12 Številka.
Maribor, dne 20. m re« 1919.
53. letnik.
'•«"	1 ""•" 1 i 1 '■ fB"' HTM t tiff	. „i^w^f),.^- . 4 *
r

List ljudstvu v pouk in zabavo.
i. .«< rfa
»

i.vaaja wo* Setne» to * p«*»o»»o »itd «a « M.rtboru * poUtaolea «u ni erte Irts 8 K, pot lata « K Sr» t» fwi {«tu 3 K. — Nnratofea »	T » ** črssp taqpsawtr-itafe» fisäfir S;!!*
m»* M« V*> «t«*», P4«*»	* K. - NwoteSn» M jaoéCjA m Gpn&lltvo „Storcsafccn Cic*?"<S*4»* » Muftom, — tJM «t	fie	- ŽČSte .Srntöbas-. -2&*a«v4
-	J^Ul«..'...	...V-..K.. , . - — a,-... ..	ta--. .. .»..i il.,5; rfaui. 1A	P".__i ..i V_____«-à.. U._ Ji	-__1-._______ ».	B«u--- . J________—__'i	-
S*«t S»re» posefc*,?;	-	iklj Mncjn S6 «ta.
m M mfcJo.
(Bjtwx^te» i	«**»	«y*

Orsdsj&ivoi KorüCta «»«j ki««. & «aro&itoa,	te nftfansaçe.
!•■» «# j»i<!žsai« -j*« «sontijj»! |MEt»«<vt* « «atoaî i» »t»., «t hi )t I*, i tmdrsta* ceaönsei» nrs»te»a rtov 30 «rt«. Z« faättsiae «ftas« pfaumt papmA V sm®** JSem \ y ;<	^	SNMMAI i C »1». — isMmtà M j^nfeMt)» s®»*» «pow». — Ï&wafïrt»	m psfotm fwss^
„....n^^L.
A

Si*
^ Ali usa izknI«Jo?i
Na mirevai konferenci r Parizu še vedno pri-0HO Kujejo »mir", toda do zaključka ne morejo priti. Med tem, ko ja bil Wilson odsoten, sklenila sta Italija in Francija skrivno pogodbo, po kateri bi dobila Italija vse, kar si poželi, Francija pa Sirijo. In res, te dni je dospela iz Svioe niö kaf^vesela vpst, da je desetorioa mož, ki odloča o usodi Bvröp®, iz -polnila vse želj« Italije, Jugoslavijo pa oropala najlepših krajev, ▼ katerih prebiva najboljše in najaa-, vednejše slovensko ljjidstvo.
Skoraj se nam hoöe dozdevati, da je ta vest le samo poizkus Italije, spoznati, kakšno bi bilo razpoloženje v teh krajih, če bi se uresničile italijanske zahteve. Kajti, da bi sporazum te pristno slovenske kraje prisodil Italiji, se nan» zdi skoraj neverjetno . Ce je torej, k'akor domnevamo, Italija hotela s to vz-nemirjajoöo vestje samo poizkusiti našo potrpažlji -vost in na,še razpoloženje, potem moramo priznati , 8a smo to izkuSn'« prestali izvrstno. Komaj so se namreč v soboto večer, oziroma nedeljo predpoldne , ra&nesle te vesti po našin krajih, že so se povsod začele zbirati ogromne ljudska množice k protestnim zborovanjem. Tako nam poročajo iz Zagreba, da je zagrebški list „Narodna Politika" v posebni izdaji sporočil prebivalstvu, da so Gorioa, Trst in Istra izgubljeni. Posebna izdaja je bila v mnogo tisoö uvodih takoj razprodana. Ljudje so se priöeli zbirati po ulicah in so razpravljali o tem poročilu* Zveöer so nastale v Zagrebu velike demonstracije, katerih so ie udeležili posebno visokoäoloi in delaroi. Demon -■trantje so proglasili nedeljo za dan narodne žalosti, gledališča in kavarne so zaprli in razobesili črne zastave. Isto se je godilo v Ljubljani, ki je bila v nedeljo vsa v črnih zastavah.
Tudi v Mariboru se je vršilo v nedeljo avečer velikansko protestno zborovanje. Velika in mala dvorana te? galerija Narodnega doma: vse je bilo natlačeno polno ogorčenega občinstva, ki je glasno pa dostojno protestiralo proti italijanskim nakanam. Na shodu so govorili: dr. Koderman, poverjenik dr. K-■Verstovšek, član narodnega predstavništva profesor Voglar, general Maister, nadporočnik dr. Cigoj in en srbski častnik. Vsi so povdarjali v svojih giovo -rih, da nočemo biti več sužnji, temveč svobodni gospodarji na lastai zemlji.
Vzemimo pa slučaj, 3a so te vesti popolnoma resnične in gotove — do danes uradno še riiso potrjene — potem pa povemo javno celemu svetu, da takšnega „miru" naši zastopniki v Parizu nikdar podpisati ne morejo in ne smejo. Svoje lastne smrtne obsodbe vendar noben pameten Človek podpisati ne more. Smo se skoraj v tisočletnem boju borili proti 0-holemu Nemou in Madžaru, ki sta nas hotela spraviti pod svojo oblfet, borili se bomo tudi proti zem-Ijelačnemu Italijanu tako öolgo, da bomo združeni ysi Jugoslovani v svoji lastni, svobodni državi; nobena slovenska vas ne sme manjkati.
TakšViO; gosnod;® tamkaj v Parizu, takšno je nage raznoloženje ! Za svojo domačo grudo, ki jo nad vse liubimo, smo pripravljeni dati življenje, za svobodo, po kateri smo koprneli, radi umremo, samo da ne bomo več sužnji. Ako res hočete dati svetu trajen mir, po katerem vsi želimo in pa že težko prl-¡Bakuiemo, -otem morate poslušati tudi glas malih narooov, morata biti pravilni, sicar val „mir* odlj>-Bno odklanjamo.
t
Državni in deželni
£ ? v? e z dr a vsr k!.
Izobrazba kmetskega prebivalstva je pred vojni prav repo napredovala. Naši kmetja so se zani -mali za strokovno izobrazbo, pošiljali so svoje sino-re in hčerke v kmetijske in gospodinjske šole ter si na ta način prizadevali, da bi njihovi nasledniki bili ne le praktični, temveč tudi strokovno izobraženi kmetovalci. Vojska jo sicer to izobrazbo nekoliko zavrla, a prepričani smo, da se bo sedaj, ko nastopijo zopet normalne razmere, z vso vnemo nadaljevala.
Med drugimi bo se naši kmetje prav živo zani-
mali tudi za napredek živinoreje. Pola hlev lepa živine, to je bil ponos vsakega gospodarja. Da pa ostane živina lepa in zdrava, je pred vsem potrebno u-. mno negovanje, potrebna je tudi zdravniška pomoč. Dočim so kmetje v prejšnjih časih le redkokedaj klicali živinozdravnika na pomoč — rabili so večinoma le domača zdravila — so se zadnja leta vedno bolj i» bolj zatekali k živinozdravnikom ter iskali tamkaj si pomoči in nasvetov.
Število živinozdravnikov pa' je v nažih krajih So bolj neznatno in zato posameznim določen prere -lik delokrog. Odtod pa tudi izvira, da je, posebno v sedanjih časih, živinozdrarpiška pomoii silno draga. Dobro vemo, da se js v zadnjem času vse podražilo, vemo, 'da morajo tudi živinozdravniki živeti, a vendar morajo biti povsod gotove meje. Kmetje nam to -Sijo, da je treba tupatam za zdravniško pomoč plačati skoraj toliko, kakor je živinče vredno. Da se v takih razmerah kmetsko prebivalstvo ne bo ve3 upadlo klicati zdravnika — tudi v največji sili ne — na pomoč, je umJjiro, a s tem p» preti živinoreji valika Škoda.
Našo vlado iaKa važna naloga, 8a naredi v tem oziru red. Nastavi naj pov od dobro idačane državne, oziroma deželne živlnozdravnike in naj uredi zdravniško takso. Le na ta način je pričakovati, lia bo začela iivinor&aj ki je t nelaterih krajih za na-šeea kmeta edini vir dohodkov^ aopet napredovati in prospevatf.
Preskrb m s petrolejem.
Meseca januarja 1.1. je stlenila Narodna vlada v Ljubljani s centralo Avstrijske dražje za promst s petrolejem, kattra ima v slovenskem Stajerju več svojih podružnic, skiep za dobavo mesečno naj manj 60 vagonov petroleja, kar bi za silo zado *tova!o za relo sleveniko ozemlje. Ob jednem je pooblastila vlada disponenta te druibe, da jo za atopa pri poljskih in drugih meredajnih oblastih glede izvoznega, oziroma prevoznega dovoljenja za petrolej, bencin, mtzilno olje, sveta Ud. Ootlčni pooblaščenec je bil dvakrat na Dunaju, moral se je pa vsakokrat vrniti, ker j« bilo vsako potovanje skozi čabo slovaško v poljsko državo popolnoma nemogoče. Omeniti j<-, da zahteva poljska vlada za izdajanje izvoznega dovoljenja za to blago gotove kompenzacije v živil h, tovarniških izdelkih itd., vslel česar se brez tozadevnih pogajanj na licu mesta ničesar doseči se da.
V pomirjanje nezadovoljnežev naj sluti dejvtvo, da tndi namlko avstr jska država ni prajela doslej U Galicije niti kaplje petroleja, ker je ves blagovni promet iz Ga icije vslad neprestaaih nemirov in bojev m»d Poljaki in Čehi na jadni, ter Poljaki in Ukrajinci na drogi strani že od novembra 1918 popolnoma prekinjen in bi nam do seiaj tudi to zadevne pogodbe ne bile mnogo koristile.
Veteli bedimo, da s« bhžajo dolgi dnevi. Ko pride jesen, bo tudi luči dovo j, ker po sklenjenem miru se bodo odprle meje tudi temu blam, kate rega je v Galiciji ogromie množine nakopičenega.
Kdo se zanima za ¿aojila?
Čitateljam nalrga lista gotovo ne zna« o da kopljeio na Nem&iem štajarskem v veli)? i jouni neko gnojilo, ki je ostanek davnih časov.
> To gnojili je zaradi tega tolike važnosti, ker vsebuje fosforjevo kislino in dušik, snovi torej, ki ste neobhodno potrebni naš«mu rastlinstvu in ka teri poleg kalija sedaj naše kmetijstvo silno po greša.
Kako ]e nastalo to gnojilo?

V suhih jamah se je nabralo veliko odpadkov tičev i« drugih živali. Ti odpadki so stnkneli.
Na sličen račin je nastal tudi gvano na raz nih krajih dveta, kjer nikoli ne dežaja* in kjer j« velikanska množina ond^tnih živali nagrouadila toliko odpadkov, da tvorijo debele plasti. T« stro hnele odpadke se izvaža v Errapo, kar 10 izvrstno drago gnojilo
Kar pa naSe kmetijstvo rabi nujno takih gno jil, ki <e za sedaj ne marejo uvoziti iz inozemstva, bi bile uneitno, da bi se esrli po naži ožji domovini, ali ne bi imeli mi takih jam in daplk ▼ nas.
Vodstvo kmetijsko kemičnega preiskuSevaliSča v Mariboru prosi občinstvo, da bi mu naznanilo kraje, kjer se nahaja kaka zapaščena jatia. Tako ie bo sestavil kataster takih jam in ntorda se posreči najti kako primerno jamo, Spiljo ali da-pljine, ki b« nov vir dohadkov za naSe kmetijstvo.
Vsa navodila in vse preiskave preskrbuje v tej zadevi vodstvo brezplačno. Samo ob sebi umevno je, da bo dobil za trnd tisti, ki bo pokazal zavoda pravo sled, primerno nagrado.
Posojilnicam
Pristaši dr. SusterSiČa so leta 1917 t Ejufifla-
ei ustanovili novo zadružno zvezo pod imenom „Zadružna centrala" in so z veliko agitaoijo pridobili precejšnja število posojilnic in drugih zadrug na Kranjskem* ki so bile prej članice „Zadružne Zve -ze" v Ljubljani. Hoteli so „Zadružni Zvezi" odtrgati vse kranjske članice, a se jim ni posrečilo. Z raznimi obljubami so zvabili od „Zadružne Zveze" ravnatelja, tri revizorje in enega uradnika, kar je bil za „Zadružno Zvezo" v času vojne hud udarec. Z ozi-rom na te razmere je vladalo jako napeto razmerje med obema zvezama., vsaica je hodila svojo pot, imeli nista niti najmanjših poslovnih stikov, Vsaka imela je svojo denarno centralo, Zadružna centrala je sama vršila blagovni promet, Zadružna zveza, kateri pripadajo štajerske Članice, ni nikdar vršila blagovnega prometa.
To pojasnilo damo na&lm članicam, ker je nek trgovec v Slovenskih goricah prinesel ia Ljubljane vest, da baje preti Zadružni centrali velika izguba, ter trdi, da bo tudi Zadružna Zveza veliko izgubila» Nujno svetujemo dotičnemu trgovcu, da se informira pri trgovski zbornici v Ljubljani, kjer bo izvedel, da je Zadružna centrala konkurenčno podjetje Zadružne Zveze, da ni imela Zadružna Zveza nobenih kup« čij skuono z Zadružno centralo in da ne more prav ničesar izgubiti.
Zadružna Zveza v L;<ubljanf (offilfileB aa Štajersko v ______________Mariboru.)	...___
Lan in konoplja.
(Napisal kmetski sin z Dravskega polja.)
„Spula" sukanca stane — 30 K. To je skoraj strašno, kajti ista je stala pred vojno 24 v. Cena krompirju je bila med vojno 4—5 K, danes jo 20 Kf Zdaj pa primerjajte, ljudje božji, razmerje med špu-lo sukanca in med centom krompirja. 100 kg krompirja stane potemtakem 16 K manj kot 1 špula sukanca. Tako torej stoji stvar!
Ne trdimo, da niso opravičene cene za sukanec. 86 K je dandanes 36 krajcarjev. Sukanec ne raste vsako leto novi, ker se porabljajo dandanes večinoma le še množine, ki smo jih pred vojno dobili iz inozemstva.
Ako prideš v mestu v prodajalno kupovat kako blago, je prvo vprašanje, Če imaš kaj za med zobe « Ce nimaš, potem tudi prodnjaleo „nima." Niti vžiga-lio ne dobiš, če prideš prazen. Umevno je, da kak dninar brez lastnega zemljišča ne more potemtakem kupiti niti metra platna.
!
-

BtPsn S.
SLOVENSKI GOSPODAR.
s©, m
Zakaf zahtevajo prodali aioí živila? Qandaues je pafl tako. Pred roj bo smo dobivali iz tioeemstvil velika množine živil, večinoma vso obleko, meso, živino in surovine itd. Sedai pa smo le samo na sebo navezani ter moramo le od tega živeti, kar nam pač daje domačija. 1* Amerike smo dobivali surovina, a sedaj je „meja" zaprta; v posebno veliki množin! pa smo dobivali tkanin, ki pri nas ne rastejo. Zdaj trgamo Is še platno, ki smo ga dobili pred svetovno lojno.. Ljudje vedno trgajo in viedno kupujejo, zaloge v prodajalnah pa se vedno bolj nižajo in zgodilo se bo, že ne bo kmalu miru in si ne bomo sami anali pomagate, da bomo igrali ulogo Adama, ki se je s -krival po raju.
ffo redo tudi prodajalci in tudi to vedo, da, ko ne Bq zadnje redi vod v protJajalni (vsega le 2mtanj-kuje), bodo morali iti s trebuhom xa kruhom. In zato pa svoje blago le zamenjujejo, blago za blago, za denar ga dajo le malo aú pa ni¡5. Blago so bo porabilo« ¡£¡ resnici bi motali hoditi potem nagi, ko bi si ne znali in ne mogli pomagati sami. Samopomoč nam je edina rešitev* Ni orugega sredstva, kako» da po vzgledu naših pcadedov začnemo sami pridelovati — platna ia lana in konoplja.
Po nekaterih krajih je to če vedno v navadi; drugod «o pa ljudj» to pozabili in opustili. Pozabili so prestía treti itd,, Se saditi ga ponekod ne znajo > EEreba se nam bo nal novo uiiti; kar p» menda ne bo pretežavno, ke» to ni tolika umetnost. Preskrbimo si seme te» začnimo takoj pomladi s to novo kmetijsko panogo«. Na tujo pornoá ae áe zdaj ne smemo jteliko zanašati*
Riii« politlin« wmuíL
Dr. Korošec pri regenta Aleksandra, i V soboto se je regent Aleksander vrnil v Beograd. Zvečer ob 7. ar t je sprejel v posebni avdijeaci podpredsednika mini; trškega sveta dr. Korošca. Nekoliko poprej je pa sprejel predsedstvo narodnega pred stavništva dr. Pavloviča, dr. Ribara ter Slovenca dr. Jankoviča, ki mu je izrazilo prošnjo za slovesno otvoritev seje narodnega predstavništva za nedeljo dne 16. marca. Ob priliki regestove vožnje iz kra ljevega drorca v predstavništvo je delalo regentu gpalir mnogobrojno vojaštvo z godbami na čelu. Godbe so igrale srbske, hrvatske in slo renske pes mL	* **v> «.5 -M^-m
Zaprisega poslancev Narodnega predstavništva, V getrtek, dne 13. marea, se je vršila v Beogradu slovesna zaprisega poslancev Narodnega predstavništva. Poslanci so bili zapriseženi v treh skn -pinati, ločenih po veroizpovedanju. Katoliške po -slance je zaprisegel na priprost način beogradski katoliSEi župnik "Wagtaer, pravoslavne Proto Božič, muslimanske .pa mhslimanski hodža Zekerija.
Najzanimivejša seja Narodnega predstanrnjšfr-yau Najzanimivejša in najživahnejBa seja Narodnega predstavništva je bila ona dne 13. marca, ko se je zbornični predsednik spominjal nažih zasedenih o -zemelj in mest Celovca, Gorice, Trsta ip Reke tes zaht6?al niih priklopitev k Jugoslaviji. Vihar ploskanja in Živijo-klicev je zaflonel po dvorani, ko je predsednik zaklical: „Živel jugoslovanski Trst, Gorica, Celovec, Reka! Izgubiti ne smemo ne ene slovenske vasice in ne pedi slovenske zemlje!" Vsa zbornica je izrazila neomajno voljo, ohraniti vse nage jugoslovansko ozemlje neokrnjeno. Ta seja je bila med ysemi dosedanjimi najzanimivejša«
Slovesna otvoritev Narodnega predstavništva. V nedeljo dne 16. marca predpoldne je ila v B ei t>eadu slovesna otvoritev Narodnega predstavništva Regent Aleksander je prebral prestolni govor, v katerem je slovesno naglašal dr favno edinstvo Sr bo v, Hrvatov in Slovencev ter odlično voljo našega naroda, d* dobi vse oze^i a t. katerem biva.	" ^
Interpelacije ^lOvensHH posl» cev. V sejah Narodnega predstavništva dne 12. in dne 15, marca je podal dr, Hohnjec interpelacijo glede izzivajočega bivanja laške vojaške komisije v Mariboru (interpelacijo priobčimo na drugem mestu) ter, interpelacijo koroškega poslanca Smodeja po združenj» Banata, Bačke, Medžimurj», Prekmurja, Dalmaoije, Istre, Primorske, Trsta, solnčne Goriške ter slovenskega Korotana s Celovcem in Beljakom v eno državno telo—v Jugoslavijo. Interpelacija poziva zunanjega ministra, da stori vse potrebne Korake za združenje yseh slovenskih ozemelj.
Itaiijčns&a komisija v Marioora. Iz 3et grada se dne 13. marca poroča: Danes je Clan Jugosli vanskega kluba dr. Hohnjec stavil sledečo iat r ptlacijo na ministrskega predsednika: V Mariboru se je zadnji čas mudila italijanski vo aška dele gacija, koje nastop je bil tak, da je vzbudil mec slovenskim prebivalstvom v Mariboru in okolici u pravičeno nezadovoljnost, kajti delegacija je osten tativno simpatizirala z Nemci 'in kazala neprikrito mržnjo zoper stremljenja troimenskega naroda SHS. valed česar je bil opoževan mir in red v naši državi. Zunanjega ministra se vpraša, od koga jc bila poslana imenovana laška komisija v Ma ribor in ake je vlada voljna ukreniti vse potrebne da v bo toče take delegacije ne bodo s svojim na stopom vznemirjal« jugoslovanskega naroda?
Bivši cesar Karel pride na Slov. Štajer? Po Dravski dolini kr«& alsceia vest, katere bileiiro kot zgodovinarji: Te dni se je mudil na Dunaju neki znani gospod iz Dravske dolina. V neki ka I varni j« slufajno naletel na nekdanjega cesara i Karla, ki je listal po drebni knjifici. Prisedel j« k f njemo ter sta s« prsv po domač« ,ta*g«v»r)al*. Karel j« priznal, da s« ma ne godi preslab«, p*« pa ga muči dolg čas »Ravnokar pregledujem sv<>j zapisnik«, je rekel. »Tu vidim, da sem Se dol«,- a « vrniti obisk« nekaterim gospodom, ki se me po častili svoj ¿as v dražbi ptujskega Omika. Ker imam dov«ii ¿asa, bom vrnil prihodnje ded ©bia* e in sicer J**elu na Goatini, Draksl&ju ua Muti i« Šrotu pri Sv. Primeža. Prosim, povejte gospodom, naj me pričakujejo ter mi pripravijo kako kloba-sico. Zdaj se bomo lahko^kaj več pogovorili, kakor takrat; saj imamo dovolj čata, kar sme mi odstavljeni. Pozneje pridejo še dregi gospodje Or-nikovi prij telji na vrsto. Nekaj mesecev b«m ž« potreboval, predco vse obiSčem. Pa saj imam čas«.
Ornigovo premoženje pod nadzorstvom. Predse ništvo deželne vlade za Slovenijo je z odlokom <wi dne 10. marca 1919 št 1288 dalo na podlagi § 1 naredbe z dne 80. decembra 1918, it. Ur. t. ped nadzorstvo vse premoženje, podjetja in ze« Ijišča Jož. Orniga iz Ptuja ter imenovala v svrh* izvršitve te odredbe ga nadzornika odvetnika g. s dr I-* ti j» F-rrpfvra. Zoper to «dredbo ni noben« pritožbe. j	{, & ,,	J
Tabor v Makolah. V nedeljo, cine 16. marca, se je vrfiil v Makolah pri Poljčanah relik shod,Slovu Kmetske Zveze. Osnovala s« je župnijska strankin» organizacija. Shoda se je udeležilo veliko število na* šega ljudstva iz tlomačo in sosednjih Župnij, Krajevni odbor SKZ se )e talo-le sestavil: predsednik U« Novak; odborniki: Marko Krajno,, Jakob Kotnik, M< Hajšek, Prano Prapor, Martín Klajnšek, Jakob Skr-bi S, Jurij Skale, Janez Ferlei, Martin Kovačič, In-rij Cernoga, Janez Galun in Anton BabSek* Na shodu so govorili: župnik Medved iz Laporja* urednik ; Žebot iz Maribora, stavbeni« ffrbovo, posestnik Pi-veo ii Kočneg« te» domačina Finžgar in Prapor á Sprejel« se je ostra resolucija proti zasedenju naše-ga Primorja, Gorice in ¡Trsta po Italijanih. Raje gremo zopet v boj, nego bi pustili svoje mile brate Primorce v suženjstvu. Ves zbor je odločno in glasno pritrjeval. Mošld pa so stiskali pesti, Češ: Lah nam ne bo in ne sme ugrabiti našega morja in na-* Sih zalih primorskih pokrajin, ki jih je Bog izročil Slovanom v oskrbo! Stavbenik Tsbovo, ki so gabili Nemci izgnali iz Nemgke ILvstrije, je zahteval, naj se severna meja bolje zastraži, da Nemci no Bodo mogli utihotapljati naffa živila v svojo lačenbergari-jo. Narod, ki tako nesramno postopa z nami, pač ne zasluži, da bi jedel naS kr«n* Piveo iz Kočnega Ja priporooal, naj se otresemo nemških zavarovalnia -Zavarujmo se pri edini slovenski zavarovalnici, pri „Vzajemni v Ejubljani", ki ima po vseh Župnijah le svoje zastopnike. Glavni zastop pa je vt Celju ¿Breg), Domačin Prapor je zahteval, naj se tujoem, posebno pa nemčurjem, odvzamejo rasne konoesil«. Pred in po shodu je pevski zbor zapel dvo pesmi. Shod se je vršil mirno ia dostojno,
Okrajna organizacija SKZ m Šmarju se je
zasnovala dne 15. marca. Odbon je sledeče sestavljen: Ivan Bohaneo, predsednik; Josip StoHas, podpredsednik; Anton Veranift,5 tajnik; Vinko Munda« blagajnik; odborniki: Gobeo Miha, Zelič Mat., Pa-li* Jakob, Močnik Frano, Metličar Valentin, Vod« Erario, StraSeM Matevž in Vrečko jaítotx
Glas iz Eosavja» V Sevnici je imela stranka
JDS dne 9. t, m. javno politično zborovanje, f orgar nizaoijski odbor te stranke bo se izvolili tudi neka ^ teri pristaši naše stranke^ Dudno je. da se nekaterim dopade skakati i« tabora m tabor. Z druge strani pa jo to skoro opravičljivo, če so opazuje malomarnost, ki vlada v naSlh krogih v Posavju. Nobenih shodov, nobenega gibanja, prav nobenega zanimanja za politično in organizatorično delovanje. Bi bilo treba ustanoviti okrajne in župnijske organizacije SKZ, a nihče se ne zgane.
Socialni demokrati« na HreBnjevou pri Slov.
Bistrici, Dne 16, marca po rani maši so Brešnjevski socialni demokratje, oziroma' železničarji, in nekateri StajerČijanci imeli svoj shod. 'Napravili so shod po<J pretvezo, da hočejo izvoliti oilbor, kateri bi moral pri višjih oblast vi h posredovati za razne potrebščino, katere sedaj manjkajo kmetovalcem in sploH vsem, n. pr. petrolej, vžigalice, kvas, sladkor in sploh živež. To je pa bila samo pretveza. V resnici je vsak soeialdemokrački brat udrihal po Srbih in Jugoslaviji. Najgrše besede ali sploh zelo nemarne besede je imel Bražič iz Leskovca. Ti ljudje hočejo imeti republiko, ffl sedaj ne vidijo, Koliko se trudi na8 regent Aleksander, 0a bi bile življenjske razmere naSega ljudstva boljše kot so bile poprej in da bi se naša država razširila in bila mogočna, ffi ljudje ] ne pomislijo in ne poznajo sveta, Qa so prebivalci na j Danskem, Nizozemskem, Norvegiji, Svedijl, Belgiji, jj nn zelo visok! stopnji, tla imajo zelo "flobro gospodar-■ sivo, a so zadovoljni s svojimi kralji. Svoje hudobne i misli proti Jugosl&vji ia Bvbam so rt naxseü v Kre-KDlkarvi gostilni.
Tedenske novice.
Naročnikom. Današnjo itevfr« »Slov. Gospo •arja« smo nameravali »dati na 8 straneh. Imeli amo že tndi dovolj stavka. V sadnjem hipu pa w nam je s godila pri stroju nea^nda, tako da nam pri najboljši volji ni msgsflg isdati list na 8 straneh. Nujni inserati prid «j« t petkovo Stražo.
Nevarno je zbolel č. g. Vid Jaaž«kovič, župnik v Svečini. PhptroCa m »«bratom v memento!
Zahvalno romanje. Od več shrani prihajajo na SKZ vprsSsaja, ali bi as bil« mogoče priredili hita« kakineg% sknpnoga romanj*, ki j« pri našem ljudstvu tako priljubljftao. Vsem tem odgovarjam«, »a ima SKZ namen, kakor hitro mogoč« prirediti veliko skupno zahvalno romanje. Seveda a« Se s« daj taišne razmar«, da ne moremo določili ne časa in ne kraja, kdaj in kam bi se romanje vršil« Kakor hitro pa s« rasmire poboljšajo in se nam posreči dobiti poseben vlak, bomo romanje prav« časno naznanili v naših listih.
Novo izobraževalno društvo. V Solčavi se j« zadajo nedelo, dne 2, «narca uatonovilo izobraževalno društvo. Društvu je pristopilo 77 udov O klenimo ae vsi Solčavani tega koristnega društva, izvršujoč dr. Krtka testament: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega nareda, mislite le eno: kako bost« združili vse svoje moči, vas svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečevali naSi jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo ia blagostaaje.«
Jugoslovani! V dan. šle?, nudimo naSim Jugoslovanom seznam v Mariboru in okolici se nahajajočih slovanskih podjetij. 2« precejšnje število je naših narodnih podjetnikov, a vendar sam Se manjka mnogo strok. A tudi te bodo ščasoma prirasle. Vsak naSinec se teraj zanapt«] naj ne le zaveda, da je Jugoslovan, ampak naj smstra tndi kot dolžnost, da je treba v prvi vrsti, iko hoče svoj« dolt&est docela izpolnjevati, podpirati domačo trgovino in obrt. Le na ta način postane naša država tudi v trgovini in industriji močna, kar nam je predvsem za obetansk in procvit neobhodno p« trebno, Naši trgovci in obrtniki, stavili so sž m dolžnost ne le nuditi svojim odjemalcem dobro blago, ampak tudi smerne cene. Na razpolago j« cenj. uradom in občinstvu še večje število teh se znamov ter se dobe pri imenovanih trgovcih ali pa pri Slov. trgov, in obrt društvu v Maribora.
Kako smo slovenski fantje zavzeli Soboto. Iz Sobote ob koroški meji nam pišejo dne 12. marca 1919: Bilo je rano zjutraj dne 12. marca, ko smo prikorakali blizu Sobote, da vržemo Nemca iz te ga kraja, ki s a &a zahrbtno napadli in zasedli. Pripravili smo se za napad nemških talp. Naenkrat dobimo pozdrav s sviačenkami in morali smo par korakov nazaj. Tedaj smo se pa obrnili po drogi strani in smo jih t^ko prekanili, da smo prikora kali čisto blizu teh grdunov. Tedaj smo pa začeli s sbahozitim ognjem strojnic in pušk. Odgovarjali so z Eelo hu«!im ognjem, še celo šrapnelov so nam poslali iz daljave. Pa slovenski fantje se nismo ustrašili. S korajlo smo planili a »Hura«-klici proti n;'im, Korajžni Nemci so so spustili v divji beg» da jih naenkrat ni bilo nikjer videti. Izgub nismo imeli nikakšaih, trije «o bili ranjeni. Nemci so pa pustili tri mrtve in več ranjeaih. Pozdrave pošiljamo slovenski branitelji: Franc Korpar od Sv. Len^ita pri Veliki Nedelji v imenu vseh.
Dohodninski davek v revnih Hilocah. Vse kar je pravi Kaj pa ptujska davčna oblast dela z u bogimi Haložani, to je pa že o i sile. Ubogi posestnik, ki nima pod milim Bogom drugega, kakor svoje male goričke; toda polno kočo strganih in ubi gih ctrok, naj plača 200—800 kron dohodninskega davka? Se svojih otrok ne more v šolo poslati, kei jih radi draginje ne mere obleči, zdaj še od takih rev žev zahtevajo dohodninski da»ek. Seveda še z mir a j pošiljajo kakor nekdaj v blaženih časih samoneroški Zahlungsauitraf, da bi ja nihče ne razumel ter tako zamudil rok priziva. Koliko jih je, ki niti ne vedo, kaj to pomeni »Zihlungs-asftrag«. Take »Zahlungsauftrage« nrm pošilja.e namesto soli in petroleja? Slaba tolažba!
Roparski na:>ad. Dne 12. t. m. po no<:i j« pr&lo okrog sedem oboroženih roparjev pred hišo pos. Fr Bratnša v Goričaku pri Zavrču, ki so začeli z debelim železnim drogom odpirati hišna vrata. Prestrmem domaČi se vzbudijo ter začnejo kričati, nato so začeli roparji skozi okno streljati. Nokaj roparjev je skočilo skozi okno v hišo, ter kričalo: »Kje so denarji«. K sreči so domači pri stranskih vratih zbežali iz hiše. Ubogemu posestniku so roparji pobrali vso obleko in živila, le tisto noč so
20. maroa 1919.
SLOVM8KI GOSPODAR.
r' ■:*>, v
Stran 3«
odprli par pivnic ter pokra ili vino. Hadodelci so najbrž cigani u bližnja Hrvatske.
Shod! Ii prireditve.
Prihodnjo nedeljo, dne 23. marca 1.1. se vrlijo sledeči shodi in prireditve: V Št J ur ju ob jnž. Ml. po rani sv. maši v kat doma shod Kmečke Zveze. Govorita uradnika Arlič in Ž?boi. Popoldne ¡»o vefiernicah občni zbor Izobralevalsega drultva i* Orla. — V Č^ešnjevon pri Slov. Bistrici pt Pernicah v Soli shod Kmečke Z reze. Govornik Miribora — Pri Mali Nedelji po rani složbi »ožji poučno zborovanje kmet polružnice v Soli — Pri Sv. Križa na Morskem polja ob treh prt Kosi j a zborovanje Kmetijske podražaic«. — V M a r e n b e r k a ob 11. «uri pri Sv. Janeza občni sbor MladeniSke in Dekliške Zv«ze. Govori Vlado Pušenjak. — V LaSkem trga občni zbor Izobraž. 4ruštva(po rani sv. maSi kaplanlji. — Dobrna 28. t. m. je ostanovni shod SKZ za Dobrnako ob dino v hotela Union ob treh popoldne. Somišlje miki, pridite vsi. Bomo tadi ogovarjali proti pri idopitvi Trsta, Rske. Palja in Gsrici k Italiji. —
Na praznik M. D., dne 25. marca: Brezno ob Dravi: ljudski shod K. Z. za domačo in so sednje župnije. Urednik Zebot in drugi. — Koprivnica pri Rajhenbufga: po večernicah občni «bor Bralnega društva v šoli. Ustanovitev Dekliški Zveze. — Ptuj : ob 1. uri popoldne v Narodnem domu ustanovni občni zbor Zvaee gasMnih društev za ptuj«ki okraj. Udeleže se naj zborovanja tudi oaa društva, ki so bila doseiaj članice nemške zveze v Gradcu. — Brezno ob Dravi: Ljudski shod za Remšsrik, Javnek, Kaplo, Potteaber ž Janževvrh in Kosjivrh b® v Breznu 25. t. m. po sv. maši ob polu 10. uri dopoldne pred cerkvijo.
~. Oo9podarsk§|&OTie»*f^
| Podravska podružnica gospodarskega društva.
Dne 27. februarja t. 1. vršilo se je v Maribora u stavno zborovanje »podravske podružnice gozdarskega društva«, na k&tsrem se je volil sledeči od *or: Predsednik Viktor Glaser, Ruše, tajnik ing. Janko Urbas, Maribor, blagajnik Robert Premarstem Maribor; odborniki: Marko Kapua p. d. Žigeit, Bajtiaa, ing. Franjo Pahernik, Vuhr«ds Ferdinand Kac, Šmartno pri Slovengradcu in Franc Koleno. Ljubno. Z ozirom na nujnost pravične rešitve a grame reforme sklical, je edbcr 9. t. m. v Maribor prvi redni občni zbor podružnice, katerega so se posebno mnogoštevilno udeležili gozdni poseatniki z Pohorja. Ing. Pahernik je govoril o pomenu agrarne reforme v splošnem, posebno pa za kmei skega gozdnega posestnika. Nameravana reforma pri gozlni posesti se mora izvršiti le tam, kjer m Sati m, o potreba in pa tako, da se produkcij-geadnih pridslk©« poviša, ne pa o težko si ali ce' • enemogsči. O važnosti zadružništva, posebno z i mala gozdna posestva je govoril ing Urbas. P» splošni zelo živahni debati se je sklenilo delati na to, da se čimprej zdrulijo vsi kmetski gozdni pc sentoiki v gozdarskem društvu, ker le tako se boa? pri nameravani reformi n& merodajnem mestu vpo Stsval tadi glas gozdnega posestnika — kmeta Predsednik Glaser prečita sledečo resolucij®, ki se naj vpošlje na ministrstvo za šumarstvo in rudarstvo v Beogradu in pa predsedništvu deželne \la v ^Lubljani. Na prvem ofečnem zb-ru podravake podružnice gozdarskega društva zbrani gozda! po sestniki iz slovenskega ŠUjerja in Korotans. se •»oglasno pridružujejo sklepu, katerega je stavil-» o izvedbi agrarne reforme osrednje gozdarsko dru itvo v Ljubljani. Rešitev te rfe/orme v smislu stav Ijenih predlogov je za obstoj naših gozdov in za vspešen razvoj naše mlade lesne industrije živ Ijenjske važnosti. Povdarja se, da je predvsem u pravičena razlastitev gozdnih posestev, katera s' nakupili vojni dobičkarji v špekul&tivne namene in katerih ne oskrbujejo sami.
Plačevanje sena in slame, ki je bila oddana že za staro državo, se prične ta mesec. Zadružoa Zveza v Celju bo v smislu pogodbe, katero je sklenila dne 5. marca 1919 z graško Poslovalnico s krmili (Futiermitielstelf) izplačevala po seznam h m v imenu te poslovalnice potom poštnih nakeza c oddano krmo. Ker je vsth st/ank okrog 5000, kt imajo dobiti okrog 3/4 milijona kron, bo trajalo izplačevanje nekaj tednov. Stranke dobe, kakor po vedano, svoj dena- domu, vsied česar naj ne hodijo po denar osebno v Celje ali nas zanj opo aninjajo, k»r nas ustmeno in pismeno občevanja a strankami le zadržuje. Prosimo tem potom vse u-rade in korporacije, da ljudi o vstbini tega mama-, nfia podučijo. Zadružna Zvena v Gelju.
Kmetske zahteve. Kmetijska podružnica v Št. Vjn pri Velenju je imela dne 16. februarja dobro «biskan sestanek v svrho naročila m »Are galio». V začetku je načtlnik «rini v glavnih potezah položaj kmetijstva, na kar so bili soglasno »prejeti naslednji predlogi: Kmetovalci, združeni v kmitij ;>ki podruža ci Št. flj pri Velenja, j&htevajo: 1. od pravo vnovčevalnice za Urino tsr prosto predajo la prost nakup živine. 2. Otvoritev livinjakih »ej mov vsaj za poskušajo. 8. Dokler obsioji vaov čeralnica, naj se živina ceni dama, na pa še le pri tehtnici. 4. Strogo nadzorovanje mesarje? glade eoa in odpošiljanje mesa. 5. Sklicanje dežslnagu» zbora za Slovenijo v Ljubljani 6. Sprejeti predlogi m pošljejo deželni vladi za Slovenijo in okrajnemu glavarstvu v Slov. Gradca. — Madre gilíes m tanetovalci naročili za 2694 kron.
Sadna drevesca. ?eč fcsoS «bornih sadnih dre ?esc iaa na prodaj: Gajšek, Šmarje pri Jelšah.
finskega davka ni treba plačati. NemSkoštajerskl deželni urad za vifiski davek šs vedno sili naše ljudi k plačevanju vinskega davka. Grozi jim celo s sodnijo. Še enkrat opozarjamo, da ni treba od n«s prav nikomur plačati v Gradec vinskih doklad Dotične uemlke dopise vrzite v peč ali pa jih vr nite s pripombo: Remci si sami plačujte svoji davke in dolgove! Pust te nas Slovence pri mirni
Pomladno delo na deteljiščih. Kakor travnike, take je treba tudi deteljišfta obdelovati. Vsako pomlad naj se detdjišSe prevleče z brane, da se iz trebi plevel, zemlja sama pa površno zrahlja. Ko bi se nemška detelja pri nas reí »o obdelala z brano, bi se ne ugnezdila tako hitro trava in detelja bi lahko več let trpela. Poravnati je tadi krtine nt deteljiščih zato se trarniika brana na deteljiščih priporoča. Istotako je z detelj¿šča pobrati vse k* menje.
Ozimno ž to je letos poi sod izborno prezimilo. Sedanje toplo vreme zelo prija zimskim in pomla danskim satvam, ki so v šahih legah tali ža po večini v zemlii. Na sadno drevje pa je sedanje tople vreme slabo vplivalo. Popki se že razvijaj« Ker pa še bo skoraj gotovo prišel mraz. se kme tovalci upravičeno bojijo, da bo s sadjem letos slabo.
Uradne cene za klavno govejo živino, I. Voli: 1. vrsta 4.50 K, 2. vrsta 4 K, 3. vrsta 3,75 K, 4. vrsta 3.50 K: II. Krave: 1. vrsta 4.10 K, 2. vrsta K 8.70, 3. vrsta 3.50 K, 4. vrsta 5.30 K. III. Biki i» te-lice: 1. vrsta 4.30 K, % vrsta 4 K, 3. vrsta 3.7® K, 4. vrsta 3,40 K, Teleta od 5 do 6 K. - Vnovčevalni-ca v Ljubljani plaža k temu še 1.50 K dodatka za 1 •cg živo teže.
Kako je sedaj z oddajo goveje živine. Polagoma se oo oddaja živine odpravila. Za sedaj pa Se o-stanejo v Sloveniji uradna določila glede oddaje goveje živine v veljavi. Vsaka obči»a mora oddati določeno število goveje živine vnovSevalnici. To Število pa je majhno. V mariborskem okraju ». pr. je treba povprefiao oddati vsaki občini «a mesee sam® 1 toma9 Mesarji si sicer smejo sami nakupovati pe-trebno živino, a le z dovoljenjem eblasti. Nakupovalne mora mesar obvestiti, kje je kupil živino, Naku -povanje plemenske živine je prosto in si torej sme kmet za lastno potrebo kupiti plemensko živino. Me-Életarjem in prekupcem ]e prepovedano tržiti z živino,
K klasifikaciji konj mor njo priti letos izjemoma tudi vsi garjevi konji, oe tudi bt bili po uradnih čivinozdravnikih kfontumacirani. Tako aam poroža ljubljanska evidenca. Napram bojazni, da bi se tudi fie zdravi konji nalezli bolezni od garjevih, nam zagotavlja živinozdravnik Hinterlehner, da j» storil že vse korake, da so zdravi konji ne bodo okužili.
Prepoved izvoza konj. Deželna vlada za Slo -venijo je v svoji seji dne 14. íebr. t. 1. sklenila, da se izvoz konj iz ozemlja Slovenije prepove de dovis šenega pregleda ali klasifikacijo konj. To e bilo potrebno posebno z ozuo»n na dejstvo ker «i» vojaSki kenji zanesli v na§e kraje konjske garje, ki »ti se 2« silno razširile. N» gre tora"' da bi se dopustila s to ž,-vino prost promet izven Slovenije, ker bi potem is bolezen razširila še v Ciiuge kraje, kjer ie nimajo. Razven tega se ponovno opozarja vse konje-r«!ce in posestnike konj v njih lastnem interesu, da ,e strogo prepovedana vsaka kupčija s konji, ki so bih last bivše avstro-ogrske armade. Oškodovani bodo Supol, frer se na protipostavne kupčije n» b» oziralo, proti prodajalcem se bo pa uradno postopaio.
: jlefisi. ^ um n
Maribor. Pozdraoni večer srbskemu in hrvatskemu vojaSt m. Mariborsko sloveosko občinstvo in vojaštvo- priredi 7v soboto, 22. t. m. ob 6. uri zrečer na čast srbskim in hrvatskim častnikom pozdravni večer s koncertom in pogoščenjem. — Značaj prireditve bo resnim pvlitičnim razmeram primeren — resen. Radi pomanjkanja prostora js število vstopnic cmeltno Vstopnina za osebo za koncert in pogeiieije i-daia 30 K. Kdor želt v-stopnico, se naj obr ne na g. prof. Marina, Se J nljska ulica 28.
Sr. Miklavž pri Hrfah. 01>8 urad potrjuje, da je Ksnrad Braaaik miraj bil pri vojakih in se ni odtegnil vojaški slaSbi, kakor je vojalfca oblast o i javila v Sloveaikem Gospodarja, Pomota je bii4 pri tem, ker se je on javil swjprej v dragjniki vojalaici, dragi dan pa pri SH5 sireticem polka št. 26 in je »e seiaj tamkaj.
flače. Iz zanesljivih virov smo sviisli, da g. Pfeifer nI bit wavea pri Ugledih dae 23. svečana.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Da« 2. marca so» pokopali pridne;* in skrbnega Peklarjevega vini-čar j a Antona M&hsr, ki je 12 let zveito službo val pri našem žapaaa. Star je bil 60 let. Dsst ravao priprest mož, vendar js %il »plsmoak«, da ma ga ni bilo para. Sv. pismo je zaal z kkkote razlagati. N. p v m T
Sv. Lenart v Slov. gor. Mladeniika zveza, od sek takajSaega kat, bral. društva, js imela miaata aedeljo, dne 9. sašsa svoj oblai zbor Veliko ni vdašeaje in zauimaaje za Zvezo vlada med faiti nsše ža^aije, ker se je oglasilo <aad 20 novih udov. Z ve« i bo imela svoje maiečae poučne shode. E «oglasno se je sklenilo, da se v najkrajšem časa ustanovi tanbaraški ?bor in o£>or za prire ditva narodnih slavnosti Žslimj obilo blagoslova in m«ž te vstrajnosti!
S?. Jurij ob ŠČavnici. Shod SftZ. dne 9. marca so je sijajno obnašal, Preiisdoval ma je žapan Nemec. Gavortla sta Vlado Paienjak in Dr. Novak. Prvi v političnem in gospodarskem položaja, dragi
0	organisaciji strank.
Veriej. Shol SKZ. dne 9. marca je bil dobro obiskan. Predsedoval in spretna ga je vxlU gosp. aadučitefj Šprager. Govorili so dekan Ozmec, Pu-šenjak Jak. Rajh in Oragotin Novak.
Sf. Martin pri Vurberga. Dae 5. marca t. 1. jo umrl, previden s sv zakramenti v vojaški bolnišnici v Martin Jakolič v 25, letu svoje starosti. Bil je dolgo na ruskem in potem na italijanskem bojišču, kjer je prištl v italijansko vojno ujetaišt*o v katerem je bil skoro dve leti in je tamkaj ce varno »bolel. V- Italiji je bil čez eno Isto bolaa. Težko bolnega so ga poslali na njegovo prolnjo v domoviao, Na njegovo željo so ga prepeljali iz Maribora na materin dom. V aedeljo, dne 9 marca se je vršil pogreb, kakorinih še tukaj malo po-mnimo. Naj počiva mirno v domači zemlji!
Obriž pri Središču. Dne 20 januarja t. 1. jo v mariborski bolničn'ci umrla dobra in blaga žena Terezija Reich, ro|. Madrinjak, v starosti 32 let, po kratki, mučni bolezni, spre vi d« na s tolažili uuirajoče. Pokojnica si je šla iskat zdravja, a ni ga našla, vzela jo je neasmiijeaa smrt. Pogreb so je vršil dne 22. januarja na Pobreško magdalensko pokopališče Ni j v miru počiva!
Na Mnto je bil prišel 7. t. m. naš ljubljenec in naš ponos general Maister. Ogledal si je t» mošnjo posadko in se zglasil tudi v Ciril Metodovi šoli. kjer je vzradoščea naši obmejni mladeži spregovoril nekaj navduševalnih besed. To vam je docela drugačen gospod, kakor so pa bili prejšnji avstrijski generali, ki so si mislili, da so še nekaj kilometrov pred Bogom.	^
Ljutomer. Dne 3. marca je umrl Vido Šuberc, kmet na Cvenu, sprevideh s svetimi sakramenti za umirajoče. Priporočamo pokojnega v molitev!
Pleterje. Na gostiji PerSuh-DrevenSek se je nabralo za mariborsko dijaško kuhinjo 103 K.
Sv. Lovrenc na Dr. polju. Dne 24. febr. se je porečil brat kaplana na Dolu pri Hrastniku, Ant. Safošaik z mladenko Barbaro Goljat iz Mihove. Na svatbi se je nabralo 110 K za Dijaško kuhin.o v Mariboru. Novoporočencema na mnoga leta!
Ljutomer. Dne 5. svečana t. 1. je padel v bližini Radgone junaške smrti, zadet v prsi, priden mladenič Alojzij Ozmec iz Krapja, v cvetu svojega življenja, šele 23 let star. Padli junak je bil neprenehoma od meseca aprila 1915 vi raznih bojnih 4r -ten, m daliciii in dvakrat proti verolomnemu Lahu, Četudi je bil prej trikrat ranjen, je vendar Še šel z velikim ponosom za našo lepo in mlado Jugoslavijo na brambo, za Satero je žrtvoval še svoje življenje. Pokoinik je bal eelo zaveden mladenifi in lepega vedenja. Vsakdo ga j» ljubil, S-oii mater«-vdovi je bil mošna opora v najhujših časih* Zl««*ti je Se stavil» nan' »dino upanje, ko že ve* lot od svojega starei-šega sina iz ruskega vojm Mie^?'itvA m veS «da. bu. Naj tolaži ljubi Bog .žaioiočo matee in sestri z zavest-o, da je pade! za n-1"4» ožjo domovina! Na| mu b« domača žemljica lahkai
Sv. Eiovreno v Slov. gon. "tukajšnja kmetijska
1	odružnioa vpraša" javno okrajno davčno oblast m Ptuju, na kajigen način in na kateri podlagi predpisuje kmetovalcem tako vi so t dohodninski davek, 11 gre do ogromne dohodnine 60.000 K? Posebno hočemo vedeti, v toliko se predpis davka krije z gotovi« m dejafvi, aH p® opira Ie ara ovaiduSlsa zaupniSfa »oroSua. V drugih davčnih oKpsJUJ predpisi dohoB-
Sira« I,
SLOVENSKI GOSPODAR.
ti
20. marca 191JX
nlnsEeg* davtka niso n8:jer teto visoki, oairoma na .splošno »spoznani.
<ici>i ii*s. vtfciu ^ u seiiic, bu.o u ui&ii liU t m:
«vsen sdrob ki ga je kme#e>ka podrnžn ca dobil* za preiiče, »mo dail v »lin ter moko razdelili! Vse protejs, da Kaj aam nakaiojo mcke to brez nspeiBe V Ljofeljani a«biš 1 kg b«le noke n* osebo *a ped v» t — Tam tudi dobi* vžij*lice, pn r?as ja mera	v pači goreti — og«j. »Na-
šim« trgovin Scbamperl ic D« Tema se pa n« linbi 2» !>ke drtbmtrife skrbeti, sta nas m*d vojsk; preveč ogulil Že prav!/
Dobrna. Če se kje zanimajo za agrarne refcr me, es ncnmo pcscbrc na Dobrni, kjer izmed 2C00 prebivalcev živi 1600 Ijndi ob milosti apro vizacije, ker eo siren stoi bajtarji. Upravičena t?* nam zdi ?»httva, da se tuli pri nas dajo pod državno nadzorstvo veleprsestva 100 ha in ne le 800 h» cbeelna, esj bo povsod v celi državi ists mera. Javni st naj iz«e, kateea so ta veleposesir» da se bo pcmirila. Pomlad je tn Neobdelane nji ve velefcseglev, ki so ie pod nadzorstvom ali tncn ne, naj sc La pritisk pristojne oblasti daj« revne mu Ijnditvo za te leto v najem in v obdelavo K* nemžkim grašfakcm Galle, Goli, Gntteneg ljodatv«; ne gre delst, ker jim plačujejo slabSe kot tlaCanoir»; sami grtžfiki pa ne obdelujeje, ker ne rabijo. — Ljudstvo pa bo obenem tudi pokazale, če ima res voljo, cbdeioiati zemljo in Ce je vredno velike in važne igrane lefcrnre. Naj ne bo ta klic zt-stenj, ker ljudstvo je pazljivo.	*
I; Dobrna. Z veseljem smo sprejeli ve»t, da je g. Jankovič imeartrao nora iteij*m m»«»h* topi?«.
Dobrna. Za Dobrno in'St. Jošt na Kozjaku »o vrši ustanovni ghod krajevne organizacije Kmečko Zveze v nedeljo, dne 23. marca, ob treh popoldne, v dvorani hotela Union. Somišljeniki, ki ste se vedno izkazali kot navdušeni in zavedni ter delavni člani Kmečke Zveze, pridite polnoštavilno in delajte na to, da bodo tudi prišli taki, ki do sedaj niso bili v ti naši oruaniiiaoiji. Govori na shodu g. dr. Ogrizek iz Celja.
Dobrna. V naše veliko razočaranje smo izvedli, da namerava država SHS naše toplice prodato Mi domačini glasno ugovarjamo. Ce gredo podjetja, kakor rudniki, tovarne itd. v roke države, kako pride do tega, da bi tako izvrsten zdravilni vreleo prodala? Naj raje skrbi za to, da bo prej ko prej električna železnica vozila iz Celja na Dobrno. Izgovor, da so bile Dobrnske toplice dosedaj pasivne, je paŠS ničeven. Morda misli deželna vlada SHS tako gos -podariti, kakor bivši deželni odbor štajerski, ki je po izjavi mnogih gostov naravnost delal na min tega bisera naše Jugoslavije. Svoj čas so naše toplice — nadkrilile Gastein, Slatino, Karlove vare itd,
Ctljo. izobraževalno d ošivo v Celja je razposlalo po mesta in okolici po svojih članicah nabi ralne pole z nametiom, da se v nje vpišejo člani in člneire, ki mislijo vstopiti v društvo. Ugodnosti, katere uživa vsak (lan, bo natantao razvidel iz nališg ?& to titkrnib le^Unacj, katere se mu do pollj»jo na dom. Claoice nabiralke se naproša, da prdcbijo kolikor mogoče veli* o udov in pole, cd njih podpisane, čim preje vrnejo predsedniku, da se legitimacije izgotovijo. Vsak* poštena mladenka mladenič, lena al mož mera biti tudi član »Slov. kat i ob^afevalnega društva v Celju«.
Teharje. Naši mežje odborniki, ki še dišijo po nemški;tarskem duha so zopet nekaj »pograntali« Pre;ficji župan Kari Gorišek je odstopil, na njego vo n esto pa so postavili ti možakar.i zloglasnega nemškutsrja iz Štor Franzl na. Ljudje božji, ali še sedaj ce veste, da imamo Jcgoslavijo. Se vam menda še vedno cedijo sline po tistih »lepih« ča s h, >o je bil »frei Bier«. G. Franzl zapomaite si lepo slovensko pesem »In spet se oglasi jih sto — Franzl županov« 1 nam ne bo « 'M Brezje pri Mariboru. 2&. susca je po sv. opra vila v šoli sbed si. Kmečke Zveze. Govori g. dr. Leskovar iz M*rib<"ra Pridite I
Reka pri Hočah. 25. sušca popoldne ob 8. ari je v prostorih g. Lene sled si. Kmečke Zveze. Go vori g dr. Leskovar iz Mar bora.
„ Sv. Lovrenc na Dr. polju. Na praznik Ozn a cenja M. O. dne 25 sa&ca t 1. po večernicah se vrši v Seli cbčni zbor Ljudske hranilnice in peso jilnice ter Strcjn« zadruge z običajnim dnevnim redem. Govoril bo nadravizor Vlado PuSenjak. — Možje in Žine, fantje in ciakleta, pridite polnoSte Vilno!
Gotcvlje. Tukaj smo dne 8. svečana pokopali najstarejšega meža v župniji Mihaela Vaš po do nrače »starega Mlinarja« Bil je ro en 21. jnlija 1828 in je bil torej že v 91. letn starosti. Njegov* 8 leta starejša soproga še živi. Poročena sta bita leta 1849 Dočakala sta torej svojo srebrno, zlato biserno in železno poreko; in leto« mesca oktobr? ;
Izdajetell In založnik: Kat. tiskovno društvo.
bi bila dočakala še svojo jekleno poroko, a nemiša smrt je še prerano pretrgala nit življenja dobre»« starček«. Pri njtm se je očito pokazala obljuba četrte bežje zapovedi. Ljubil is spoštoval je svoje staiižs in Beg ma je dal dolgo življenje. Ni pro štora spisovati v>rh njegovih vrlin življenja; eme-n ti pa se verdar Msora, da je bil zvesti sin kat» liške cerkve Molil je r tnkajšni farni cerkvi ^et deset let nepretrgon a vsaki dan sv. rožni vensc na g'»* rred sv, iraio. B?g mu daj večni mir!
Spitalič. Kntz Windiscfcgraetz v Konjicah je daroval za tukajšnje farne ubožce 600 K.
Loče pri Konjicah. Pri n»s imamo dva trgovca, cba strastna pripadnika NemšVe Avstrije. Ta d?a trgovca še danes ne premislit», da živita le ed slovenskih kmetov in si polnita Žepe le s sloven ski» denarjem; ko bi jih naš kmet pustil, bi molil» stradati in iti s trebuhom za kiuhom. Ia v zahvalo, da jih mi slovenski kmttje preživljam?, nas hujskata zoper naio nove in mlado državo. Če n„ pr. ni sladkorja, ali kvasa, ali moke, dobi mo takoj v odgovor: »Tn imate zdaj Jugoslavijo! Praj je bilo pa vsega dosti; v Nemški Avstriji je pa vtsga dovolj!« Ia ko zdaj dalje časa ni bil t sladkorja, jt rekla Fleckova žena proti kupcem: »Da bi ga le še celo leto ne bilo — saj imate Jugoslavijo!« itd. Govemo Fieku in Krautsdorftrju da smo veieli naše države — a če njima ni p < volji, naj pa kar gresta saj jn nihče ne zadržuj« -Pr« povemo si pa take hujskarije in opozarjamo j oblastva na ta dva človeka.
Sv. Jedert nad Laškim. Troje zlatoporočencev jt imela naša župnija začetkom meseca februarja Dan pred Svečnico je minilo 50 let poroke Matevža Jelesška (Ircka) in njegove žene Marije roj. Kurnik. Matevž je cerkveni ključar gorške podrti* niče od 1. 1877 ter od krajee$a šolskega sv« ta rečiškega, Ediaega si»a. gospodarja, cnn je ub ia vejtka. — Dan po Svečnici sta ireela zlato poro ke A t ¿rej Gfzdnikar (Dikc) in njegova soprog Marija r. Kajtna. — In isti dan sta postala zlato porofeica Janez Prv nSek (Ločičnik) in nt».'ova j žena Marija r. Lavrič. — Vsi se zdaj prevžitkarj«, } prva in zadeja v Rečici, draga Zagrebenom. \
Sv. Peter pod Sv. Gorami. Na veselci v gostilni B^manda G»br«n je nabrala žena orož strs ž mojstra Genevefa Kovač za uboge vojake na ko rtd£ki fronti Fs8 kron. V imenu vojakov: lepa b*a!a
Rogatec. Pri nas se ia vedno šopiri ekrsi i sodnik Pavličok, ki je znan po svojih nfročur*ft;h aferah izza predvojnih časov. Mož ima že itiri me te«« »počitnice«, ker je na videz odstavljen in d; v> n« razpolago predsedstva okrožnega sodišča v Ce/j'». plač« pa še vleče nipref in ups. na kako lepo mesto, ker ima baje dobre zveze in protekcijc v Celja.
SlouDjgtfdec. 58 K b» je nabralo za slepe aiovenske ke na gostiji Vertnik Bari Hva!a!
Ui-ednJštvo „Slov. Goispodarja\ „Straže" tn ^Maliti No\io" .»a dobilo svoj lasten telefon, ki ima številko 220. Število 113 ima edino trgovina in tiskarna sv. Cirila. Z aredaištvom se lahko govori te^-lefonično vsak delavnik od pol 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih se pa ne ura-(tuje.
Invalidom. Vsled odredbe vojaške intendaao? za Slovenijo v Ljubljani z dne 5. 8. 1919, št. 3aS8-19-1, morajo invjaliidi, ki radi popolne poha,bljenesti ali bolezni itd. na poziv no morejo priti k nadpr« -gladu, dokazati svojo nezmožnost za potovanje z a -radnim spričevalom, torej z spričevalom od okrajnega ali vojaškega adravnika. Druga potrdila so neveljavna. V ugotovljenih slučajih nezmožnosti «In potovanja je treba počakati, da dosežejo pohabljenci zmožnost do potovanja. Za ta čas se jim pa podeli pokojnina, ki so jo prejemali flo sedaj, a vendar p*-morajo pohabljenoi v svrho tega vposlati svoje pro -Bnje m plačilne naloge. — Vojno dopolnilno poveljstvo SHS r Mariboru.
Trgovski tečaj Slovenskega trgovskega in o-brtnoga društva v Mariboru za knjigovodstvo, ra -flunstvo ter korespoadenoo, v koji se sprejmejo le to-govoi, obrtniki ali njih nastavl^onoi, se prične s prihodnjim pondeljkom. Ker se morajo sedaj po predpisu vlade knjige le v slovenskem jeziku voditi, jo tn tečaj posebno potreben. Tega tečaja se torej naj n-deleži vsak obrtnik. Tozadevno objave se sprejmejo najkasneje do sobote pri trgovcu ¿. V.. Weixju c& mariborskem Glavnem trgn ali pa pri gori imenovanem društvu.
Iz daljne Indije sta so zopet oglasila naša nista rojaka P. LupŠa in F. Ivančič. Pišeta, da že no* strpno Čakata rešitve. Pošiljata vsem znancem pozdrave. Naslov: India, Alimednagar 2185, Prisoners of War Comp. Pismo je datirano z dne 19. januarja 1919.
Nežigosane bankovce zamenja avstroegreka bar ka le do 24 sešca t. L za bankovce, Žigosano v Jugoslaviji. Vsak naj dobro denar pri prevzem® pogleda, Ce je Žigosan ter če ni pečat ponarejen kar s tlntnim svinčnikom, kakor sko ga že videl' v prometa. Obla «ti pa naj pravočasno poskrbe novi desar, da ne bomo v vedni nevarnosti, da se vti betapi v Jegeslavije tej denar in da se prepre& potvamnje pofatsv.
Pri Radgoni so Madžari r pondeljek zveSer cv koli 0. uro zopet streljali n» naše taimosnje postojanko.
I. 8. njtierel: Him« dobili — Salraiik: Ce je bU Tli iaptu rM da« 9. d«c. 1B17 pri lutiiki Ornigov.b mamelekor potem ree m« mlati, da j« predstojnik gloTenite občine. Da bi pa obiina pla-ieva'a Ktminrjum potaiao ia tak« shode, to vendar ne gre. Le predlagaj« gl»»ai»!tu. Peidrarl — M. Z. Sr. Mikiavi: Hranilnica mom ■prejeti odpUJi e dolga. — P. Anton, 8v. Jern«}: Le pihajte naprej premij«. — St. Buedlkt t 81ot. gor.; Slika ni tako slaba, kakor Je Vi opisajet«. Ne myno biti preteč črnogledi. Poadravel — M. L. Lahomna pri Lslki^. Sedaj Je treba potrpeti. So aodo t Parian pod-fitalt mir, m bodo* take »»dete nrediti. — Imlid I. H. Zabotei: Kadar «o agrarna reforma t. j. aakon e delitvi posestev tujeev la rraiiftkoT gotove bemo poročali ▼ listih. Sedaj ie ta stvar al irela. V drugi zad«ti pa s« obrnite aa odretnika dr. Jos. Leshovarja v *a-rlboro (Koreika nli«a 1). — Ev. Lovrenc na Pohorju: Fuitn« in i«-leinline avtae t Ukrajine eo sedaj lelo slabe. Ne svetujemo. — Do-sliiea« aieiklnj« v Maribora: L« po trpite, ko bo JagosUvija popoi n«ma na novo urejena, bodo se tudi Vam raimere aboljtale.
Kdo kaj ve ? kje se naha
ja pešec Vasle Frane. Služil je pri 87 pp . 5. sto», 3. vej vojna poŠta 314? Pogreša se od 14. junija 1918. Bo-jevsl se je v Ita'i|i pri Fia-vi. Če kdo kaj zve, naj zve n»j sporoči Ivar.u Vasi« v Podvincih št. 5, požta Pol zela pri Celjn. Stroški se po-
* io.	.11
V\Trbovljah pri okr. eefti mala h i» z nekaj zemljn na pr.daj. Natai čn»'je b« poiive pri poa Pavli Kfcla^, omci. Stroj v Trbovljah II 28
Mladenka želi vstopiti v slaiLO kot šivilja. H Trau-ner, Sp Polskava, P.rag*r-ako	__82
Kdo ve kaj o vojaku Juriju Weingirl e. kr. epid. bolni« 19, vojna pošta 4|1 doma iz Selnice, župnija St Ilj v Slov gor. Odgovore na naše uredništvo. 14
Kdo iz Rusije vrnivših se vojnih vjetnifcov ve kaj pn r čati o iucžu Mihaelu Pos peb, ki j« bil red 1-tom dni, od kar je dospelo njegovo pismo, v Mali lovki, Harktv-Forcdski vodoprevat naj blagovoli proti vrnitvi stroškov naznaniti, njegovi ženi Tereziji poapeh, posest niči v P.etrovčati pri Celin 31
24- mire« v konciHni di orani Pivovarne
Goli pfiii .
simfonični
CERT
popolne vojaške godbe za Sp. Štajfr pod vodstvom kapelnika
Fcrdo Hcrzog-a.
VSPORED:
t Ant. DvcfAk: BOarn€valtt, op. 94
Ouvertura. 2. Jul Mauesot: „Scene« Pettore»qnei, Suita.
a)	Marobe
b)	Air de Ballet
e) Angelu» d) F3te Bohfeme
3. Jan. Pešta : .Jugoslavija", koncertna •arertnra pok orjena gospodu go nerala Maistra.
CDNOR.
4. Bedrih Smetuna: Vltava", II. sin ionična »lika iz ail Ia nMoj& do
niovinu
6 Čajkovski): .Peter tjifi, 1812«. Sve ¿«na ouvertora.
Zaietsk ob 8, url zveier
Vstopnina: s«d«ži v konoittel dveraui I., II, III, IV jp V vrsta sedež po 15 K VI., VIL in VIII >iit* 12 K; IX X., XI, XII in XIII. vrsta 1 K\ od XIV. tiste naprej »edtži po 8 K Stdti na galeriji B K ; stojišča 2 K,
Garderoba: 50 vin. C sti dobiček je namenjen za dobrodelne namene.
Eventaelae pritoibe na licu	nadporoii.uika Onstin, marlt>. pp.
Odgovorni ureif ik: Franjo £ebot.
¡Tiak tiskarn« sv. Cirila v Mariboru,
_