gl to, namreč, da ne bo brata na svetu, ki bi grešil, koliker koli je mogel grešiti, in bf videl tvoje oči, pa bi kedaj proč šel i ~ o o------7 ---- j —7 r ~ ----j r — rez tvojega vsmiljenja. In kè bi te ne prosil, vprašaj ga sam, e zeli vsmiljenja. In kè bi stopil potem pred te tisočkrat, ljubi ga bolj ko mene, zato da ga pripelješ k dobremu, in vselej bodi ^miljen s takimi. In to naznani gvardijanom, keder boš mogel, a si od svoje strani za terdno namenjen, da boš tako delal. In Tai bratje, ki bi vedeli, da je grešil, naj mu ne delajo osramočena in ne jemljejo časti, ampak nasproti vsmiljeni naj bodo ž njim zase obderže greh svojega brata, ker ni potreba zdravnika zdra-temuč bolnikom. Kè bi kateri brat po spodbadanju sovražnikovem smertno grešil, pod pokorščino naj bo dolžan k svojemu ^ardijanu se zateči, in gvardijan naj bo ravno tako pod pokoršči-110 dolžan h kustosu ga poslati; kustos pa naj zanj poskerbi piljeno, kaker bi sam želel, da bi se zanj skerbelo v podobnem Pfinierljeju. In ti naj nikaker nimajo pravice nalagati druge pokoli kaker to: »Pojdi in nikar več grešiti!“ Tako delaj in dobro Opomba. — Vesoljni poglavar ali generalni minister svojega re^a je bil, dokler je živel, sv. Frančišek sam. Imel je pa, ko se je ^ Namnožil, svojega vesoljnega namestnika, ali generalnega vikarja, 11111 je pomagal vladati brate. To je bil najprej brat Elija, kate-teitlu ste pisani prejšnji dve pismi. V tretjem vesoljnem redov-Bei0 zboru leta 1220 v Asizu zbranem pa je izvolil sv. Frančišek ®a®egti njega brata Petra Katanija, kateremu je hotel poglavarstvo j*°P°lnotna izročiti, tako da ne bi bil samo njegov vikar ali na-, 8buk, temuč pravi generalni minister. Ali bratje nikaker niso , 11 pripustiti, da bi se kedo drugi imenoval generalni minister, 6r živi sv. Frančišek, temuč le generalni vikar naj bo. In v • 1Cl je bil brat Peter le generalni vikar. Vender pa ga imenu-, sv> Frančišek v le-tem pismu generalnega miuistra, kaker je e da bi bil res. ^ ^ tem pismu, kaker v prejšnjih dveh bratu Eliju pisanih, vi-°> kako silno je priporočal sv. Frančišek predstojnikom ljube- — 198 — zen do svojih podložnih, poterpljenje ž njihovimi pomanjkljivost®1 in vsmiljenje zlasti s tistimi, ki so padli v kak smertni greh. siiti pa je tukaj na take smertne grehe, ki so bili prideržani p1'0' vincijalom, da so le oni mogli odvezati od njih, ali komer so o] to posebno oblast dali. Ako je kateri brat tako nesrečen, pra sv. Frančišek, da pade v tak zaderžan greh, naj se zateče k sv® jemu gvardijanu, da ga ta pošlje k prdtoncijalu ali o krajinske®11 poglavarju, ki se glede na svojo dolžnost tukaj imenuje kustos, je, varih ali čuvaj. Provincijal pa naj vsmiljeno zanj poskerbi, t° je, naj ga izpove, odveže in sè vsmiljenjem mu naloži pokoro, ** ker je predpisano v 7. poglavju vodila pervega reda; zunaj izP° vedi pa naj mu ne nalaga nobene pokore, namreč redovne in ne pokore za očitne grehe, temuč le besede Kristusove naj 1,111 reče: «Pojdi in nikar več ne greši !“ Sv. Frančišek priporoča vsmiljeno in ljubeznjivo ravnanje grešniki, zato ker mu je bil najprej zgled Jezus Kristus, kateri je bil tako dober in milostiv tudi z največimi grešniki, ako so ot®* lovali svoje grehe; potem pa je tudi to dobro vedel sv. Franc®® kar pravi sv. Pavel, da je treba opominjati brata pohlevno in 'j11 beznjivo, ^prepričevati, prositi, svariti, pa sè vso poterpežljivostj01 (2. Tim. 4, 2). Naposled je sveti oče dobro poznal človeško toro in vedel, kako so tisti, ki so na kaki višji stopnji, le nagnjeni k serdu in ostrosti proti tistim, ki jim ne delajo po V°J' videl je torej, da je v tej reči treba le berzdati prednike, ne spodbadati jih. Po tej kratki razlagi mislimo, da bodo naši bravci lahko prav razumeli le-to kakor tudi prejšnji dve pismi sv. očeta F1®11 čiška. Povesti iz življenja sv. Frančiška in njegovih svetih tovarišev. 28. poglavje. Brat Bernard se zamahne in ostane v tej zamaknjenosti od do devete duhovne ure brez zavednosti. Kake velike milosti je Bog pogostokrat podelil vbogim hu, kateri so iz ljubezni do Kristusa svet zapustili, to nam P brat Bernard iz Kvintavale. Po svojem vstopu v red je bil v P iv ,rr — 199 — tn'šljevanju božjih reči pogostokrat v Boga zamaknjen. Mej dru-je bil enkrat v cerkvi pri sv. maši, in ko je se vso dušo v °?a vtopljen stal, se je tako v Boga zamislil iu zamaknil, da 01 Povzdigovanjem ni pokleknil, niti kapuce z glave potegnil, oinuč je stal sterme gledaje, da ni z očesom trenil, brez zavedno-zornic do devete duhovne ure. Po molitvi devete ure se je «ti od ^ se je v samostan vernil poln začudenja klicaje: „0 ^vedel in ratje! o bratje! o bratje! Ni ga na zemlji tako bogatega, tudi tako imenitnega, kateri, ako bi mu bila lepa palača polna zlata Jooljena, ne bi z veseljem nesel vreče gnoja, da bi si ta dragi Zaklai pridobil.“ Ta nebeški zaklad, kateri je tistim obljubljen, ki Boga ljubi— Je brata Bernarda tako prevzel, da je celih dvajset let svojo 90 in svoje oči vedno v nebo obračal. Mej tem časom se ni, ?ri mizi nigdar do sitega najedel, akoravno je od vsake jedi ne-. tco pokusil, zakaj rekel je, da to ni post, da se čisto nič ne temuč pravi post je to, da si človek tistih jedi priterga, katere J Sivemu okusu dopadajo. S tem si je pridobil tako bistroum-aost in sprevidnost, da so še celo veliki učenjaki mej duhovniki k J m hodili, da bi jim razlagal naj težavniša vprašanja in neraz-. Jlv® besede svetega pisma, in on je vse težave premagal. Ker j® bila njegova duša od vseli pozemeljskih stvari čisto ločena, se enako lastovici v premišljevanju kvišku vzdigoval, tako da je lat dvajset dni, drugikrat spet trideset dni sam bival na ver-C1h naj višjih gora vtopljen v premišljevanju božjih reči. Zato rat Egidij rekel, da drugi ljudje nimajo tega daru, kaker ga l Bernard iz Kvintavale, da bi si namreč enako lastovici e e živež pridobivali. 8 Ker je tedaj brat Bernard ta posebni dar od Boga imel, zato Ho"''6 SV ^'lan®*ae^c 1-a(^ ^ njim pogovarjal, bodi si po dnevi ali po ' tako da so ju večkrat našli, ko sta cele noči v Boga zainak- aJeua v gozdu prečula, kamer sta šla, da bi se o Bogu pogovarjala. 29. poglavje. zveljP'a>Al. Rufinu sc večkrat prikaže lmdič v podobi križanega ni arju in mu pravi, da je izgubljeno vse dobro, kar stori, ker tevilu izvoljenih, k večnemu življenju. Ko sv. Frančišek od 0,JCl razsvetljen to zve, dokaže bratu Rufmu, da se moti. p v^rat Kutin, mož prežlahtne asiške rodovine in tovariš sv. mka, je imel kljub svoje velike svetosti, nekoliko časa v svoji — 200 — duši hudo skušnjavo, zaradi katero je bil čmeren in pobit. Hudi» mu je namreč to misel navdal, da bo pogubljen, da ni v števil0 izvoljenih k večnemu življenju, da je zaradi tega vse izgublje"0’ kar v redu stori. To skušnjavo je imel več dni in zaradi srain°°' Ijivosti je ni hotel sv. Frančišku razodeti; vender pa ni odjenj8* po navadi moliti in postiti se. Zato ga je začel hudi sovražni bolj in bolj sè žalostjo napolnjevati in k notranjemu boju je Pr*‘ družil še unanje boje z lažnjivimi prikazenmi. Prikazal se niu je enkrat v podobi križanega zveličarja in mu je rekel: „0 br» Itufin, zakaj se trudiš z ostrostjo in z molitvijo, ker ne spadaš ®eJ izvoljene k večnemu življenju? Verjemi, da jaz vem, katere ^ izvolil in popred odločil ! Ne veruj sinovi Petra Bernardona, bi ti nasprotno terdil, in ga tudi v tej zadevi ne poprašuj, ker 8® on, ne drugi tega ne vedo, temuč samo jaz, ki sem sin božji- 2*’ torej mi veruj iu bodi prepričan, da si v številu pogubljenih; P* tudi sin Petra Bernardona, katerega za očeta častiš, in njegov sta pogubljena, in kedor koli ju vboga, on je v zmoti.“ Nato j® knez peklenskih temnic brata Rutina tako s temo napolnil, da j® vso ljubezen in vse zaupanje do sv. Frančiška izgubil in nW vseh teh reči ničeser ni hotel razodeti. Kar pa brat Rutin svetemu očetu ni hotel razodeti, to razodel sv. Duh. Ko je tedaj sv. Frančišek v duhu spoznal vel' ko nevarnost imenovanega brata Rutina, pošlje k njemu brata J** seja. Brat Rutin mu osorno odgovori : „Kaj imam opraviti z bf* tom Frančiškom?" Brat Masej, poln božje modrosti kaker je D hitro spozna goljufijo hudičevo in pravi : „0 brat Rutin, ali D® veš, da je brat Frančišek kaker božji angelj, ker je že tolik*"! duš na tem svetu razsvetlil in je tudi nama božjo milost zadob^ Zato hočem, da vsakaker z man oj k njemu greš; zakaj vidim» te satan moti." Na te besede je brat Rutin vstal in šel h s[ Frančišku. Ko ga sv. Frančišek od daleč zagleda, začne klic**1 „0 hudi brat Rutin, komu si veroval?" In ko je brat Ru^11 . njemu prišel, pove mu sv. Frančišek po versti vso skušnjavo, mu jo je hudič napravil od znotraj in od zunaj, in jasno mu kaže, da tisti, ki se mu je prikazal, ni bil Kristus, temuč btt j in da takih prikazni ne sme več poslušati. „Če bi ti hudič zop rekel," govoril je dalje sv. Frančišek, „da si pogubljen, odg°’^ mu: „Odpri usta, zakaj jaz ti bom zdaj blata noter vergei!* ^ to ti naj bo znamenje, da je satan in ne Kristus, ker bo ne®u ma bežal, ko mu boš tako odgovoril- Tudi tako spoznaj, d* 1 — 201,— 8a*an bil, ker je tvoje serce od vsega dobrega odvernil; to je nje-S0v posel. Naš ljubi zveličar nigdar serca vernega človeka od do-reSa ne odvrača, temuč ga nasprotno omehča, kaker pri preroku govori; „Odvzel vam bom kamnito serce in vam bom dal serce iz Diesa. " skuš Brat Rufin, ko je videl, da mu je sv. Frančišek povedal vso injavo, kaker se je godila, je bil njegovih besed ginjen in se ^,Za^el britko jokati. Pokleknil je pred sv. Frančiška in je po-Dižno spoznal svojo krivico, ker mu je skušnjavo zamolčal. Bilje blažen in okrepčan po opominjevanju svetega očeta, in popolno-k dobremu spreobernjeu. Naposled mu je še rekel sv. Franck: „Pojdi, moj sin, in se spovej, in ne opusti svoje gorečnosti navadni molitvi, in bodi prepričan, da ti bo ta skušnjava v velik 0 !Ček in v veliko tolažbo, česer se boš kmalu prepričal." Brat Rufin se je vernil v svojo gozdno hišico, in ko je jo-J° molil, glej, približal se mu je hudi sovražnik v zunanji podo-^ Kristusovi in mu je rekel: „0 brat Rufin, ali ti nisem rekel, ^ nikar ne verjemi sinovi Petra Bernardona, in da se ne trudi solzami in z molitvijo, ker si pogubljen? Kaj ti koristi, da se P18, dokler si živ, ker boš po smerti pogubljen?" Naglo mu je Bufin odgovoril: „Odpri usta, jaz ti bom zdaj blata vergei 1“ Nad tem se je satan razserdil in je od njega bežal s ta-s ropotom, da je pokalo skalovje na bližnji subasijski gori, in se skale dolgo časa dolu valile. In ko so se dolu valile, so se i^evale ena ob drugo in tako močno se dergnile, da so strašne ° v dolino letele. Pri tem grozovitem ropotu je stopil sv. Fran-^ sè svojimi tovariši iz samostana, da bi videl, kaj se to no-godi. Še zdaj se tamkaj vidi tista velika skalna poderdna. je Bufin je zdaj jasno spoznal, da je satan bil, kateri ga Prevaril. Vernil se je k sv. Frančišku, je vnovič pred njega ^ eknil in 8e svoje krivice obtožil. Sv. Frančišek gaje z milimi 8edami potolažil in ga vpokojenega v njegovo celico poslal. Ko q nikaj v veliki pobožnosti molil, se mu je prikazal Kristus, naš ^°spod, in mu je dušo razgrel z nebeško ljubeznijo rekoč: „Dobro 8t°ril, moj sin, da si bratu Frančišku veroval, zakaj oni, ki te q ^otil in ti žalost delal, je bil satan. Jaz pa sem Kristus, tvoj °8pod in učenik, in da se tega prepričaš, naj ti bo to za znalo ' Se 8V0Je žive ne bos več čutil žalosti in otožnosti" d^.^vorivši je Kristus izginil in ga je pustil v takem veselju in Prijetnosti in povzdigujenosti, da je bil cel tisti dan in vso — 202.— noč v Boga vtopljen in zamaknjen. Odsihmal je bil tako vterjeB y milosti in v prepričanju svojega zveličanja, da je bil čisto drug1 človek. Noč in dan bi bil molil in nebeške reči premišljeval, *k*j bi xnu bili drugi pustili. Zato je sv. Frančišek rekel, daje bil bra Rutin že v življenju od Kristusa mej svetnike vzet in da bi se gdar ne bal, razen v njegovi pričujočnosti, svetnika ga imenovat1' akoravno je še v pozemeljskem življenju. — 30. poglavje. Sv. Frančišek in brat Ilufin oznanjujeta v Asizu besedo bolj0> brez verhne obleke pridigovaje. Brat Rutin je bil zaradi vednega premišljevanja tako v Bu? vtopljen, da je skoraj neobčutljiv in mutast postal in je redk°' krat kaj govoril. Za pridigovauje ni imel zmožnosti, ne serčnos in tudi zgovornosti ne. Vender mu je negdaj sv. Frančišek zap0, vedal v Asiz iti in tamkaj ljudstvu pridigati, kar mu bo Bog vdib nil. Nato je brat Rutin odgovoril: „Prosim te, častitljivi oč6' oprosti in nikar me ne pošlji tjakaj, ker veš, da nisem zmožen ** pridigovauje in da sem priprost in neveden človek." Sv. Fra^1 šek pa mu je rekel: „Ker nisi precej vbogal, zapovedujem vsled svete pokorščine, da greš nag, kakor si rojen bil, sam« sviticah v Asiz, da stopiš v eno cerkev, in v takem stanu ljudstvi govoriš." Na to povelje je brat Rutin svoje verhno oblačilo slekel, J šel v Asiz in je stopil v cerkev. Ko je nekoliko pred oltarjeI1 klečal, je šel na pridižnico in je začel pridigati. Nad tem so začeli smejati otroci in odraščeni, in so rekli: „No, ti ljudje ko pokoro delajo, da znorijo in ob pamet pridejo!" Mej tem je sv. Frančišek mislil na hitro pokorščino bn'1* Rutina, kateri je bil eden naj bolj imenitnih asiških plemenit*1^' in na ostro povelje, katero mu je dal. Začel je samega sebe S1® jati rekoč: „Od kod, sin Petra Bernardona, revno človeče; kod vender imaš to prederznost, da bratu Rutinu, kateri je naj imenitniših asiških plemenitašev, zapoveš, naj kaker norec verhne obleke gre in ljudstvu pridiga? Za Boga, sam na sebi 1,1 ; svoj' Seb«J raš okusiti, kar drugim zapoveduješ." Hitro je tudi on v dušni gorečnosti slekel verhno oblačilo in je žel tak v Asiz. pa je vzel brata Leona, da je njegovo in brata Rutina verhno 1 loko nesel. Ko so asiški prebivavci tudi njega v enaki oblek* deli. — 203 — so ga zasramovali, češ, da sta zaradi prevelike spokornosti 2tlorela on in brat Rufin. Sv. Frančišek je šel v cerkev, kjer je brat Rufin ravno sle- Ce besede govoril: „Bežite, dragi moji, pred svetom, zapustite Sffih, povernite ptuje blago, če hočete peklu vbežati! Izpolnjujte 0zje zapovedi, ljubite Boga in bližnjega, če hočete v nebesa priti! e*ajte pokoro, če hočete posesti nebeško kraljestvo !“ Ka to je *V' Frančišek brez verhne obleke stopil na pridižnioo in je tako aapolno govoril o zaničevanju sveta, o sveti pokori, o prostovolj- vboštvu, o hrepenenju po nebeškem kraljestvu, o sramoti in inasti terpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa, da so se vsi J°kati začeli, moški in ženske, katerih je prav dosti v cerkvi bilo; 0 velika je bila njihova pobožnost in njihovo obžalovanje. Pa samo v cerkvi, temuč po celem mestu Asizu je bilo tisti dan 0 žalovanje zaradi terpljenja Kristusovega, kaker še nigdar po-prej. Ko je po takem djanju sv. Frančiška in brata Rutina ljudstvo spodbujeno in vtolaženo bilo, je sv. Frančišek sebe in brata tako ^yfina oblekel v verhno oblačilo, in sta se vernila v samostan Por-J akulo. Hvalila in častila sta Boga, da jima je dal milost sè za-Vanjem samega sebe premagati sebe, in Kristusove ovčice z ^ ai zgledom spodbujati, s katerim sta pokazala, kako se mora • 2aaičevati. Ljudstvo ju je od tistega dne tako častilo, da se bočnega štel, kedor se je dotakniti mogel roba njijune obleke. 31. poglavje. Sv. Frančišek na tanko pozna vse seréne skrivnosti svojih redovnih bratov. Kaker naš Gospod Jezus Kristus v evangeliju govori: „Po-j, 111 svoje ovčice, in moje mene poznajo," tako je tudi ljubi oče 'aačišek ko dober pastir po božjem razodenju poznal vse zašinkov ^nosta sv°jtb tovarišev. Ravno tako je poznal tudi nji-ev llapake in je vedel vsem najboljša zdravila pripraviti, zakaj lil -Zeva' Je ošabne in povikševal ponižne, grajal je napake in hva-de etin°sti, kaker se bere v čudnem razodenju, katero je imel gle-Sv°je perve družine. Bere se tudi, da se je nekedaj sv. Frančišek sè svojo družino 2fayleiiem ^iaJu 0 Bogu pogovarjal. Brata Rufina ni bilo takrat ‘h ker je y gozdu premišljeval. Ko so se torej dalj časa o — 204 — Bogu pogovarjali, pride brat Rufin iz gozda in gre nekoliko odda* ljen mimo njih. Ko ga sv. Frančišek zagleda, se oberne k svoji® tovarišem in jih tole vpraša : «Povejte mi, katera duša se vam za' najsvetejša, kar jih ima Bog na tem svetu ?“ Odgovorili so mu, d* je po njihovem mnenju njegova najsvetejša. Sv. Frančišek pa P’a vi : «Dragi bratje, kar se mene tiče, jaz sem najnevreduiši člove na božjem svetu; ali glejte tu brata Rufina, ki ravno iz gozda gre' Bog mi je razodel, da je njegova duša ena izmej najsvetejših o11 na tem svetu. Povem vam za gotovo, da se ne bojim še živc£s svetega Rufina ga imenovati, ker je njegova duša v milosti vteije na in posvečena in od našega Gospoda Jezusa Kristusa v števil® nebeških svetnikov sprejeta/ Takih besed pa sv. Frančišek 11 nigdar govoril v pričo imenovanega brata Rufina. Da je ravno tako sv. Frančišek tudi poznal napake svoji bratov, vidi se očitno pri bratu Eliju, katerega je zavoljo njeg0'8 ošabnosti pogostokrat opominjal ; tudi pri bratu Janezu od Kape’ kateremu je prerokoval, da se bo obesil, in pri onem bratu, kfk'-remu hudič ni pustil govoriti, ko je bil zaradi nepokorščine graja® in pri mnogih drugih redovnih bratih, katerih napake in ČedD°s je popolnoma poznal, ker so mu bile po Kristusu razodete. 32. poglavje. Brat Mascj zadobi od Kristusa ponižnost. Pervi tovariši sv. Frančiška so si na vso moč prizade^1 vbogi biti v posvetnih rečeh in bogati v čednostih, katere nam Pra vo, nebeško, večno bogastvo pridobivajo. Ko so se nekega ^ skupaj o Bogu pogovarjali, povedal je eden mej njimi tale zg'e «Živel je nekedaj velik prijatelj božji, kateri je imel milost del®^ nega in premišljevalnega življenja v obilni meri, zraven pa je zgledno ponižen, da se je štel za naj večega grešnika. Taka nižnost ga je posvetila in vterdila v milosti, da je dan na dan stel v čednostih in božjih darovih, in da nigdar ni v greh Pa(*( Ko je brat Masej lake čudovite reči o ponižnosti sli§aI spoznal, da je ona zaklad večnega življenja, začne tako goreti J bežni in hrepenenja po tej čednosti, da je v neizmerni gorečn°s se proti nebu ozerl, in obljubil in terdno sklenil, da noče V igd»‘ iDOl"8 več na svetu vesel biti, dokler nima omenjene čednosti popo v svoji duši. Odsihmal je bil večidel v svoji celici zapert, Kjer je postil, čul, molil in britko pred Bogom jokal, da bi od njega — 205,— d°bil to čednost, brez katere se je pekla vrednega štel in katera Je lepšala onega služabnika božjega, o katerem je pripovedovati ^išal. Ko je brat Masej več dni že tako poželenje imel, zgodilo se lei da je nekega dne šel v gozd. V veliki dušni gorečnosti je po 8°zdu hodil in solze in zdihljeje iu molitve pošiljal proti nebu in z velikim hrepenenjem prosil Boga za to čednost. Ker pa Bog rad ^shši prošnje ponižnih in potertih, pride glas z nebes, kateri je ratu Maseju, ko je tako molil, dvakrat zaklical : «Brat Masej ! r&t Masej !" — V duhu spoznavši, da je to glas Kristusov, odgo-T°r': »Gospod moj!“ In Kristus mu je rekel: „Kaj mi hočeš dati 2a to milost, katero želiš imeti?" Brat Masej odgovori: „Gospod, * * dam iz svoje glave!" Kristus pa mu je rekel: „In jaz hočem, .a imaš to milost in tudi svoje oči." Na te besede je glas vmolknil omt Masej je bil z milostjo poželene ponižuosti in z božjim razgaljenjem tako obdarovan, daje bil odsihmal vedno vesel. Veliko-at je mej molitvijo vriskal in kakor golob je zamolklo grulil : u, U’ ® ! z jasnim obrazom iu veselim sercem se je tako v premišljeni« mudil. Ker je tako jako ponižen postal, štel se je zadnjega °Veka na svetu. Ko ga je brat Jakob Faleronski vprašal, zakaj ^v°jega glasu nigdar ne spremeni, kedar svoje veselje naznanjuje, 11 Je vesel odgovoril : „Če se v kaki reči popolna sreča najde, ni feba giasu spreminjati." 33. poglavje. Sveta Klara blagoslovi na papeževo poveljo kruh mizi, in prikaže se na vsakem hlebčku znamenje svetega križa. g Sv. Klara, pobožna učenka Kristusovega križa in plemenita 'ka božjega služabnika, sv. Frančiška, je bila v takem sluhu j °sth da niso samo škofje in kardinali hrepeneli in želeli videti ,sati jo, temuč tudi papež, kateri jo je zato večkrat osebno jo 3 ^ako je enkrat sv. oče zopet bil prišel v samostan, da bi 0 božjih in nebeških rečeh govoriti slišal. Mej tem ko so sku-o raznih rečeh se pogovarjali, je sv. Klara zapovedala vil ?„°^eiDiti i« kruli na njo postaviti, da bi ga sv. oče blagoslo- Ko sta končala duhovni pogovor, sv. Klara torej spoštljivo Poh] , .. e i° ga prosi, naj blagovoli kruh na mizi blagosloviti. Sv. bla ^ 0<*S°vori : »Jaz hočem, preljuba sestra Klara, da ti ta kruh 8e *. ov* i'1 lezenj sveti križ stori v imenu Gospoda, kateremu si ,8t0 Posvetila". Sv. Klara je na to rekla. „Odpustite, presveti — 206 ,— oče ! vredna bi bila naj veče graje, ako bi se jaz vboga, slaba ženska, v pričo Kristusovega namestnika prederznila to blagoslovljen^ opravljati.“ Papež ji odgovori: „Da se ne bo zdelo, da si predei' zna, temuč da ti bo v zasluženje svete pokorščine, ti zapoveduje® vsled svete pokorščine, da narédi čez ta kruh znamenje sveteg® križa in ga tako v božjem imenu blagoslovi.“ Sv. Klara, prava svete pokorščine, je na to v veliki pobožnosti hruk sè znamenje® svetega križa blagoslovila Čudna prigodba! Tisti hip se pok®zC na slehernem hlebcu lepo vrezano znamenje svetega križa. Od teh kruhov so samo en del zavžili, drugi del pa so slu-3' nili zaradi čudnega dogodka. Ko je sv. oče čudež videl, je vze nekoliko hruha, zahvalil Boga in odešel pusti vši sveti Klari svoj blagoslov. Tisti čas je v samostanu živela sestra Ortolana, mati sv. re, in sestra Nježa, Klarina telesna sestra. Obe ste sè sveto KI3*0 in z mnogimi drugimi nuuami živeli in ste bili polni čednosti i* svetega Duha. Sv. Frančišek je k njim pošiljal mnogo bolnik°v in z molitvijo in sè znamenjem svetega križa so vse zopet ozdravil Božje serce Jezusovo in otroci sv. Frančiška. III. Kaker so eno leto poprej sveti oče Pij IX. celo katolik® cerkev posvetili božjemu sercu Jezusovemu, tako so mu še po®e^ red svetega Frančiška posvetili leta 1874 vesoljni poglavar ali g1 neralni minister reda, prečastiti pater Bernardin iz Portogf08^ To se je zgodilo vpričo velike množice očetov in bratov rim38, okrajin našega reda pred oltarjem sv. očeta Frančiška v s^11 cerkvi Aračeli v Kirnu ravno ob šeststoletnici svetega serafinsk1# učenika Bonaventure. Da bi se pa spomin te dvojne slovesnosti —posvečenj® P1, svetemu sercu in šeststoletnice svetega Bonaventure — živ ohr®11 prihodnjim rodovom, dali so kovati prečastiti generalni minisi liko, prelepo svetinjo, ki ima na eni strani podobo svetega venture kardinala, na drugi pa svetega očeta Frančiška, kipo^0^ oči vzdiguje k presvetemu sercu Jezusovemu. Tudi so preč®8 — 207. — redovni general naslednje leto okrožno pismo natisnjeno razposlali Da Tse kraje sveta, kjer prebivajo njihovi podložni, v katerem po-V(taijajo, kako se je v našem redu od nekedaj že častilo presveto serce Jezusovo, in naznanjajo, kako so oni svetega Frančiška red *emu božjemu sercu posebno posvetili, ter velevajo okrajinskim pokvarjeni ali provincijalnim ministrom, naj skerbe, da se v vseh “Nižinah, ki so pod njih oblastjo, bodi si bratov ali sester, ob do-eiiem dnevi ponovi ravno tisto posvečenje. Vkazali so tudi pre- stiti kvah redovni general mej drugim, naj se v naših redovnih cer-vsaki pervi petek v mesecu na večer presveto rešnje telo iz- P°sta.vlja in pred njim v počeščenje presvetega serca primerne Molitve opravljajo, vsaki dan po večernicah pa naj se moli na koru v domačem jeziku posebna molitev ko ponovljenje posvečenja prejemu sercu Jezusovemu. Tukaj jo podajamo in priporočamo tudi tak>m in sestram tretjega reda; ker so posebno posvečeni in da-^'aQi presvetemu sercu tudi oni, naj bi jo tudi oni včasi molili, Nedeljah in praznikih, ali keder sicer vtegnejo. Molitev po večernicah. Ljubeznjivi zveličar! jaz se ti želim hvaležnega izka-in za svoje grehe ti dati nekoliko zadostenje ; zato se Povečujem vsega tvojemu presvetemu sercu in sklepam po °J1 milosti zana prej nigdar več ne grešiti. Presveto serce Jezusovo ! izlij svojega blagoslova polno ^er° čez svojo sveto cerkev, čez njene služabnike in vse boi ajen vičn duš, če2 e otroke, in zlasti čez naš red in to okrajino. Pra-e poterdi, grešnike spreoberni, vmirajočim na strani bodi, e' ki so v vicah, reši in sladko kraljestvo svoje ljubezni vseh serca razširi. Amen. Oče naš. Češ cena si Marija. Verujem. Serce Jezusovo, ki goriš ljubezni do nas, Užgi naša serca ljubezni do tebe ! IV. P°novljenje posvečenja, katero so predpisali prečastiti gene-^ minister v svojem okrožnem pismu, se je obhajalo po vseh °8tanskih cerkvah našega reda poleti 1875. S prav posebno — 208.— slovesnostjo pa je obhajal to ponovljenje tretji red 15. malega serpana 1875 v Pareju na Francoskem, tam, kjer je živela zveličana Marjeta Alakok, kjer je pred 200 leti začela pobožnost k najsvetejšemu sercu. Bili so namreč sami prečastiti pater Bernar-din iz Portogruara, generalni minister celega reda sv. Frančiška, takrat na Francoskem, kjer jim je Bog dal to prelepo misel, naj skličejo pobožne otroke svojo neštete družine tretjega reda, ki so na Francoskem in v Belgiji, v svetišče božjega serca v Pareju, da bi tam ponovili darovanje presladkemu sercu Jezusovemu. In 2 veseljem so prišli tjakaj na odločeni dan v velikih procesijah *2 vseh krajev francoske dežela in Belgije. Ude tretjega reda so vo-dili njihovi predstojniki in mnogo duhovnikov tretjerednikov in ra* dovnih provincijalov jih je spremljalo. Tretjeredniki iz mest Nana* in Metz so pri tej slovesnosti nosili očitno svojo redovno oblekoi namreč velik erjav škapulir nad navadnim oblačilom. Ob desetih pred poldnem se je začela v cerkvi božjega serca slovesna velika maša, pri kateri je bilo pričujočih 300 duhovnikom in menihov in več ko 8000 svetovnih udov tretjega reda. V resnici, prečudno lep venec okoli prestola bo^je ljubezni ! Po svetem evangeliju stopijo na pridižnico častitljivi pater generalni minister in prav po očetovsko spregovorijo v francoske*** jeziku: „Otroci moji, ljubi moji otroci ! kako sem srečen v sredi mej vami v tej lepi veliki cerkvi, celo blizu kraja, kjer se je prikaza' naš Gospod Jezus Kristus zveličani Marjeti Mariji ter ji pokazal svoje božje serce! Red svetega Frančiška ima posebno dolžno®* obiskovati ta sveti kraj in tu se vnovič darovati Gospodovemu vs0 časti in molitve vrednemu sercu. Jeli ni tukaj tisti kraj, kjer j0 bil za posebnega patrona in variha dan zveličani Marjeti Mariji **9 oče sveti Frančišek, naš serafinski očak, in kjer ga je ona videl0 obdanega z neizrekljivo svitlobo v veči slavi, kaker jo ima kater’ koli drugi svetnik? Jeli ni tukaj tisti kraj, kjer je slišala od n9' šega Gospoda, kako je sveti Frančišek čudovito združen ž njeg°' vim božjim sercem, in kako se v družbi tega božjega serca br02 nehanja daruje za grešnike in posebno za otroke svoje? „Ko naslednik svetega Frančiška vam hočem nekatere besed0 spregovoriti o tem božjem sercu Jezusovemu in sicer, koliker p*’e' morem, v vašem materinem jeziku. „Kaker se je naš Gospod razodel zv. Marjeti Mariji, njegovo serce občutna znamenja na sebi: žareči plameni so švig9* — 209.— iz rane tega presvetega serca, ternova krona ga je obdajala okoli in okoli in križ se je kvišku vzdigoval iž njega. Ti plameni, ali nam ne kažejo neskončne ljubezni, katero je imel Jezus do nas ljudi, in katero bo imel vselej brez konca in kraja? Rana, iz katere švigajo plameni, to je rana ljubezni. Ternje, katero obdaja serce, ono nam kaže neznanske bolečine, ki so mu jih prizadeli naši grebi. »Ti si moje serce ranila, moja sestra, moja nevesta !“ Njegova sestra Je vse človeštvo, njegova nevesta pa je vsaka duša človeška, kije njemu darovana. Rane, katere mu napravljajo duše, to so silno boleče rane! In križ naposled, ki se vzdiguje iz presvetega serca, ia nas vabi k pokori ; kaže nam tisto zastavo ali bandero, pod katero se imamo bojevati, če hočemo kedaj zmagati. To je znamenje in bandero vsakega kristijana, ali zlasti pa otrok sv. Frančiška. »Sv. Frančišek, naš oče, ki se imenuje serafinski, on nam oznanjuje vsem ljubezen božjo. S posvečenimi ranami, ki jih nosi na svojem telesu, in s križem, ki ga derži v svoji roki, pridiga nam vsem premagovanje in pokoro. Gotovo ni bilo brez vzroka, daje °n bil za variha dan zveličani Marjeti Mariji; in ravno tisti sveti Frančišek je tudi naš varih in patron, naš zgled in naš posebni Pomočnik. Oj otroci moji, otroci svetega Frančiška, ž njim in zavoljo njega in zavoljo ljubezni k najsvetejšemu sercu Jezusovemu Premagujte meso, svet, hudiča in boječnost pred ljudmi. Duhovniki Jozusa Kristusa! pristopito v našo serafinsko družino, sè svojim zgledom pridigajte ljubezen do Jezusa, odterganje od pozemeljskih reči, pokoro in premagovanje. Delajte se vso močjo, da se popravijo in poboljšajo kerščanske družine. In vi, ki niste duhovniki, branite sveto vero in pomagajte po svoji moči k sreči človeštvu; bodite podložni svojim dušnim pastirjem, svojim škofom, bodite pokorni našemu svetemu očetu papežu! Y tem nam vshaja »vitla zvezda srečne prihodnosti !“ Tako so govorili generalni minister reda sv. Frančiška v veliki cerkvi najsvetejšega Jezusovega serca v Pareju. Potem so se slovesno darovali vsi trije recfovi svetega Frančiška božjemu sercu, darovanje, katero je gotovo tudi sprejel in poterdil Jezus Kristus v nebesih vpričo veselih svetih angeljev po priprošnji preblažene device Marije, svetega Frančiška in zveličane Marjete. Iz tega se vidi torej, da je tretji red svetega Frančiška res prav posebna lastnina božjega serca Jezusovega zdaj v tem času na bojišču tega sveta, in ravno tako tudi gori v svetih nebesih, — 210-— kjer zveličani udje tega reda v božjem sercu neskončno veselje in radost vživajo na vse veke. 0 ccšcenju device Marije, brez madeža spočete, **-■ u zlasti v frančiškanskem redu. ^ VI. Mf 4 Kako je češčenje Marijinega neomadežanega spočetja proti koncu petnajstega stoletja po Kristusovem rojstvu krepko rastlo, povzdigovalo se in razširjevalo, priča nam mej drugim zlasti tudi posebni red, ki se je v češčenje te velike prednosti Marijine ob tistem času vstanovil na Španjskem. Začetnica mu je bila zveličana Beatrica iz Silve *) s Portugalskega, devica imenitnega grofovskega stanu, ki je ko dvorna gospodična prišla na Spanjsko z Izabelo, hčerjo portugalskega kralja Odoarda, ko se je z Janezom II., kastiljskim kraljem, zaročila. Beatrica je bila nenavadne telesne lepote in poleg tega tako. ljubeznjivega vedenja, da se je vsem velikašem na kraljevem dvoru jako prikupila. Mnogi bi jo bili radi dobili v zakon, vse eden čez drugega so se poganjali zanjo. Celo kralj sam je bil proti njej bolj prijazen, kakor je mlada kraljica želela. Izabelo je peklo v serce; mislila je, da je vsega tega Beatrica sama kriva, da se nalašč nastavlja in dobrika dvorjanom in celo kralju. Kaj stori v svoji slepi jezi? Naravnostjo da zapreti v neko izbico, kjer jo pusti tri dni brez jedi in pijače. V koliki britkosti je plemenita gospodična ta čas preživela, to si vsaki sam lahko misli. Ali ko se je videla po nedolžnem tako grozovito kaznovano od svoje negdanje prijateljice, in nihče ni prišel, da bi rešil zapuščeno, tedaj je sklenila tudi ona odpovedati se svetu, kateri se ji je tako krivičnega izkazal. Priporočevaje se z veliko pobožnostjo blaženi devici Mariji naredi obljubo vednega devištva. In glejte! Marija sama je nato prišla v prikazni, da jo potolaži in pokrepča; v belo obleko je bila opravljena z belim škapulirjem po verhu, in s plaščem kakor jasno nebo višnjevim ogernjena. Čez tri dni je kraljica izpustila svojo jetnico; ali seveda na *) Giardino serafico. I. str. 249. — 211,— kraljevem dvoru Beatrici ni bilo več ostanka. Da se vmaknejezi kraljičini in nevarnostim dvornega življenja, pobegne sè svojimi ljudmi skrivaj proti mestu Toledu, da bi tam stopila v nunski samostan svetega Dominika. Hodila je plemenita gospodična, kaker človek, ki beži, v ved-uem strahu, da bo kraljica za njo poslala svoje biriče, da ji tako ali tako kaj hudega store. Ko je vender srečuo prišla čez neko goro, zagleda kar na enkrat za sabo dva meniha frančiškana, ki sta J° tudi hitro došla in prijazno pozdravila. Ali Beatrici je serce grozno trepetalo pri tem pozdravljenju ; mislila'si je, ta dva je kraljica poslala za menoj, da me bosta izpovedala, preden pridejo drugi, ki me bodo vmorili. Jokaje in z velikim strahom ju toraj vpraša, po kaj sta prišla, kaj ji hočeta? ali jo hočeta na smert pripraviti, da jo bodo potlej vmorili? Kato ji prijazno odgovori eden od njiju, ki je bil po unanjem videti portugiz; v portugiškem Jeziku ji pravi, naj se ničeser ne boji, nič hudega se ji ne bode zgodilo; ne le, da ji nimata naznanjati nesreče ali smerti, še rešit sta jo prišla in oslobodit brhkosti; naj le vesela bo, še daleč ima d° smerti, prej mora biti mati mnogih hčeri. Temu napovedovanju Se je začudila Beatrica in ker je tako prijazno govorjenje zaupanje zbudilo v njenem sercu, pove menihoma, da se je zavezala z obljubo vednega devištva in da ravno zato gre v Toledo, kjerje namenjena v nunski samostan svetega Dominika stopiti. „Naj si bo kaicer vam je ljubo, gospodična,“ pravi na to redovnik, „samo tega bodite prepričani, da ne bo vmanjkalo, da bi se ne izpolnilo, kar pravim. Vi boste imeli hčere, ki bodo slovele po celem svetu, in udi vaša slava se bo množila po njih.“ Mej temi in drugimi pobožnimi pogovori so prišli blizu neke gostilnice, ki je tam zraven Ceste stala, in Beatrica je velela enemu od svojih plemenitnikov, naJ pohiti naprej, ter naroči kosila za vse. Ko so prišli do tje, bočeta se posloviti redovnika, da bi šla naprej ; ali ona ju prosi, naJ gresta ž njo notri, da skupaj kaj malega povžijejo, in kaker se izgovarjala, ona ni odnehala siliti, da naj se vstavita. Redovnika sta se torej vdala na videz, šla sta v pričo nje v gostil-^'co> ali pri tem sta izginila, nikjer ju ni bilo najti, kaker so ju iskali povsod; v gostilnici ju tudi nihčo ni videl, nihče ni vedel za njiju. Ko je to slišala Beatrica, je bila silno potolažena; ni si mogla misliti drugače, kaker da je bil tisti, ki je ž njo govoril v portugiškem jeziku, njen rojak sveti Anton, katerega je posebno častila, diugi pa da je bil sveti oče Frančišek, ki ga je tudi imela v veliki — 212,— časti. Zahvalila je torej Boga priserčno, ker je poslal svoja svetnika, da sta jo potolažila v njeni veliki britkosti in celo svoje življenje je v spomin te čudovite dogodbe posebno praznovala godova teh dveh svetnikov. Ko je prišla v Toledo nova nevesta Kristusova, precej je šla z dvema služabnicama v samostan svetega Dominika, kjer je potem prebivala v vdovski obleki trideset let. Tukaj je Bogu služila z molitvijo in ojstrim spokornim življenjem; tudi je dolgo premišljevala, kako bi počastila Mater božjo s kako prav posebno rečjo; sklenila je torej vstanoviti nov nunski red na čast neomadežanega spočetja. Mej tem je bil Janez II., kralj kastiljski, vmerl; za njim je prišel na tron njegov sin od perve žene Marije Aragonske, Henrik IV., in po Henrikovi smerti le-tega po polu sestra, Izabela, imenovana Katoliška, katera se je bila poročila s Ferdinandom, ara-gonskim kraljem, pa tako da je kraljevo oblast v Kastilji sama obderžala. In ta Izabela je bila izverstna kraljica, žena velikega duha, čistega serca in goreče pobožnosti, ogledalo lepih čednosti, pribežališče dobrim, meč proti hudobnim. K njej se je obernila z velikim zaupanjem Beatrica, ko je mislila začeti red neomadežanega spočetja, in Izabela je bila vsa pripravljena to delo pospeševati, tako na Spanjskem, kaker tudi v Rimu pri papežu. Ali preden se piše zato svetemu očetu, je želela Izabela, da bi Beatrica šla vun iz samostana sv. Dominika in zbrala nekoliko oseb, katere bi ž njo hotele novi red začeti; v ta namen ji je dala kraljica neki svoj grad, iz katerega se je naredil samostan, ki se je posvetil sveti Veri. Tje se je zaperla Beatrica 1. 1484 se svojo sorodnico, Filipo iz Silve, ki je bila pozneje perva opatica novega reda, in enajst drugimi plemenitimi in bogoljubnimi gospodičnami. Tukaj so po redovno skupaj živele, vender brez redovne obleke in vodila, dokler bi jim bilo odločeno od svetega očeta papeža. V resnici je 30. malega travna 1489 papež Inocencij Vili, novi red poter-dil s posebnim pisanjem. V tem je odločil Beatrici in njenim tovarišicam vodilo cistercijskega reda in obleko, ki jo je želela Beatrica, namreč belo suknjo z belim škapulirjem in višnjevim plaščem, kaker je videla Marijo oblečeno, ko se ji je bila prikazala; na plašču, kaker tudi na škapulirju, naj bi imele pripeto podobo brez madeža spočete device matere božje Marije ; okoli pasa pa vervco, tako kakor manjši bratje svetega Frančiška. Nalaga jim potem molitve, ki jih imajo opravljati, zlasti na čast Marijinega spočetja, — 213.— in poste, katere imajo deržati skozi leto, in naposled jim podeljuje Mnoge milosti in odpustke. Ko je prišlo to papeževo pisanje na Spanjsko, je bila Beatrica vsa vesela; odločilo se je da bodo petnajsti dan potem oblečene v redovno oblačilo, ona in njene pobožne družice. Škof je povabil k tej slovesnosti vse redove, ki so bili v mestu. Beatrica je težko pričakovala odločenega dne, neznansko dolgo se ji je zdelo čakanje. Peti dan pa se ji prikaže, ko je Molila, devica Marija, ki ji pravi, da bo šla čez deset dni iz te solzne doline v svojo nebeško domovino. In tako se je tudi zgodilo. Vmerla je, preden je bila preoblečena v obleko svojega reda, leta 1490, ko je bila stara 66 let. Štiri leta potem so sprejele nune Marijinega spočetja s pri-terjenjem papeža Aleksandra VI. vodilo drugega reda sv. Frančiška, po katerem so živele do leta 1501. Ali ker se to vodilo frančiškanom, ki so bili njihovi duhovni vodniki, ni zdelo prav primerno temu posebnemu redu, sestavili so oni drugo, katero je poterdil papež Julij II. leta 1511. Ta papež je tudi določil, da naj bodo frančiškanski vikši poglavarji obiskovavci ali vizitatorji tega reda ; to se spodobi, tako je pisal, zato ker so ravno frančiškani tolikanj se trudili, da bi izpričali in branili pred nasprotniki neomadežano spočetje svete božje porodnice. In da bi redovnice tolikanj bolj goreče neomadežano spočetje častile, je določil papež, da naj bo tisti kardinal, kateri bo zavetnik reda sv. Frančiška, vladavec in branivec tudi tega reda. Tedaj je začel red neomadežanega spočetja rasti in razširjevati se zlasti po Španjskem, pa tudi po Fran-°oskem in Laškem; v Rimu si je pridobil samostan leta 1525, v -''"apolju 1583; razširil se je pa tudi v druge celo daljne dežele. ^ tem svetem redu so živele mnoge redovnice, ki so se visoko povzdignile v svetosti svojega življenja. Ena od njih pa slovi čez Vse druge, častitljiva sestra Marija iz Agrede; o njej bomo pozneje kaj več povedali. Čcšcenjc sv. Jožefa. 2. Čast sv. Jožefa v sv. katoliški cerkvi. (Nadaljevanje.) Pa ne samo goreči redovniki, tudi svetovni duhovniki, tudi kralji in cesarji, in še priprosti ljudje so se vneli za čast sv. Jo-■^fa in z velikim vspehoi^ širili njegovo pobožnost. Naj omenim le Nekaterih. — 214.— Na Francoskem je slavni kancelar pariškega vseučilišča Ivan Gerson (1429) od perve mladosti do visoke starosti skazoval nenavadno veliko ljubezen sv. Jožefu; z besedo in pisanjem, v očitnih zborih (npr. v kostniškem cerkvenem zboru) in v priprostih pogovorih se je potegoval za čast sv. Jožefa, in po svoji učenosti in imenitni službi je dokaj pripomogel, da se je razširjal praznik in s praznikom čast sv. Jožefa. Sam je spisal prelepo pesem o sv. Jožefu, ki ima v 12 spevih 2936 verstic. če tudi še ni videl sadu svojega truda tako, kakor bi si bil želel, vendar se je pokazalo kmalu po njegovi smerti da ni bilo zastonj delo blagega moža. v Se z veliko večim vspehom, ker že pozneje in v vgodniših o-koliščinah, se je na Spanjskem trudila sv. Terezija za razširjanje te pobožnosti. Ta izvoljena služabnica božja, ki je Jezusa tako ljubila, da je hotela zanj vmreti ali pa terpeti, je bila in ostane učenica in zgled prave pobožne molitve sploh, a posebej še pobožnosti do sv. Jožefa. Tega častitega očaka, ki gaje svojega „očeta“ imenovala, je že od otročjih let priserčno častila posebno pa potlej, ko je postala nuna karmelitiuja. Sama je rekla, da sv. Jožefa ni nikoli zastonj prosila, mariveč, da je po njegovi priprošnji vselej prejela, za kar se je priporočila. Zato je tudi druge opominjala, rekoč: „Rada bi vsakemu svetovala pobožnost do tega častivrednega svetnika zavoljo svojih mnogoterih skušenj, kolikauj dobrega more on pri Bogu doseči. Nikogar nisem pozuala, ki bi priserčno pobožnost imel do njega in ga posebej častil, da bi ne bila zapazila, kako posebno raste v čednostih; zakaj ta pobožna služba prinaša dušam, katere se sv. Jožefu priporočajo, obilno koristi/— \ Znano je, da je sv. Terezija vstanovila mnogo samostauov za moške in ženske in kaj veliko storila za pravo samostansko življenje iu njegovo pervotno ostrost. Pri tem, seveda, jej ni šlo vselej lahkotno in gladko, take reči so težke in sitne ; imela je premagati silno hude zapreke in preterpeti mnogo težav iu zopernosti. Po njeno zaupanje na Boga in na priprošnjo sv. Jožefa se ni dalo o-majati. Do sv. Jožefa je imela toliko ljubezen in zaupanje, da je 12 samostanov po njem imenovala in v njegovo varstvo izročila. Pri vstanovljenju pervega samostana se jej je po velikem trudu komaj posrečilo le golo hišico kupiti. To hoče spremeniti v sa-\ mostan, pa nima denarja več, in ne ve kako in kaj bi. „Tu se nii prikaže sv. Jožef,“ tako pripoveduje sama, „ki je moj pravi oče in gospodar, in me zagotovi, da mi ne bode manjkalo denarja, da naj le najmem delavce ! Jaz storim tako, če ravuo še vinarja nisem i' — 215,— - mela, in Gospod me tako preskerbi z denarjem, da so se čudili, kateri so slišali." In dodelala je samostan, pa ne le tega, mariveč 31 druzih. Pred vrata tega, kakor tudi drugih samostanov, ki ■l'h je vstanovila, je vselej dala postaviti podobo svete družine, kakor gre Egipt, in spodaj zapisati: «Živimo sicer vbožno, pa prejeli bomo veliko dobrega, če se Boga bojimo." (Tob. 4. 23). Se po smerti je skerbela, da so samostani njenega reda ohranili ime sv. Jožefa. Več karmeliških samostanov si je bilo privzelo ime «pri sv. Tereziji." Pa svetnica se prikaže sestri Izabeli terna-roči, naj provincijal štirim samostanom njeno ime odzame in spet nazaj da staro ime „pri sv. Jožefu." Delo takih nenavadno obdarovanih oseb, kakor je bila sv. Te-rezija, se na dan pogreba ne zakoplje z mertvim truplom, mariveč ostane mej živimi, in po smerti se še le prav oživi in razširja mej mlajšim svetom. Ne le redovniki, tudi papeži, škofje, kralji, knezi, mesta in ceie dežele, vse se je začelo po zgledu sv. Terezije vnemati za čast sv. Jožefa. , Ko se je 16. stoletje h koncu nagnilo, je bil praznik sv. Jožefa že skoraj po vsej cerkvi razširjen. Gregor XV. je 1. 1621 določil, da je 19. sušca zapovedan praznik, ko imajo prenehati vsa hlapčevska dela in sodniška opravila. (Dalje prihodnjii.) Življenje svetega Ludo vika IX. francoskega kralja, patrona tretjega reda svetega Frančiška. X. Sveti Ludovik se odpravlja na križansko vojsko. Do novega leta 1245 je kralj Ludovik popolnoma okreval, zlasti na priprošnjo svetih marternikov Dionizija, Elevterija in Rubika, katerih svetinje so se v ta namen v slovesni procesiji nosile P° pariškem mestu. Zdaj mu je bila perva in poglavitna misel kri-žanska vojska. Ali veliko vojsko nabrati in sè vsem potrebnim jo °skerbeti za pot čez morje in za vojskovanje v tako oddaljeni ptuji 'leželi, to se ni dalo tako naglo storiti, seveda ne. Vender je precej pisal knstijanom v sveti deželi, ter jim naznanil svoj sklep, in o-Pominjal jih, naj pogumno branijo terdnjave in mesta, katerih jim niso vzeli sovražniki ; kaker hitro bo mogoče, hoče jim priti na — 216.— pomoč. Ob enem so poslali kralj in redovni vitezi, ivanovci in templjarji, trumo oboroženih z obilnim denarjem v tolažbo kristijanom v sveti deželi in v podporo zoper Hovaresme in druge nevernike, ki so jih nadlegovali dan na dan. Precej je naznanil pobožni kralj svoj namen tudi svetemu o-četu papežu Inocenciju IV., kateri je, kaker smo že omenili, takrat v Lijouu na Francoskem prebival, kamer je bil sklical tudi vesoljni cerkveni zbor. Papež mu je dovolil od vseh cerkvenih dohodkov pobirati desetino za križansko vojsko; tudi je poslal, kaker je kralj želel, zgovornega pridigarja, Odona, škofa tuskulskega, da bi ko papežev poslanec po vsem Francoskem hodil in z gorečo besedo nagovarjal plemenitaše, naj gredo na vojsko, da rešijo božji grob in sveto mesto Jeruzalem. Na jesen, okoli srede meseca vinotoka, je sklical Ludovik v Pariz velik zbor, h kateremu je prišel imenovani papežev poslanec in veliko število veljakov francoskega kraljestva, opati, škofje in nadškofje, grofi in baroni, katerih je Odonova zgovorna beseda in kraljevo goreče nagovarjanje mnogo pridobilo, da so sprejeli križec, in s tem se zavezali, da pojdejo s kraljem na vojsko za svete kraje. Ne malo plemenitašev je pridobil Ludovik potem o božiču tistega leta z neko pobožno zvijačo. Bila je namreč navada, da je kralj vsako leto tistim velikašem, ki so ga na božični dan zjutraj v cerkev spremljevali, nove plašče v dar dajal. To leto pa je dal Ludovik mnogo več lepih plaščev narediti, kakor navadno druge leta, in zraven je vabil plemenitaše, naj se jih le prav obilo snide k jutranji službi božji. In res, kaker je kralj želel, tako se je zgodilo; prav mnogi plemenitaši so se zbrali na božično jutro v kraljevi palači, ker se je sleherni bal, da se mu ne bi očitala zaspanost ali lenoba, ako ne pride. Z lepimi plašči ogernjeni so spremljali kralja, še preden se je začelo daniti, v cerkev, kjer se je slovesna služba božja obhajala. Mej tem se stori dan, in kaj zagledajo vitezi? Eden drugemu na rami vidijo prišite križce, katerih poprej zavoljo teme niso mogli razločiti. Zdaj sprevidijo zvijačo; smeh jih sili in solze, ali odložiti križe se je vsem zdelo nespodobno in sramotno; ginjeni se vaajo volji svojega kralja, bolj iz ljubezni do njega, kaker iz želje po vojski zoper nevernike. Kralja pa sc imenovali zavoljo te zvijače šaljivo: „ romarskega lovca“, ali „novega ribiča ljudi.“ Tako se je pripravljal Ludovik pervo leto po svojem ozdravljenju na obljubljeno vojsko. Ali to leto priprave niso mogle biti dokončane; še več ko dve leti so se nadaljevale. Misliti se je mora* — 217. — 1° namreč na mnogo reči. Skerbeti je bilo treba od ene strani, da W se doma vse tako vravnalo, da bi se kaj hudega ne zgodilo mej tem, ko so imeli kralj in velika množina veljakov sè svojim vojaštvom daleč od doma biti gotovo za dalj časa; od druge strani pa je bilo gledati, da se vse stori in preskerbi, kar se je zdelo potrebno, da bi vojska dober vspeh imela. Da zavaruje svojo domovino doma, je Ludovik podaljšal premirje z Angleži, da bi ti ne napadali Francoskega mej tem, ko bi ne imel kedo braniti dežele. Ker Pa je pri vsakem početju, da se srečno doverši, naj prej blagoslova božjega treba, katerega Bog ne deli nevrednim, zato je skušal kralj, preden gre z domu, z Bogom spraviti svoje kraljestvo, in poravnati vse krivice, katere bi se bile komu zgodile od strani služabnikov njegove vlade. V ta namen je poslal na jesen leta 1247 doininikane in frančiškane po celem svojem kraljestvu, naj skerbno Poprašujejo in preiskujejo, in kjer more kedo izpričati, da se mu je krivica zgodila, naj se mu poverne, kar mu gre. In tako se je zgodilo v resnici. In tudi drugi gospodje in vitezi, ki so bili namenjeni s kraljem iti čez morje, skušali so poravnati, če so bili komu kedaj kako krivico storili, kakei» sam o sebi lepo pripoveduje kraljev spremljevavec Janez Žoenvilj. Da so se mej tem pridno pripravljale ladje za prevožnjo, ka-ker tudi orožje za vojskovanje, to se ume samo ob ^bi. Posebno skerb je imel Ludovik tudi za hrano svoje vojske. Poslal je zvedene može na otok Ciper, ki je v srednjem morju, mej Malo Azijo in Sirijo, ravno Egiptu nasproti ; tam so skozi dve leti Pripravljali potrebnega živeža. Mej tem je prešlo leto 1247 in že tudi skoraj polovica leta ^248. Še le tedaj se je začela pomikati zbrana vojska proti mor-ski loki Eg-mort (Aigues - Mortes), kjer so bile ladje pripravljene. uda poskušnja je pa čakala še zadnji čas svetega Ludovika. Še eilkrat so skušali velikaši svojega kralja pregovoriti, naj bi svojo °bljubo v kakšno drugo dobro delo spremenil, in v prid francoske-ga kraljestva doma ostal; še enkrat je poskusila tudi mati Blanka Slnu sè svojimi solzami odverniti od storjenega sklepal «Pomisli, gospod kralj," tako je rekel Ludoviku škof pariški »Pomisli, da si sprejel križ in storil to nesrečno obljubo, ne da bi bil s kom posvetoval, prehitro. Bolan si bil, in da povemo res-Dlc°) nisi bil pri pravi zavednosti; besede, ki si jih takrat govo-ri ) torej nimajo nikaker nobene veljave. Rad te bo sveti oče pa-Pež odvezal od te obljube, saj mu je potreba tvojega kraljestva — 218----- dobro znana, kaker tudi slabotnost tvojega telesa. Glej, mi nismo varni od ene strani pred sovražnim napadom nemškega cesarja Friderika, od druge se nam je bati hudobnih naklepov angleškega kralja; tudi notranji sovražniki bi se znali vzdigniti. Nemirna je Nemčija, nepokojna Italija ; pot proti sveti deželi je skoraj da zaperta, zapert skoraj da tudi vhod vanjo, za herbtom pa boš imel papeža in cesarja v naj hujšem nasprotovanju: komu nas boš zapustil sirote?* — Se bolj kaker škofove pa so presunile kralju serce mate- rine besede: „Poslušaj in vsliši, predragi sin,* tako mu je rekla Blanka, „vsliši svete svojih naj boljših prijateljev, in nikar se ne opiraj le na svojo lastno modrost. Spomni se, kako velika čednost in kako Bogu dopadljiva je pokorščina do matere. Ostani doma; saj ni treba, da bi bila sveta dežela zato na škodi. Pošlji tje veliko večo vojsko, kaker jo misliš sabo vzeti ; Bog ni tako siten, da bi tirjal, da jo moraš voditi sam : bolezen in nezavednost, v kateri si storil obljubo, odvezuje te popolnoma.* Ginjen odgovori na to Ludovik : „Vi pravite, da nisem bil pri zdravi pameti, ko sem sprejel križ. Dobro! kaker želite in kaker mi svetujete, odlagam ga, izročam ga vam.* Pri teh besedah seže na ramo, odterga križec in ga da škofu rekoč: »Gospod škof, tu imate križ, s katerim sem bil zaznamenjan ; vam, ki ste mi ga pripeli, dajem gja nazaj." Lahko si mislimo, s kakšnim veseljem so te besede sprejeli vsi pričujoči, in posebno pa mati Blanka. Ali le kratko je bilo to veselje. Ludovik spremeni zdaj obraz in pravi resno: »Prijatelji moji ! gotovo, zdaj nisem iz uma ali brez zavednosti, nezmožen samega sebe ali bolan. Zdaj tedaj hočem, da se mi verne moj križ. Bog, kateremu ni nič neznanega, ve, da se ne pritaknem nobene jedi, dokler nimam zopet križa na rami.* — Vsi ostermijo, ko sli' šijo te besede —■ ali ker vidijo, da je kraljeva stanovitnost nepremagljiva, ne zoperstavlja se nihče več njegovi volji. Meseca rožnega cveta leta 1248 izroči kralj svoji materi Blanki vladarstvo francoske dežele; da ji pisano oblast,> po svoji volji storiti, karkoli bi se ji koristno zdelo za kraljestvo. Potem odloži vsa dragocena oblačila in 12. dan imenovanega meseca sprejme v cerkvi svetega Dijonizija vojno zastavo in romarsko palico, priporoči se vsem vernim, zlasti redovnikom, da naj molijo zanj, in gre še tudi v cerkev Matere božje k sveti maši. Po sveti maši pa gre bos do samostana svetega Antona, kjer zasede pripravljenega konja. — »Štiri dni je spremljala žalostna mati svojega sinu. Njenemu ljube- — 219.— zni polnemu sercu se je dozdevalo, da na tem svetu ne bo več videla svojega Ludovika; vsa objokana mu tedaj reče ko se je bilo treba ločiti: «Predragi sin, v nebesih se bova zopet videla.“ S kraljem je popotovala kraljica Marjeta, katera se ni mogla ločiti od svojega moža; ž njim je hotela deliti tako veselje, kaker težave in nevarnosti. Tudi Odo, škof tuskulski, poslanec svetega o-četa, z mnogimi drugimi škofi in baroni, in dva kraljeva brata sè svojima ženama sta šla ž njim, namreč Robert, grof Artoaski in in Karol, grof Anžuski; tretji brat, Alfonz grof Poatuski, ostal je za nekoliko časa še na Francoskem pri materi Blanki, deželi v hrambo. Najprej gre kralj sè svojimi spremljevavci skozi Burgundijo v Lijon, kjer jih je papež Inocencij IV. z veseljem sprejel. Pri svetem očetu je Ludovik opravil izpoved in od njega prejel blagoslov. Potem je nadaljeval svojo pot proti loki Eg-mort. Tam je 25. velikega serpana stopil na ladjo, da se odpelje na vojsko za svete kraje. Čez dva dni je potegnil vgoden veter in odnesel ladje s kraljem in obilno vojsko na široko morje. Tako se je odpeljal Ludo-vik čez morje z gorečimi željami, da bi rešil, ako mogoče, kristija-ne na Jutrovem iz pod težkega jarma, katerega so jim brez vse Pravice naložili zaslepljeni častivci krivega preroka Mohameda, in da bi zopet odperl, ako Bog da, tudi kristijanom večernih pokrajin šmarsko pot do groba našega zveličarja Jezusa Kristusa, in ostalih najsvetejših krajev na zemlji. XI. Sveti Ludovik na otoku Cipru. Povedali smo že, da je bil dal Ludovik na otoku Cipru živega pripraviti za svojo vojsko. Tam so se imeli namreč vstaviti, da ki o priložnem času spočiti in dobro vrejeni se peljali v Egipet nad sultana, kateri je imel svete kraje v svoji oblasti. Meseca ki-ni0vca 1248 so priplavale francoske ladje do Cipra. Na tem lepem °toku je tedaj kraljeval Henrik Lusinjan iz rodu kerščanskih jeru-2alemskih kraljev. Ta je svetega Ludovika prav priserčuo in z ve-i|ko častjo sprejel. Živeža je bilo na otoku v resnici mnogo pripravnega za križanike, vina, pšenice, ječmena in drugega žita. V vi-sokih skladanicah so bili naloženi sodi, da se je videlo od daleč, kaker hi bile velike hiše; žito pa je bilo nasuto na kupih, ki so se zdeli