Naj^m/ti, in najbokj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOii DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V chicagij ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) chicago, ill., Četrtek, 26. oktobra — Thursday, october 26, 1933" letnik (VOL.) XLII ČUDNA POT AEROPLANA PO PREDSEDNIKOVEM NAČRTU SE BODO CENE POGNALE KVIŠKU UMETNIM POTOM. _ NAČRT JE NEKAJ POPOLNOMA NOVEGA V GOSPODARSKI ZGODOVINI. _ ZLATO BO VLADA PLAČEVALA VIŠJE, KAKOR BO DNEVNA CENA ZANJ. PRIMERI NAJHUJŠEGA TLAČANSTVA MED RUDARJI V JUŽNI SRBIJI; RUDARJI NISO DOBILI PLAČE ŽE VEČ KAKOR ŠEST MESECEV. — DOLENJSKE VESTL — SMRTNA KOSA IN DRUGE NOVICE IZ DOMOVINE. FRANCIJA BREZ VLADE KRIZEMSVETA J — Noblesville, Ind. — Dol-go časa je vzelo zakonski par Edvarda in Marto Ulrich, da \ sta dognala, da nista drug za drugega, ter sta se razporočila. On je star 95, ona pa 92 let. — Ženska se je pritožila, da mož i kruto ravna z njo. 1 — Moskva, Rusija. — Da i pokaže svoje prijateljstvo do c Turčije, je sovjetska vlada po- i slala tjakaj k proslavi obletni- < ce turške republike svojega od- i poslanca, in sicer v osebi voj- ( nega komisarja K. E. Voroši- ] lova. < — Tokio, Japonska. — Ja- ; ponsko zunanje ministerstvo je ] odpoklicalo domov svojega po- i slanika v Washingtonu, Debur ] chija. Ni še znano, je li pokli- < can le za informacije, ali bo za stalno odstranjen od svojega mesta. — Dunaj, Avstrija. — Oblasti so aretirale nekega farmarja v tukajšnji bližini, ker je na svojem polju posejal rž v obliki hitler j evskega znamenja, sva'stike. Ko je irž ozelenela, se je pokazalo ogromno znamenje na polju. OBISK ROJAKA V torek je posetil naše uredništvo Mr. John Vidmar, ki je [prispel v Chicago iz Leadville, ,Colo., da si tukaj ogleda slav-jno svetovno razstavo. Omenjeni je sin naše dolgoletne naroč-pice Mrs. Julije Vidmar. — i Hvala mu za prijateljski obisk. HITLER PROPAGIRA AB STINENCO Berlin, Nemčija. — Ob pri-, liki SOletnice nemške protial-, ,koholne zveze je Hitler dovo- - lil, da so se izdale razglednice - z njegovo sliko in z napisom i spodaj: Hitler niti ne pije, niti j ne kadi in njegova zmožnost -jza delo je velikanska. Ob pro-3 slavi SOletnice je neki govor-. jnik povdarjal, da bi se ne srae-.1 lo dovoliti pijancem iz navade, a da bi stopili v zakon. !- -O-- o "Amerikansk: Slovenec" vod; tampan jo proti depresiji, pomagajte mu! 7 SINOV ISTOČASNO Edini slučaj, doslej zabeležen v zgodovini. Georgetown, Britanska Guiana. — Nenavadno velik dar štorklje je v torek prejel neki tukajšnji zakonski par, Luis in Carola Perez. Njih družina se je namreč pomnožila naenkrat kar za sedem članov, vsi fantje in vsi zdravi. Kakor izjavljajo zdravniki, je to edini slučaj, ki je v zdravniški zgodovini zabeležen, da bi bili kje rojeni sedmorčki. Celo šestorčki so skrajno redki; samo dva slučaja sta zabeležena v celem zadnjem stoletju. IZ JEZE, KER JE IZGUBIL c DOM a i G airy, Ind. — Ker ni mogel plačati dolga, ki ga je imel na $ svoji hiši, je bilo Antonu La- ' chowiczu ukazano, da se mora ; izseliti in pustiti svoj dom. Ivo ' pa je v torek prišla k njemu ; 451etna Mrs. Kate Gross, žena voditelja neke zavarovalninske ' družbe, kateri omenjeni dolguje, in mu ukazala, da mora iti iz hiše, je Lachowicz pograbil revolver in na žensko dvakrat ustrelil ter jo nevarno ra- ( nil. I -o--i i GRAF ZEPPELIN PRISPEL I V ZED. DRŽAVE i I Miami, Fla. — V ponedeljek i zvečer je odplul od tukaj nemški zrakoplov Graf Zeppelin, ki je prispel v Ameriko na obisk iz južne Amerike. Njegova nadaljnja pot bo v Akron, Ohio, od tam pa proti Chicagi, , kjer bo napravil pozdravni polet nad prostori svetovne razstave. Zrakoplov se v Chicagi ne bo ustavil, ker ni tamkaj nobenega pripravnega prostora za'pristanek, marveč se bo po poletu takoj vrnil v Akron. Njegov poveljnik Eckener in drugi častniki bodo iz' Akrona prispeli v Chicago potom že-■ leznice ali aeroplan^ in jim bo i tamkaj vodstvo razstave prire-, dilo slovesen sprejem. amerikanski SLovenec ŠTEV. (No.) 207 M pričela kupovati zlato -Na M za preobnovo bank Washington, D. C. — V sre- J do zjutraj se je pričel izvajati načrt predsednika Roosevelta za umetno zviševanje cen življenjskim potrebščinam, kakor T ga je napovedal v svojem govoru v nedeljo zvečer. Ta poteza, ki jo je zasnoval predsednik, je nekaj edinstvenega g( in se ni še nikdar prej preisku- _ sila. Z njo se namerava ovreči staro trgovsko pravilo, da se ^ cene ravnajo po zakonu o po- ^ nudbi in zahtevi, in se bo sku- r< šalo pokazati, da se lahko u- b 1'avnavajo popolnoma umet- ^ nim potom. ^ Načrt obstoji v tem, da je vlada potom rekonstrukcijske d finančne korporacije pričela v ^ sredo kupovati zlato po višji ceni, kakor je bila tisti dan z svetovna cena zlatu; pri tem ^ se gleda predvsem na cene, ki ^ jih ima zlato v Londonu in Par ? *i?u. Dan preje, torej v torek, / k veljala unča zlata $29.80. v Računali so, ako bo ista cena j obstala še v siredo, bodo vladni prekupčevalci ponudili za ^ unčo nekaj več, torej okrog n $30. Kako bo ta načrt učinkoval na splošne cene ? Ekonomisti razlagajo na sle- ^ deči način: Ko bo Amerika po- y nudila višje cene za zlato, bo c morala enake cene ponuditi tu- r di Francija in Anglija, ako bo hotela dobiti zlato. S tem pa, ; ko se bo vrednost zlata višala, ^ se bodo višale cene življenj- ( skim potrebščinam. Pojasnilo J k temu: Ako se mora danes } Plačati za kako blago, recimo 1 za obleko, vrednost ,ene unče ( zlata, bo to blago ohranilo svo- ^ jo enako vrednost stalno na- ( prej v primeri z zlatom in bo j vedno vredno eno unčo zlata. Ako se bo torej cena zlatu dvi- } gala , se bo dvigala tudi cena ^ blagu. Tisto blago torej, ki ^ stane danes $30, torej vrednost ene unče zlata, bo stalo pozne- ; .ie še vedno eno unčo zlata, to- : da v dolarjih bo stalo več, morebiti $35, kajti toliko bo treba tudi plačati za unčo zlata, ki je enakovredno s tisto obleko. Ako se torej natančno premisli celi načrt, ni to nič drugega kakor neke vrste inflaci-■ja> vendar v popolnoma novi j11 še nepreizkušeni obliki; irnela pa bo ta inflacija to d.o,-bro lastnost, da bo ostala po-Polnoma pod kontrolo. Predsednikov načrt je, da prižene ^ato na ceno okrog $40, ki jo •ie imelo v letu 1926, in pri tej ceni bi se nato ustalila vred-n°st dolarja. -o- SMITH PRIPOROČA OBNOVITEV RAZSTAVE Chcago, 111. — Kakor je bilo poročano, se je v ponedeljek vršil na svetovni razstavi ^ Smithov dan. Imel je ta dan ^mith govor, kjer je pred mno-ZlCo kakih 5000 oseb pozival j^dstvo razstave, naj še pri-leto razstavo obnovi; 5 bodo lahko še drugi milijo-1 oseb videli to veličastno de-nam-frivo /LADNA POMOČ BANKAM "rije vladrti načrti, da se okrepi bančni sistem v Ameriki. Washington, D. C. — V po- ebnem pismu, ki ga je pisal redsednik Roosevelt načelniki rekonstrukcijske finančne :orporacije, je omenil tri ua-rte, ki jih izvaja vlada, nam-eč prvi, da pomaga vložnikom iank, ki so bile zaprte po 1. ja-iuarja, dalje, da se podpro ianke, da bodo lažje dajale iosojilo industriji in končno, la se zasigurajo vloge, ki jih tna prebivalstvo na bankah. Predsednik je omenil, da se : vladnim denarjem izvršuje . ikvidacija "zamrzlega" pre-noženja tistih bank, ki so se ^ :atvorile po 1. januarju. To se zvršuje na ta način, da se iz dadne blagajne dajejo posoji-a v gotovini na vrednostne pa- ^ Dirje, ki jih imajo te zaprte )anke v posesti in ki jih niso nogle vnovčiti. S tem vladnim torakom bo omogočeno, da bo prišel denar v roke tisočerim « /ložnikom, ki ga krvavo potre- , aujejo1. Prišlo bo na ta način ^ ienarja v cirkulacijo za okrog . miljardo dolarjev. Drugi načrt, ki ga je omenil predsednik, je ta, da se pomore dobrim bankam, da pridejo . do gotovine na ta način, da ponudijo finančni korporaciji v prodajo svoje prednostne del- ^ nice. Denar, do katerega pri- K: dejo na ta način, naj naprej 1 posodijo trgovini in industriji, 1 da se bo spravil do zdaj mrtvi kapital do dela. Med tem, ko se oba gornja načrta že izvršujeta, pa vlada pripravlja vse potrebno, da bo ; lahko s 1. januarjem pričela i poslovati nova federalna kor- < poracija za zavarovalnino, vlog na bankah. Članice te korporacije bodo vse federalne rezervne banke, a enako tudi vse državne banke, ki bodo za to zaprosile in bo njih stanje zado^ voljivo. Predsednik izraža upanje, da se bodo priglasile vse državne banke. Po tem načrtu se bodo vse vloge na bankah zavarovale do višine $2500. -o- PRESTOLICA NE DOBI LEGALNE PIJAČE Washington, D. C. — Četudi bo 5. decembra preklicana prohibicija in se bo nato v posameznih državah lahko točila opojna pijača, ne bo to veljalo za tukajšnjo ameriško piesto-lico. Kakor se je izrazil generalni pravnik pretekli ponedeljek, bo Volsteadova postava v veljavi še v naprej za tiste a-meriške teritorije, ki' stoje direktno pod kongresno zakonodajo. Ti so poleg Washingtona še Alaska, Havaji, Porto Rico, Deviški otoki in Kanalski pas. Med tem, ko si bo 48 držav lahko po svoje uredilo vprašanje glede pijač, bodo morale omenjene pokrajine čakati, da trlede niih konerres sam odloči. Pri nedavnem "zračnem ciirkusu" v Wilmington, Del., je neki aeroplan trčil v zraku z drugim, pri čemer je izgubil kontrolo in letalo je nato treščilo v neko hišo, prebilo zid in prodrlo do kleti. Deset oseb je bilo piri tem poškodovanih. Gornja slika kaže razdejanje, ki ga je letalo povzročilo. --J a Vlada Daladierja dobila neza- ko upnico in resignirala. .i° —o__še Pariz, Francija. — Po ljuti SV in vroči debati v parlamentu, za ki se je vlekla do 2. ure v torek ns ponoči, je zbornica izrekla via- pc di premijerja Daladierja nezar ru upnico in nemudoma nato je celotna vlada podala predsed-niku republike svojo resigna- in cijo. Spor se je pojavil glede Daladierjeve'ga načrta o izena- 12 čenju proračuna, v katerem se sli je protivil vsaki inflaciji, pač sv pa bi se moralo doseči izenače- J° nje z novimi davki in z zniža- so njem plač državnim nameščen- v'< cem. 2 -o--ki PIVOVARNIŠKI AGENT P< USTRELJEN ži tr Chicago, 111. — 381etnega 1 John Plynna, agenta dveh pivovarn, je v ponedeljek zvečer ^ pričakal neki neznanec, ko,je stopil iz svoje hiše na 904 Wentworth Ave., Calumet 01 City, ter ga ustrelil od zadaj v glavo, ko je nameraval stopiti 1 v avto. Ko je Plynn že ležal na tleh, je morilec oddal nanj še ^ štiri nadaljnje strele. Povod za S' ta čin ie bržkone iskati v ka- kem političnem maščevanju. Umorjeni je namreč aktivno . deloval v politiki. 1 n -o- NAMENOMA HOTEL V ZAPOR " Chicago, 111. — SQletni John v Seymour je prišel v Chicago iz c južnih krajev, namreč iz Ala- 1 bame, kjer ne poznajo poseb- ^ . nega mrzlega vremena. Zato • je fant trdo občutil čhičaške 1 ; hladne vetrove. Ker ni imel 1 i denarja, da bi si poiskal topel T i prostor, je prišel ha svoje vrst- ^ t no idejo. Pograbil je železno s - cev in jo vrgel v izložbeno ok- ( - no neke trgovine ter razbil ši,- * - po. Policist je bil takoj za , njim ; fant ga je veselo pozdravil in zahteval, da ga aretira. "Prosim pa, da me zaprete v : kako toplo celico, kajti še ni-■ kdar me ni tako zeblo, kakor me zdaj," je dejal. Vnebovpijoče krivice je Beograd, 4. okt. — Neki re- ta porter beogradskega lista "Por litika," ki se je mudil 10 dni tlG med rudarji na jugu, je odkril ^ tam primere najhujšega tlačan- e stva. V svojem poročilu navaja, da se je dandanes težje približati rudarjem v nekaterih ; udnikih v Srbiji, kakor pa priti v kako zastraženo taborišče, la To pa zlasti zato, ker so rudar- v< ji popolnoma izolirani od osta- m lega sveta. Nekatere rudniške V uprave so iz rudarskih naselbin m napravile strogo zastražena ta- n. borišča in za rudarje je velik pi dogodek, če se slučajno kateri- k' krat najde med njimi človek, ki p< ne spada med izolirane in uta- p: borjene. Vseh težav ki jih te- vi žijo si niti ne upajo povedati. z; Večina rudnikov zadržuje či delavstvu skromne delavske si mezde in gospodarji se izgovar- k jajo s krizo, dasi v svojem razkošnem življenju tega ne kažejo. Rudnik "Srpski Balkan" je šele pred nekaj dnevi izplačal ^ svojim delavcem majhen del p zaslužka, katerega je dolgoval nad pol leta in to je izplačal pod pritiskom sodišča. Drugi rudnik, katerega lastuje neka u delniška družba, katere načel- jr nik je daleč znani bogataš in ^ industrijec Dragiša MatejiČ, že od začetka letošnjega leta ni j. izplačal delavcem niti pare zaslužka. Tako dolguje ta rudnik svojim delavcem poldrugi milijon dinarjev. Do zadnjega časa so delavci namesto plače dobi- j vali po 1 kg (malo več kakor ^ 2 funta,) koruzne moke na dan, v kar vsekako ni zadostovalo za j pošteno hrano delavstvu in dru- c žinam. Sedaj pa pravijo, da je tudi moke zmanjkalo in delavci hodijo sestradani na delo, ker , se nadejajo o*d dneva do dneva, r da dobe vsa.i del trdo zasluže- t nega skromnega plačila. Nesre- ^ ^ če v rudniku so pa vedno po- ■ , gosteje, ker uprava noče skrbe- j I ti za zadostno varnost delavcev. ( V Majdanpeškem rudniku 5 dobivajo rudarji plačo, a je za- , t služek tako skrčen, da delajo samo po 16 dni v mesecu. Dnevne plače pa ne znesejo niti pol j dolarja amerikanskega denar- , ja. Ko pa dobijo rudarji plačil- , ne listke, jim po raznih odteg- ( ljajih, ostane od vse plače ko-maj nekaj dinarjev. Delavcem 1 pa pripovedujejo, da se bodo , dnevi dela še skrčili, ker ni na-ročil za premog. V Rudnikih v Južni Srbiji je 3 včasih delalo tudi veliko slo-e venskih rudarjev. To poročilo j pa nič ne navaja, jeli so med te-I mi nesrečnimi rudarji tudi Slovenci ali ne. Skoro gotovo da 0 so, ker Slovenca je itak povsod . dobiti in kjer je slabo se ga • najde še poprej kakor tam. „ kjer je dobro. i- --O- ( Metliški župnik Iv. Nemanič ' umrl i- Metliški župnik Iv. Nemanič, >r ki je letos praznoval 70 letnico, je v torek 3. oktobra umrl. Ro- en je bil pokojni v Metliki le-a 1863. V mašnika je bil po-večen leta 1883. Kot duhovnik e služboval po raznih krajih r Sloveniji. Sedaj je bil že več et upokojen župnik v Metliki. -o- Velika škoda v Št. Vidu pri ■ Stični Zadnja povodenj je napravi-a po poljih šentvidskih kmetov veliko škodo. Ajda je popolno-na uničena. Neki posestnik v Velikih Pecah ki je posejal 14 nernikov ajde, ne bo dobil od lje nič, ker je več dni bilo vse nod vodo. Tudi krompir, koli-ior ga ni bilo izkopanega, je pokvarjen, koruza se bo pa izpridila. Odneslo je veliko rodovitne zemlje z njiv in voda je šalila mnoge kleti in tam uničila spravljene pridelke. V vasi Dob je stala voda celo v cerkvi. -o-— Na izletu so bili Prijatelji Dolenjskih goric iz Ljubljane, so pred kratkim napravili izlet v vinorodne kraje na Dolenjskem. O tem izletu poročajo iz Metlike, da so nekateri vinogradniki z žalostjo ugotovili, da so jim ti gosposki izletniki napravili po vinogradih precej občutno škodo, ker so grozdje kar trgali s trte in s tem polomili mladike. -o-- Hudo preizkušena družina Iz Železnikov na Gorenjskem poročajo, da je družina Janeza Logarja hudo preizkušena. V teku 10 let je bilo od te družine že deset pogrebov. Kot zadnji je pred kratkim utonil komaj 3rletni sin Joško. -o- Štirideset let pri eni hiši Štiridesetletni jubilej dela je nedavno obhajala služkinja A-malija Špes, p. d. Puncarjeva Malika v Mozirju. Pred 40 leti je prišla služit k Puncarjevim in še sedaj, po 40 letih opravlja delo služkinje pri isti hiši, čeravno so stari gospodarji že zdavnej pomrli. -o- Sedemstoletnica Letos v dneh 6. 7. in 8. okt. se je slovesno obhajala v Ljubljani sedemstoletnica * prihoda oo. frančiškanov v Ljubljano. Slovesnosti so se vršile v frančiškanski cerkvi. -c- Tepen je bil Čevljarski pomočnik France Štrukelj v Cerknici je šel pred kratkim s svojim , bratom na vas ,kjer se je srečal z gručo fantov. Nekaj časa so se pogovarjali, nakar so fantje napadli Franceta in ga tako obdelali, da je moral v ljubljansko bolnico. -o- Nezgoda Janez Cajlinger, 41-letni posestnik v Dragoviču pri Ptuju je tako nesrečno padel s strme-, ga klanca, da si je težko ranil , obe nogi in hudo poškodoval - prsni koš. M K ■It . ,,'iTagg RMEItlKAHSKi StOVENEC —fc^MM^a-MI lljdafcM— III ~ Četrtek, 26. oktobra 1933 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ne gre in ne gre... Tekom meseca avgusta in tekom prve polovice septembra je kazalo, da je. zavalovalo živahnejše življenje v industriji in trgovini Združenih držav. V mesecu oktobru pa, kakor kažejo razna poročila, je zopet v mnogih panogah industrije in trgovine nazadovanje. Kaj to pomeni? Pomeni to, da tekom avgusta in začetkom septembra je dvignila umetna kampanja NRA neko trgovsko življenje, ki je za nekaj tednov kazalo na oživi jen je in izboljšanje. Brez-dvomno je NRA zaposlila na tisoče in tisoče brezposelnih. Tudi ni dvoma, da so njeni nameni dobri in da so prišli iz dobre volje. Toda zadnji dnevi kažejo, da kljub vsemu temu leži na potu okrevanja industrije in trgovine nevidno prokletstvo, ki kar noče izpustiti sveta iz svojih krempljev. Nič težjega na svetu ni, kakor dvigniti in izboljšati zavoženo gospodarstvo. Kdor je kdaj imel z zavoženim gospodarstvom posla, ta to razume, drugi težko. In dandanes je vse gospodarstvo, sveta zavoženo. Kdo ga bo dvignil, kedaj se bo dvignilo, to je veliko vprašanje. Toda eno je, rešiti ga bo treba kaj. kmalu, ali pa javno priznati, da za današnje vrste gospodarstvo ni rešitve, in če to, tedaj bo moral svet v nov gospodarski red. V kakšen? To je zopet drugo veliko vprašanje. Nasvetov in načrtov je veliko, morda prav toliko, kolikor človeških glav na svetu, če še ne več. Saj vsak rad modruje in daje nasvete. Toda koliko je dobrih nasvetov in načrtov, to je vprašanje. Kljub vsemu pa za obupavati le ni. Ni tako črne noči, da bi ji ne sledilo jutro in svetloba dneva. Tudi ti črni časi se u-maknejo slej ko prej in boljši časi zopet pridejo.. Pri preizkušnjah v gospodarstvu bo svet že zadel na pravo pot in rešitev pride. Kar je pri tem potrebno, je le, da ljudje vseh slojev in stanov sodelujejo, vsak na svoje načine. Treba je, da stan stan podpira na vse možne načine in normalne razmere zopet pridejo. AMER. - JUGOSLOV. KLUB VABI NA VESELICO Duluth, Minn. V nedeljo, dne 29. oktobra, zopet priredi Duluth Amer.-ju-goslov. klub št. 7 Amer.-jugo-slov. zveze v Minnesota, predavanje', zabavo in plesno veselico v Veliki dvorani (Foresters Hall), Fourth Ave., West and Fourth St. v Duluthu, Minn. — Dvorana se nahaja zraven mestne hiše (City Hall). Glavni predavatelj ali govornik bo Glen J. Merritt, poštar v Duluthu, Minn. Predmet govora bo: NRA and NIRA. Kaj je NRA in kaj je NlRA? Zatorej se uljudno vabi vse Jugoslovane v mestu Duluth in okolici, da se udeležijo omenjenega predavanja in plesne veselice. Vstopnine v klub ni nobene. Vsak, ki želi pristopiti v klub, plača 25 centov letne članarine. Za omenjeno svoto bo imel dne 29. oktobra zabavo, ples, dobro večerjo in njegovo letno članarino plačane za to leto. Torej rojaki in rojakinje v Duluthu in sosednjih naselbinah, vsi na našo veselico dne 29. oktobra. Za ples bo igrala izvrstna godba. Igrali bodo tako živahno, da bo lahko vsak poskočil, pa magar je človek že čez sedemdeset let star. Vabi se tudi naše mlade fante iz sosednjih naselbin mesta Duluth, osobito naše mladeniča iz železnega okrožja Minneso-te, da se udeleže naše veselice. Mlade fante potrebujemo, kajti pri našem klubu imamo overproduction v članicah. Izmed 110 članov našega kluba imamo kakih 70 deklet. } Torej na svidenje v nedeljo večer, dne 29. oktobra ob 7. uri | v Forester dvorani, Fourth Av., i West and First St., Duluth, Minn. Dobra večerja, ples in zabava se vam že v naprej jamči. John. Movem, tajnik kluba. Kot vedo vsi potniki, ki potujejo z Lloydom, strežejo na teh parnikih najboljša in najbolj izbrana jedila. Po prijetni oceanski vožnji jih bo čakal posebni vlak tik parnika v Bremerhaven, kar jim bo zajamčilo hitro in pripravijo potovanje do Ljubljane Vsi, ki hočejo preživeti božične praznike s svojimi sorodniki in prijatelji v stari domo vini, naj si preskrbe prostore za ta izlet. — Vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali pa v uradih Lloyda. North German SIROM JUGOSLAVIJE IZLET V DOMOVINO Dne 16. decembra bo odplul Svet pomni še mnogo slabše čase in razmere, kakor so sedanje, pa jih je prestal in prestal bo tudi te. Treba je le vztra- znani Lloydov ekspresni parnik jati in zmaga bo dosežena. EUROPA iz New Yorka s sku- pino potnikov, ki bodo prežeti j z veseljem, da bodo praznovali Pravijo, da Caponeju postaja v Atlanti na njegovih "po-jbožični dan v družbi svojih čitnicah" dolgčas. Čuti se pozabljenega, odkar zadnje čase ljudi. North German Lloyd je meščansko časopisje več ne prinaša velikih naslovov o njem . . . poskrbel, da bodo imeli brez- * skrbno in prijetno vožnjo, kaj- Kaj je vzrok, da so navadno vse mestne, okrajne in dr- -ti spremljal jih bo ozir. izlet bo žavne blagajne vedno prazne? Na to odgovoriti ni težko, [vodil Mr. John Wohlmuth, u-1 ravi neki vodilni chicaški dnevnik. Treba je le pomisliti, i prhvitelj departments za III. pravi, da je okrog korita, v katerega sujejo davke davkoplače- 'razred v New Yorku. Mr. valci, več onih, ki iz korita zobljejo, kakor skoro davkoplače-,Wohlmuth bo potnikom ves valcev! ;čas vožnje na razpolago. * * * * | Poleg tega bodo imeli ude- V New Yorku sta dva Žida rano v jutro pometala pred ležniki te vožnje na razpolago svojima trgovinama. "Dobro jutro, Mojzes!- Kako gre, kako prostoren in razkošen ekspres-business ?" — "Hm, gre tako., gre po polževo," je'dejal drugi ni parnik EUROPA, čigar štab žid, "toda business, kaj in kdo je to business?" — je začudeno bo poskrbel, da bo sleherni do-vpraševal žid. Prav je imel, kdo pa business danes sploh po- bro postrežen in da se ne bo zna? Ta živi dandanes samo še v pravljicah. treba nikomur dolgočasiti. Redka znamenitost Ljubljana namerava v kratkem ustanoviti svoj mestni muzej. V ta namen je darovalo več oseb že razne znamenitosti. Lepa znamenitost je gotovo ta. ki jo je daroval G. Rovšek, lastnik antikvarijata "Tizian" v Ljubljani. Daroval je srebrn novčič, ki je bil kovan v letu 1195 v Brezah na Koroškem. ;-o- Ped vozom 1 Blatni posestnikov sin Janez Perše iz Zbur pri Šmarjeti je vozil kamenje na cesti. Pri vozu je bilo treba nekaj popraviti med vožnjo. Na nesrečo so konji potegnili in ker je imel nogo pod vozom, mu je kolo strlo nogo, da je obležal na cesti. Sosedje so ga pobrali in ga spravili v kandijsko bolnico. Krava jo je napadla 661etna posestnica Ana O-grinčeva iz Lužarjev je šla, da bo nakrmila kravo v hlevu. — Krava je pa bila muhasta in je žensko pritisnila k z^du s tako silo, da ji je zlomila desnico. Spravili so jo v ljubljansko bolnico. -o- Nesreča Tesarja Antona Klanjška iz Zg. Gameljnov je nevarno poškodoval težak tram, ki mu je padel na glavo. Moral se je iti zdravit v bolnico. Lahkomiselnost Neopaženo je pred kratkim izginil od doma 131etni sin šoferja mariborskega mestnega pogrebnega podjetja. Po njegovem odhodu so domači opazili, da jima je sinček pobral skoro 2000 Din. ■-o- Končal se je Na strašen način se je končal 731etni kmet Luka Dvanaj-ščak iz vasi Dupkovac pri Ca-kovcu. Vrata je zabarikadiral s pohištvom, nato šel na podstrešje in zanetil kup slame ter se obesil na tram nad gorečo slamo, kjer je zgorel. — Ne- Dobro je sklanjal. — Pesnik se je nekoč izprehajal po mestu. Ko je ob oglu zavil, je | pljunil in s pljunkom zadel na obleko neke ženske, ki mu je i prišla nasproti. Ogorčena je zavpila nad njim: Izvržek iz' vržka! — Pesnik je rekel: Lc naprej sklanjajte: izvržku, izvržek ! * * * Hipohonder. — Gospod doktor, včeraj sem bil pri vašem predavanju o ledvičnih boleznih in sem trdno prepričan, da imam to bolezen. — Zdravnik: Nesmisel! Ta bolezen je taka, da bolnik nič ne čuti bolečin. — Hipohonder ves prepadel: To se čisto strinja. * * * Zakoni za nič. — Sodnik: Vso strogost zakona sem že u-porabil proti vam, a vendar vedno in vedno zopet padete v stare grehe. — Obtoženec: Sedaj vidite torej, g. sodnik, da so vsi zakoni za nič! * * * Je težavno odgovoriti.—Mamica je šla z malim sinčkom v cerkev. Na potu domov je sinček izpraševal mamico: Mamica, ali so tudi taki angeljčki, ki imajo le glavo in peruti? — Mati: Seveda so! — Sinček pa je zmajal z glavo in odgovoril: Pa kako naredijo, kadar se hočejo vsesti? * * * Da ne bo greha. — Župnik je zalotil gostilničarja, ki jc mešal vodo v vino, pa mu je rekel: Tega vendar ne smete, je greh! — Gostilničar odgovori: Povejte mi, gospod župnik, ali je greh, če se ljudje napijejo ? — Seveda je! — Torej vidite, — je rekel zviti gostilničar, — jaz zato mešam vodo v vino, da ne bo greha in za to naj bi imel še jaz greh? •I« v * Vsakemu svoje. — Mihel pride k odvetniku in mu pripoveduje zgodbo njegovega prepira. Odvetnik: Ali ste m1 pa tudi vse po resnici povedali? — Mihel: Seveda; poveda1 sem vam čisto resnico; Misli' sem si, laži lahko vi sami pri' date v zagovoru! • * * Vedno ima smolo. — Mlad berač je pirišel k bogatinu pr°f sit milodarov. Ta pa ga je kregal : Tako mlad in zdrav človek, pa beračite? — Berač: Veste, imel sem v življenju hU" do smolo, si nisem nič znal prej pomagati. — Bogatin1 Kaj pa ste po poklicu? — Berač se je zlagal: Trobenta^ sem! — Bogatin pa je imel d0' ma trobento, prinesel jo je i11 rekel: Zaigrajte mi eno W sem. — Berač, ki trobente se držati ni znal, se je hitro izg0' voril: Glejte, ali vam nisem i'e" kel, da imam povsod smol°» jaz namreč ne znam igrati! Jim Blake je bil pošteno in resnično prestrašen nad to novo prikaznijo. Tudi levi so bili vidoma prfesenečeni nad tem, kar so videli. Sreča je bilo zjanj, da ti levi še ni&o bili od človeka preganjani in so ga jako maio ali nič poznali. Bili so tiidi dobro nasiteni in se niso veliko brigali za movi plen. Blake pa tudi ni napravil nobene ; kritnjc, s čimer bi jih izzival, kar pa ni Vedel.' I Nervozno, sc je premikal in se oziral po puški, ker je vedel, da če začne bežati, bodo za njim stekli ttldi levi. Levi opazijo njegovo gibanje in neki mladič je. stopil par korakov proti Blaku Stari samec je začel nekaj renčati in vsi levi so postali nemirni. Oni, ki se je bližal Blaku je je) nemirno otepati z repom na obe strani ter se začel potuhnjeno plaziti proti človeku. Trenutki Blakovega življenja so bili šteti. — Tedaj se je pa nekaj zgodilo — Blake nikdar ni vedal kaj. Naenkrat so se levi obrnili od njega in sfi čudno momljajoč, skoro jokajoč, drug za drugim izgubili v goščavo. -— Blake je bil rešen. — Ko so bi'i že skoro iz pogleda, se je dvignii in se naslonil na bližnje drevo ter se začel pahljati s svojim širokim klobukom. Začel je klicati svojvga«črnega slugo, a se na klice nikdo ni oglasil. Iskal ga je in kmalu zaznal njegovo tragično usodo. V temni senčni gazi je našel žalostne ostanke svojega nosača in začrnelo na: pol stopljeno puško. — Strela, ki je njega skoro oslepila, je udarila v nosačovo puško, nosača je ubilo in uničilo vse naboje, kakor tudi fotografski aparat. ^KK>oooook>O<>O<>OOOCK>OO^ jjj POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! KMERIKANSKI SEOVENEC [Etei in najstarejši slovenski »I*« list v Ameriki. |P patanovljen leta 11*1, I Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-leljkov in dnevov po praznikih. ^ Izdaja in tiskat EDINOST PUBLISHING CO. ' Naslov uredniStva in uprav«: |849 W. Cermak Rd., Chicago Jelefon: CANAL 5544 ■in J. Ji -- Naročnina: Za celo leto________$5.00 Za pol leta-------2.50 fEa četrt leta________1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Ka celo leto-$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta---1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1191. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year_______________$5.00 For half a year--------2.50 For three months-------------1.50 Chicago. Canada and Europe: For one year___'.----$6.00 For half a year___3.00 For three months___1.75 I W» DO QUR RMtt TARZAN OOSPODAR DŽUNGLE (27) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS V^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ r najhujša povodenj, ko so ljud-50 je na vseh krajih vpili na po-e- moč, se je vršila v neki gostilni abavna prireditev in medtem o so požrtvovalni ljudje celo oč reševali ljudi in živino, so im nemoteno plesali do rane-a jutra. -o- Drva je cepil V kandijski bolnici pri No-em mestu se zdravi 251etni Yance Zoran iz Pahe, obč. Št. £ 'eter, ker se je nevarno usekal £ roko, ko je doma cepil drva. 1 --o--< Nezgoda ] Na Savi pri Jesenicah je pa- 5 lla po stopnicah 161etna Ka- 1 arina Lavtižarjeva, čevljarje- 1 a žena, in se nevarno pobila, 1 la so jo morali oddati v bol-lico. -o--t Kačja zalega ] V Košakih pri Mariboru je ' !. oktobra pičila kača 431etne- ' ra viničarja. Ker je bila kača -itrupena, je bil možak prepe- 1 jan takoj v bolnico. —--o--- Sadje je obirata V Novi Cerkvi pri Celju je )birala sadje 211etna dninari-:a Marija Zagrušečanova. Le- ! >tva, na kateri je stala, se ji je prevrnila in Marija je padla in i so jo morali spraviti hudo poškodovano v bolnico. Utonila sta V Muri sta utonila dva fan-;a, Alojz Maček in Anton Stra-kla, oba iz Gor. Radgone. Šla ?ta se kopat. Alojz je prvi skotil v vodo, kjer ga je zgrabil krč in je poklical tovariša na pomoč. Fant je skočil za njim, zgrabil Lojzeta čez pas. nakar je oba zagrnila voda. -o- Obsojen požigalec Pred mariborskim sodiščem je bil obsojen na štiri leta ro-bije in 2500 Din odškodnine Ivan Miki iz Zikarcev, ker je iz maščevanja zažgal Kokolje-vo viničarijo v Zikarcih, v kateri je stanoval Jernej Škofic. Škofica je zatekel ogenj v spanju in se je komaj še živ rešil iz gorečega poslopja. -o- Konec sveta so pričakovali Posestniku • G j uri Jerkovu v Kuli je povrgla svinja med drugimi prašički tudi enega,, ki je imel dve glavi in osem nog. Med ljudmi, ki so prihajali gledat to čudo, se je razneslo praznoverje, da je ta čudni pujsek glasnik konca sveta. To jih je toliko razj,adilo, da so šiloma umorili nesrečnega pujska. -o- Rop na cesti Žrtev cestnega roparskega napada je postala Liza Golob, 'posestnica v Moškanjcih pri Ptuju. Ko je šla pred dnevi v bližnjo vas, sta izza grmovja ob cesti skočila proti njej dva moška in ji zagrozila, da jo u-bijeta, če jima ne izroči denarja. Denar jima je seveda izročila, toda ravno ob pravem ča-'su je privozil po cesti neki voz lin jo rešil iz neprijetnega položaja. -o- SiR'TF AMER. SLOVENCA! «5t= Oetriek, 26. oktobra 193: 'AMEKiKANšid SLOVENEC ' BtfiSI Iz življenja in sveta. ^ ^ ^g^ffy^y^fy^^fyf^ff ^yy Vyyyif 'O W V ^ m RUSKA DUŠA ZMAGUJE NAD RREZBOŠTVOM Moskovski "Bezbožnik" toži, "da je fronta protiverske vzgoje predrta." Res se množijo dokazi, da se je sovjetska vlada naveličala drage, a brezuspešne borbe zoper cerkev in verstvo.. Vzdržuje slejkoprej dve propagandni glasili: časopis "Antireligioznik" (izhaja dvakrat na mesec) in tednik ali točneje petdnevnik "Bezbož-nik". Še lani sta izhajala oba polnoštevilno in pravočasno. A v teku prvih šest mesecev t. 1. smo dobili samo dve številki Antireligioznika in tudi Bez-božnik je postal nereden: namesto vsakega petega izhaja kvečjemu vsak deseti dan, torej se je skrčil do polovičnega obsega. To pomeni seveda, da se je državna blagajna naveličala podpirati malo priljubljena lista, ki ne moreta shajati z maloštevilnimi naročniki. Bez-božnik izvaja dobesedno: Mi raztresamo prave bisere nevednosti in lahkomiselnosti. Naši sotrudniki nadomeščajo pravo protiversko delovanje z veselicami in sprevodi, pripovedujejo prastare smešnice o popih ali pa smatrajo, da bo versko čustvo kmalu izumrlo. Med tem razvijajo naši sovražniki smotreno globoko delovanje in po sovjetskih graščinah na kmetih se polastijo tudi velikih industrijskih podjetij. Posebno obupne razmere so zavladale v premogovnikih ob Doncu, kjer rudarski sovjeti sploh ne marajo, da bi prišli iz Moskve poslani agitatorji do besede. Še več: glasovi, ki zahtevajo "spravljivost", se slišijo že na sejah našega,//^ojuza vojinstvujuščih bezbožnikov"... Protiverska propaganda za odrasle je seveda najbolj nehvaležna. A neuspeh protiverske vzgoje pri šolski in komunistični mladini je še bolj nevaren. Novo pokolenje, "edino upanje sovjetske vlade", proti vsakemu pričakovanju ne kaže nobenega navdušenja za "popolno uničenje p,reživele buržuj-ske verske preteklosti". Ce je poprej trdil vsak navdušen komsomolec, da "je Bog pravljica, ki so jo izmislili izkoriščevalci proletarijata", odgovarjajo zdaj na zahteve bezbožnikov: "Kako vam bomo navdušeno pomagali, če sami ne veste, ali ni Boga v nebesih. Tega pač nihče od vas ne*ve." Kar se tiče sovjetske obvezne t. j. ljudske šole, sploh ne marajo verni starši, da bi tja pošiljali deco, ker pravijo: "Saj se naša deca doma itak več dobrega nauči kakor vaši šolarji." Slične izjave ostanejo nekaznovane, ker preobremenjeni učitelji nimajo časa, da bi se pobrigali za protiversko delovanje. Razen tega "imamo še zdaj dosti profesorjev, nad-učiteljev in voditeljev izven- PRODUKT ROOSEVELTOVE FARME Me;' * šolskih prosvetnih tečajev, ki odkrito nastopajo po deželi proti našemu protiverskemu delovanju." Iz teh tožba je razvidno, da "fronta" ni samo predrta, temveč se maje na celi črti od ljudske šole preko komunistične mladine in Sojuza bezbožnikov do državnega socialističnega gospodarstva na kmetih in v tovarni. Zdrava ruska duša zmaguje zopet enkrat nad vso sivo teorijo. -o- COPERNICA ODNESLA MOTORNO KOLO Resnična zgodba iz vinskih krajev: Gospod doktor se je peljal zvečer domov na svojem dobro razpoloženem in razigranem motornem kolesu iz zidanice tam od Ručetne gore s svojim spremljevalcem, ki ga je imel v prikolici. Ustavila sta se še v gostilni pri Vrščaju, da . bi še malo podžgala iskrega , konjička. Gospod doktor je na- ' to v najboljšem razpoloženju zajezdil svoje motorno kolo, . toda spremljevalec ni hotel v . čoln in je raje ostal pri Vrsta- , ju. Divjega jezdeca je nato objel temni, skrivnostno šumeči gozd. Naenkrat začuti jezdec nemir in pobuno v svoji notranjosti in je prisiljen ustaviti ' motor. Previdno ga pelje na desni rob ceste, sam pa se poda po opravkih na drugo stran. Ko pa se vrne nazaj, motorja ni in ga ni, kot da bi se v zemljo vdrl. Žalosten jezdec jo maha peš v Črnomelj, kjer svojim še čuječim prijateljem in orožnikom javi, da so mu coprnice odnesle motor izpod nog. V premišljevanju nerazumljivega dogodka nato doma sladko zaspi. Na vse zgodaj pa ga kličejo iz postelje orožniki, češ, na.i gre z njimi pogledat na železniški tir blizu kraja, kjer so mu coprnice izpod'nog odnesle mo-' torno kolo. Prišedši na označeni kraj, spozna nočni jezdec l na železniškem tiru svoje pre-. cej poškodovano motorno ko-1 lo. Medtem, ko se je namreč on mudil na drugi strani ceste, je njegovo motorno kolo zdrknilo po bregu navzdol in nato po škarpi na precej globoko ležeči železniški tir. Gospoda nočnega jezdeca je zopet minila vera v coprnice, ki izpod nog odnašajo motorna kolesa. -o--- ANEKDOTA Neki nemški mesar, ki je v domovini izgubil imetje, se je izselil v New York in je tu s pomočjo nekega sorodnika postavil prodajalno klobas, ki je izvrstno uspevala. Cez 3k oliko let je zašel njegov sorodnik v denarno stisko in je stopil k mesarju, da bi mu pomagal z majhnim posojilom. Prodajalna je bila v poslopju Morgano-ve banke, v najbolj prometnem delu newyorske bančne četrti. "Žal mi je," j,e dejal mesar, "toda po pogodbi ti ne smem M Dragi sosestri Mrs. Stariha v pojasnilo in odgovor. Na živalski razstavi v Atlanta, Ga., je bila pri3ojena ena nagrad biku, ki ga kaže gornja sivka, Žival je bila vzrejena na farmi predsednika Roosevelta v Warm Springs, Ga. izpolniti prošnja, čeprav bi rad." "Kako to?" se je začudil sorodnik. "Jaz sem tebi vendar tudi pomagal in lahko bi se mi izkazal hvaležnega." "Saj bi se hotel," je odvrnil mesar, "toda imam pogodbo z Morganovo banko, da ta ne1 sme prodajati klobas, jaz pa ne smem posojati denarja! -o--I KAP Med kapjo in kapjo je velika razlika. Ce poči samo majhna žilica v možganih, je to vse kaj drugega, nego če se razlije v sosedno možgansko tkivo večja količina krvi iz večje žile. Majhne krvavtive v možganih se očitujejo včasi le z glavobolom, omotico, šumenjem v ušesih, migotanjem pred očmi, morebiti tudi z lahkimi mrtvo-udi. Po kakšni omotici opazimo n. pr., da se nam .jezik malo zapleta ali da nam je kakšno roko oziroma nogo težje 'dvigniti. j Ti lahki napadi ne pomenijo sami na sebi nič, so pa važni zato, ker so večinoma znanilci kakšnega težjega napada. Ce jih tedaj ne prezremo in obve-'stimo zdravnika, se da morda preprečiti kakšno težko zlo. — Zahtevajo vsekakor, da se izognemo velikim mišičnim naporom, obilnih obedov, popivanja, duševnih razburjenj in po-jdobnih stvari, ki dajejo povod težkim napadom, ki se končujejo s smrtjo ali vsaj z grdimi mrtvoudi. Seveda more zdravnik tudi ! n i..........mi .................................. v takšnih primerih storiti še marsikaj za rešitev bolnika. DETOMOR IZ PRAZNOVERJA Ne čitam, niti ne pišem rada ni dolgih dopisov, današnji se bo z; pa vseeno proti moji volji raz- z< tegnil. b Nii.enr. inu la namena še en- ^ krat priti v javnost s to zade- s vo, ker se mi je zdelo, da se je , pri celi aferi šlo za pomoto v ceni muničipalnih bondov, katere SŽZ. lastuje in se je ta p k pomota s preklicom Rev. Schiffrerja v Zarji razjasnila. Vidim pa, da veter piha od V! druge strani. Ne gre se za bon- Vl de, niti za denar, ker bi se v tem slučaju kdo spodtaknil tu- ^ di ob tisto svoto, katero ima Zveza zaprto na bankah, gre Sl se edino zato, da se predsedni-co Zveze kolikor mogoče očr- r' ni; če se ne prime blato o ko- " mišnu, "pa namečimo kaj dru-gega, nekaj se bo že prijelo". Potem se bomo pa trkali na pr- n sa in govorili o ljubezni do n bližnjega. ^ Mrs. Stariha:—Ako bi vi svojemu predlogu, katerega ^ ste na konvenciji stavili, doda- n li pojasnilo, zakaj želite, da s se Rev. Schiffrerja na konven-cijo povabi; ako bi povedali, 1 kaj vam je on naročil, da namreč ni nekaj prav z zvezinemi v bondi, da kupčija ni bila v re- ^ du, bi konvencija gotovo za-htevala, da č, gospod pride in poda svoje dokaze. Ker pa vi ^ tega niste rekli in ker je Rev. i Schiffrer štiri mesece pred |S konvencijo oficielno izjavil, da ^ se tisti dan, ko se prične kon- (c vencija, neha vse njegovo de-lo pri Zvezi, kot uradnik torej ® ni mogel biti klican; za duhov- ^ ne nasvete so nam pa bili pri- ,s jazni slovenski duhovniki v (r Clevelandu na razpolago Tako je določila konvencija- Navada I* pri vestnih uradnikih pa je, da r koncem svojega termina poda- ^ jo pismeno poročilo o svoj,em j delovanju. Konvencija j,e pri- j čakovala tako poročilo od Rev. t Schiffrerja, pa ga ni bilo, c Pismo imam na roki, iz kate- i rega je razvidno, da je Rev. jc Schiffrer v Clevelandu iskal i delegatinjo, ki bi se hotela "po t robu postaviti". Ker je ni na- \ šel, je naprosil Vas, Mrs. Sta- ( riha. — Father .Je pisal pisma č o bondih in komišnu in prosil: < "Prosim vas, držite vse tajno, ] kar sem vam pisal. Naznanil f sem vam, ker vem, da znate ] molčati." Ali je potem čudno, i da zadeva ni prišla pred kon- ; vencijo, ker se je tako tajnost i naročalo Edino vi ste imeli i nalogo govoriti, pa niste imeli : korajže. Kako morete torej tr- ; diti, da se ni dalo konvenciji nobenega pojasnila, ker ni nihče zanj vprašal. To lahko povedo vse delegatinje. Jaz pa nisem mogla pojasnovati, ker nisem vedela, kaj se me dolži. Zakaj niste vi meni izročili tisti list, katerega ste delegati-njam kazali, kakor sem pozneje zvedela, pa bi konvencija dobila pojasnilo, katerega je po vaših mislih pričakovala. Ako vam delegatinje niso pustile očitno povedati, vas ni nihče zadrževal, da niste z menoj osebno govorili. Ako ste me mogli za svet vprašati v drugih zadevah, bi me ravno tako lahko vprašali, koliko je resnice na trditvi Rev. Schiffrerja. — Dalje ne pozabite, da nisem jaz trdila, da so, vam delegatinje zabranile zadevo pred konvencijo prinesti, ampak da mi je to povedala naša prejšnja blagajničarka, ko mi je vaš list izročila ter še pristavila, da so delegatinje mnenja, DR. R. P. ZALETEL SLOVENSKI ZDRAVNIK T univerz v Pragi in Padovi, poprej prideljen bolnišnicam v Parizu, Nedavno v zvezi * zavodom za raki v Hkvann, Kuba, in bolnico za kožne bolezni in rak« v Philadelphia. Posvetovanje in diagnoza. Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. tlKEs 11 DOP. DO S. POP. 55 E. Washington Rt., Chicago, III., Suite 2705 TEL. V URADU: STATE 73S1 Stanovanje: Zvečer na dogovor, 4S30 West Cermak Ril., Chicago, 111. Tel. Cicero 86. ii n i RAZPRODAJA popolnoma novih kožuhnih ženskih sukenj "Fur Coats", ha rokah delane in šivane. V zalogi imamo tudi ko-žuhne suknje, ki smo jih zamenjali. Zelo poceni. Od $>«,'00 naprej. Oddelek za ceneje cene. Miller and Co., 166 North Michigan Ave., Chicago, 111. — Odprto ob večerih. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati, DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. IZPUŠČENI IZ JETNIŠTVA Kitajski banditi so končno izpustili tri angleške častnike, atfcre so imeli v jetništvu skozi 163 dni. Slika jih kaže nepo-c*'edno po njih prihodu v Tokio. Iz kraja Jodar na Španskem poročajo o strašnem zločinu, ki ga je zakrivilo praznoverje. Dva možakarja sta ubila dveletnega otroka in prinesla njegovo kri nekemu bolniku, da bi od nje ozdravil. Morilca so aretirali. -o-- 28.000 KOLES SIRA V veliki sirarni v Dijonu so se podrle police pod težo 28 sosedno možgansko tkivo ^ koles gira> Ta pkz j(J za_ sul tri delavke, ki so utrpele resne poškodbe in morale v bolnišnico. Ena od njih se celo nahaja v življenski nevarnosti. Širite amer. Slovenca; naj bi Rev. Schiffrer sam vzel Bs zadevo v roke, ako ima doka- N« ze, ne pa ženske mesto sebe v lic boj pošiljati, — Jaz ne ven\. vs kaj ste imele delegatinje med m seboj, vem pa to, da bi meni tr; nihče ne mogel ubraniti, ako kc bi hotela nekaj povedati. Ob K koncu konvencije, ako ne po- bi prej, ste imeli zadostno prili- pj ko, ko sem kot predsednica te konvencije vprašala, ali je te vsaka delegatinja povedala m vse, kar je imela na srcu; ali se je vsaka prišla do besede, ali je bila katera prikrajšana pri pi besedi, naj se sedaj oglasi, da k i se lahko še pogovorimo. Vsaj vs takrat Mrs. Stariha ste se mo- k; rali oglasiti, ne pa po štirih m mesecih se pritoževati. Koliko al boljše bi bilo, da ste govorili st takrat, kjer je bilo edino prave k< mesto za take stvari kot pa, da n; moramo danes zabavo delati m čitateljem tega lista. ts V vašem dopisu čitam: "Se je g] prepovedalo delegatinjam raz- ir motrivati med seboj, razen na bi sejah in v navzočnosti gl. pred- jt sednice." Kje ste pa to pobra- p li? Ali je kaka sila na sVetu, ki b< bi mogla zabraniti ženskam go- b' voriti, vas vprašam? Edino, kar se jaz spominjam, da bi bi- n< lo v tej smeri govorjenega, je c< bilo to, da se mi je povedalo o k kritiki, ker sem sama imenova- n ,la konvenčne odbore. Zbornici n: 'sem naznanila, da sem to po zl 'pravilih upravičena in če ho- a: čem pravila upoštevati, tudi k primorana; delegacijo sem u: prosila, naj vsaj pravila poprej D prebere, predno me kritizira in ti še pristavila, da se naj kritika it ne izreka zunaj vred vratmi, z, 1 ampak na seji, kjer se lahko lt [takoj dobi pojasnilo, da se ne 1 bo ustvarjalo napačno mnenje, k I Ali ni bilo tako, Mrs. Stariha? z | V članku v Zarji, kjer eem 'pisala o komišnu, sem srdito in ^ oblastno nastopila, pravite. Od lj drugod pa pišejo, da premilost- j3 no postopam. — Pišete, da s a ^ | članstvo ne sme zanimati za poslovanje in ne sme kritizira- c ti gl. uradnic. Ste v zmoti! — 11 Zvezino poslovanje je vedno n odprto zanimanju in ' kritiki s članstva, kakor tudi vsaka gl. j* odbornica brez izjeme. Pod *• kritiko razumem jaz pošteno,, v stvarno kritiko, kritiko, ki res- ® no želi napake popraviti, ki o-pozarja na morebitne nedostat- c ke, opominja in uči ter vse to c dela iz dobrohotnega namena c do organizacije in njenega po- * slovanja. Sumničenje brez pod- ' lage, govorjenje brez smisla. * trditve brez dokazov, zahrbtne * mahinacije pa jaz ne smatram ' za kritiko; to je samo navadno 1 osebno sovraštvo. Članstvo je N ' sicer v polni meri upravičeno ^ ■ do kritike, ker plačuje ases- > • mente, se žrtvuje za Zvezo in 1 - podružnice ter neumorno dela * - za napredek. Ker pa neumest- ^ i na in krivična kritika organi- • : zaciji veliko škodi, zato se od ' . članstva pričakuje, da se naj- - prvo informira in dobi natan- - čne podatke, predno kritiko iz- - reče. Tisti, ki vse vprek kritizi-J rajo, brez da bi se na pristoj-r nem mestu poprej informirali, ) da li so njihove trditve resnič-J ne ali ne, tisti niso prijatelji - Zveze.Ni jim mar organizacija, , mar jim je samo to, da njiho-i 'va beseda velja. Dobro pozna-> jo rede: Udarite pastirja in ov- - ce se bodo razkropile. Zato je i predsednica Zveze udarjena i da se članstvo bega, da se de- - la zdražbo in razdvoj, da se , jemlje zaupanje in dobro ime, da se dela nemir, in vse to seveda iz same goreče ljubezni » do Zveze. Kakopak! « M'unicipalni bondi, katere h Zveza lastuje in ki zavzemajo tako prominentno mesto., —-15 Velik greh je človeku vzeti post šteno ime. Vendar, če se pro-. najde, da se je to pomotoma zgodilo, se mu odpusti, ako h svojo zmoto spozna in jo pre-I,! kliče. Vi ste Čitali tozadevni ii. preklic v Zarji; čitali ste izja-e- vo sheboyganske banke; izjavo ^ First Wisconsin Co. v Milwaukee ; Harris and Trust Bank v Chicago; Barr Bros, v New Yorku in Central Republican Co. tudi v New Yorku, ki vse so naznanile, da je bila cena našim bondom na javnem trgu ista in ponekod celo višja, kot je Zveza plačala za bonde. Komišna torej ni moglo nikjer biti; kupčija je bila v redu. Vi pa hočete več vedeti kot vseh teh petero bondnih trgovin, katerim so najboljše finančne moči na razpolago. Imejte veselje. Pišete, da se naj Zvezino premoženje previdno in dobič-kanosno investira. Saj se je. Od vseh bondov dobivamo obresti, kar je več kot morejo trditi marsiktere druge organizacije ali posamezniki, ki imajo ali čisto propadle bonde, ali pa take, ki nobenih obresti ne prinašajo, Ako je tudi cena našim municipalnom bondom momen-ta.no nekaj padla, to ni krivda gl. odbora. Vse je padlo v ceni in ne samo bondi. Zveza teh bondov danes ne misli prodajati, do takrat, ko se iztečejo, pa upamo, da bomo že imeli boljše čase v deželi in dobile bomo dolar za dolar. Trdite, da se je dvignilo denar iz dobrostoječe First Wisconsin National banke in se je kupilo one bonde v Sheboyga-nu. Ako s to besedo mislite mu-nicipalne bonde, ste se debelo zlagali, oziroma se niste vi, ampak tisti, ki vam je to narekoval. Ako bi se obrnili na gl. urad Zveze, bi zvedeli to-le: Denar iz First Wisconsin National banke je bil dvignjen meseca julija 1982 tet se je zanj kupilo Liberty bonde. Eno leto poprej, meseca avgusta 1931, se je pa v Sheboyganu kupilo one nmnicipalne bonde, za katere se je vzel denar iz čekovnega računa na Iyasper banki, ki j,e še danes zaprta. Le zbudite se, Mrs. Stariha, in poglejte, če se kdo za vašo kikl.jp ne skriva. Da pridemo nazaj h konvenciji, — Ko sem bila nominira-na za predsednico, sem odklonila. Konvencija ni hotela postaviti druge kandidatinje, tako sem sprejela proti moji volji v nadi, da ta termin ne bo tako težaven kot je bil prejšnji. — Ako vam je Zveza takrat bila tako pri srcu kot trdite, da vam je danes, ste kot dobra, za Zvezino korist skrbeča članica morali protestirati proti moji izvolitvi, ker ste znali toliko mojih namišljenih grehov. V glavni odbor se vendar volijo same dobre, poštene in gospodarstva vešče osebe, ali ne? Kako lepa prilika se vam je nudila vse to povedati, Ali ste kaj rekli? — Rev. Schiffrer v svojem pismu do neke članice pripoveduje, kako sem res nepoštena in navihana ter na koncu istega pisma pristavlja: "Mrs. Prisland je dobra predsednica; izvolite jo še zanaprej." Ne razumem, kako moire značajen človek priporočati po njegovih mislih nepošteno osebo. Da vas in nas kraška burja ne odnese, katere sicer v Ameriki ni, in ker bodo mene ti krivični napadi itak predčasno zbili, ker nisem več trdnega zdravja, zato članstvu SŽZ. svetujem,, da v.as postavi za predsednico Zveze, da boste "modro in previdno" gospodarili. Čim boljše bi gospodarili, čim več se žrtvovali in skrbeli, pa bi članice udrihale no vas kot vi delate sedaj, takrat boste spoznali, da je pelin grenak, kar danes ne veste. Večkrat mi je že kdo rekel, kaj mi je bilo treba Zvezo u-stanavljati, ker moram toliko radi nje trpeti. Kljub napadom in krivičnosti, me bo vseeno vedno blažila zavest, da se mi je med našim narodom v Ameriki posrečilo organizirati nekaj, kar ni nihče pred menoj storil. Naj ima zasluge razdi-ranja pri Zvezi kdor hoče, moja bo vedno zavest — zidanja ! Marie Prisland. (Plačan oglas.) Ustanovljeno 1912. Tel. Canal 6138 VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM ELAGO.M 2107-11 West Cermak Road, Chicago, 111. MODERNIZIRAJTE VAŠO PEČ! Vašo peč lahko pre-I^^P^S^t® uredite na olje, kar mmum je veHk° h°n ^^ I i no, čisto in brez tru- !! I Mle^'tfMSlŠ^hM1 > da in ober.tem ceneje. ' j | ' Mi inštaliramo go- ! j t Kb'fii'ytj!'piylJOl riinike za olje v vašo ' ; I. plSBmpl^^BM • j staro peč, ali pa za I I ^t i 'sto zamenjamo po- li ! 'fgffff- jf| | polnoma novo peč z 1 W U gorilnikom na olje. |! fef3 S ifiiPfti^lj j' Pri tem nudimo vam .fe. zelo liberalne pogoje. Pridite k nam tudi ' za vse druge pohi-|jp' Štvene zadeve, ki. bi jih radi preuredili v vašem domu. Se priporočamo. Povest z gorenjskih planin Izpod Golice Črni prsti po odeji so že čisto blizu srca. Lučka vztrepeta, dolge sence planejo po sobi in se poženo po stenah naravnost k Ivanu na posteljo. Zdaj, zdaj, Ivan, prst je na srcu! "Joj!" plane iz Ivana in požene ga kvišku, da zaječi postelja. V sobo plane sestra Teodora in steče k Ivanu. Tudi Stanko se zbudi in obrne k Ivanovi postelji. "Gospod Ivan!" mehko reče sestra, "umirite se, gospod Ivan!" Z belo dlanjo mu pogladi od potu mokre in zlepljene lase raz čelo nazaj, z drugo ga drži za roko in mu jo gladi. "Joj, joj!" se pridušeno trga iz financarja in val krvi mu zavre na ustnice in se razlije po beli odeji. Sestra Teodora pozvoni in še druga usmiljen-ka priteče. "Kaj je, Teodora?" "Brž, zdravnika!" Ne mine minuta, ko plane zdravnik k bolniku. Ivan sedi na postelji, iz ust se mu še vedno trgajo nerazumljive besede, plakajoče in proseče obenem. Zdravnik ga šiloma položi na blazine nazaj, stopi po pripravo za injekcijo in naroči spotoma sestri, naj napravi bolniku ledene obkladke. Med vrati se srečata sestra in zdravnik in slednji ji zašepeta: "II koncu gre!" "Še nocoj?" "Dolgo dalje ne bo. Kvečjemu dva, tri dni še!" Bolnik težko hrope, ali vendar je po injekciji mirnejši in ledeni obkladki mu oči vidno lajšajo bolečine. Po zdravnikovem navodilu mora sestra bdeti vso noč pri bolniku. Sede k postelji na stol, vzame molek v roke in prične spuščati jagodo za jagodo. Ivan se premakne in zastoka. Sestra stopi k njegovi postelji in mu premeni obkladek. Vidi, da Ivan bdi. "Ali vam je bolje, gospod Ivan?" se sklone k njemu. Bolnik prikima. Gleda pa ji neprestano v oči in videl je, da bi rad nekaj povprašal, pa išče težko za besedo. Sestra sede k njemu in prične zopet moliti rožni venec. Sredi molitve Ivan naenkrat stegne vročo roko po usmiljenki. "Sestra Teodora!" "Kaj bi?" se skloni sestra k njemu. "Kaj pravi zdravnik, kako dolgo bom še?" Sestra se zdrzne. Kaj naj mu reče? Je prav, če mu pove? Stisne mali križec na molku in pove: "Zdravnik pravi, da kvečjemu dva do tri dni!" Ivanova roka pade ko mrtva na odejo, ves vztrepeta kakor list v vetru. "Verjamete, sestra?" se mu utrga iz grla plaho, pričakujoče. "Zdravnik se zmoti malokdaj. Slabi ste, gospod Ivan!" Bolnik znova vztrepeta In zastrmi v strop nekam. Oči mu od groze pred smrtjo osteklene in dobijo poseben lesk. Sestra prisrčno moli, kliče v srcu ime Jezusovo na pomoč in skoro solze ji tišče iz grla v oči, tako iskreno prosi Kristusa milosti za ubogega izgubljenca. Vnovič prične z rožnim vencem in vedno pogleduje Ivana, ki še kar strmi v strop, samo od časa do časa mu pogled uide v Križanega v kotu. Strašen boj vojskuje Ivan v svojem srcu in sestra Teodora ga sluti. Zato ponovi iskreno molitev še prisrčneje, še bolj vneto, sklenjeni roki za- prosita ponovno milosti Zveličarja v kotu. In naposled se vnovič skloni nad bolnika in mu po-šepeta tako proseče, da bi se kamen moral omehčati: "Gospod Ivan, dajte se previdet!" In čudo. Ivan molči. Dozdaj je kar planil, če mu je sestra omenila gospoda in spoved. Ivan je zdaj miren, nič ne sune od sebe, nič ne gane v obrazu njegovem. — O pač, nekaj se razliva po njem kakor obup in groza. Ali je boj za in proti? Ali je morda že smrt blizu? Ivan naposled pogleda sestro in strmi vanjo dolgo, dolgo. Počasi se premaknejo njegove ustnice in tiho spregovori: "Sestra Teodora, ali mislite, da me ima Cilka kaj rada?" Usmiljenka ne ve, kaj bi mu odgovorila. Pa se le odloči, ko Ivan tako napeto zre vanjo: "Morebiti. Vsaj moli gotovo za Vas." "Mislite?" "Gotovo. Kot mi je gospod Stanko povedal, je zelo dobra. Kot veste, je kljub vsemu prišla oni večer k Vam, da bi Vas naprosila, da se spravite z Bogom." Ivan vzdihne in vnovič nepremično leži in strmi predse. V duhu gleda Cilko, kakor jo je videl oni večer, ko je za Matevžem pritekel v Hribarjevo hišo. Bila je lepa kakor angel. Še ni bil prej videl enake. Takoj mu je srce dejalo, da mora biti njegova. — Ali po napačni poti je bil šel. Želel si je samo njenega telesa, vsega drugega mu ni bilo mari. Kesneje pa se je obrnilo in čimbolj se je obračala od njega, tem bolj je hrepenel k njej v vedno bolj čisti ljubezni. Kljub vsem bridkostim, ki jih je bil povzro-šil, je vendar do smrti trudna prišla k njemu, da bi ga pregovorila in spreobrnila v spokorje-nje. Morda ga ima pa vendar rada? Vsaj malo, prav na dnu srca? Sicer ne bi bila prišla. — O, da bi zdaj prišla! Kako bi ji izpolnil vsako željo, samo da bi se mu prijazno nasmehnila, samo da bi mu toplo besedo rekla! Če se spokori in prizna resnico? Treba bo pred večnega Sodnika. Kmalu, največ čez tri dni, pravi zdravnik. — Ivan pogleda v Križanega. Ali mi ne boš preoster Sodnik? se o-brne v njem. Na tem svetu mi nisi dal sreče, ali mi je boš na onem? Kristus, usmili se me^ Kristus križani! se trga iz Ivana tiho, počasi, obupno. Ivan seže po sestrini roki. "Sestra, ali bi mogel priti jutri zjutraj pater?" "Takoj, če hočete, gospod Ivan!" plane sestra in tisoč sreč zašije iz njenih oči. Glej, saj je že radi sreče v teh očeh vredno spokoriti se, si misli Ivan! O Bog, dober si, kako si neizrečeno dober! "Ni še treba zdaj, sestra! Jutri pa prosim čimprej!" "Takoj po maši, gospod Ivan!" "Čutim, da sem slab in da je zadnji čas," se opravičuje Ivan kakor v zadregi. Težko govori. Muke notranjega boja so ga utrudile in mu upehale misli in telo. Pa vendar, še nekaj bi rad: "Sestra Teodora, ali bi se dalo napraviti, da pride Cilka sem, preden umrjem?" "Pišem ji, gospod Ivan, in poprosim v Vašem imenu. Gotovo bo prišla." Že vstane sestra, obnovi obkladek in odhiti iz sobe. Tedaj se vsede na postelji Stanko in nagovori Ivana: "PERFEKTNI ZLOČINEC" Chicago, 111. — V nedeljo je policija aretirala 531etnega E. J. McCanna, kateri se je prej večkrat hvalil svojim prijateljem, da bi njega nikoli ne dobila policija v roke, ako bi kdaj izvršil kak zločin. Ker je bil tako do skrajnosti prepričan o svojih zmožnostih, je bil tudi očividno presenečen, ko mu je bila napovedana aretacija. Zločin, ki ga je izvršil mož, je bil nad vse grozovit. V Detroitu sta z njegovo ženo vodila točilnico s pijačami. Kakor trdi, on sam ni pil, pač pa se je žena večkrat upijanila. To je vodilo do prepirov in 1. sept. je ob taki priliki vrgla žena proti njemu kozajrec, na kar je on skočil proti njej in jo zadavil. Razrezal je nato truplo na drobne kosce in jih nato raz-metal po različnih krajih. Da je bil ujet, je v prvi vrsti zasluga brata umorjene žene, kateri je bil za petami svojemu svaku celi čas, odkar je izginila njegova sestra. -o- V SMRTNEM STRAHU NAD PRPEPADOM Trojica mladih korziških kmetov je odkrila v globokem prepadu orlovo gnezdo in ker so vedeli, da se za orlove mladiče plačujejo visoke vsote, so sklenili, da bodo gnezdo izpraznili. Najpogumnejši med njimi se je spustil ha dolgi vrvi do gnezda. Za vsak primer je bil oborožen z dolgo sabljo In res, ko je dospel do gnezda in zgrabil enega izmed treh mladičev, ki so bili v njem, sta že priletela oba starca in se zagnala v tatu. Ta je mladiča hitro spravil pod suknjo, dal znamenje svojima tovarišema, naj ga povlečeta gor in se pričel otepati obeh starih s sabljo. Hipoma je rezilo udarilo po vrvi in jo skoraj prerezalo. — Mladi kmet je v grozi že gledal, kako pada v brezdno, a da bi se ubranil obeh zbesnelih starih orlov, je izvlekel mladiča izpod suknje in ga vrgel v prepad. Z obupnim vreščanjem sta se stara spustila v prepad za mladičem in samici je uspelo, da je prišla pod njega in ga ujela na svoj hrbet. Odnesla ga je do gnezda, kjer ga je samec previdno prijel s kljunom in ga postavil na varno. Med tem sta tovariša potegnila drznega plenilca orlovega gnezda z veliko težavo kvišku. Vrv se na srečo ni bila pretrgala. A groza ju je obšla, ko sta videla svojega prijatelja od blizu. Lasje, ki so mu bili prej ogljeno črni, so mu postali od strahu čisto beli . . . -o- GOTOVO NE VEŠ, da se je antropologu na vseučilišču v Michiganu, dr. Mel-vinu Gilmore, posrečilo do,-gnati, da niso Indijanci nikdar svojemu vojnemu nasprotniku slekli kože, ko je bil še živ; da se meso, ki ga pustil v shrambi ali pa v hladilniku, rado navzame duha živil, ki so v njegovi bližini. Posebno pridejo v poštev razne dišave in citrona. Meso postane grenko in neokusno. Zadostuje, da je meso 24 ur zaprto v takšnem mrzlem prostoru. Božič se bliža Prav kmalu bo zopet tukaj. Če kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Če so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 3.00...................... 130 Din Za $ 5.00...................... 225 Din Za $10.00...................... 460 Din Za $10.65...................... 500 Din Za $20.00...................... 950 Din Za $21.00......................1000 Din Za $50.00......................2400 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5.7,5 Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN J ERIC H (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ILLINOIS Mmiiiiiiehuiiiiiiiiouhiiiiiiihiiimihin^ Karpata-zeliščno okrepčilo je grenko-sladko zeliščno okrepčilo. Sestavljeno iz zelišča, ljublja, listov in medu. Največ naših bolezni in slabosti pride; radi krivične odstranitve, ter % ima svoj početek neredu stanja krvi, katera se preliva skozi celo telo. f ALI VI TRPITE NA glavobolu, kislini želodca, revmatizmu, trganju | po živcih, trganju v ledju, močnemu dihanju, bolečinah po jedi, slabemu g spanju, neslasti dd jedi, plitvosti kože, mozoljah, turah in drugih nered- | nosti, ki so poznane radi posledice vsrkavanja toksina iz črevesja v krvi? § Naredite, kot je naredilo drugih 50,000. Pridite v Karpata-Herb-All Laboratory j 2149 West Cermak Road, Chicago, 111. ZA PROSTO POSVETOVANJE. Zunanji ljudje pošljite en dolar in mi Vam pošljemo $1.50 stekle- | nico Karpata-Herb-All-Tonic poštnine prosto. Mi imamo preko 2000 importiranih in domačih zelišč, ljubja, jagod g in listja. Prodajamo na debelo in drobno. Zastopnik se vposli. Izrežite ta oglas. IZREDNA PONUDBA: Z vsako steklenico Kar- | pata-Herb-Tonic dajemo steklenico Karpata-Herb-Syrup brezplačno, g llIII1111tlC31 liftitlllftlC3fl1II 11 tt (IIC31IIK t III ll1C3ttltltllllflC3l11l)tl1tlllC31llllllll]llC3[ll[llll|]1IC2ltIllllillllC3dtlll IJ1111C 31111 fill 11 ] i II11 (III I" XMERIKXN3KI SLOVENEC Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. V vsako hišo - Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv, pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojakj ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS OD KDAJ SO NAOČNIKI Starost naočnikov se dandanes ne da več točno ugotoviti, a morda se ne motijo tisti, ki menijo, da so že stari Asirci poznali nekaj, kar je bilo podobno našim naočnikom in po-večalnim steklom, kajti mnogo njihovih klinopisov je izvedenih v mikroskopski neznatnosti na lončenih posodah tako natančno, da jih njihovi izvrševalci gotovo niso mogli izdelati s prostim očesom. Težava je le v tem, da je danes dognana stvar, da Asirci niso poznali stekla, iz katerega se dado izdelovati leče. Po drugi strani pa ne drži trditev, da so imeli stari mnogo bistrejše oči nego ljudje v naših dneh. Že v sv. pismu beremo o Izaku, ki je bil tako br-Ijav, da ni razlikoval svojih lastnih sinov. Na pol slepi grški pevec in pesnik Tirtej se je zanašal bolj na bistre oči svojega osla, Horac je tako slabo videl, da je potreboval za svoje literarno delo človeka, ki mu je po narekovanju pisal, in drugega ki mu je rokopise čital. Prvi sled nekakšnih naočnikov je najti v 10. stoletju v poročilu nekega španskega meniha, ki pravi, da motre svoje rokopise čitati le s pomočjo "berili ja" (od tod nemško ime "Brille" za naočnike). Pesnik Petrarca govori v 14. stol. razločno, da bo moral seči po "ojačevalcu oči," če pojde z njegovim vidom tako navzdol. Iz 1. 1482. nam je v Norimber-kir ohranjen račun, ki navajji tudi stiroške za "pet očesnih zrcal." L. 1492 so v bogatem samostanu Tagernsee izdali "štirinajst denarjev za dva na-očnika," a tri leta pozneje so izdali 23 denarjev za osem naočnikov, ki bili namenjeni nekaterim mladim menihom. V neki bibliji iz 15. stol. sta naslikana celo apostola Mark in Pavel s pravimi naočniki. Lahko tedaj rečemo, da so se pojavili naočniki, če ne prej, pa zagotovo v drugi polovici sirednjega veka — kar je seveda dovolj elastična doba. -o- NEVAREN DOŽIVLJAJ DVEH MLADIH ANGLEŽEV Dva angleška dijaka, Manning in Gray, ki sta bila na počitniškem potovanju po Skandinaviji, sta imela grd doživljaj precej daleč od najsevernejše švedske oziroma lapon-ske vasi Kwickjock. Ker ju je zajela tema, sta se odločila navzlic mrazu, da prenočita v spalnih vrečah na snegu. Zakurila sta in si kuhala večerjo, nato sta legla. V tistih krajih je pa'mnogo volkov in ni trajalo dolgo, da jih je pojemajoči ogenj privabi! celo krdelo. Manning se je prvi zbudil in ko je videl nevarno druščino okrog sebe in svojega tovariša, je ustrelil s samokresom skozi vrečo. Strel je za hip prepodil živali, tako da sta utegnila mlada potovalca splezati iz vireč in se postaviti v bran, ko so se zverine vrnile. Prišlo je do pravega boja za življenje in smrt in "doKler nf obležalo 15 volkov, se nista krdela rešila. Popolnoma izčrpana in ranjena sta se fanta zvle-kla nato do vasi, kjer so jima ljudje nudili vso pomoč. NEZGORLJIVI PAPIR Dvema ameriškima tehnikoma se je posrečilo iznajti snov, s katero se da prevleči les, papir in drugi gorljivi predmeti, da se potem ne vnamejo niti pri hudi vročini. Novi način impre-gniranja se je pri preizkušnji vrli obnesel. Za važne listine, bankovce, za glediške kulise in slično bo zdaj mogoče uporabljati novi papir, ne da bi se bilo treba bati zanje v primeru požara. Tudi pri stavbah bo novo sredstvo zelo pomembno. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA: PREJELI SMO VELIKO BlasnikovoPratiko ZA LETO 1934. Blasnikova Pratika je vsako leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker smo jih letos naročili radi slabih časov manj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni-kove Pratike, da isto takoj naroče, da ne bodo pre-/ pozni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po nje, predno poidejo! Stane s poštnino 20C Naroča se od KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. RAVNOKAR SMO PREJELI DRUŽINSKA pratiku ZA LETO 1934. Letošnja pratika je zelo zanimiva. Vsebuje posebno polo za slike, katerih je 33 po številu in vse zanimive za vsakega Slovenca. Poleg tega vsebuje krasne opise in več zelo poučnih kratkih člankov. Kdor si jo želi, jo naj naroči takoj, ker smo jih letos naročili vsled slabih razmer manj, kakor druga leta. Zato tisti, ki jo želite, jo takoj naročite, da ne bo-tž pozneje ostali brez nje. Stane 20c, kar pošljite v znamkah, Money ordru ali gotovini na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111. Jacob Gerend Furniture Co. 704*706 West 8th Street. Sheboygan. Wis. , Priporočamo 'naš pogrebni zarod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080.W. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Cetrtelč, 20. okfoHvn 19Š3 1 li >m SLAVKO SAVINŠEK. O TEM IN ONEM