc z Saksonskim semljišain iuo nanovo sodruženimi župauijami Kraszna, srednji Szoluok ino Zarand, z ok rajam Uovar iuo mestaui Žilah, iz grauičar-čarske dežele ino iz Ijoiubardo - lleneškc kraljevine.
Te kronske dežele storijo svobodno, samostojno. uerazdelivo iuo ucrazvczlivo vstavilo austrirtusko dedno monarhijo (samovlado).
.*• :t-
Dunaj (Ilcč) jc glavno mesto Cesarsko deržave iuo sedež dcržavuc oblasti.
S- 4.
Posamcsiiim kronskim deželam jc za-golovlcna samostaluost v tistih mejah, kakor jih ustava postavi.
Vsi narodi imajo enake pravice, iuo vsak uarod ima uedotaklivo (sveto) pravico varovanja iuo umikanja svoje narodnosti iuo | svojega jezika.
s.
i Meje deržave ino posamesnib kronskih , dežel sc smejo le po postavi premenili.
Si. 7.
j Cela deržava je jedcu milni (čolni)ino i kupčijski okraj. .Mitnice (eol) v noirejneaiu/ i okraju se ne smejo pod nikakim ur.slovam postaviti, ino kjer vmed po>amc>ujmMežc-! lami deržave zdaj obstojijo, se morajo berž ; ko berž oslraniti. Pos.tmcsue kraje umi dežel-; uc kose iz mitue okolice izločiti, alj pa pluje
okolico njej priklučili jc prideržano dcržav-ni oblasti.
S. 8.
Gcrbi (Wappcn) in farbe ccsarstva iuo Jiosaiucsnib krouskik dežel ostanejo, kakor tlosedaj.
II. Odsek,
Cesar. *■ 9.
Ilcržavna krona iu krona vsake posa-mesue kronske dežele je po nragmališkim na-slcdništvu in po auslriaiiskiui liišuiin redu naslcdljva (erbljva) v habsburgo-lotrinski (sedanji cesarski) rodoviui.
*. 10.
Ilodoviuskc postave, kadaj da jc ccsar-jov naslednik polnoleten, potem kailaj sc ima j ccsarjcviinu nasledniku jerok ali uaiiicstuik postaviti, ostanejo prš starim.
*. 11.
Cesar vzcnic k svojim dosatlanjiiu na-slovam (Titcln) še naslov veliciga vojvoda krakovskiga iu vojvoda bukovinskiga.'
*• 12.
Cesar se krona kakor austrianski cesar. {'osebna postava ko In bolj natanjko določila.
!i. 13.
Cesar priseže pri kronanju na vladbino vsievo iu lo prisego storijo njegovi nasledniki pri kronanju, kakor cesarjevi uameslo-■avci [regenti] pri nastopu namcstuitšva.
S. 14.
Cesar je posvečen, uerazžaljiv in neod-govorljiv.
Lesar ima nar vikši povelje čez vesoljno armado ali sam ali pa po svojik vojskovodjih.
S- I«.
Cesar sklene mir in vojsko.
*• 17
Cesar sprejme in pošlje dcržavne poslance in sklene s ptujiini oblastniki pogod-ke (konlraklc.)
Določbe v tacih pogodkib, kteri derža-v i nove davšine naložijo, mora deržavni zbor dovolili.
S- is.
Lesar oznani postave iu daje zadevne ukaze.
Vsaki naredbi je treba razun ccsarje-viga podpisa tudi podpisa eniga odgovor-Ijiviga ministra. -
S. 1».
Cesar zvoli iu spusti iz službe ministre, podeli vse deržavue služIle, in plcmcuištvo [žlakliiištvo, AdelJ, rede iu imcnitiiosli. S- 2».
V ccli deržavi sc govori pravica v cesarjevim imenu.
S. 2 i.
Cesarju gre pravica pousmiljenja. olajšanja iu prizaiicšcnja kazni (štrafiugc), ra-1UU posebnih pravil zaslrau miuistrov.
S. 22.
1'ravica denarje kovali gre v cesarjevim imenu.
■ ' III. Otlsck.
Dcržavljanskc pravice.
Za vso narode deržavc je Ic ena splošna austriauska deržavua pravica. Deržavua postava bo določila, s ktcriiui pogodbami sc austriauska dcržavljauska pravica zadobi, izgotovlja in zgubi.
S- 24.
V nobeni kronski deželi ne sme bili razloček med prebivavci ene in druge kronske deželo zastran deželnih ali strahovavnih pravic, v soduištvu ali v razde I jenju očitnih davsiu.
Pravno obstoječe obsojila sodnji vsili austrianskih kronskih dežel so v vsib deželah enako veljavne iu izgotovljive.
*. 2 ».
Vsaka oseba (po.šoua) se sme znotraj deržavnih mej preselili, kamor se ji ljubi. Svobodo, iz deržavc izseliti se, zaderžuje samo vojašna dolžnost.
26.
Vsaktero robstvo [Lcibeigeuschaft], vsaktero gruutuo podložtvo ali podveržtvo je za vselej odpravljeno.
Suzuik, ki slopi ua austriausko zemljo
ali austriansko barko, po»tauc svoboden.
.*• t7'
Vsi austriauski der/.avljani so pred postavo cuaki in so cnakiuiu osebuiuiu [per-sOnlichj soduištvu podvcržeui.
Očitne vraduijc ali deržavue službe z.i-uiore vsak dobiti, kdor ima lastuo»ti za-ujc.
S. 29.
Lastnina je v dcržavuim varstvu; saiao zavoljo občuiga prida sc zna proti odško-dovanju po postavi prikratili ali odvzeti.
30.
Vsak austrianski dcržavljan si 7.na v vsih krajih deržavc posestvo vsake sorte pridobiti, iu po postavah pripušeno rokodelstvo imeti.
ii. 31.
Vsak si:jc s svojim premoženjem znotraj deržavnih mej iti kamo«* hoče. Odpolnina (Abfabrtsgcldcr) od premoženja, ki gre v ptujc dežele, se sme samo takrat terjati, kadar vzajemnost (žlcciprociiai) nastopi
S. 32.
Vsaka iz pedložnevezi, ali razdeljene lastnine na ležeče posestvo u-jlsaiia dolžnost ali davšina je odkupljiva, iu prihodujc se sme pri deljenju L-istuine na nikakoršno Ic-žece posestvo kaka ucotikupljiva dolžuost upisati.
rrr o IV, v/u.(>Ck.
Srenja (soseska.)
J». 33.
Srenji sc kakor poustavue pravice prf-gotovijo:	1