Pomeiiki o slovenskem pisanji. ,,Navada je vošit nov' leto priti, Alj res alj z j.zikain, mora se striti". Učenec. »ako je pisal naš Vodnik v svoji veliki pratiki še v unem stoletji. Doslej se je marsikaj spremenilo, navada ta je pa ostala. Novo leto se mora vošiti. Vošim ti ga, Ijubi wTovarš!" ludi jaz, pa ne samo z jezikom kakor jezičnik, ampak v resnici kakor resničnik. lladovala sva se lani v svojih pooienkih in marsiktero sva uganila; radujva se še letos lepo prijazno, veselo in koristno se pogovarjaje o slovenskem pisanjL Tovarš. Ze velja! In ker je tudi meni resnica, rečem v začetku novega leta, kar Tonček nikoli ni pozabil, ko je ptišel v kuhinjo, kadar je Babica kruh pekla, da ima reči: ,,Gospod Bog blagoslovi!" — Da.si z jezikom, vendar prav iz serca rečem torej: Gospod Bog blagoslovi tebe, tvoje in moje tovarše v novem letu! U. Slišal sem nekdaj visocega gospoda besedovati: „0citno, v očitnem govoru kar ne morem reči blagoslov, blagosloviti, pravim raji Ie žegen, žegnati". Na to pa spregovori še visočji gospod: wRes, pa vendar jest očitno nikdar ne porečem žegen, žegnati, ampak le blagoslov, in blagosloviti". — Kaj mi je misliti o teh dveh besedah? T. Kakor veliko druzih sino tudi besedo žegen, žžeeggnati, žegnanje v latinski cerkvi z Jatinsko službo bboožžjjoo  prejeli iz Iatinskcga jezika. V. Oho! Kaj nam ni z nemškega žegen došel? T. Kaj še! Dasiravno veliko reči, toda beseda žegen nam ni došla iz nemškega, ampak iz latinskega jezika. Heče se po latinski signum (Zeichen sc. des Kreuzes, signare, segnare das Zeichen des h. Kreuzes maclien) ia po nemški Segen, segnen (vid. Adelung Wb., Bauer Gr.), kcr se žegnovaje da vselej kako znamnje , večidel znamnje sv. križa, in od tod itnamo Slovenci žegnati fsich segnen, križati prekrižati se), žegen, žegnanje, Cehi in Poljaci žehnati, žehnani 1* (Tanbuch požehnej), Hrovatje in Serbi pa imajo blagosloviti, blagoslov. V. Kako se ume beseda blagoslov? T. lz blago (bene) in sloviti (dicere, slovo verbum), torej blagosloviti benedicere (jiemški benedeien}, blagoslovljenje ali se navadniše blagoslov, benedictio (Segen), kadar se kaj govori ali moli. U. Kadar se pa kaj uioli, kak dar pomoli, kaj daruje, kako naj se tedaj inienuje? T. Tedaj se sme reči blagodar, blagodat ali blagodet (iz blago in djati, dati, deti, sagen, thun}, po latinski beneficium, gratia. U. Gratia je gnada; gnada nam pa res iz neinškega prihaja. T. Pred ko ne, ker iz gnati, ganiti fganem, genem7 gineni — ganada, genada, ginada — gnada), kar človeka gane, ganja, priganja k dobremu, se pač ne more razlagati, — kali? U. Kako Nemci razlagajo besedo Gnade? T. Eni iz glagola (nithan), ki pomeni pomagati, podpirati (helfen, unterstiitzen), eni pa iz nid (nieder) Genade, Gnade (von der Herablassung zum Niederen). : U. Ali ni nemška razlaga bolj prisiljena kot slovenska ? Ktero besedo iraajo Slovani za to ? T. Slovani imanio sploli ni i 1 o s I, ki sama po sebi pomeni ljubezen in usroiljenje, in res iz usmiljenja (misericordia, venia) se nas Bog usmilva, nam prizanaša, iz Ijube/.ni in prijaznosti (gratia, favor} nam daje svoje neskončne dobrote. Prav se tedaj Gnade po slovenski imenuje niilost. Velikrat se lahko reče dobrota, pomoč, prijaznost, blagost, blagota božja, dar božji ali blagodar, in kakor je v staroslovenskem in v rusovskem blagodat, blagodet božja. Tako se vjeraa latinska benedictio in slovenska blagoslov, beneficium in blagodat ali blagodet, blagosloviti, blagodarovati ali tudi blagrovati benedicere, nemški benedeien. ' •" U. Sej res, blagrovati je segnen, blagrovana ali blažena je benedicta (gebenedeit). ,,Le toliko nas blagruje, vedno me blagruje", se tu in tam sliši; in po tem takem je blagor Segen. T. Miklosič, kakor se kaže, tega ne poterdi ter pravi, da so si ljudje še le naj novejši čas to besedo vmislili. (,,Blagor asl. blago že, euge, als subst. anzusehen, ist den leuten erst in der jiingsten zeit eingefallcn: blagrov. ravn." — piše v Forml. 181.) U. Ravnikar ni ravno iz naj novejšega časa (roj. 1776, um. 1845), in sej tudi novejši čas ima marsikaj dobrega in hvale vrednega. ,,Take blagre mi je soseda zavolj tega dajala", so mi rekli nekdaj mati. Slišal sem jili na svoje uho. T. Primeri po tem takem blagor, blagora; blager, blagra in tabor, tabora; taber, tabra. — Sicer pa rečem še enkrat o novem letu: Blagor tebi (blagože, euge, gut Heil)! n. U. Dobro še poranim, kadar so o božiču ali velikonoči mati pekli kruh — popertnik ali kolač —, smo otroci bili vsi po koncu, vsi veseli, vse praznično se nam je zdelo. Tako, se bere tudi v najni knjižici: ^Kadar koli je babica kruh pekla, imeli so otroci praznik". Govori se po tem o kruhu, hlebu, hlebcu in hlebčeku... Ako je ktero dete mrvilo kruh na tla ... na drobtine se ne sme stopiti... kdor se prepira s kruhom... ko se h I e b po strani reže ... nirvila je drobtine... košček kruha... palje kruh na tla itd. — Kako se pač razlagajo besede kruh, hleb, drobtina, drobiti, mer vi ti ? T. Kar zdaj pravimo kruh (panis, Brot), se je nekdaj sploh reklo hleb, se sim ter tje po Slovenskem še pravi, povsod pa ume; ravno iako je v navadi beseda hleb v staroslovenskem, ruskem , českem, poljskem jeziku v tem poraenu. V nekdanjem gotiškem se bere hlaifs, hlaibs (Brot, panis), in iz tega so Nemci povzeli svoj sedanji L a i b, ki se le iz gotiskega ali pa iz slovanskega da razumeti. U. Hleb kruha sploh pravimo kranjski Slovenci; ali bi ne stneli reči tudi kruh hleba? T. Še lože, ker kruh hlebajepo besedni razlagi to, kar pravimo sedaj navadno kos kruha. Kruh je kos (Trustum, fragmentum) iz krušiti (frangere). 0 tem piše Kopitar v Glag. Cloz. ,,Kruh' proprie frustum panis; hinc Carn. et Dalmatis panis ipse (aliorum hleb') a verbo krušiti frango. Sic et Graecis arto« nunc est psomi Cpsomos) frustum, buccella" (Brocken, Bissen, Mundvoll). U. Morebiti so tisti hleb imenovali kruh, ki so ga krušili, drobili, loraili, kakor lomimo postavim nilince? T. Že menda. K r u h - , herhniti, kerhek (Tragilis), krušiti itd. so v slovenskem, kru.šiti, krusina v českem, kroha (mica, drobtina), krošit' (/rangere, drobiti) v ruskem navadne, torej vzajemne besede slovanske. In kaj velja, da je nemška beseda krume, kriimchen ravno slovenska kruha, krušina, kruhma, k e r m a ? V. Kar pravimo drobtina, kaj ne? — Čul sem že tudi dro/ttina in dro/tina ? T. Toda le po posamnih krajih, časi iz blagoglasja. Glasniki se radi spreininjajo in med seboj vravnavajo ali vpodobvajo. 0 tej spreminjavi piše Metelko str. 4: wPo več krajih gorenje KraDJske se glasi tudi b na koncu besedi, in v sredi pred k in t kakor f: drof nam. drob, droftine n. drobtine, bof n. bob, bofki n. bobki (bolinenformige Schmalzkuchen) Hd., kar pa koj potem ^Volkscorruption" — Ijudsko pokvaro — imenuje. V. Hleb (hlebec ali hrov. hlebac, hlebček) se torej kruei, drobi in celo mervi; kaj znamenuje mervi se, nierva, mervica? T. Kakor drobtina iz drobiti, tako merva iz merviti. Merva je a) Heu, b) Kleinigkeit, kakor troha iz treti (Kleinigkeit, Splitter): Mervico fKriimchen, ein Bisschen) mi daj; nisem dobil le trohice, le mervice ne Csanz un(^ gar nichts). Kakor merva Viehfutter, pomeni kruh lahko Menschennahrung, živež sploh, kakor molimo tudi: -l)aj nam dans naš vsakdanji kruh". U. In krušni oče je rednik sploh, kteri komu skerbi za potrebni kruh ali živež. — V tem pomenu se glasi pregovor: Vaša gnada kruha strada. — Morebiti je gnada le vendar slovenska beseda, in raša gnada tisti, ki se žene, poganja, in si kdo ve kaj domišljuje?! T. Celo v tem pregovoru ima Metelko za besedo gnada oklenjeno besedo milost v znamnje, da je tuja, ter piše : Vašagnada (milost) kruha strada (J_r gibt sich fttr einen Edelmann aus, ist aber ein armer Schlucker). III. U. 0 božiču mati potice peko^ in tudi učenci gremo tedaj radi vsaki na svoj dom, ter imamo praznike ali vakance. Ako se ne motim, je nedavno v Glasniku nekdo pisaril, da imamo vakancam reči počitnice, nepa prazniki ali šolski prazniki. Ali res? T. Jaz bi djal raji poskočnice ali popotnice, ker tedaj naj učenec poskoči, če zna, čez germ in sterm, da si krive ude poravna, ali naj popotuje čez hrib in dol ter pogleda po svetu, ali znajo drugod kaj več kot hruške peč'! V. Kaj torej pomeni beseda praznik, da je mogel oni tako nasvetovati. T. Praznik je iz prazen, a, o (vacuus, leer), tedaj prazniki po besedni razlagi prav primerno vakance (vacare a studiis). 0 tej besedi piše spet Kopitar: ,,Prazd'nik' m. dies festus. Cave credas in prazd'nik' inesse quidquam (de) d'n' (den, dan). Est formatio simplex et regularis ab adj. prazdV; prazd'novati ferior. De d epenthetico in prazdV pro prazV (cf. pol. proznj) diximus alibi". U. Praznik je torej namesti prazdnik? T. Kakor gospuska nain. gospodska, soseska n. sosedska, brezen naui. brezden ali brezdno fbrez in dno, stsl. bezdna f. abvssus), pozno n. pozdno, serce n. serdce itd. (cf. I. Jezičnik. L.) 17. Ker je prazen lat. vacuus, se res prav imenujejo vakance šolski prazniki, ker so šole in šolske klopi prazne, šolarji pa praznujemo, smo prazni ali brcz dela. T. Praznik pomeni v pervotneoi ponienu prestajo ali prestanek od dela (Gutsman), skorej to, kar delopust (Teria Ruhetag), in nedelja — iz ne in delo, delati — dan, o kterem se ne sme navadno delati; v drugotnem ponienu je pa tudi (kar lat. feria) posvečen dan, svet dan, svetek, god (dies festus, Gesttag). Drugi Slovani imajo v tem pomenu svetdan, blagdan, svetac, svetkovina, posviceni (čes.); in že na Dolenskem pravijo svetačen, svetičen, svetčen dan, svetična ali pa praznična, pražnja, nedeljska obleka. V. Kakor p r a z n i k, pomeni tudi n e d e 1 j a oboje : a) prejenjati od dela ali praznovati in b) dan posvečevati, na tanko po zapovedi. Vendar — ali bi se ne smelo pisati nedela ali nedelo brez j — iz delati, delo? T. V naših pervih, brizinških spominkih se bere nedel moškega spola (cf. mon. Frising. I. ježe ne spasal nedela, ni sveta večera). Mislili so nekteri, da je tu napaka nani. n edelje; toda Jarnik je povedal, da se nedel na Koroškem rabi v moškem spolu (nedel der Feiertag, nedelja der Sonntag; in Karnt. auch eine Woclie, vid. Etymol/). U. Ravno tako se mi zdi pondelek ali ponedelek nani. pondelj ek. T. Jarnik piše ponedelik; Metelko je imel najpred tudi ponedelik, potera je pa popravil v ponedeljek, in tako pišemo zdaj navadno pondeljek ali ponedeljek. Koroški in štajarski Slovencl pišejo vendar skorej raji nedela QcL skudela in skudelja), pondelek, nedelska obleka, in Murko pravi celo postopaču nedelko! U. To je pač prenežno ime za človeka, ki pase lenobo!